: IC/t jjf je vsi ko božji volki, a?» «E, kar je preveč, je p.ev.č*, jeclja Lenco in cdk.muje s sklonjeno glavo. «Na Opčinah so zaplenili cisterno s petrolejem, pamtite, ne? iz vseh vasi so hodili tja po petro'ej. Pa je bila velika gneča okoli cisterne; ondi je bila tudi žena z dvema otrokoma. Pa sem. jaz videl. kako se je zenska, ki se ni mogla, preriti skozi gnečo, ujezila in vrgla vžigalico, da se je petrolej vnel prav pred —» «Eh jan, zdaj prizanesljivo zamrmra nune. ((Ljudje so toliko . let stradali in umirali, saj pravzaprav niso mogli biti angelci, kadar je šlo vse k streli*. «Kar je preveč, je preve*», spet toži Lenco. «Ko so bd'~-ki Zbežali iz bolnišnice, sem jaz videl, kaka je bolan vojak ležal na plahti kraj ceste. Pa je prišla žen ka in potegnila plah. to izpod njega*. Zdaj se še nune Mihec upre; <(Kaj mi čenčaš pri oštrigi! Vojna je vojna. Vsa umazanija priplava na vrh. Kaj ti bo to, ena tumpasta baba.'» Toni se nemirno premika, sa-mogibno viha že zavihane srajčne rokave, da so njegove nabrekle mišice še bolj vidne: «Mi prihaja teginja pri takem žlebradnju*. trudno reče. Gigi pa je miren kakor ministrski predsednik, ki posluša mnenja svojih ministrov. «Ej, dobro smo držali. d~h o», reče. nVcjaki se ti vračajo bežijo ti Mrdž-ri, Romuni, H vati, italijanski ujetniki, pa vla- naj te omejitve skrčijo na minimum. Splošno neravnovesje izvira iz gospodarske krize iz leta 1930, katero je druga svetovna vojna že bolj poostrila. za Eritrejo ŽENEVA, 20. — Na tiskovni konferenci je koroisajr Združenih narodov za Eritrejo Eduar-do Anze Matienzo govoril o sedanjem dtelu ob sodelovanju skupine strokovnjakov medna, rodnega prava za sestavo načrta ustave za Eritrejo. Komisar jP izjavil, da računa, da bo v januarju zaključil prvo poročilo, ki to razdeljeno vsem državam članicam OZN; načrt ustave pa bo predložen v odobritev britanski upravi in v diskusijo bodočj skupščini Eritreje. To in druge novele, pesmi, eseje lahko citate v tržaškl-slcve-ski mesečni reviji Razgledi Pravkar je izšla 11. številka. Kupite jo v vseh slovenskih knjigarnah v Trstu in Gcrici. Cena 100,— lir. Greifa izvoljena v Varnostni svet po devetnajstem glasovanju evropskih študentov NANCY, 20. — Po štiridnevnem razpravljanju je evropska konferenca študentov' sprejela resolucijo, ki zagovarja ustano. Vitev stalnega organizma za sodelovanje me'd evropskimi študenti. Ta organizem naj se u stanovi po zaključku mednarodnega kongresa študentov, ki bo januarja v Edimburgu. Za to resolucijo so glasovale Anglija, Škotska, Jugoslavija, Nemčija, Švica, Holandska in Avstrija. Vzdržali sta se’ Francija in Luksemburg, medtem ko so italijanski in belgijski dele. gat; zapustili konferenco še pred zaključkom, češ da ta ni dosegla svojega namena. Plevenove težave z vojaškim proračunom Kratke vesti Vsaj eno priznanje Pav. ravnatelj Slovenske nižje srednje šole v Trstu prof. Martin Jevnikar je poslal našemu glavnemu uredniku — sicer verjetno pomotoma ne lastnoročno podpisano —- pismo v zvezi s člankom o Ce-lovški Mohorjevi družbi, ki smo ga 16. t.m. na tem mestu ponatisnili iz «Ljubljanskega dnevnika». V tem pismu je med 'drugim rečeno: «Se‘ mkoli nisem slišal, da bi bili okupatorji v Ljubljani, kjer sem živel in po Vašem izdajal postrelili ali zaprli cele slovenske družine, kar bi izhajalo Iz članka, Ce bi bil to delal, bi bili VI že zdavnaj na dolg^ im široko pisali o tdm. Kako da ste me doslej pustili v miru celih šest let? Najbrž zato, ker nisem nikogar Izdal, pač pa marsikomu pomagali O tem bi Vam lahko navedel vrsto uglednih Vaših lju-ol, saj sem živel vso okupacijo v Ljubljani kot profesor na IV. rerlmi gimnaziji, pozneje na Klasični, Ker pa niste še nikoli nikomur vrnili ukradene časti in tudi pri meni ne boste napravili izjeme, V?m ne bom dokazoval. Da nisem bil niti Stražar niti domobranec, kar izhaja Iz Članka, veste dobro. Nobenega pravila pa namreč nh da bi moral biti vsak Izdajalec, kdor gre po svetu. Meni osebno je prav vseeno, kaj p Sete o meni. Zal mj je le, ker sem prof. in ravnatelj, da padie s tem madež tudi na slo-vensko šolo, ki ima že brez tega dovolj težav«. Objavljamo gornje stavke iz pisma prof. M. J., ker se nam zdi važno ugotoviti, da priznava, da je dejstvo, da je nekdo bil Stražar ali domobranec, madež. Seveda je potem nerazumljivo. da kljub temu prof. M. J, sodeluje s tistimi, ki so Stražarje in domobrance organizirali kot. n. pr. Mirko Javornik in drugi v «Taboru» in drugod. Pa še nekaj: Zakaj ima M. J. za potrebno zmanjševati okupatorjeve zločine. s tem da trdi. da ni slišal, da bi bili postrelili ali zaprli cele slovenske družine v Lrubljani? Zakaj trdi, da U članka sledi, da je bil Stražar ali domobranec, ko pa to iz Članka v resnici ne sledi? Toliko za danes. Glede ostalega m se bomo po potrebi na zadevo še povrnili, BREMERHAVEN, 20. - Sovjet, ska zveza je včeraj vrnila ZDA dva ledolomilca, ki ju je dobila v vojnem času na podlagi zakona o zakupu In posojilu. Ko sta obe strani podpisali tozadevne dokumente, so ruski častniki pozdravili ameriško zastavo na obeh ladjah. LUKSEMBURG, 20. — Luksem. burg bo zahteval, naj se mu priznajo posebni pogoji glede trajanja vojaške službe. Tako je Izjavil zunanji minister v odgovor na vprašanje o pogajanjih za Ple-venov načrt. HAIFA, 29. — Včeraj sc transportna letala s padali metala živila številnim Židov klm kolonijam, ki so ostale izolirane zaradi poplav. Izvedenci cenijo ško. do poplav na milijon šterlingov TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Danes, petek 21. decembra Tomaž, Tomislav Sonce vzide ob 7.42, zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.40.'Luna vzide ob 24.00, zatone ob 11.50. Jutri, sobota 22. decembra Demetrij, Zvezdana Anton Martelanc umrl Včeraj zjutraj ob 6. uri je urprl v tržaški splošni bolnici za posledicami nezgode 88-letni Barkovljan Anton Martelanc. Se 16. t. m. je v krogu svojih domačih in prijateljev čil in zdrav praznoval 88-letnico svojega rojstva. Predvčerajšnjim 18. t. m. je še sedel v sprejemnici pri oknu, opoldne pa je vstal, da bi šel h kosilu in se je pri tem zapletel med pas žaluzij ter padel na tla in si zlomil rebra ter stegnenico. Odpeljali so ga v bolnico, kjer se je še naslednji dan 19. t. m. živahno raztovarjal s svojci, ki so ga šli obiskat. Z Antonom Martelancem nas zapušča stara slovenska korenina, zaveden Slovenec, ki je vzgojil tudi zavedno družino, in resničen graditelj, ki je polagal ne le moralne, temveč dejanske materialne temelje raznih naših domov ter deloval v onih časih, ko se je prenehala asimilacija Slovencev ter so se naši dedi postavljali na trdne noge. Bil je družabnik velikega gradbenega podjetja «Ivan Martelanc in drugo, ki je zgradilo v Trstu in po vsej naši deželi nešteto velikih gradbenih objektov. Prav njegovo delo kaže, kako ogromen delež smo imeli Slovenci pri graditvi Trsta, ki je zrasel v glavnem na slovenskem zemljišču. O delu Antona Martelanca in mnogih Slovencev so v Trstu najboljše priče nešteta poslopja ki so jih zgradili. Najbolj važno delo družbe «Martelanc» je bil pač Narodni dom, zgrajen v letih 1903—1904, Druga pomembna gradbena dela tega podjetja so: Ciril - Metodova šola, kjer je sedaj naša tiskarna, dok za splovitev vojnih ladij v ladjedelnici Sv. Marka, temelji za palačo namestništva (kasnejša prefektura) na Velikem trgu, nešteto stanovanjskih hiš v mestu, velika obmorska dela, kakor pomoli v Pulju in celo po vsej Dalmaciji itd. Podjetje je imelo lastne pontone ter je v času svoje naj. večje gradbene dejavnosti zaposlilo do 2.400 delavcev. Kakor smo že omenili, pa ni pokojni Anton Martelanc polagal samo materialnih temeljev poslopij naših ustanov, temveč se je tudi živahno in prosvetno in gospodarsko udejstvoval. Bil je povsod, kjer je bilo treba podpreti slovensko stvar v Trstu. Bil je mnogo let predsednik Gospodarskega in _ kon-sumnega društva v Barkovljah, ki je imelo svoje prostore v barko vij anskem Narodnem do. mu. podpredsednik Tržaške posojilnice in hranilnie«, član Ci-ril-Metodove družbe, Čitalnice, Sokola, pevskega zbora «Adri-ja» v Barkovljah itd. Ko so bile na Opčinah sokolske • prireditve, je vedno brezplačno postavljal potrebne odre in stojnice itd. Se do zadnjih dni svojega življenia se je živo zanimal za vse naše kuiturno in politično življenje, skrbno prebiral naš tisk. prav posebno pa se je zanimal za razne gradnje. Ko smo zidali našo tiskarno, je večkrat priše] pogledat, kako naoredu-je delo, prav tako je bodil na štadion «Prvi mai» in še prav s posebno ljubeznijo si je ogledoval prostor, kjer bo stal naš bodoč Kulturni dom. Potem pa je v krogu svojih domačih sodil o teh novih delih po svojih starih izkušnjah. Nesreča ga je iztrgala nenadoma izmed nas in ni doživel oneea veselega dne. ko bo stal naš Kulturni dom. nadomestilo za niepov Narodni dom. ki so ga oožgali fašisti. Ohranili ea bomo v trajnem !n hvalečem »nominu. V Repentabru otvoritev nove občinske hiše '•-/•Iv Včeraj ob 14.30 je bila v Re-pentaboru slovesna otvoritev poslopja novega županstva. K otvoritvi so prišli številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti, med katerimi so bili gen. Winterton, poveljnik an-glo-ameriškega področja STO, conski predsednik prof. Palu-tan gen. Whitelaw, glavni ravnatelj za civilne zadeve ZVU, njegov namestnik polk. Marshall, polk. Stan. načelnik oddelka za javna dela, polk. Fo-den, ravnatelj oddelka Za notranje zadeve ZVU, župana iz Nabrežine in Zgonika, svetovalci iz Nabrežine. Zgonika in Repentabora. slovenska občin, ska svetovalca iz Trsta in drugi. Zupan repentaborske občine tov. Bizjak je pozdravil gen. Wintertona in druge goste v slovenščini in v italijanščini, ter se zahvalil ZVU. da je omogočila zgraditev novega županstva. županov sin pa ie prevedel govor še -v angleščino. General Winterton je nato prerezal trak in s tem otvorii novo župansko poslopje. Deklica iz Borba proti povišanju najemnin V novi številki Uradnega lista, ki bo izšla v teh dneh, bo objavljena tudi uredba ZVU, ki podaljšuje veljavnost uredbe 175 za dobo enega leta. Ce se naši bralci ne spomnijo več, naj jih opozorimo, da gre namreč za vprašanje povišanja najemnin. Zakaj je ta uredba naenkrat zelo važna za tržaško prebivalstvo, bomo takoj pojasnili. V italijanskem parlamentu razpravljajo namreč prav, v teh dneh o uveljavitvi novega zakona, ki predvideva povišanje najemnin. Zavezniška vojaška uprava hi iiameraVala, s podaljšanjem veljavnosti uredbe 175 pokazati, da ne bo uveljavila na našem ozemlju zakona, katerega bodo verjetno v Italiji le sprejeli, temveč