St. 16. Trst, torek dne 16. januarja 1912. Ljubljana Leto I. - . . NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravnišlvo v Trstu: ulica S. Francesco d'Assisi 20 — v Ljubljani: Poljanska cesta 7. Posamezna številka 4 vinarje. Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; po pošli mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletno K 9.—; celoletno K 18.—; za inozemstvo celoletno Iv 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankiratia pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Klerikalizem v Trstu. Da bi poklerikalili Trst so trudijo trije, v javnem političnem življenja dosedaj najmočnejši faktorji, vlada in slovenski in italijanski klerikalni kolovodje. Gre predvsem zato, da bi še dolgo časa držali v temi in zavisnosti tako obljudeno in prometno fre-kventirano mesto, kot je Trst, odkoder se kaj lahko širijo napredne, današnjemu redu toli nevarne ideje. Vlada vidi v močno razviti klerikalni struji svojo oporo, ker še vedno velja geslo cesarja Franca, da Avstrija ne potrebuje izobraženih nego zvestih podanikov. Italijanski klerikalci, zlasti oni okolo „L’ Amica“ so ravno tako iredentistični kot druga tržaška politikujoča laška družba, samo da svoj iredentizem zakrivajo pod fartki plašč. Kdor se hoče o tem prepričati, naj prežita par številk; „L’ Arniča" ki je njihovo glasilo. A tudi kranjski klerikalci so jim to že v ,.Slovencuu očitali neštetokrat. Laški popi vidijo v klerikalni organizaciji ono oporo, ki jim bo potrebna, ko se začne nov boj za posvetno vlado papeštva, k čemur bodo pripomogli tudi oni, kot rzvesti sinovi italijanskega naroda", ker kakor pišejo v raznih bukvicah in časopisih laški iredentarji, pripade Trst Italiji prej ali slej, a takrat bi močna klerikalna stranka v Primorju mnogo pomenila za aspiracije laških klerikalcev. Slovenski klerikalci pa v svojem pohlepu po hegemoniji ne vidijo ure, da bi Srna tolpa klerikalnih parasitov dobila v roke vajeti nad tržaškim slovenstvom, kar se jim ob veliki nemarnosti tržaških slovenskih politikov tudi lahko posreči. Vzeli so v zakup žensko vprašanje, dobro vedoč, kako važen polit čen instrument je — žena in mati. Le žal, da si odgovorni slovenski politični krogi raje delajo medsebojne mučeniške komplimente, kot bi vzeli sami v roke to gotovo pereče vprašanje. Sedaj navstane, predvsem za napredne, neodvisne Slovence vprašanje, ali bo Trst kedaj padel v roke klerikalnemu brezdomovinskemu zmaju ? Odgovor je kratek. Ne! Trst enostavno ne more pripadati nobeni klerikalni stranki iz dveh razlogov. Prvič, ker je LISTEK. Nostradamus. Šesto poglavje. Fot k Skrivnosti. IV. Oporoka mrličeva. • Ti boš petnajsti v tem stoletju in tretji med njimi ki zdaj študirajo . . . Eden izmed njih je prišel iz Indije, drugi z Grškega. Ti pa prihajaš iz starodavne Galije, ki smo včasih navdihavali njene! barde . . .“ „Ali se hočeta onadva nazadnje tudi boriti z zagonetko, kakor jaz ?“ Magijec je zmajal z glavo in rekel z zamolklim glasom. »Že dolga stoletja ni bilo tu nobenega, ki bi bil imel višjo željo, kakor postati magijec. Ti si prvi, ki se dvigaš na krilili Orla v vrtoglavo višino drznosti . . .