je hotela samo pridobiti na času, da prouči njegove določbe ter da ga naknadno uveljavi tudi pri nas. Zadeva je zato resna ter zahteva od vsega prebivalstva, da stopi odločno v borbo za svoje pravice in interese. Nam je vsem dobro znano, da je gospodarski položaj našega ozemlja zelo kritičen ter da je predvsem zelo kritičen položaj tržaškega delavstva in brezposelnih, ki morajo živeti s plačami in podporami, ki v marsikaterem primeru ne zadoščajo niti za najbolj skromno preživ, ljanje. Zato bi pomenila uveljavitev novega zakona glede povišanja najemnin novo breme, ki bi ga tržaško prebivalstvo zelo občutilo. Naloga tržaškega prebivalstva bo torej preprečiti. da bi bile najemnine povišane ter s tem preprečiti še poslabšanje že tako dovolj kritičnega položaja na našem ozemlju. vasi pa mu je poudarila z nekaj pozdravnimi besedami šopek rdečih nageljnov. Sledil je ogled novega županstva, ki stoji približno na pol poti med Velikim Repnom in Poklonom. V stavbi so lepa sejna dvorana, okusni sabi za župana in tajnika, arhiv, matični urad, v pritličju pa lepo stanovanje za hišnika, ambulanta ter davčni in užitninski urad. Poslopje so zgradili s kreditom 10.000.000 lir iz 6. gospodarskega načrta ZVU. Zidava je trajala približno leto dni, saj so položili temeljni kamen lani 9 decembra. Po otvoritvi so povabili vse goste v gostilno Furlan, kjer je bila zakuska. General se je zahvalil županu za gostoljubnost, pozdravil vse navzoče in jim želel obilo sreče v novem Mu. Prav tako je izrekel vsem naj-bolše želje tudi župan Bizjak. Tako je dobil Repen tabor lepo občinsko hišo, v bližini je že dozidam nov ličen otroški vrtec, mimo pa gre na novo razširjena cesta, ki so jo do Cola že dokončali in sedaj nadaljujejo z deli proti Velikemu Repnu, od koder jo bodo podaljšali v smeri Briščikov do zgoniške občine. V načrtu pa imajo tudi zidavo nove ljudske stanovanjske hiše. Popoldne pravljic in ugank Ob svojem obisku v Trstu bo mladinska pisateljica Manica Komanova danes 21. decembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v ui-Roma 15/11 pripovedovala prav. ljice in uganke. Otroci, ne zamudite, prihitite na veselo popoldne! Ne bo vam žal! VABIMO na pionirsko kulturno prireditev I. OKRAJA ki bo v korist novoletne jelke v nedeljo 23. dec. ob 16. uri v Ul. R. Manna 29. Na sporedu so recitacije, solospevi, razni prizorčki, harmonika, balet, pionirski tamburaški zbor itd. Lutkovna predstava Otroke iz Malega Repna bo Pavliha obiskal danes 21. t. m. ob 18. uri. SMRTNA NESREČA V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU V ŽAVLJAH Padec s 17 metrov visokega odra TRETJI LITERARNI VEČER Vedno večje zanimanje za kulturne prireditve Tudi tretji literarni večer, ki ga je priredila Narodna in, študijska knjižnica na pobudo kroga tržaških Slovenk je nad vse uspel. Krog poslušalk in poslušalcev raste od večera do večera, kar je dokaz, da se tržaški Slovenci vedno bolj zanimajo za take kulturne prire-diitve', je pa tud1! dokaz, da so literarni večer; na višini, za kar gre priznanje organizatorjem. Sinoči je prof. Josip Kosovel predaval o dveh že pokojnih pesnicah, Vidi Jerajevi in Anici Cernpjevi ter o še vedno čili in sveži Manici Komanovi ter Miri Puc-Miheličevi. Na kratko ie orisal njihovo življenje, podrobneje pa njihovo delo. Članic; SNG Nada Gabrijelčičeva in Štefka Drolčeva s'-a čitali Skoraj ne mine mesec, da se ne bi tisk pisal s smrtnih nesrečah, ki se dogajajo sredj dela. Tudi včeraj je kruta usoda nasilno odtrgala od dela 39-let. nega zidarja Antona Daneluttt ja stanujočega v Ul. Settefon-tane 5. Danelutti je bil zaposlen kot zidar pri gradbeni tvrdki «Si-derocementi«, ki je prevzela gradnjo š-estna-dstropne stavbe za tvrdko «Maeinazione Trie-stina«. Včeraj popoldne je skupaj z nekim delavcem bil zaposlen na zidarskem odru v šestem nadstropju stavbe v gradnji in je hotel z golimi rokami odtrgati s stene zidarsko klan> fo. Ker se je ta nepričakovano odtrgala, je Danelutti izgubil ravnotežje in se zvrnil čez oder v globino. Po 17 metrih leta je nesrečni zidar priletel z vso silo na železobetonski nadstrešek, postavljen nad glavnimi vrati in nepremično obležal v krvi. Vsaka pomoč tovarišev je bila zaman, kajti mož n; kazal veš nobenega znaka življenja. Na mesto ie prišel tudi rešilni avto Rdečega križa s služ- bujočim zdravnikom, ki je ugotovil smrt zaradi prebite loba-ne. Truplo pokojnega Danelut-tija so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Nezgode na delu Ker se je 37-letni mizar Mario De Grassi iz Škofij med delom v svoji delavnici močno ranil po mezincu leve roke in si dobesedno odrezal kazalec i.n sredinec s krožno žago se je moral zateči v bolnico, kjer so ga s prognozo 25 dni sprejeli na ortopedskem oddelku. ^ a Na isli način se je porezal po prstih leve roke tudi 33-l^tni tsa-ia Revelant stanujoč v Ma-gnano Riviera 86, ki je bil tudi sprejet na ortopedskem oddelku s prognozo 7 dni. * * * Zaradi nesrečnega padca z 2 m visokega zidarskega stolpa pri novem sanatorju, ki je v gradnji na Trsteniku. se je 25-letni Albin Nabergoj iz Sv. M. M. Sp. 935 močno udaril po prsnem košu z verjetnim zlomom reber. Ce ne bo hujšega, bo Nabergoj okreval v 7 ali najkasneje v 30 dneh. # # * V bolnico so včeraj predpoldne sprejeli tudi 27-letnega težaka Carla Fragiacoma iz Ul. Seminario 2, ki so ga pripeljali z rešilnim avtom iz pristanišča Duca D’Acsta, kjer se je mož pri raztovarjanju parnika «Onda» precej ranil po prstih leve roke. Okreval bo v 15 dneh. * * * Ze predvčerajšnjim popoldne je 22-leitmemu Viktorju Balda-su iz Ul. Giardini priletel med delcm v lesnem pristanišču pod Skednjem na nogo precej velik kos lesa. Mladenič je mislil, da stvar ne bo huda in se je po delu odpravil domov. Sele včeraj popoldne pa so ga napadle take bolečine, da ni več zdržal, temveč se odpravil v bolnico, kjer so ga morali zaradi zloma gležnja leve nogi sprejet: na ortopedskem oddelku. Verjetno bo Baldas » kreyal y(V30 dneh. Ne «boste se slišali slabo«, če kupite pesmi Jerajeve in Cernejeve. Povest c< učiteljici Zinki, mla-di Slovenki, ki je dala svoje življenje zaradi ljubezni do svoje1 zemlje in slovenske knji. ge pa je čitala avtorica sama Mira Miheličeva. Pretresljiva zgodba je prevzela vse navzc-če, da so s pridržanim dahom sledilj branju. Ze s svojimi uvodnimi bese-dami je Manica vnesfo v večer njej lastno vedrino in jo še stopnjevala s podajanjem povesiti o vraževerni Jeri in pripovedovanju «Kako se m; ženimo#. Vsi prisotni so topio pozdravili obe slovenski pisateljici in ju zai njuna izvajanja hvaležno nagradili. TAKI NftJ BODO ROnOKI HHTELEKTUfll.Cl ? Trije dijaki za vlome i/ - specialisti ai/tomobile Samo agentu, ki je 14. dec. nekako 10 minut po. polnoči šel mimo tržaškega velesejma na Mcntebellu in aretiral tri njemu sumljive fante, ki so -jih kasneje identificirali za 14-let-nega dijaka Claudia Segata iz Ul. Ccnli 24, 17-letnega dijaka Tullia Stanca \z Ul. Settefonta-ne 54 in 17-letnega dijaka Tullia Bernettija iz Ul. del Ghir-landaio 3, ki so imeli pri sebi tri ženske dežne plašče in 2 usnjena -jopiča, se moramo zahvaliti, da je prišla policiji v roke skupina treh mladih, a zelo nevarnih in' premetenih vlomilcev v avtomobile. Cma kronika se mora dnevno pečati s takimi primeri kar kaže, da se po TVStu potika še mnogo IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Pred praznovanjem 10. obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade Dva datuma in dve letnici 22. december 1941 — 22. deeem. ber 1951 sta za našo Jugoslovansko armado kot dva granitna mejnika na poti torb jn u-spehov. Ljudska armada sj je v letih po osvoboditvi pridobila vso naklonjenost ljudstva, ki vidi v vojakih Jugoslovanske armade tiste čuvarje svobode, k( z vso zvestobo čuvajo meje nove Jugoslavije, da jih ne bo prekoračil noben sovražnik. Ni samo dolžnost čuvanja meja zaupana našim vojakom. Ob vsaki priložnosti radi pridejo na pomoč ljudstvu, kadar je v stiski za delovno moč. V Istrskem okrožju so vojaki te ljudske armade napravili pri raznih delih splošne ljudske koristi 213.990 prostovoljnih ur. To je živ in stvaren dokaz, zakaj vidi ljudstvo v pripadnikih Jugoslovanske armadp svoje za. ščitnike in .sodelavce pri gradnji socializma. Pri izboljševalnih delih v dolini Mirne so pomagale cete skupine vojakov. Skupno so t'it napravili vojaki JA 143.228 prostovoljnih delovnih ur. Na cesti Križišče - Rižana, ki je edina zveza z Jugoslavijo po suhem, so vojaki skupno z biv-Sim.j partizani in aktivisti ter delovnimi brigadami dali velik prispevek. Ob zaključku je bilo sporočeno, da so vojaki JA pri. spevali pri teh delih 17.371 pro. stovoljnah ur. Ko je zadnja visoka plima grozila, da bo morska voda preplavila obrambne jezove na izboljšanih solinah pr; Kopi„ in v Ankaranu, so bili vojak, JA prvi, ki so priskočili na 'pomoč ter na več mestih zgradili jove obrambne zasilne branov*. vrh starih. Tako so zabranili vodi pot na izboljšana zenu/išče, kjer je ravnokar vzklila Mlada setev. i Pri poljskih delih so vojaki pomagali pri spravljanju pridelkov, žetvi, košnji sena in o. kopavanju. Prispevek pri teh delih je 50.939 delovnih ur. Vojaški zdravniki so pri zdravljenju ljudstva po vaseh, ki so bile najbolj zapuščene, napravil; 2462 ur. S tem so se posebno prikupili ljudstvu po vaseh. Nič manj delovni niso bili pri kulturnem sodelovanju z ljudstvom. Imeli so 110 preda-vanj, štiri koncerte in 26 nastopov1 vojaških godb za ljudstvo. Spored proslav ob dnevu JA Jutri na predvečer dneva Jugoslovanske armade bodo po vsemi okrožju svečane akademi. je. V Bujah bodo na akademiji sodelovali člani hrvafekega pro. svetnega društva «Ante Babič« in pripadniki vojske, V Kopru bo akademija v Ljudskem gle dališču z zadetkom ob 20-30 uri. Nastopil bo orkester odreda JA iz Portoroža in pevski zbor u-čiteljišča iz Portoroža, ki bosta izvajala himno. Nato bo sledil govor podpolkovnika Jugoslovanske armade. V nadaljnjih točkah bodo nastopili pionir-sk( pevski zbor iz Kopra^ člani Ljudskega gledališča iz Kopra z recitacijami in orkester od-veda JA jz Portoroža, ki bo za-igral venec partizanskih pesmi. V soboto popoldne bo v Kopru otvoritev Partizanskega doma. V Izoli bo v Ljudskem domu odprta razstava u razvoju edinic Jugoslovanske armade v naši coni. Ob 9. uri dopoldne bo v mali dvorani Ljudskega gledališča v Kopru otvoritev razstavP edinic JA. Po vsem okrožju bodo na ta dan vojaške 'svečanosti in športne prireditve. V nedeljo 23. decembra bosta v Loparju in Šaredu veliki ljudski zborovanji, s katerima bodo zaključena praznovanja ob desetletnici ljudske vstaje. Zaščitena je palača Besenghi v Izoli Istrski okrožni ljudski odbor je proglasil palačo Besenghj v Izoli z vsemi knjižnicami, arhi. vom in inventar jem, ki pripadajo palači za obejkt posebne kulturne, umetniške in zgodovinske vrednosti. V ta namen ie izdal navadila, da se palača z vsem kar hrani, zaščiti in o-hrani. Palača Besenghi.je dana v upravo Mestnemu ljudskemu odboru v Izoli. Za bravee, ki jim ni poznana zgodovina te palače povemo, da je bila zgrajena v 17. stoletju v baročnem slogu in jo bila last družine Besenghi degli Ughi. ki je prišla v 14. stoletju v Istro iz Toskane. Ohranje. ni sta knjižnica in arhiv istrskega pesnika naprednih idej Pasquala Besenghi ja, ki je izdal več zbirk pesmi. Fizkulturna zveza za Istro za dan JA Tajništvo ZDTV Fizkulturne zveze za Istro je razposlalo vsem športnim društvom v Istr. skem okrožju poziv, v katerem pravi; V soboto 22. in v nedeljo 23. decembra se nvaznuje 10. ob. letnica ustanovitve Jugoslovan, ske armade. Tajništvo ZDI V je odločilo, da b-'do iz solidarnosti z zmagovito ljudsko armado osvoboditeljico, sodelovala tud njena športna aruštva pri vseh športnih prireditvah armade, Poziva vsa včlanjena društva, da sprejmejo povataila za prijateljska srečanja s skupinami armade. Vsa srečanja, ki so bila v Istrskem okrožju na sporedu za ta dan, se prenesejo na nedeljo dne 30. decembra. zlikovcev, ki bi radi živeli na nepošten način. Trije dijaki so na zasliševanju priznali, da so izvršili nešteto vlomov v avtomobile, ki so jih našlj nezavarovane, in sicer v Ul. Donadoni, Rossetti, S. Nicolo, Bonaparte, Gambini, Lamarmora, v bližini glavne ribarnice in Soc. Ginnastica Trie-s-tina. Na ta ali oni način, največ pa z razbijanjem šip in 3 ključi, so vdirali v vozila in odnesli kar jim je prišlo peti roko od steklenic žganja, cigaret, mehaniškega orodja, žepnih svetilk, plaščev, majic, odej ročnih ur in steklenic piva. Posebno zadovoljiv 'je bil vloro v «Topolino» v Ul. Gambini, kjer sta Stanco in Segato našla usnjeno torbo s 100.000 lirami, ki sta si jih razdelila in jih zapravila za zabave in izlete. Zadnji vlom, kj so ga trije zlikovci izvršili v Ul. Donadoni na škodo Ercola Bella z Reške ceste, pa jim ;je postal usoden. Fantje sq s 120.000 lirami vrednimi plašči in usnjenimi jopiči padli v rake policiji, ki je uvedla strogo preiskavo in ugotovila, da so nadobudni dijaki izvršilli v kratkem času kar 14 vlomov. Med hišnimi preiskavami ob navzočnosti staršev, kjer so agenti našli polno ukradinega blaga, je prišel na dan tudi vlom v stanovanje 58-letae Carle Kobal por. Greato iz Ul. Gambini, ki je teta enega izmed aretiranih, in sicer Segata. Segato je namreč 9. t. m- ob 20. uri naprosil svojega prijatelja 14-letnega dijaka Giorgia Colcicha. stanujočega v Ul. dell’Eremo 6. da bi splezal skozi majhno okno v stanovanje njegove tete in mu odprl vhod Fanit je to storil, nakar je Segato odnesel iz stanovanja 22 dolarjev, budilko in zlato zapestnico. Po končanem delu sta se Segato in Volcich odpravila v Drevored XX. septembra, kjer je prvi izročil drugemu kot nagrado za pomoč 5.000 lir, budilko in 3 dolarje. Naslednjega dne je Segato v Ul. Donadoni srečal družinskega prijatelja 18-letnega Giusep-pa Del Vecchiai ter ga naprosil, da bi mu izmenjal 19 dolarjev. Ta mu je ustregel in dobil v zameno pri za menjalnici na Borznem trgu 11.720. lir. Da se oddolži za uslugo, mu je Segato posodil 3.000 lir. Vsi trije dijaki so svoja dejanja, priznali. Policija je vse tri ovadila sodišču zaradi večkratnih vlomov v avtomobile. Tudi Volcicha. so prijavili sodišču ter se bo moral zagovarjati zaradi vloma. Med preiskavo je policija zaplenila nekaj blaga, rped katerim je tudi kronometer, samokres «Flobert», moški dežnik, 2 puloverja, avtomobilski ključi, mehaniško orodje in drugo, i ki je na razpolago lastnikom. Ženska pod avto Malo pred 17.. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnico 65-letno Terezo Piantaunica vd. Kromek od Sv. M. M. Sp. 661. Zena, ki se bo morala zaradi zloma gležnja desne noge zdraviti kakih 3Q dni. Okoli 10.30 zjutraj 'jo je na vogalu Ul Pascoli in Garibaldijevega trga podrl na tla aivto; šoferja ni poznala in si Hi niti zapomnila številke evidenčne tablice. Filobusi in avtobusi bodo imeli številke Da bi ugodilo zahtevam in željam srebivalstva, je vodstvo ACEGAT sklenilo uvesti tudi za avtobuse in filobuse številke, kj so bile do sedaj v veljavi Ie za tramvaje. Tako bodo že s prvim januarjem leta 1952 dobili avtobusi in filobusi sledeče številke: Filobus A bo imel številko 15. filobus B številko 17, filo-bus C številko 18 in filobus D številko 19 " 'Avtobus L bo imel številko 25. avtobus N številko 27. avtobus O številko 28, avtobus S številko 29 in avtobus P štev il. ko 30. Pred dvema dnevoma je vodstvo ACEGAT prejelo prva dva filobus® ki bosta vozila na progah tramvajev št. 1 in št. 30 dni bolnice zaradi nezgode pri igri Predvčerajšnjim proti 10, uri se je 12-letoa Natalija Klun doma- iz Doline št. 148 med igro v notranjosti šolskega dvorišča zaletela v svojega sošolca 13-letnega Edvarda Petaro-ša, doma dz Boršta in seveda padla na tla, vendar se je dekletce takoj dvignilo in nadaljevalo igro. Proti večeru pa so nastopile bolečine, ki so ponoči stopnjevale trpljenje mlade deklice; mati Antonija jo je odpeljala v bolnico. Ugotovili so zlom ključnice in bo po mnenju zdravnikov okrevala v 30 dneh. IZPRED SODIŠČA Prebrisan izgovor ga reši hujše kazni Pred kazenskim sodiščem se je moral zagovarjati 25-letni E-zio Giotti iz Ul. Machiavelli št. 9, ker je bil obtožen, da je ukradel 12 kg kave Elidi Mcn-dolfo v avgustu 1950 ter tatvine velikega zaboj ej s pleteninami v škodo Teodore Miloševič vd. Zergollem v juniju 1950. Miloševičeva je nekega dne prišla v skladišče avtoprevozmi-šlke tvrdke «La Generale«, da bi dvignila 430.000 lir vreden zaboj s pleteninami in drugim blagom, ki je dospel iz Genove. Na njeno presenečenje pa zaboja ni bilo nikjer. Odgovor^ na uradnica tvrdke Mondolfije-va je kaj kmalu zasumila Giot-tija, ki pa je bil že predčasno odipuščen s službe, ker ji je ukradel 12 kg kave. Mondolfijeva je seveda zadevo pismeno prijavila policiji, ki je uvedla strogo preiskavo pri kateri je sum padel seveda na Giottija. Moža pa policija takrat ni več našla v našem mestu. Pred nedavnim pa so ga le prijeli in izročili sodišču v nadaljnji postopek. Jasno je, da jv Giotti stalno zavračal obtožnico in zanikal, da bi on imel svoje prste pri tatvine kave in zaboja. Kot dokaz je navedel, da je bil času, ko je izginil zaboj, zaposlen v Kopru. Ker mu sodišče ni moglo dokazati tatvine zaboja, ga je oprostilo s form«' lo, da ni izvršil dejanja. Nasprotno pa ga je za tatvino kave obsodilo na 3 mesece in 15 dni zapora ter na plačilo 5.500 lir globe. Sodnik: Fabrio; tožilec: Amo-deo; zapisnikar: Pivk; obramba: odv. Presti. ki vam pripoveduje o «Mar-tinu Ribizi detto Magagna« in drugih iz starih tržaških krcnik, o procesijah z lem-pami in plemirji, pa tudi o okroglih narodnih, kakor je rezijanska; Šmarna rruiša, švnta Rok vsaka baba kuha njok. 10. Filobusa sta enaka cnirr., ki vozijo n-a filobusnj progi D. Prav take filobuse ibo vodstvo ACEGAT uporabilo tudi na fi-lobusnj progi Trst — Milje. Delavke Tržaške konopljarne zaključile stavko Stavka v Tržaški konopljar-ni je bila končna zaključena. Delavke sicer niso dosegle vsega, kar so zahtevale, vendar je vodstvo končno le v nekaterih točkah popustilo, zaradii česar so po skupni preučitvi položaja sklenile, da s stavko prenehajo. Vodstvo je s svoje strani obljubilo, da ne to odpustilo treh delavk, ki so se bolj odločno uprle novemu načinu izkoriščanja uslužbenk ter da ne bo uveljavilo ukrepov o novem delovnem1 načinu; če bi katera izmed delavk vendarle mo. afa delati na novih strojih, bo imela pravico do pomočnika, ki ji bo pri delu pomagal. Zmaga, kot vidimo ni bogve kakšna ter se položaj delavk v tržaški konopljarni prav gotovo ne bo izboljšal. Na vsak način so pa vendarle preprečile. da bi jih vodstvo pri delu šP bolj izkoristilo tler uvedle delovni način, ki bi zahteval od vsake posamezne delavke mnogo več napora, zaradi česar bi pa prav gotovo ne prejela višjp plače. Glasbena Matica Odborova seja Glasbene Matice bo v soboto ob 20.30 v prostorih SHPZ, Ul. Roma 15. Ker je dnevni red seje zelo važen, naj nihče ne manjka. Delovni urnik pošte ob praznikih Uprava pošte javlja, da bodo njeni uradi delovali ob prihodnjih praznikih v sledečih urah: V nedeljo 23. t. m. bodo uradi odprti do 12. ure, kot je to v navadi vsako nedeljo. V ponedeljek 24. t, m. bodo odprti vsi uradi ves dan. V torek 25. t. m. na praznik bodo delovali le uradi, ki so odprti navadno ob nedeljah. V sredo 26. t. m. bodo odprti D E L A V C I ! Poslušajte vsak petek ob 20.15 uri oddajo radia Jugoslovanske cone Trsta «!r TJSlavskega sveta«. v*fdo 12. ure. " - V ponedeljek 31. t. m. bo navaden delovni dan. V torek 1. januarja bodo u-radi odprti kot na dan 25. t. m. Glavni telegrafski urad bo, kot vedno stalno na razipolago javnosti. i/MIg in cltajte fhimoteki dnevnik! OF IV. okraj obvešča vse tiste, ki so se vpisali za izlet v Ga-brovico, da bo v nedeljo 23. decembra. Odhod z avtobusom izpred gostilne «Pri belem konjičku« v Skednju in za Sv. Ano pred stadionom točno ob 7.30 uri. Okrajni odbor OF za dolinski okraj obvešča vse izletnike, ki so se vpisali za izlet v Ga-brovico v Istri, ki bo v nedeljo 23 dec., naj dvignejo na mestu, kjer so se vpisali, listke. Potuje se ob 8. uri zjutraj. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo «SIavko Škamperle« vabi vse pevke in pevce ter ostalo članstvo, da se zberejo danes 21. t. m. ob 20.30 v gostilni pri Subanu. OBČNI ZBOR PD «PINKO TOMAŽIČ)) Prosvetno društvo «Pinko Tomažič« vabi vse svoje člar.