* Nostradamus se je nasmehnil Neizmernost ponosa se je zrcalila v tem vsmevu. Nekaj trenotkov nato je stopil v tempel, kjer je sedelo na belih mramomih sedežih štirindvajset mladih mož . . . Mladih ? . . . svetovno prometno mesto, drugič, ker je preblizo napredne Italije, ki ima vsaj v tem oziru velik vpliv nanj. Versko vprašanje lahko zadržuje v temi žal predobrosrčna slovenska dekleta, a ko postanejo iste žene, matere, morajo se pokoravati možu, očetu, ki radi tega ker je vedno v stikih z velikim svetom nima nikake dovzetnosti za bedaste cilje klerikalizma. Tudi opaža tu bis’ro oko slovenskega delavca, da pri Lahih ni vera to kar pri nas. Lah smatra vero za nekaj pompoznega ne pa za notranjo zadevo srca. In vse to vpliva smrtonosno na sicer korajžne naskakovale?, ki vzdržujejo v Trstu /n Gorici kopo časopisja, a vspehov ni opažati, ker kjer je proti kaki stvari narava sama, tam je boj protinaraven. Če kje je boj za klerikalizem v Trstu gotovo protinaraven, česar pa ne štejemo v zaslugo nobeni obstoječi politični struji. Pogozdovanje Krasa. Med najvažnejša vprašanja Primorske in enega dela Kranjske spada prav gotovo to vprašanje. Ker pogozdovalna akcija, čeprav počasi, vendarle napreduje, ne smemo tega delovanja grajati, pač pa bi lahko trdili, da se ne vrši vse tako sistematično, kot bi se moralo, ako bi hoteli imeti recimo v 50 letih odpravljeno ono goloto Krasa. Koder je namreč le nekaj poraščenega, tam se borov cev ne podsaia, dauravno bi bili prav tam najbolj potrebni, ker bi navleklo borovo gojzdišče precej vlažnosti, katero ravno taka mejaševina potrebuje, a tudi borovci bi se lahko lepo razvijali. Tudi ni praktično, da se pogozdujejo samo nekatere plasti ter se gleda le nato, da se pogozde oni deli, ki so najbolj izpostavljeni burji in viharju. Ako bi se namreč držali principa, napraviti okolo in okolo Krasa velik gozdnat pas, bi se burja, ki ima svojo domovino v vipavskih planjavah ob parobkih gozdnatega Krasa ubila ter bi izgubila svoj poguben upliv na kraško planoto. Moralo bi se kraševcem tudi predvsem prepovedati znietavati skupaj one groblje kamenja, ker je po vsem Krasu dovolj dolinic, ki naj bi se, ako niso za nobeno Bili so brez starosti . . . Bili so štirir.dvaj-setorica magijcev Rožnega križa. Bližal se mu je začetek pouka . . . dolga. enaindvajsetletna šola, ki mu je pomenila predpogoj osvojitve najvišje skrivnosti — tiste skrivnosti, s katero je hotel doseči vsegamogoenost in neizmerno bogastvo ter iztrgati naročju smrti njo, ki jo je ljubil na zemlji._____________________________________ Sedmo poglavje. Royal de Beaurevers. I. Zakaj Roya! in zakaj de Boaurevers. Omenili smo, da princ Henrik, ki je odhajal iz Pariza, ni več videl ob svoji strani svojega omiljenega izvršitelja temnih naklepov, svojega živega bodala, kakor ga je imenoval. Kaj se je bilo zgodilo z Brabantom ? Henrik se ni mnogo menil za to; saj v Parizu in po deželi na nobeni cesti ni manjkalo vrlih korenjakov, rojenih takorekoč z nožem v pesti, ki so se postavljali za dober denar s svojim bodalom vred v katero-sibodi službo in so bili na razpolago vsakemu princu, grofu ali baronu, če jih je po-I treboval. kulturo zasule s kamenjem. Na ta načiji bi se najhitreje doseglo izsnaženje terena. Seveda, tam, kjer so zidovi postavljeni zato, da branijo zemljo, da je burja ne odnaša, naj se puste, a naj se vendar takoj nado-meste z živo borovo mejo, ker ima leta tudi upliv na burjo, a kakor hitro ni več burja nevarna takim malim kosom kultivirane zemlje, naj se tudi oni zidovi podere o, da bo Kras res enkrat vreden svojega imena. Ker pridobiva borov les, posebno, če je visoko rasel, vedno večjo vrednost, bi se Kras kmalu opomogel, da bi bil ena najlepših naših dežel. S pogozdovanjem Krasa bi pa pridobila obmorska mesta. Trst, in drugi kraji, ker bi burja zgubila na svoji katastrofni moči in bi nastali manj močni, za zdravje pa vendar pomembni gozdni vetrovi Tudi tržaško pristanišče bi imelo kot tako veliko korist od pogozdenega Krasa. Seveda to ni tako lahko ter se je kakor smo povdarjali, že mnogo storilo, a treba je storiti še veliko več. Pogozdeni Kras pa bi bil prava dobrota, tudi z narodnogospodarskega stališča. Iz slovenskih krajev. Iz Tolmina. Kar se tiče ustanovitve samostojne bolniške blagajne za vseh pet sodnih okrajev tolminskega glavarstva, resnici na ljubo, ter marsikateremu v neljubo, pojasnimo sledeče : Za ustanovitev te bolniške blagajne nobenemu še v glavo ne pade, ter pismena vprašanja ne hodijo tudi iz nobenega kraja, kajti kdor ima le količkaj razuma, bode spoznal, da je to le špekulacijo, katera bi lahko imela jako slab zarod. Se-dan a fllialka goriške bolniške blagajne, deluje dobi o, obstoja na dobri podlagi, delavci dobivajo redno podpore, ako bi se pa ustanovila nameravana samostojna bolniška blagajna bi se lahko pripetilo, kot je navada v našem Tolminu da zleti vse v franže, ter da sčasoma sploh ne bi bilo ne blagajnn ne podpor. Oblasti to zavlačujejo zato. ker do bro vedo, da je ta, stvar nepotrebna, didaktika in pedagogika le naj ostaneta pri svo jem, kdor zasluži pokoj, naj poskrbi da bode In kaj se je zgodilo z otrokom ? Na to vprašanje si ;e vedel princ jasnejši odgovor. ..Marijin sin, ki ga je rodila s hudičem je zapadel krvniku, kakor sem naročil. Vrnil se je v pekel. Eh, čemu bi mislil nanj!“ Nato je prišel dogodek v Tournonu; Francova smrt je storila Henrika dauphina trancoskega in dediča kraljevske krone. No, kljub temu je mislil še tuintam na hudičevega sinka. Čudno: Francova senca ga ni strašila v njegovih sanjah ; pač pa mu je kazil spanje obrazek malega, kakršnega je videl v tempelski ječi, jedva osvetljenega z žalostno lučjo ječarjeve svetilke. « Leta so minevala Princ je postal kralj francoski z imenom Henrik II. Ta dogodek je izpremenil vse življenje in vso notranjost tega človi ka. In v vrtoglavi pijanosti kraljevske moči je našel Henrik pozabljenje svojih mladostnih grehov in je nehal misliti na otroka, ki ga je nekdanje dni izročil krvniku. Henrku se nikdar ni posrečilo izvedeti, kako se je obrnila Brabantova usoda. Toda izvedimo jo mi 1 Najprej je ostal zaprt štirinajst dni v svojem brlogu v ulici Galandre, sam z Ma-rijinom sinkom. Z doma je hodil samo po istega v mini užival naj ne išče dobička po drugih potih. Voditi posle ene bolniške blagajne, ali pa poiskat' kakšna polomljena kolesca pri urah je vseenako velika razlika. Toliko v pojasnilo, da bodo dotični gospodje vedeli, da s takimi dopisi, se oblasti ne prisili prav nič, one že vedo, kaj imajo za poleti in rešiti, da to briga njih le toliko kot lanski sneg. Pika. DNEVNE VESTI. Tržaški deželni zbor. Včeraj je bila prva seja tržaškega deželnega zbora. Nekaj minut po 12 uri je otvoril dr. Valerio sejo in pre-čital cesarski patent, s katerim je bil sklican deželni zbor k zasedanju. Nato je podelil besedo poročevalcu deželnega odbora dr. Broc chiju, ki je poročal na kratko o delovanju prejšnjega dtželnega zbora in o delavnem programu sedanjega zbora. K programni debati sta se oglasila socijalist dr. Edvard P u e c h er, ki je splošno izražal svoje zadovoljstvo glede delavnega programa, a zahteval hitrejšo rešitev nekaterih, v zadnji seji vloženih socijalističnih predlogov in omenjal, da bi se tudi tržaški deželni zbor moral enkrat baviti z reformo poselskega zakona. Za njim je urgiral dež. poslanec Budin ich končno in nujno rešitev vprašanja o uvozu argentinskega mesa, ker Trst mora dobiti v kratkem na trg cena živila, da se deloma odpomore draginji in bedi revnih slojev. Debato je zaključil nato poročevalec in deželni zbor je prešel na drugo točko dnevnega reda: volitev