« na občni zbor, ki bo danes 21. decembra ob 20. uri, v prostorih SHPZ v Ul. Roma št. 15. Dnevni red: 1. otvoritev; 2. celotno poročilo društvenega delovanja; 3. izvolitev novega u-pravnega odbora; 4. razno. KUPITE JELKE Obveščamo vse tiste, ki so se naročili in tiste, ki žele kupili jelko, da jih dobe pri Žerjalu v Boljuncu (ki prodaja glasbeni material) po ugodnih cenah. pdr Planinsko društvo Trsta obvešča udeležence zimovanja v Podkorenu, da bo odhod v torek 25. t. m. ob 23.15 z glavne postaje v Trstu. IZLET K SV. PRIMOŽU Planinsko društvo priredi na Stefanovo 26. t. m. popoldanski izlet k Sv. Primožu nad Sv. Križem. Odhod ob 13.15 z avtobusne postaje. Predstavniki združenja branjevcev pri županu Včeraj je župan Bartoli sprejel predsednika in tajnika združenja branjencev, ki sta prikazala več problemov, katere bi bilo treba v interesu prizadete kategorije rešiti. Tako sta med drugim prikazala tudi dva zelo važna problema in sicer problem prodajalcev rib v glavni ribarnici ter problem branjencev z zelenjavo. Zupan je izjavil, da se bo za rešitev omenjenih problemov zavzel. SL0UENSK0 NARODNO gledališče za Tržaško ozemlje BO UPRIZORILO v soboto 22. decembra 1951 ob 15. uri v gledališču v KOPRU Gorinšek - Roševo komedif0 iDe&etiuca dlencica ob 20.30 Nušičevo komedijo (johpci mmi&toiicM v nedeljo 23. decembra W51 cb 15. uri v gledališču v KOPRU Gorinšek - Roševo komedij0 ^Debatnim dlenčiffl ob 20.30 Nušičevo komedijo Qobpa mlmMca v torek 25. decembra 1^1 ob 18. uri v DEKANIH Nušičevo komedijo Cj obpci miiiiMlica Gledališče Verdi Danes se prične v blagajni predprodaja vstep® za zadnjo predstavo «Adriana Leccuvreum za a*5 ma «B» in «C». Predstava, ki iiltx iil «w//. J. jo dirigira Antonm0 Votto ^ jutri ob 20.30. V nedeljo 'bo repViza Men»l' tijeve opere ‘ don por. Paclini. 76-letrn no Pinti, 47-letna Marija ‘puJ' Čič por. Ravalico, 70-let gi Černe. 72-letna Ana „of-kelj, 45-letna Ines Cocoi® pa Mastrcni, 40-letni Virgi}1 ,;$• Ros. 75-letna Maria Kris^ ADEX Sladkor za čebelarje Opozarjamo vse čebelarje da bodo vsa neuporabljena nar kazila za sladkor proste cone zapadla dne 31, dec. Vsi čebe larji ki še niso dvignili orne njenega nakazila, ga lahko dvignje še do 31. dec. Zaradi nečednih dejanj Za zaprtimi vrati je sodnik dr. Siena včeraj sodil 65-letne-mu Jožefu Cumarju in 75-let-nemu Francu Milkusu, ki sta bila obtožena nečednih dejanj. Prvega je obsodil na tri mesece zapora, drugega je pa oprostil z utemelitvijo, da ni zakrivil dejanja. IN 6. JANUARJA bo izlet v Postojno Sv. Peter na Krasu Ilirsko Bistrico Reko Vpisovanje d° cembra 1951. de- Božična doklada Se ta teden bo namestitveni urad izplačal božično doklado vsem upravičencem v štev si brezposelne. Doklada znašo podporg šestih dni. AD£X r>riredi nAdria-Lxpress)i P .»* •«*; izIet V novo leto Sežano LoKev danes- ni ID Vpisovanje še ENODNEVNI IZLETI 6. januarja l952 Materijo Slivje Hrušico Vpisovanje do cembra 1951 22. de- IZ POROČILA TOV, v. NANUTA NA NEDELJSKI KONFERENCI DFS RIIHSKI OBLASTNIKI Hm PRENEHHJO PRECHHJHTI HHSE BORCE ZH SV0B0P0 Priprav® za nov proces proti Beneški četi . Kršitev člena 16 mirovne pogodbe, ki določa, da Italija ne bo preganjala svojih državljanov, ki so delovali v prid zavezniških i do podpisa mirovne pogodbe - Kdaj bodo izplačali posojila partizanskim edinicam 21. decembra 1951 _ w »-------tlZ-VJ.liOXV.llil CU.iIlIUUiIX jahtevamo posebne zahone, hi bodo ščitili vse pravice slovenshe manjšine v Italiji V drugi svetovni vojni so bili svobodni narodi proti naci-fašistični tiraniji in kdorkoli le hotel pomagati zavezniškim W partizanskimi silam do zrnate nad sovražnikom, je šel k partizanom. Partizani so bili vojaki in pri vojakih vlada stroga disciplina, posebno v času vojne rn na ozemlju, kjer mrgoli zakrinkanih sovražni, kov. Vojak mora izvršiti povelje, katero je prejel in nima možnosti, da bi se spuščal s svojimi nadrejenim' v razpravljanje. Da bi se preprečilo Po vojni 'preganjanje partizanov, ki so se borili za zmago nad nacifašizmom. in bi se jim u zvezi s tem hotelo naprtiti kako odgovornost, določa člen IS mirovne pogodbe, da Italija he bo preganjala ali nadlegovala svojih državljanov, ki so °d izbruha vojne do uveljavitve mirovne pogodbe izražali xvoje simpatije ia stvar zavezniških in pridruženih sil, ali ki to delovali v prid njihove stvari, Ne glede na to določilo mirovne pogodbe pa vidimo, da je inseeniral proti garibal-dirscem ogromen kazenski proces, ki traja že več let pred Porotnimi sodišči, najprej v Rresci in sedaj v; Lucci. Javna ju zasebna obtožba ni zamudila . Pri teh razpravah ne ene Prilike, da bi ne blatila IX. korpusa, h kateremu so spadali tudi naši slovenski partizani na Goriškem, in jugoslovanske narode vobče. Kakor da bi italijanskim vladajočim krogom še n* bilo dovolj te protijugoslovanske gonje, se širijo v zadnjem času glasovi, da se pripravlja sedaj nov in še večji kazenski proces proti slovenskim partizanom — pripadnikom Beneške čete. In vendar ooloča mirovna pogodba, da Italija ne bo nadlegovala partizanov. V času, ko se skuša veš svobodni svet čim tesneje, poveza-u v Organizacijo Združenih narodov, da bi se odstranili vzroki. sedanje mednarodne napetosti; ko sp člani atlantskega pakta. h kateremu spada tudi Ita-lija, trudijo, da bi odstranili grozečo vojno nevarnost, ter si tudi uradni zastopniki naše vi a. Ue prizadevajo, da bi se čim-Prej ustanovila nekakšna skup-bost evropskih narodov ali celo evronska 'federacija, je takšna Politika, kot jo vodi rimska rtada do slovenske manjšine v Italiji, skrajno reakcionarna in neiskrena, so vsa njena prizadevanja za kakršenkoli spora-1 rum med narodi. Da bi prišlo enkrat do tako potrebnega spo. razuma, je prvi pogoj sporazum med sosedi samimi, t. j. hied Italijo in Jugoslavijo, še Pred temi pa človečansko ravnanje z našo slovensko manj. šibo v mejah' Italije. Vsak izgovor, da je že sam obstoj Slovencev na vzhodnih mejah Ita. uje nevaren državi, je samo ža, testna dediščina fašistične miselnosti in glede n,a naše skrom-bo število naravnost smešen. Sedanji italijanski oblastniki baj raje odkrifo priznajo, da so besposobnj rešiti se šovinistične,. miselnost;, podedovane po šističneni režimu. Slej ko prej 9>natrajo, da je raznonarodova-edino sredstvo in edini 'h politike nasproti slovenski nanjštni v jtaliji. toda dokler ne bodo rdkrižali te zestare- mentaJitete, . : hacionalističn« - 5' ifi sama povzročila. izbruh _ru?e svetovne vojne, je zaman govoriti o zmanjšanju medna škme h e t" s ti” in "o prijatelj, nared? ''!1 meri sosednimi tprrišunje povračilo ,erjatev proti po rti zo tiski m edinicam Za časa narodnoosvobodilne ,.n e Se je naše ljudstvo kot ji".'u°ž dvignilo zoper nacifa-s, V ,ne.zatiralce in navdušenje, bru-h .lrn Se je udeležilo te Sai t? bHo lahko razumljivo: Cpt so 'melj naši ljudje velike .Poravnane račune s fašistič- nim lih 5e di Kdor ^h". režimom. k.i jP v dvajse-letih svojega obstoja hotel di razr-aroditi. temveč tu- Kdo Jans'co iztrebiti naš narod. mosL ^ m°Sel. je Po svojih bn-u- P'r>speval v tej gigantski plet?' Y Katero jP bil itak za-i. en že ves svet: mladina se So^zvkla vabilu partizanov iz delal’ ^dor je ostal doma, je ^ ‘ ‘ ha terenu ali pa je vsaj Vinarjem p, 2 drugimi dajat-bJii1 Prispeval k zmagi nad fa-stv 1° je storilo' naše ljud. rji ° rade volje in i navduše-rpdn ne *e zaradi svojega na-{jrp”e§a in protifašističnega j. Pričanja, temveč tudi zato, 50 ga k temu pozivalP raz-ta; zayezniške in celo nekatere is ne italijanske radijske posta-šgVj fdaj' ko je bilo treba tve-deš iU1 žrtvovati, je bil dobro-^ el vsakdo, ki je bil voljan šj? Prispevati k zmagi nad fa- in tedaj te tudi nihče in Yl?rašal po tvoji narodnosti *iov e. ni delal razlike med ba.^irskimi ali italijanskimi Pilo ani- časa borb« pa ni kih nas Prav nobenih dru- cojj.. Partizanskih edinic. kot sW’rv s,° bde vključene v se-teio „ . korpusa in ako je ho-tizan"ase ljudstvo pomagati par-0 nr>K? v njihovi borbi, ni ime. °ne druge možnosti kot i 3e Pomagalo prav tem Me n X' korpusa. f*l z???8 aPrda leta 1948 je izr varilk:. w' ,* katerim se je ita-ravnal obvezala, da bo Za Vse- dolgove katere '"ti.tzn,,volne napravile po-S 2ko™ Zanske edinice. V N* d?#.Je re6eno-da bn C? DosoUi .a Posameznikom v«. ki Lr’,P a?a.la vse da- ^Uskim1^ bile “ddane-paru. ]iUaPol'??ln;«”T,'.v, kolikorso / P« v r. 5 dajatve Uporabno«osvobodilne Borbe ej ni delal nikakih razlik med' italijanskimi ali ne-italijanskimj edinicami ira bi tako razlikovanje bilo pri nas tu. di popolnoma neumestno, kajti, kot je znano, v Julijski krajini ni bilo nobenih drugih partizanskih edinic razen IX. korpusa. Naše ljudstvo je pripravilo in vložilo novembra 1948 prija, ve r.a finančno intendenco v Gorici in priložilo prijavam izvirna potrdila o vplačanih posojilih, toda do današnjega dne, ko so minila od tedaj že več kot,tri leta, finančna in tendenca še ni izdala nobene rešitve o vloženih prošnjah in še nihče ni dobil do danes vrnjenega po. sojila. Posebna zakonodaja za Slovence v Italiji Clen 16. mirovne pogodbe do. loča, da bo podvzela Italija vse potrebna mere, da bo zajamčeno vsem njenim državljanom, r.e glede na njihovo narodnost ali vero. uživanje vseh temeljnih človečanskih pravic. Clen 6. ustave pa predvideva, da bo italijanska republika s posebno zakonodajo zaščitila narodne manjšine. Od 15. septembra 1947, ko so se vrnile italijanske oblasti na Goriško, pa do danes, so minila že več kot štiri leta, toda kakih posebnih zakonov za zaščito naše narodne manjšine še nismo videli. Vse je ostalo pri starem: v glavnem so ostali v veljavi vsi zakoni, ki so veljali za časa fašizma in edina politika, katero pozna in zasleduje sedanja vlada proti slovenski manjšini, je politika raznarodovanja. Spremenile so Se deloma samo metode: res je da ni več posebnega tribunala za zaščito države, res je, da se Slovencev ne pošilja več na Li-pare in Ponzo, toda namesto teh nasilnih metod je sedanja vlada uvedla novo metodo, gluhih ušes. Goriški Slovenci, ki so sredi septembra 19i7 utrpeli veliko škodo na svoji im oviraj vsled demonstracij, katere so tedaj priredile proti njim na-?