verifikacijskega odseka v svrho potrditve štirih pri zadnjih dopolnilnih volitvah izvoljenih poslanskih mandatov. Italijanska večina je izvolila na predlog dr. Brocchija v odsek štiri svoje člane. Pri volitvah so slovenski deželni poslanci oddali prazne glasovnice. Po končanih volitvah je dr. Valerio zaključil sejo in izjavil, da naznani iten prihodnje seje pismenim potom vsem članom deželnega zbora. Seja je trajala približno eno uro. Proces Malnik Ornig. Kakor je BJulrou že poročalo, je ilržavna zbornica dovolila iz ročitev nemško-radikalnega poslanca Malika okrajnemu sodišču v Ptuju, kjer ga znani ptujski župan toži zaradi razžaljenja časti. Prva obravnava bi se morala vršiti včeraj dopoldne pred omenjenim sodiščem. Ker je pa poslanec Malik predlagal delegacijo dragega sodišča, je sodišče obravnavo preložilo. V političnih in pravniških krogih pričakujejo, da bo proces ra?kril mnogo zanimivih senzacij v nemškutarskem Ornigovem taboru. Italijansko vseučiliško vprašanje. V včerajšnji seji tržaškega deželnega zbora je poročevalec večine dr. Brocchi v svojem poročilu o dosedanjem delovanju deželnega zbora moral z nekako srčno bridkostjo in resigni- mleko za malega in po začinjeno vino zase. O živilih rajši ne govorimo, kajti ta so mu bila samo sredstvo, s katerim si je dražil grlo, da se je mogel tein dostojneje napiti. Zalival se je na žive in mrtve in dajal piti otroku. Včasih se je zmotil in mu dal vina namesto mleka. Opažal pa je, da odpira hudičev sin svoji očesci pravzaprav samo v rahli, somračni luči, kakor da bi šele v temi dobro videl. In Brabant je godrnjal : „To bogme ni čudno, saj prihaja ta sa-. tanček naravnost iz kraljevstva teme !* V tem revnem in divjem bivališču, kjer so pokrivala stene bodala in rapirji, se je odigravala tiste dni pretresljiva drama. Pač stokrat je postalo razbojniku žal, da se je dal premotiti slabosti; pač stokrat je pograbil hudička, da bi ga odnesel k možu z sekiro. A zmerom ga je položil nazaj naslam-nico, in tenko kričanje otrokovo se je družilo z gromom njegovega robantenja in preklinjanja. „Telo in dušo sem si pogubil“, je kričal razbojnik, obdelavaje si glavo s pestmi. „Če monseigneur izve, kaj sem napravil, me tla obesiti. Nato pa me odpelje Satan v svoje jame, kier je večna tema in Škripanje z zob- rano trpkostjo priznati, da niso imele nešte-vilne, v zadnjem zasedanju od deželnega zbora sprejete resolucije nobenega uspeha in zlasti n3 resolucij«, s katero je italijanska večina zahtevala nujno ustanovitev italijanske univerze v Trstu, čeprav isto že dolgo, dolgo čisa zahtevajo vsi Italijani tc dežele in čeprav je njih zahteva bila že večkrat tako od vlade in državnega zbora priznana za upravičeno. Resna beseda k vprašanju ljudskih predavanj v Trstu. Kdor količkanj pozna tržaške delavske sloje, kdor se le nekoliko giblje med slovenskimi delavci, spozna in mora priti do prepri anja, da nass delavci hočejo in stremijo, da si izpolni o svojo malenkostno ljudskošolsko izobrazbo. Opazovati je le treba samo površno, kako verno, s kakšnim zanimanjem posluha tielavec dobre „pridige“. — Seveda navadno fVapirajo predavatelje maloštevilni obiski. Vzrokov je več V kolikor smo informirani, eksistira sicer v Trstu posebno predavateljsko društvo, ki prireja svoja predavanja večinoma v „Naro Inem domu“ proti vstopnini. I/. teh krogov so nam došle že večkrat pritožbe, češ^ da se društvo ne more po idealnih intencijah nekaternikov razvijali in da tudi ni posebnega zanimanja za predavanja med ljudstvom samim. Nočemo pisati obširne kritike, ampak priobčujemo nasvet, ki nam je pred kratkim došel od kompetentne strani. Dotičnik se obširno bavi z uspehi in neuspehi ljudskih predavanj in pride slednjič do zaključka, da bi moral že vtč let obstoj« či združeni odbor za ljudska predavanja sklicati posebno anketo predavateljev itd., na kateri bi se točno in sistematično začrtalo delovanje tega odbora in zlasti si-stemačno uredila predavanja sama. Dotični gospod tudi v svojem dopisu nasvetuje, da bi se delovanje odbora nekako „zdecentrari-ziralo" in da bi se predavanja vršila po gotovih postojankah in ne samo na enem samem mestu, v središču Trsta in sicer enkrat pri Sv. Jakobu, drugikrat v Skednju, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in drugod. Za danes dovolj. Mislimo, da je to vprašanje vredno stvarne in odkrite debate ter bomo priobčevali tudi druge praktičue nasvete. Vspehi prve Roseggerjeve šole na Spodnještajerskem, Kakor znamo, bodo Nemci ves Roseggerjev fond, ki znaša sedaj že skoro 3 milijone kron, vporabili večji del sam > za germaniziranje spodnještajerskih Slovencev. V to svrho so pred par meseci v popolnoma slovenski občini v Peklu pri Poljčanah otvo-rili prvo Roseggerjevo šolo, katere vspehi se že kažejo. Graški 1 sti namreč poročajo, da je šola prenapolnjena in da je moralo vodstvo odkloniti radi pomanjkanja prostora nad 50 otrok. „Siidmarka“ se vspeha te šole silno veseli in hoče zavod v najkrajšem času razširiti v štirirazrednico. mi. In dt kaz, da je otrok res hudičev, je to, da vidi ponoči! Na! Na ! Tiho, peklenšček ! Tu imaš malo mleka !« Pa se je zmotil in n u dal vina! Nekega dne rnu zopet ni dalo miru. • Eh, ponesem ga, da bo mir besedi ! To je vendar peklensko delo : otrok, ki vidi ponoči !“ In zgrabil ga je stotikrat ter se napravil. Ta hip pa mu je šinilo po možganih kakor blisk: „Ah, prašiček ubogi! Kako ne bi zapiral oči, kadar je svetlo, in glodal, kadar je mrak, ko se je rodil in preživel prve čase svojega življenja v podzemeljski temnici!“ Ta hip je otrok odprl za par trenotkov oči, pogledal ga in se nasmehnil. Brabanta je pretreslo sočutje; otrok je bil otet. Brabant se je zaklel, da ne da zaklati svojega malega prašička Toda to je bilo vse njegovo sočutje. On ni bil človek, ki bi se bil dal porabiti za varuško ; mudilo se mu je že nadeti oklep in opasati rapir. Zatorej je preštel v duhu vse neštete babnice, ki bi jim lahko izročil malega v vzgojo. Odločil se je kmalu. ,Kaj, ko bi ga nesel k Mirti? Krepka ženščina je. In zame je imela vselej nekam mehko srce. Vrhutega je povila pred mese- Drugi časi. Med tržaškim Slovenstvom se opaža velik kulturen preokret na bolje. Nekdaj se je veselilo, prirejalo koncerte in take. za probujo naroda jako nikavne zabave. K tem se je z živo agitacijo zvabilo vse, kar še ni bilo izgubljeno v laško lužo, ali pa po raznih zakotnih plesiščih, kot so „Alla Karintiana" itd. Sedaj pa opažamo vedno manjši poset teh prireditev, prvič, ker ni več one živahne agitacije med ljudstvom kot nekdaj, a drugič, ker se beznicam ne skuša staviti protiuteža. Zato se pa vedno više in više dviga gledališče, znamenje, da je začel naš človek čutiti v sebi vse druge višje potrebe, kot dosedaj. Zato je potrebno, da se merodajni krogi zbude, dokler ne zaide naša hitro napredujoča masa v laška gledališča. Treba bo namreč misliti, ker glavni faktor, publika, je že tu, na slovensko gledališko stavbo, ker vsako izgubljeno leto bi bilo za našo narodno stvar smrtnonevarno, ker kdor vidi enkrat po nižji ceni, lepše izvajane gledališke predstave, ne bo mopoče šel več v dražje in slabše — slovensko gledališče. Za šolami treba drugih kulturnih svetišč predvsem