čuvar.ie tolpe, so zahtevali odškodnino od predsedstva vlade. Nam ni znano, da bi kateri oškodovanec do danes dobil kako odškodnino ali pa vsaj odgovor na svojo prošnjo. Osebe, ki so med vojno dajale posojila partizanskim edinicam. so v smiisIU zakona že pred tremi leti vložite prošnjo za povračilo svojih terjatev, toda finančna intendanta v Gorici do danes se m rešila niti ene prošnje. Slovenski učitelji, ki sD bili za časa fašizma iz političnih razlogov odpuščeni iz službe, so že leta 1946 vložili svoje prošnje za ponovni sprejem v službo, toda njihove prošnje ležijo še da. nes nerešene pri šolskem prove-ditoratu v Gorici. Delegacija glavnega odbora DFS v Gorici je dne 9. junija 1949 izročila podtajniku pri predsedstvu vlade, on. Andreottiju našo spomenico, ki je bila namenjena pred sedniku vlade De Gašperju, tol da do danes še nismo dobili od vlade nikakega odgovora na našo spomenico, čeprav smo v njej zahtevali samo to. kar nam pritiče v smislu čl. 6 ustave, t. j. zaščito naših pravic po posebni zakonodaji. Ako hočem, biti popolnoma točen, moram omeniti, da nas je enkrat povabil bivši goriški prefekt Pa-lamara v svoj kabinet, kjer nam je n.a dolgo in široko pripovedoval, da uživamo vso ena. kopraVnost kot vsi ostali držav. Ijani italijanske narodnosti. Mo-g oče. da je gosp. Palam.ara imel ta svoja izvajanja za odgovor ministrskega predsednika na našo spomenico? Mi tega ne moremo priznati in zato vztrajamo pri tem. da vlada in njeni podrejeni organi rešujejo na-še vloge, naše prošnje in naše pritožbe. Kar pa se one tako imenovane enakopravnosti tiče, katero nam je očital tudi že prejšnji fašistični režim; jo prav dobro poznamo in njena vsebina je, da se smemo tudi m( Slovenci prav tako posluževati italijanskega jezika, kot vsi ostali ita- Tijanski državljani, Ker pojmu-jyj° naši oblastniki na tak način »enakopravnost)), nam seve. da očitajo, da hočemo biti favorizirani, to se pravi, da hočemo imeti več pravic kot ostal; državljani italijanske narodnosti, ako zahtevamo da se s posebnimi zakoni zaščitijo naše pravice. Na to pa jim mi odgovarjamo, da nočemo prav nobenih večjih pravic kot ostali državljani, toda če se smejo oni pogovarjati z oblastmi v svojem materinem jeziku, zahtevamo to pravico tudi mi zase in zato zahtevamo, da se v vseh državnih, pokrajinskih in občinskih uradih v krajih, kjer bivajo Slo. venci, uvede dvojezičnost. Opo-zarjaipo pri tej priliki na nedavno izvedbo ljudskega .štetja in na uvedbo novega sistema pripravljanja davkov, kjer so bile predvidene hude kazni za netočne napovedi, tiskovine in vsa pojasnila pa so bila sestavljena samo v italijanščini. Tu ne bo mogel nihče reči, d,a velja enakopravnost za Italijana, ki pozna svoj materin jezik in za Slovenca, ki ne pozna italijanščine. Slovenci in Furlani so živeli že dolga stoletja na Goriškem v najlepši slogi in samo oni nacionalistični šovinizem, katerega je fašizem umetno podpihoval na Goriškem, je 'začasno skalil dobre odrošaje med obema narodoma. Mi iskreno želimo, da se ponovno ustvari pri nas vzdušje prijateljstva."medsebojnega razumevanja m, strpnosti. Želimo, da bi iz vsega življenja izginilo ono sistematično hujskanje k narodnostni mržnji, ki je na Goriškem ena izmed najžalostnejših dediščin iz fašistične dobe. Želimo, da bi ntev _ takega prijateljskega vzdušja med Italijani in Slovenci neobhodno potrebno za mirno sožitje obeh tukaj živečih narodov. Da se takšni pogoji ustvarijo pa zahtevamo, da se izd.ajo posebni zakoni, ki bodo priznali in ščitili politične, jezikovne. kulturne in gospodarske pravice slovenske narodne manjšine v Italiji in zajamčili tudi dejansko izvajanje teh pravic. Vse te naše zahteve je naša politična organizacija že for-mutirala v svoji, že prej omenjeni spomenici, ki je bila že pred več kot dveml leti izročena sedanjemu predsedniku vlade. Zato zahtevamo, da vzdme vlada vendar enkrat v pretres naše zahteve, ki so bile predložene v konkretni obliki in da končno vendar enkrat izda one zakone za zaščito naše manjši- DVA KONCERTA SLO VENSKE FILHARMONIJE se vse to čim hitreje izvedlo, ne, ki so nam obljubljeni y 6. ker smo prepričani, da je ustva, I členu ustave. Včeraj zjutraj je nad Trstom ležala gosta megla, kakršne Tržačani že dolgo časa ne pomnijo. Slika je bila posneta na trgu pri Sv. Jakobu v dopoldanskih urah, medtem ko je opoldne sonce meglo v glavnem razgnalo RIBIČI S E NE BOJIJO MRAZA IN LEDU NA VELIKIH JEZERIH Ril bol lov skozi li ikn ie v ledenih ploščah Zimski ribolov se ne razlikuje mnogo od poletnega - «r»p-up» preprosta priprava kot dopolnilo za zimski lov - Mehkoplute ribe, piškurji, ščuke in jegulje so običajen plen ribičev " Iz luknje v ledu so ribiči potegnili 5 kg težko ščuko Ko pokrije^ mraz z velikimi i mcgoče celo malo peč na špirit j—.. „i 1 ali celo na drva, da se počuti kakor doma pri svoji peči. Na tak način je prijetnejše čakati na presenečenja iz na ribah bogatega dna ob robu luknje v ledu. Te luknje merijo navadno od 20 do 30 centimetrov v premeru, v zelo obljudenih krajih so oddaljene druga od druge vsaj 20 metrov; izkopati jih ni težko: kadar led ni preveč debel, zadostuje kramp, če pa je led debelejši kot 80 cm, je pa potreben koničast drog. Zimski ribolov se ne razlikuje dosti od poletnega: vsa oprema obstaja iz trnka, svinčenega grezila, na površini plavajoče plutovine, vrvice in tako imenovanega «tip-up», nad vse enostavne naprave iz prožne jeklene žice, na kateri je pritrjena mala rdeča zastavica. Držalo, ki ga navadno drži upognjena kljuka, se postavi takoj, ko riba zagrabi za vabo in tako potegne vrvico, ledenimi ploščami površino rek in jezer na severu Združenih držav, se navdušeni ribiči nikakor ne odpovedo svojemu priljubljenemu športu, kajti mraz in led jih ne ovirata. Treba je pač spremeniti opremo ter jo prilagoditi različni temperaturi in izkopati luknje v ledeno skoi jo. Od novembra do konca aprila preživijo svoj week-end ti soči starih in mladih »aficon.r- dos-cv», obut h v kožuhovinaste ali gumijaste čevlje, pod katerimi imajo velike volnene dokolenke. oblečeni v udobne toplo podložene »canadiennes«, pod katerimi imajo tažke pletene jopice, z volnenimi oglav-nicami in snežnimi rokavicami, s tem, da privabljajo s slastnimi vabami na dnu rek prezimujoče ribe ali pa sestradane ribe v gorenjih plasteh voda. Neredko vzame ribič s seboj tudi udoben zložljiv šotor, ki ga ščiti pred ostrim vetrom in navpično in s tem opozori po- I okrog 100 m. Na vrhu je bila trpežljivega ribiča. Nekatere | tžrasa, na kateri so babilonski vrste «tip-up-a» imajo namesto zvezdoslovci opazovali nebesne zastavice zvončke, kar je bolj prikladno za raztresene ribiče. Razburljiv del ribolova se začne, ko se dviga trnek. Poleti se velikost ujete ribe hitro spozna, pozimi pa prikriva ledena plošča ujeti plen ribiču vse do zadnjega trenutka, ko prekorači usodni prag. Mehko-plute vseh vrst, perzijska riba, ščuka in piškur, čeprav ležijo kot prezimujoče ribe mirno na dnu vode, hitro zagrabijo za vabo, gnane po nenavadnem teku, ki ga povzroča pomanjkanje trde zime. Običajni plen tehta do dveh kilogramov, so pa tudi primeri, ko se pred očmi presenečenega rjbiča pojavi nenavadno velika ščuka do 20 kilogramov. Vsaka pokrajina ima svoje ribe, svoje zakone, ki urejajo ribolov in njegove običaje. Tako prihaja v Minnesota, državo notranjosti, vsako leto nad dva tisoč ribičev iz najoddaljenejših krajev na zimski r:biški tur »ir karnevala v St. Paulu, ob jezeru Belega medveda; v New Jerseyu privlačuje lov na jegu. Ijo ljubitelje ribolova s sulicami; kjer koli pa je tudi vodna površina pokrita z ledom in gozdovi s snegom, vabta življenje na prostem in šport v kraljestvo narave ribiče iz vel kih industrializiranih mest, ki so vajeni peleti ribariti na zelenih bregovih vrtinčastih hudournikov in r.a mirni modri gladini velikih jezer. pojave. Od babilonskega stolpa je ostala samo velikanska kvadratna jama z 91 m dolgo stranico, znana pod imenom «Sa-han». Okrepitev reške oddajne postaje Radijsk0 postajo na Reki bodo okrepili na 15 kw. medtem ko je imela doslej samo poldrugi kw. Nove naprave je izdelalo in montiralo ob pomoči strokovnjakov podjetje radijske industrije v Zagrebu. To so prve naprave takšne zmogljivosti. izdelane v Jugoslaviji po domačih načrtih. Izpopolnjena je zlasti avtomatizacija, ki omogoča; pognati naprave s pri. tiskom na en sam gumb. Kilogramske limone Neki branjevec iz Osijeka je kupil v Djenoviču v Boki Kotorski večjo količino limon in pomaranč, ki jih tam pridelujejo. Med limonami, ki jih je razstavil v izložbenem oknu, je tehtala najdebelejša kilogram. Ostanki babilonskega stolpa Sloveči babilonski stolp, ki so ga zidali sužnji raznih narodnosti, je imel obliko kvadratne piramide. Njegovj temelji so merili v obsegu okrog 400 m. Bilo le sedem velikih stopnišč, posvečenih soncu in luni ter petim takrat znanim planetom. Stolp je bil visok Dve teli v anfarkfičnih ledenih puščavah Vodja odprave na antarktično področje, ki pripada Fal- klandskemu otočju, dr. V. C. Fuchs, je podal poročilo o dveletnih raziskovanjih odprave Kraljevski akademiji znanosti v Londonu. Dr. Fuchs in njegovi sodelavci so nameravali ostati na' svojem oporišču na otoku Sto-nington eno leto, bili so pa odrezani od ledu še celo nadaljnje leto, dokler ni pomožna ladja »John Biscoe» prodrla do njih in jih rešila. Tako je H ljudi čakalo v snežni in ledeni puščavi. Pet jih je bilo tam dve leti, šest pa eno leto. Tedne so napovedovali prihod pomožne ladje, ki pa ni uspela prodreti. V januarju 1949 — potem ko so v 90 dneh prepotovali 940 milj so se Fuchs in nekateri člani odprave vrnili na oporišče, da bi čakali na »Johna Biscoe-a». Doživeli pa so razočaranje, ker je bila odprtina v ledu začasna in 11. februarja jih je že spet delila 55 milj široka ploskev čvrstega ledu od odprte vode. 2. aprila so končno spoznali, da bodo morali še eno leto ostati v Antarktiki. wMNRR m-J. < - j.. . ■■ ■:> • . i«'«? Silili > «Tip-up», nadvse preprosta naprava, ki opozori ribiča kdai je riba zagrabila trnek Na povabilo tržaške Glasbene Matice je 15. in 16. t. m, gostoval v Avditoriju godalni orkester slovenske filharmonije. Bil je to kulturno-umet n iški dogodek prve vrste, ki kakor običajno, ni našel onega odziva, ki bi ga zaslužil. Zato so pa povprečni in podpovprečni kon certi nabito polni!., Gostovanje slovenskega godalnega orkestra pomeni tudi kulturno - politično pomemben prispevek k zbližanju narodov in obenem prepričevalno afirmacijo slovenske glasbene tvor nosti. Slednje velja posebno za Škerjančevo simfonijo v h-molu za godalni orkester, s katero so ljubljanski simfoniki otvorlli svoj sobotni koncert. Kompozicija, ki jo mimo lahko uvrsti mo med pomembne sodobne stvaritve evropskega merila Odveč se mi zdi ugotavljati nje. no zrelo formalno in tehnično gradnjo. Kljub bogatim izraz' nim sredstvom, ni nikjer «na-metanihn not, kakor se to rado dogaja prav pri sodobnih skladateljih. Podčrtal bi čudovit »Lento affetuosos in pa «Toc-cato», ki se nekoliko ogleduje v klasikih. Iz vseh tempov veje neka spontana toplina, .ki je ogrela celo one, ki se še niso sprijaznili s sodobno glasbo. Pri Bnttenovih eSliikahs se nam je predstavila sopranistka Nada Vidmarjeva. Ta serija «slik» stavlja pevki poleg drugih tudi internacijske probleme Toda Vidmarjeva jih je z največjo lahkoto obvladovala in nam obenem podala res spontano in doživeto interpretacijo. Malokdaj smo v Trstu poslušali pevko tako odličnih glasovnih in interpretacijskih sposobnosti. Sledil je Vivaldijev koncert za fagot in godalni orkester, Fagot je med lesenimi pihali tisti instrument, ki stavlja umetniku največ ovir na pot. Po svoji naravi je neokreten in čista intonacija je pri tem inštru. mentu poglavje zase. Solist Ivan Turšič je dokazal, da svoj inštrument suvereno obvlada. Njegovo igranje je bilo tako in. tonacijsko kakor drugače tehnično perfektno; interpretacij, sko pa je odlično prilagodil svoje igranje klasičnemu načinu izražanja. Njegova dinamika in agogika je bila vedno klasično umerjena in plemenita. Večer je zaključila Mozartova «Nočna glasba», skladba, ki je še precej pogosto na repertoarjih, posebno radijskih postaj. Smemo reči, da smo pri tej priliki slišali eno boljših izvedb. Naslednjega dne je bil — kot matineja — prav tam drugi koncert. Poleg že Omenjenega Vivaldijcvega koncerta za fagot in Mozartove uNočne glasben smo slišali še Purcellove tiStare plesen, Ipavčevo eSere-nado» in Škerjančev «Concerti-no» za klavir in godalni orkester. Ta Concertino je v primeri z monumentalno simfonijo v h-molu brezdvom.no skladba lažjega, prozornejšega značaja. Izkazuje pa solidne gradnjo in iskreno glasbeno občutje. Pianistka Jelka Suhadolnik . Zalo. karjeva je svoj part podala z brezhibno tehniko in doživeto interpretacijo. Pri Purcellovih «Starih plesih« in Ipavčevi «Serenadi» smo občudovali, kako se je znal orkester prilagojevati različnim stilom. Program je obsegal skladbe od Vivaldija do Škerjanca. Ljubljanski godalni orkester je pri teh koncertih dokazal, da je seriozen, discipliniran, homogen ansambel, ki zna podajati z vso ono toplino, ki je za res umetniško izvedbo potrebna. Oba koncerta je vodil dirigent Bogo Leskovic z umerjeno in nevsiljivo, toda uspešno kretnjo. Zasluga njegovega temeljitega znanja in pripravljenosti je, če so nam bila ta pomembna glasbena dela predstavljena u tako odlični obliki. Oba koncerta sta obsegala skladbe res umetniške kvalitete, ki jih pa v Trstu (če izvza. memo Mozartovo «Nočno glas-bo») še nismo slišali. Spored je bil nov, zanimiv in kvaliteten, prav tako izvedba in vsako ve- liko kulturno mesto bi se podobnih. koncertov samo razveselilo. Tudi v kulturni kroniki Trsta (in ne samo slovenskega delaj sta bila ta dva koncerta pomemben prispevek k razvoju, ,glasbe‘ne umetnosti. VM NABRANI PRISPEVKI za novoletno jelko II. OKRAJ - KATINARAt Bruni Claudia lir 100, Lavrenčič Kristina 200, Lavrenčič Josip 400, Marc Marija 300, Spetič Meri 200, Lavrenčič Ivan 200, Cok Amalija 150, Lavrenčič Marija 150. Lidija Pečar 300, Orel Ada 500, Pevski zbor Lo-njer-Katinara na izletu v Šmarje 1483 lfr. SALEZ: Kocman Marija 200 lir, Skrk Vida 500,' Peric Kristina 100, Lovrenčič Jožef 100, Grilanc Karel 500, Stanič Franc 65, Grilanc Anica 300, Grilanc Tereza 200. Obad Marija 500, Vicich 2000, Skrij Anica 250, Milič Franc 200, Stubelj Just 200, Budin Srečko 150, Skrk Agnezija 150, Perčič Milka 200 Milič Marija 100, Štolfa Karej 300. Grilanc Mihael 200, Sardoč Albina 100, Budin Slava 200, Grilanc Janko 200, Kocman Milka 150. Grilanc Rafaela 300, De Giacomo 150, Gruden Ivanka 400, Skrk Stefana 400, Rebula Jože 50, Rebula Zorka 150, Budin Anica 100, Rebula Josip 200. Pirc- Alojzij 200. Auber Ma. rija 300, Stojkovič Alojzija 10. Skrk Alojz 200, Skrk Alojz 50, Skrk Milka 200, Ostrouška Mara 200, Milič Antin 200, Skrk Štefanija 100. GABROVEC: Furlan Karel lir 150, Cernjava Jožefa 200, Rustja Albina 200, Furlan Ste-fanija 100. Verginela Jožefa 200, Blažina Marija 100. Kralj Emilija 200. Cernjava Marjan 200, Ivančič Emilija 200. Volantš Milka 200, Furlan Frančiška 250, Furlan Anton 100, Furlan Marija 100, Furlan Srečka 200, Kralj Angel 300, Blažina Marija 150, Blažina Zofija 100, Kralj' Jožefa 250, Cernjava Jožef 200, Furlan in Trobec 350, Blažina Karla 200, Doljak Siverij 200, Rustja Estera 200, Strekelj Ma. rica 200, Rustja Julija 200, Mi. lič Marij 250, Griccetti Italo 100, Vižintin Ivanka 200, Strekelj Karolina 300, Cernjava Jožefa 400, Markuža Alberto 250, Verginela Kristina 200, Kralj! Ivj^na 100. Schmidt Pierino 250, Kralj Dora 200. Brišček 200, DEVIN: Semec Franc lir 100, Tinta Marij 150, Gruden Rozi-rfa 50. Mervič Albina 300, Ko-lonibo Bruna 100, Sernola Ste-fanija 300, Salvaro Renato 100 Ples Ema 500. Amadei Erminia 100, Pečikar Dorči 700, Fumis Ana 200, Varisco Pino 100 Le Valerija 300, Legiša Zora 100, Pecikar Ludovika 140 Legiša Marija 100, Kocijančič Olga 200, Legiša 150, Kočeta Marta 150. Abbondanza Marino 150 Dinucio Maria 450, Strgar Marija 150, Žbogar Izidor 60, Pahor Lavra 100. Lazzarini On. dina 100, Ret Maria 100, Makuc Marija 85, Zavan 200, Legiša Anton 300. Cclombo Bru- na 100. Legiša Ivana 100 Pe-cikar Pepi 500. Pecikar 250, To-mažinčič Alojzija 50, FrisoHnl Giuseppp 200. Antonič Marija 100, Legiša Lidija 300, Valeri Ida 100 Se*ie Mihaela lir 500, Godnič Angela 150, Koc jančič Marija 150, Krcšelj Ma-rija 300. Germek Ernesta 200, ooo°f £izela 200- Kravanja Nina 200, Kravanja Milka 150 Spe-ronelo Pina 100, Furlan Slavica 150. Colja Dušan 150, Casa-rin Genovefa 20, Gabrovec Ivan 100, Peric Marija 200, Ferfolja Roza 300. Colja Gizela 100 Peruzzi Maria 100. Peric Marija 100, Legiša Ida 300, Tavčer Gi. zela 150, Okretič Karel 400, Gorjan Marija 500, Legiša Leopolda 200, Pirih Cvetka 200, Peric Štefanija 100, Pernarčič Marija 100, Pernarčič Rozalija 150, Metlikovec Kristina 400 Metlikovec Ida 200, Fachinetti Elio 300, Tomasela Lidia 1000 Ferfolja Albina 200, Prašelj Marija 150, Legiša Draga In Ferfolja Danica 200, Legiša Vida 150, Tclloi Elvira 150, Nico-lin Maria 300, Nokoleti Livio 100, Terčon Marija 300, Prašelj ivana 300, Jazbec Kristina 50, Suc 500, Albina 1000. Ferfolja Marija 100, Gabrovec Marija 300, Gorjan Marij 200, Gobbo Lidia 100, Plocar Pasqueta 300, Candotti Isolina 120. Rugero 200, Okretič Karel 135. METODE »IIMIUHMU PKITI-Mt 1«» J PCOS1.AV1 J« Sovjetska odlikovanja za sovražno delo proti lastni domovini Tako je n.pr. Ljubomil Panti-jev pristopil k organiziranju vohunske skupine. Obrnil se je na izdajalca Viktoria Ačimoviča, s katerim je že nekdaj delal za NKVD, ter ga poslal v Makedonijo, da bi tam deloval v smislu spomenice Informbiroja. spodbudo mu je Pantijev izročil sovjetsko odlikovanje in 2.500 dinarjev za potne stroške. »Diplomatska delavnost« pri ustvarjanju teh vohunsko .diverzantskih vezi ni poznala meja ne obzirnosti. Svoje pomagače so poskušali najti med pripadniki narodnostnih manjšin. Romuni, Madžari in Slovaki, sklicujoč se na njihove patriotske občutke. Na madžarskem poslaništvu so malone vsako stranko prepričevali, da mora delati za resolucijo Informbiroja. Na ta način je bil angažiran za vohunsko delo Nitraj Koloman, bivši madžarski fašist, ki je bil sprejet pri šefu konzularnega oddelka poslaništva Jožefu Kar. pati ju. Na podoben način je skušal poslanik Santo Zoltan najeti Dušana Rakošija, kateremu je naročil, naj bi v ma- džarski manjšini organiziral ilegalne skupine. Te naj bi potem delovale po njegovih navodilih. «Ako nočete delati za poslaništvo, bodo vaše družine internirane« ZA osvetlitev metod, ki so se jih tovrstni »diplomati« posluževali pri organiziranju vohunske mreže, bomo navedli dva primera. Iz teh se bo dalo obenem razvideti, kako so si predstavljali dolžnosti diplomatskega predstavnika, ki bi moral v tuji državi varovati koristi svojih državljanov. Dvema albanskima državljanoma, ki nista takoj hotela pristati na nizkotno delovanje proti Jugoslaviji, je uslužbenec albanskega poslaništva Ili Po-lotski zagrozil: «Ako nočete delati za poslaništvo, bosta vajini družini internirani v taborišču«. . In drugi primer: Marko Tem-njalov, svetovalec in odpravnik poslov bolgarske ambasade v Beogradu je ob priliki zagrebškega velesejma pritisnil na bolgarskega državljana Našo Iskosova ter zahteval od njega, naj mu pošilja zaupne vesti o oskrbovanju zagrebških meščanov, o kmečkih delavskih zadrugah, o oskrbovanju kmetov in podobno. Akoravno je Isko-sov vse to dobil, mu je Temnjalov zagrozi), da mu bodo v Bolgariji odvzeli državljanstvo in konfiscirali imetje. Fašistični sodelavci - sodelavci dip'omatskih predstavnikov Geslo teh vohunskih diplomatov je bilo: ne izbiraj sredstev! Zaradi tega se ne smemo čuditi, ako so za svoje vohunsko diverzantsko delovanje najemali bivše sodelavce fašističnih obveščevalnih služb izza časa okupacije. Na procesu v Novem Sadu maja 1949. leta proti vohunski skupini pod vodstvom Aleksandra Ivanjoša, se je jasno pokazalo, na kakšne ljudi se je v svojem sovražnem delovanju naslonilo madžarsko poslaništvo: Aleksander Ivanjoš se je povezal z madžarskim poslaništvom po Kolomanu Nitraju. Ta človek je med okupacijo vohunil za madžarsko fašistično obveščevalno službo in tako odkril policiji nekoliko članov partije iz Subotice, od katerih so jih nekaj postrelili. Cim se je povezal s poslaništvom, je organiziral vohunsko skupino in zbiral v njej ljudi, ki s0 kakor on pripadali fašističnim or ganizacijam. Sef konzularnega oddelka Karpati je naročil Ivanjošu, naj se vsak mesec oglasi na poslaništvu z obvestili o delu njihove vohunske organizacije. Pri tem je Karpati obljubljal, da bo organizaciji preskrbel šapirograf in drugačen material za razmnoževanje ilegalne literature Drugi primer zadeva Rizo Hodžo, odpravnika poslov na albanskem poslaništvu. Poleti 1948. se je Hodža srečal v Beogradu s svojim znancem Sa-lijem Lisijem, s katerim sta med okupacijo skupaj delovala za nemškega poročnika Bergerja v Gostivaru kot gestapovska vohuna. Riza Hodža je zahteval od dolgoletnega sodelavca, naj organizira v Makedoniji vohunsko teroristične skupine, pripravljene na oborožene akcije. Lisij je torej mo ral zbirati «zdrave sile«, kakor sta bila ona dva, in biti stalno povezan s poslaništvom, od ko-dej.,b* dobival gradivo in navodila. Kasneje je Hodža sam odšel k Lisiju v Skoplje in mu ob tej priliki naročil, naj sprej-J?.e_ vsakogar, kdor je proti vtj ne glede n.a poreklo in politično pripadnost. Prav tako so bili najna-vadnejši vohumi češkoslovaški vojni ataše y Beogradu major Gal in njegovi pomočniki, hesnico o njihovem delovanju je osvetlil nedavni proces v Beogradu. Ti ljudje so zbirali podatke o formacijskem sestavu jugoslovanske armade o premikanju čet in njihovi razporeditvi. o letališčih, o radarski razvrstitvi itd., zbirali so vojne listine in knjige ter vojaške priročnike. Ambasador spravlja vohune a čez mejo Visoki funkcionarji teh pred-stavništev so se udejstvovali tudi s pošiljanjem vohunov čez mejo FLRJ. Ko je bila v: Bačkem Petrov-cu leta 1949. odkrita razbijaška in sovražna delavnost nekaterih Slovakov, je kulturni ataše Jiri Majsner poskrbel za njihov po. beg iz Jugoslavije na Cekoslo-vaško, O tem primeru je Majs-nerjev sodelavec Branislav Sir. ka na zaslišanju 14. aprila 1951 izjavil: «Z na no mi je, da se je s pobegom teh oseb ukvarjal Majsner. Ko sem ga vprašal, kako gre z odpravljanjem ljudi čez mejo, mi je odvrnil, da on sicer pri tem ne sodeluje direktno, temveč daje le naixklila». Vohunu Korolinjanu Lukšieu ni uspel beg čez mejo v Bolgarijo in tako se je od njega izvedelo naslednje: Kot štipen-dist _ romunske' ambasade je Lukšič imel stike z diplomatskimi predstavniki. Romunije v Beogradu. Ambasador Teodor Rudenko ga je še pred resolucijo Informbiroja najel za sovražno delo proti Jugoslaviji, Zatem mu je Rudenko naročil, naj zbira pristaše resolucije in jih zalaga z materialom, ki ga bo dobival na poslaništvu. Poleg lega je Lukšič informiral Rudenka o funkcijah posameznih partijskih voditeljev, o po- begu poedtncev; iz Jugoslavije in podobno. Ko je iz Jugoslavije pobegny Dušan Novakov, s katerim je bil Lukšič povezan, je skušal Rudenko tudi Lukšiča odpraviti čez Pirot v Bolgarijo, od koder bi dosegel Romunijo. Rudenko je ob tej priliki izročil Lukšiču 8.000 dinarjev in mu ukazal, naj se ob prihodu v Bukarešto javi pri članu CK Romunske delavske partije Kišinjevskem. Vtihotapljeni vohun se je moral javiti romunski ambasadi Petar Fera iz Uzina je 1945.. leta kot sodelavec okupatorja pobegnil v Romunijo. Ta človek je nekajkrat ilegalno prekoračil romunsko - jugoslovansko mejo in je bil ob zadnjem prehodu ze angažiran za vohunsko delavnost v Jugoslaviji. Ko so ga 7. J ura j a 1951. aretirali na jugoslovanski meji, je Fera Petar izjavil; , «Ko sem prišel z dela, sem se Javil v uradu za kontrolo ino-zemcev. Tamkajšnji uradnik me je odpeljal db kapitana Ku- lošija, ki me je vprašal: «No Fera, hočeš oditi domov?« in na moj pritrdilni odgovor mi je de. jal: «Sel boš, toda pod enim pogojem:i). Pogoj jč bil v tem, da se Petar Fera s podpisom obveže delovati v romunski obveščevalni službi. Fera je nja to pristal in podpisal naslednjo izjavo: »Obvezujem se. da se bom, čim pri. dem r.a jugoslovansko ozemlje, prijavil romunski ambasadi in pričel delovati za dobrobit Romunije«. Napadalni pritisk Sovjetske zveze na Jugoslavijo je doživel že nekaj obsodb mednarodne javnosti. Osvojitev jugoslovanske pritožbe na zasedanju odbo. ra Združenih narodov v. Parizu predstavlja dokaz za te obsodbe. Na drugi strani pa so proti takšnemu delovanju diplomacije protestirali že vsi iskreni pri. staši mednarodnega sodelova. nja. Toda to vrsto diplomacije bo obsodila tudi zgodovina, ki bo imela priliko napisati doslej najobšimejše poglavje o vohunski diplomaciji. ZLATKO GLIK i | p» p i i p Vremenska napoved za danes l/ U L h A L obeta pretežno jasnost, vendar ¥ |\LlYlL napoveduje za jutranje in ve- černe ure gosto meglo, ki bo tudi čez dan v nekoliko manjši meri pritiskala na mesto. V temperaturi ne bo bistvene izpre-membe. — Včeraj smo imeli v Trstu najvišjo temperaturo 7.7 in najnižjo 5.4 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 21. DECEMBRA 1951 'jjjjliiš .! iiilP II RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. come Trsta: 13.45: f Plesni ansambli. 18.30: Slovenski samospevi. 19.00: Za vsakogar nekaj. — Trst II.: 18.15: Berlioz: Simfonična pesnitev Romeo in Julija. 21.50: Melodije na citre. — Trst I.: 13.25: Melodična mavrica. 21.00: Prenos iz Verdijevega konservatorija v Turinu. Slovenija: 14.00: Suppe, Strauss, Lehar, operetni koncert. MOVA VOJAŠKA TAKTIKA UfA KOREJI »Kitajski prostovoljci11 pošiijaio zaveinišhim vojakom božične darove V paketih je slika .goloba miru" in slika plavolaske z vprašanjem, zakaj se vojaki ne vrneio k svojim dekletom - Kitajci priprav jeni umakniti svoje nasprotovanje o zamenjavi čet, če se delegati OZN odpovejo načrtu o nadzorstvu Koreje iz zraka P An MUN JOM, 20. Podkomisija za reševanje tretje točke sporeda za sklenitev premirja na Koreji je zahtevala od zvez. nih oficirjev, naj pripratnjo besedilo, ki bo vsebovalo zahteve obeh. pogajajočih se strank glede uveljavljanja premirja. Po seji_ na. kateri je bilo izmenjanih precej ostrih napadov med predstavniki obeh strank, so Severnokorejci in Kitajci pokazali, da so pripravljeni umakniti svoje nasprotovanje o zamenjavi čet, če bi se delegati OZN s svoje strani odpovedali svojemu načrtu o opazovanju korejskega ozemlja iz zraka. Zdi se, da so zavezniški predstavniki severnokorejski predlog odklonili. Na popoldanski seji so delegati OZN predlagali sestanek zveznih oficirjev, da bi pripravili vmesno rešitev. Po drugi strani pa delegacija OZN še ni dokončno pregledala seznamov vojnih ujetnikov, ki se nahajajo v rokah «sevemih» in ki so jih izročili zaveznikom na predvčerajšnji seji. Ko bodo sezname pregledali, bodo pričeli z razgovori o tretji točki dnevnega reda, to je o izvajanju premirja in o nadzorstvu nad premirjem. Potem bi ostalo odprto samo Se vprašanje o izmenjavi ujetnikov. Zamenjava bi se morala izvršiti v Pan Mun Jomu, ki se nahaja na polovico poti med Seulom in Fen jangom. Seznam vojnh ujetnikov pregledujejo na zavezniški strani viceadmi-ral Libby in južnokorejski predstavnik general Lee Hyung Kun. Glasnik OZN general Nuckols je glede tretje točke dejal, da so zavezniki grajali na tem, kar imenujejo «vojaška realnost«' in kar imajo Severnokorejci za (tvmešavanje v notranje zadeve suverene države«. General Turner je vprašal kitajske delegate, če so pripravljeni okleniti se «današnje vojaške realnosti« in je nadalje skušal dokazati, da po zavezniškem pojmovanju ta re na Norveškem povzročajo no alpskega krmarja. velesejma boksarji Athletic Spori Cluba iz Celovca proti Accademia Pugilistica Triesti-na. Moštvo gostov je zelo ne- evropskemu prvaku Charlesu Humezu. Dvoboj naj bi bil 25. marca v Madison Square Gar-denu. vedno več skrb i domačim olimpijskim funkcionarjem, ki 80 morali podvzeti izredne ukrepe, da so omogočili svojim tekmovalcem nadaljevanje trfmn-ga. Alpski vozači so že v centralni Evropi, preostali pa jim boio sledili takoj po oož.cu. Skakalci in tekači so v severM Norveški, kjer je navrglo nekdj snčga. Najboljši norveški, športnik leta 1951 je alpski smučar Štern Erikscm. Izbrala ga je dr-I iatma federacija športnih novinarjev, ki je na drugo mesto postavila hitrostnega drsalca Andersena. Sledijo: meCalec kladiva Strandli in tekač na dolge proge Stokken. Zanimivo je, da so Norvežani ob obilici izvrstnih skakalcev na smu- Iz Avstrije poročajo, da trenirajo na smučiščih Arlberga olimpijska moštva štirih držav: Velike Britanije, Nove Zelandije, Avstralije in Avstrije. Prav tako so doupele tja dve Američanki Andrea Mead ter Jean-nette Burr. Švedi so ie končali s svojim treningom in so odpotovali danes v Zuerich. Tehnični svetovalec i bila namiEiščena posadka v posebnem letalu, v katerem bj b’J vgrajen reakcijski motor. V tern letalu bi bili vsi instrumenti za elektronsko pilotiranje letečega krila, atomskega motorja in vgrezljivega voza za pristajanje Ce bi atomski motor iz kakršnih koli razlogov nehal delovati, bi se letalo s posadko Odklopilo in se z reakcijskim motorjem vrnilo domov. Letalo sestavljeno iz teh dveh delov, bi lahko vzletele in pristajalo na pristajalni prc gl, kot jo uporabljajo bombni ki B 36. Upajo, da bodo prve ooskusne lete lahko izvedli 18 mesecih. Vojaški krosi p? računaV>, da bo atomsko letalc omogočilo ZDA nesporno pre meč v zraku. Vendar pa sP ši-riio govoricp da mislijo tudi v 7.SSH na izdelavo podobne atomske pošasti. V TUSTli Rossetti. 16.00: »Milijonarski Mi> lan», Tito Scotti in I. Barzizz3* Excelsior. 15.3C1: «Kim», EfW* Flynn in Dean Stockel. Nazionale. 16.00: ((Ameriška B®* ter!ly», B. Grable in D. Da1^' Fenlce. 16.00: «Pot skrivnostil, K' Montalban in Sally Forrest. Filodrammatico. 16.00: «PolkoVOT Hollister«, Cooper, R. Roma#-Arcobaleno. 16.00: »Naredn"* Madcten«, W. Beery In L. Astra Rojan. 16.30: ((Neprevidna lepotica«, G. Garson in Tayl°r< Alabarda. 16.00: «Predstraža 1» gubljenih možu, Gregory P«*-Armonia. 15.30: «Princ in reveZJ« Errol Flvnn in C. Rains. Ariston. 16.00: «Puščavski orel»( Y. De Carlo in R. Green. Aurora. 15.30: «Povratek razbo> nika Jessa* Clay Ton Moore. Garibaldi. 15.00: «Otok Plgm«* cev», Tarzan - VVelssmuller. Ideale. 16.00: «V božjem imentn. J. Wayne. P. Armendarlz. Impero. 15.45: ((Izgubljeni angw’t M. 0’Brien. Italia. 16.00: ((Nedokončan PIeS,) M. 0’Brien in Cyd Charisse. Kino ob mer Ju. 16.00: «Cudež V M:ianu» delo V. de Slca. Moderno. 16.00: «Vsaka žena ima svoj čar«, M. 0'Hara, HaymeS’ Savona. 16.00: «Bled obraz*, Hope in Jane Russell. Viale. 16.00: «RazbojniK JeS5#' Tyrone Power. , . Vittorio Veneto. 15.30: «Vedn° boš moja«, Ester VVilliams. Azzurro. 16.00: «Kapetan dem«!* Belvedere. 16.00: «Lepotice ”a kolesu«, Pampanini, CroccolO-Marconi. 15,30: nDrobec», M. in Peter Mllos. AJassimo. 16.00: «Pregnanec», w Toren in Jeff Chancfler. Novo Cine. 15.00: »Objektiv maj, Errol Flynn. Odeon. 16.00: »Podnebje v m« vir ju«. Radio. 16.00: «Vzorna ženar>, Jon Blondel in D. Powell. Vittorla. 16.0C: «Zlata pregrada”' G. Raft in Joan Bennet. Boniperti morda v River Platu BUENOS AIRES, 20. — Po vesteh iz Buenos Airesa sta italijanska nogometna kluba Torino in Juventus stopila v pogajanja z River Plate za njenega srednjega napadalca, Urugvajca Walterja Gomeza. Torino naj bi ponudil 2 milijona pezosov, Juventus pa 1 milijon in svojega srednjega napadalca Bonipertija. PO PRVEM DNEVU SMUČARSKEGA DVOBOJA Ox[ord boljši od Cabridgea SELVA Dl VAL GARDENA, 20. — V današnjem, smuku v okviru dvoboja med angleškima univerzama Oxfordom in Cambrldgeom, je univerza Ox-jorii po dolgem (asu bila bclj ša od svojih večnih športnih nasprotnikov. Proga je bila dobra, še boljši sneg. Mo&vo Ox■ forda (prva četvorica) je porabila 5:38.9, Cambridge 5:44-2. Vrstni red posameznikov. 1. Douglas Mackintosh (Ox-ford) 1:14.0; 2. Stuart Parkinson (Cambridge) 1:21.2; 3. Robert Hope (Cambridge) 1:23.4; 4. John Fox (Oxford) 1:26.2; 5. Bill Broadhead (Oxford); 6. Adrian Cadburj/ (Cambridge). Bikoborba v Bologni Moštvo »Partizana«, ki te na zadnjem turnirju v Viareggiu osvojilo prvo mesto. ............................................................................................................................................. .......................... ••Min..................................................... BOLOGNA, 20. — Prebival ci Bologne so v opoldanskih u-rah bili priče svojevrstnega dogodka. Neki m'adi bikec, last Alojza Zanibonija, je ramreč zbežal iz mestne klavnice, odkoder je Pričel teči najprej po bližnjem drevoredu. Nato je nadaljeval s svojim tekom po glavnih mestnih ulicah. Številni meščani, gasilci, orožniki in agenti javne varnosti so ga pričeli zasledovati in so nanj ustrelili okoli 30 krogel, vendar ni bil noben strel smrtonosen in je zaradi iega ranjepa in preplašena žival še bolj besnela po mestu. Končno io je neki gasilec z dvema streloma podrl. 2rtev tega nenavadnega lova pa je postalo tudi nekaj oseb. Odpeljali so jih v bolnico, ker so bile ranjene zaradi izstrelkov. Med njimi je tudi gasilec Ranb-idi. ki se je ustavil siredi ceste in trikrat ustrelil bika. Žival pa se je zaletela vanj ln g e. nasadila na rogove JOHANNESBURG. 20. — premogovniku Trarsvpal je pri' šlo do močne eksplozije, ki je ubila 13 črncev in 5 evrepej-cev. medtem ko je ranjenih še 16 črncev. KINO RADIO .llM.OSliOVANMKK COK U ’> K (si T A PETEK, 21. decembra Poročila ob 7.00, 13.30, l9.3,« 23.05. 7.15 Jutranja glasba. P.eimi ansambli. 14.00 Slova«* lahka glasba. 14.30 Od včeraj danes. 14.35 Slovenske je vokalni kvintet «Niko Str.*® ' 18.C0 Polke in mazurke. 18-1* ... dijski vedež. 18.30 SlovensKi. , mospevi. 19.00 Za vsakogar ne* 23.10 Glasba za lahko noč. i itsr ii. 7.15 Jutranja glasba. ki orkestri. 12.00 Sodobna. 13 ()0 ja. 12.10 Za vsakega nekaj. * Glasba po željah. 17.30 ”‘^„3 glasba. 18.15 Berlioz: Simfon'1^ pesnitev Romeo in Julija- *>■ Klavirski jazz. 19.15 Glasbeno tovanje. 20.00 Slovenski n*,Jsi. 20.30 Tržrški kulturni ra« > 20.45 Lahka glasba. 21.00 « ‘tfl gleške koncertne dvorane. ' U, Melodi ie na citre. 22.00 j3, stra glasba. 22.30 Razni S arinski glasba. plesi. 23.32 TltST I. 7.45 Jutranja glasba dalni orkester la Savi 13.25 Meiošlčna mavrica «-00$ orkester pod vodstvom ^j, rine. 12.20 Ritmi in P”3o0 00 Tretja stran. 14.10 Franco.JLjii-in njrgov orkester. 14.30 M genr ni orkester pod vodstvom posta Nicelllja. 14.50 Gledal'^?„.sta vostl. 18.00 Koncert vl iiesnJ Leona Z gher?Ja. 18.25 ye« glasba. 19.50 Kratke stl. 21.00 Prenos iz VeraiJ konservatorija v Turinu. ^0 Or 'e ter med-rn^h ritm2errare' vodstvom Francesca * 23.20 Polnočna glasba. N 1, O V K M J •» ^ 12.00 Zborovske in s01* j-sb9* sklacbe. 12.40 Zabavna »'cff 14.00 S -ppe, Strauss Len"‘' «1^ re.ni koncert. 15.10 Zabavn- jte-ba. 15.30 Želeli s:e -- P«*1'7rt 16.20 L. v. Beeihove-n: klavir in orkester it. 1- , jtgT 17.10 Vilko Ukmar: Sult.a,iri «•/-ške glasbe k Goeihejevi ‘fjiieUv genija na Tavridi«. 17.30 !avJ Doberlet: Skozi tehnične W ce part‘zanske vojske 1 p 'odlje za razvedrilo, 1 ® ‘ nirje: Kako se rodila Je f 0 11 mada. 19.15 Na harnr£n>* «>«, Milan S*ante. 19-45 Zaba ba. 20.00 Akademija v Kf\e> aaa. la.io ..«■ **•---„a Milan S‘ante. 19.45 Zaba Dneva J.A. 22.15 in 22.45 glasba. tll^n» m"1" iiiiiiIiiiiiiiuuuiuhiiiiiiujuiiiiiiiiiuiiiiiuhiiiiiiiiiihiiiihiiiiihiihiihi.iiiiuiihiiiiiihii.uiiiiiiiiuihihM** gvJ* .I.......I...II..I..I.I... Tu je najprej udaril s pestjo po mizi prebivalec Prepeličke ulice, za njim pa prebivalec «te in te» ulice m so bile še enkrat omenjene občinske zastave In občinski krampi iz lanskega proračuna. In ko je prišla na dan še neka nova zadeva. €0 nekakšnih krajah na občinskem pokopali§ču», je predsednik spet pozvonil, vstal in mlloglasno prKel: «Govore vseh predgovornikov, gospoda, preveva — kakor vidim - enotna misel in ta je: da bi bilo,zelo potrebno, da bi mnenje strokovnjakov skupaj z zapisnikom komisljsk'h sej in z od dvojenm mišljenjem predložili zboru meManov, ki bi ga sklicali za prihodnjo «e-d>-’ 0». Sprejeto. Naslednjo nedeljo je bil shod in so se zbrali »ugledni meSfani*. Na shodu so najprej nadeli vprašanje vodovoda, nakar so pre'-li k vprašanju, kje bo živilski trg. nato na n1-veHcljo. z nlvelacije na re-gulacljo, 7 regulacije na tla-kovanje, s tlakovanja na razsvetljavo vsega Beogra da. z razsvetljave vsega Beo grada pa na razsvetljavo Prepellške ulice. Tu Je prišlo do besede «oddvojeno mtsljenje>, zsura^li Cesar se e shod razdvojil v vedno in manjšino. Manjšina se Je pričela strahovito drefei, ve-i'lna pa je grozila s pestmi; naposled Je bilo treba ugled-ne meščane razgnati. In je zadeva spet prišla pred odbor. Slicali so sejo, na katero odborniki niso prisil. Ko je župan goreče zaprosil, naj prebivalec Pre peliske ulice In prebivalec «te in te» ulice ne udrihata s pestjo ali pa rajši sploh ne stiskata pesti, in ko je bil ves odbor soglasen v tem. da nikakor ni treba uporabljati pes M, naj ?-e bo v katerem koli pogledu In da je sploh treba umiriti strasti — so priCeli zadevo mirno reševati. Se pravi:- sklenili so izvoliti «slršl odbor>, v katerega pridejo tudi tuje osebe. In ta odbor naj reši celotno zadevo svetilke Hvala bogu. zadeva je potekala hitreje in bolje. »Širši odbor» se Je sešel in sklenil, da med seboj izvoli «o?Jl . odbor», ki bo pregledal, kdo je za in kdo proti. Reč teče vedno bolje, se pravi: «ožji odbor* se snide in sklene, da iz svoje srede Izvoli posebno komisijo, ki bo sla na lice mesta. Zadevščina te<’e vedno bolje in hitreje, komisija se snide in sklene, da bo iz ■ !a «>r' strokovnjake*, ki bodo vso reč ogledali in predložili pravilno presojo. »Strokovnjaki* proučijo zadevo in predloinjo, da bi Prepelička ulica resda potrebovala svetilko, toda tre ba Jo je postaviti pivi hiso občinskega odbornika, z od-dvojenlm mišljenjem, da je še bolj potrebna na oglu ulice. Taksno mišljenje predloZl. Jo objemu odboru, o?.Ji odbor širšemu, slrsi odbor pa občinskemu odboru- Zdaj je zadeva že zrela in gre naglo h kraju. — se pra-vi: na seji občinskega odbora Izvolijo tri osebe, da pregledajo poročilo širšega odbora in predložijo seji re ferat. No, da bi zadeva tudi t, druge strani še hitreje potekala, se Je zgodilo tole: med MOJA BRANISLAV NUŠIČ »4. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Hib tihi iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiin tem ko so oni trije možje proučevali poročilo «51rSega odbora*, so prebivalci Prepellške ulice sli in so lz »te in te* ulice izruvali svetilko in jo prestavili v svojo ulico. Zdaj se Je dvignila «ta ln ta* ulica ln Je pri policiji zatožila PrepellSko ulico ln se je zadeva docela zasu kala. No, sicer pa vem, kako bo s to rečjo v bodoče. Ko bo po petdesetih letih pred hišo občinskega odbornika ln na oglu razsipala Edisonova luč svoje svetle žarke in bo razsvetljevala Prepeliško u-llco. bodo prebivalci te ulice lepega dne prejeli občinski odlok, s katerim jim bo dovoljeno postaviti svetilko na lastne stroske. To bo takisto, kakor je bilo ruskemu generalu dovoljeno, da ga lahko se nadalje doji dojilja. A«*etoga tCiUio v (Robcih V drugih zgodbah se to godi docela drugače. sta, postavim, Sodoma ln Gomora prepadli zato, ker so njuni prebivalci odvrnili obraz od Gospoda boga, pri nas v rovski občini pa so prepadli tolikeri krasni ljudje prav zato, ker so obrnili svoj obraz h Gospodu bogu in mu postavili prelepo cerkev, v kateri danes časte Gospodovo Ime in v kateri pop Sredoje tako grdo prepeva božjo pesem, da pobožni kristjani najrajši za- miže in si mislijo, da kdo sope na svatbi v gaj de. Pa ne da bi bil prepadel en sam človek, marveč so SU po zlu najboljši ljudje lz občine in se razbegnili po svetu kakor sirote. Dva župana, lejte, še zdaj sedita v je-čl, irt vendar sta bila prekrasna ln izbrana moža, ki bi lahko domovini mnogo bolj koristila, če bi bila na svobodi Nekega popa so obrili in lejte — zdaj je tramvajski sprevodnik, čeprav Se dandanašnji nihče ne zna tako otožno prepevati »Jočejo in vriskajo*, kakor Je znal on. Štirje delovodje, mladi, zdravi, ponosni kakor četvero borov, so popa dali kakor snopje drug za drugim. Vsi štirje so bili odpuščeni iz službe ln so lih gonili po sodiščih; o slehernem izmed njih so se nako pičili debeli spisi, m kaj je bilo na koncu koncev, preiskovalni zapor so Jim vštell v kazen ln tl ljudje so leo> ostali nedolžni, toda raztepli so se po svetu kakor ptički, ki jim razderes gnezdo. Prvi je sel k orožnikom, dru-gl Je Sepetavec v neki gledališki družini, tretji še do današnjega dne ni naSel nikakršne zaposlitve, pač pa že dve leti oglašuje po listih in sporoča: «Mlad, zdrav, inteligenten, spreten In pismen človek 15Pe za kakršno koli podjetje družabnika, ki bi v podjetje vložil 10.000 dinarjev*. Pa se doslej ni se nihče zglasil. Četrti izmed njih Je storil samomor, se pravi: tako se laže. — kajti kdo je že videl ali slišal, da bi bil kak občinski tajnik storil samomor, nego Je samo tako dal v liste, da je za. voljo Castl storil samomor. Videvali so ga ljudje po Be ogradu, ne dela nič posebnega. marveč se bavl s tem. da stoji sleherni dan na drugem križišču In prestreza znance pa jih obere za kak dinar ali dva. Lejte, kolibo IJ^d. Je pogubila rovska občina m vsi ti ljudje so p*4li kot žrtvu na katerih Je zgiben temelj današnje rovske cerkve, hrama svetega Lukcža. Kakor so morali v starih časih pri zidanju Skadra na Bojani vzidati v temelj mlado Gojkovo ženo, da bi bilo mesto stanovitno, tako, lejte. so v temelj rovske cerkve zazidani: dva župana, en pop In štirje delovodje. Pravzaprav niso zazidani v temelj, ker je pop se danes sprevodnik, en delovodja o-rožnik, drugi šepetavec, tret-ji išče družabnika ln četrti živi Se po samomoru: tako bi zgolj o tistih dveh županih, ki sta v zaporu, lal^ko rekli, da sta zazidana v temelj. odkoder pa se bosta čež kakšno leto spet vrnila. Pa poglejmo, kako se je vendar zgodilo, da so Sli po zlu tolikeri možje! 2e pred tridesetimi leti bi bil moral Vicentijev sin dovršiti bogoslovje. Ob tej priložnosti se je Vicentij lepega dne domislil, da je na svetu bog in če že bog je, bi mu kazalo postaviti tudi cerkev, v kateri bi V*' bogu ImenovttP jjoii- nemu ------ centi jev sin Sredoje P 0 slu* čanem bogoslovju la*1 zli službo božjo. 1 Tako se Je PredJjflU116,« mi leti sprožila prv® povcj. o zidanju cerkve v r pa so izvolili tudi po^ . VlcentlJ je b°Sm® r£l. S*> predsednik tega od D pa je- tudi kazraio. dr„g. predsednik on, nlh_ .g po-ugleden, dober in-^n jP0 . glavitno, zelo ° b« f Vsaka tretja ^^Lg-atn1^ da se je glasila i **™# { Pred vsakim opra Je t>U je pokrižal ln * 8* Js kdaj volja, da.*eJelej tudi stepel, se je prvo pokrižal.1 ‘ icaKš . mu tudi zabnisil ^ erdo besedo ali pa D0Z3t\ preklel, nikoli nipodpu-pristaviti: «Bog stil* mi Ko so ga izvolili »P £p0 Sed,n£aai °rekeia' «Bcg P< ta' takoj izročil stavbisče za novo (Nadaljevale s cel* ledi) |jQ (ji n* KLHJ: izvod . meseCt.o 150 d,"_ t',enegt mozeinsK«* trST. Do.tr,. t.i/nAl ra^un za STO ZVU. ialoirnStvo tržaškega tiska. Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija tr»aSkega tUka O.Z°'_______-2? -9033-2-7, - Izdala Založništvo trgaš*«** Poštni tekoCI ratun ta STO ZVU. Založništvo tržaškega LJubljaiia Tyr5eva 34 tel 20-09, tekoči raCun pri Komunalni banki v Ljubljani 8-1