gledališča. Rusjanov grob v Belgradu. Dne 9. t. m., kakor smo že omenili, je bila obletnica Rusjanove junaške smrt. Na dan obletnice so belgiajske dame okrasile njegov grob z venci in tudi srbski prestolonaslednik Aleksander je položil velik lovorov venec na grob prvega slovenskega avijatika. Belgrajsko špor-tuo društvo „01ympia« pa priredi dne 15. t. m na njegovi grobnici takozvani godišnji pomen. — - Belgrajski Srbi postavijo lep spomenik v mestnem parku „Kalimegdan“. Tako bratje Srbi časte slovenskega brata. Nadgrobni spomeniki in tržaški Slovenci. Vsem narodnim družinam v Trstu, kakor tudi drugod polagamo na srce, naj se pri naročevanju nadgrobnih spomenikov ozirajo na to, da naroče pravilno slovenščino. Naše uredništvo pojde rade volje in brezplačno na roko vsem onim, ki bi se v tem oziru nanj obrnili. Upravno sodišče, je namreč pred nedavnim razsodilo, da sme vsakdo v poljubnem jeziku izražati svojim pokojnim svoje čuvstvovanje. Zato naj začno tržaški Slovenci čisto nemoteno izvajati svoje stališče s neizprosno doslednostjo Želeti bi pa bilo, da so vsi nadgrobni napisi pisani y pravilni, krasni slovenščini, -/.ato smo napisali te vrstice. Erazmova jama. V neposredni bližini in v vipavskem trgu samem se nahajajo, še vedno v spominu naroda živeči podzemski hodniki iz predjamskuga gradu v Vipavo. Znano je, da je Erazem Lueger „Predjamski" delal svoj čas oblastem velike preglavice, ker je ropal in strahoval vso bližnjo in daljnjo okolico. Še dandanes živi meu priprosjim narodom njegovo ime. Zlasti ubogo in siro- cem dni, kakor mi je pravil Strapafar, ki je zadnje čase njen najožji prijatelj. Hajdimo k Mirti.“ Brabant je torej zavil prašička v konec svojega plašča in odhitel k Mirti, ki je živela v ulici Saint-Sauveur, to je, sredi Sili-je, družbe roparjev in razbojnikov. Našel je Mirto samo na hišnem pragu ; dojila je svojo hčerko, po vsej verjetnosti bodočo vlačugo. Bila je krepka ženska z mogočnimi ledji, kuštravimi črnimi lasmi, z očmi kakor oglje in ustnicami kak)r maline. Tip njenega obraza je bil grški; in res jo bila prišla v zgodnji mladosti iz domovine Frine in Lajide. Mirta je dvignila svoj rožni obraz in s<^ zavzeta nasmehnila malemu, ki ji ga je molel Brabant: „ Vraga, kakšna pleča ima, kakšne meče in kakšne krepke roke. To ti ja kakor čisto toležansko jeklo!“ „Pa ni moj sin*, je dejal Brabant skromno in z nekakim skritim obožava-njem . . . „Bogme, bolj je podoben kraljevskemu kakor vlačugarskemu sinu. Silen korenjak bo enkrat.“ »Slaven vitez Silije. Že zdaj je tak, kakor mlad levič,“ mašno ljudstvo tarna, da ni več na svetu Ijudij, kot je bil Erazem, ki bi rvzel tam kjer je. in dal kjer ni\ Da se je tako doigo upiral svojim obiegovalcem. katerim je pošiljal zgodnje vipavsko sadje in vino v po-krepčiio, se je imel zahvalili onim podzemskim hodnikom, za katere se dandanes nihče več ne zanima Mesto da bi naši domači starinoslovci in raziskovalci re-ili pozahnosti, bodo že zopet Nemci tisti, ki se še zanimajo za to Erazmovo jamo in jo pridno raziskujejo. Fo dvanajstih letih. Pri Buzetu je izginila pred dvanajstimi leti kmetica Burzič, Sum, da jo je umoril je letel na njenega moža katerega so pridržali dolgo časa v zaporu, n so ga potem, ker ni bilo tehtnih dokazov, izpustili. Sedaj na stara leta. ko je kmetiču začela koščena smrt naznanjati svoj prihod in ga klicat, tja na oni svei, se mu je v srcu zbudit črv vesti Vest kmetu ni -dala mira. Da jo potolaži, je poklical sodnika in pripoznal, da je on - morilec svoje žene, — natanko je označil kraj v bližnjem gozdu kjer je svojo ženo razkosal s koso na drobne kose. Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo 21. prosinca 1912. se vprizovi prvič krasna angleška gluma .Giiarlejeva teta". Ta igra je dosegla povsod na.krasnejše uspehe, ker se bistveno razločuje od navadnih burk. Ker so vse vloge v najboljših rokah, se obeča vsakemu najlepši užitek. Začetek ob pol 8 zvečer. Pred predstavo popoldne ob 3 je v kmetski sobi „Narodnega Doma“ ses-stanetc vseh štajerskih društev in odsekov, ki gojijo dramatiko, na katerem se bodo obravnavala jako važna vprašanja. Vljudno tedaj vabimo vsa društva, ki se zanimajo za dramatiko, da udeleže tega sestanka vsaj po enem zastopniku Ako smo morda kakšno društvo pomotoma prezrli povabiti, naj nam to oprosti ter pošlje zastopnika, kajti man;-'kajo nam naslovi. Jako bi nam ustreglo, ako bi posamezna društva prišla že s konkretnimi predlogi Upamo, da naš poziv ne bo brezuspešen, da tako lepo zapoeeto delo kar najhitreje in najugodnejše rešimo. Odposlanci si pri tej priliki poleg predstave lahko ogledajo tudi napravo na odru in garderobi, kar bo morda enemu ali drugemu dobro služilo. Tamhuraško dramatično drušlvo , Sovič*4 v Postojni priredi dne 11. svečana t. 1 predpustno veselico z igro, tamburanjein in plesom. Natančueji program se objavi pozneje. Psi — morilci. Posestnik Kranjc iz Ve-ienj je redil v svojem obsežnem hlevu mnogo lepih domačih zajcev. Hlev je stal na samoti, kake pol ure od Velenj oddaljen. Ko je te dni posestnikov sin stopil v hlev, hoteč pregledati zajce, je zapazil v hlevi dva vel ka •psa nekega velenjskega posestnika, ki sta se na doslej neznan način priplazil i v hlev in vse zajce pogrizla. Privoščita stasi dober in okusen obed in sta več zajcev pogoltnila. Ljubezniv mož. 50 letni občinski sluga Leopold Kunst iz Polzele je vzel nedavno svoji ženi liranilnično knjižico za 2200 K in pobegnil v Čepe, kjer je iz hranilnice dvignil 1000 K. Mož jo je mislil pobrisati v Ameriko, a ni imel sreče. Oblasti so ga še v pra-\um času zasačile in izročile sodišču. Nesreča. 70 letnega berača Antona Pečnika iz Tezne pri Mariboru je pred kratkim podrla v Tegetthofovi ulici krava na tla. — Revež je padel tako nerodno na tla, da je zadobil na glavi težko posiedbo. Ponesrečenca so odpeljali z rešilnim vozom v bolnišn co. Smrtna obsodba. Pred par meseci je neki Šorli v graški okolici nekoga človeka ubil in kontčno .še oropal. Radi tega se jo moral sedaj zagovarjati pred graško poroto. Porotniki so vprašanje glede umora in rojia potrdili enoglasno, nakar je^sodišče Šorlija obsodilo v smrt na vešala. Šorli je sprejel obsodbo popolnoma hladnokrvno. Tatvina. V Trbovljah so tamošnjemu urarju štirje šolarji ukradli 15 budilk in jih potem prodali pod.roko za prav malenkostno * -ceno. Mladim i a tičkom so orožniki že na .sledu Požar. V Oplotnici pri Konjicah nastal je pri posestniku Antonu Golčerju dne 7. t. m. velik požar. Ker v Oplotnici ni ue požarne obrambe ne gasilnega orodja, je mo- ralo konjiško gasilno društvo svoje delo omejiti le na preprečenje razširjenja ognja. Požar je uničil Golčerju gospodarsko poslopje, kozolec, mlatiini stroj in* slamoreznico. Škoda znaža približno 10.000 K in je deloma pokrita z zavarovalnino. Zažgali so baje otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Dezerter. Na dan sv. treh kraljev sta videla orožnika Kukovec in Jožet Merc v Vranskem iti čez travnik nekega moža v rdečih hlačah. Sumila sta takoj, da imata pred seboj dezerterja 5. dragonskega pešpolka. Ko jo dezerter opazil orožnika, je zbežal in skočil v približno poldrugi meter glokoko reko, da bi jo preplaval, toda orožnika sta ga še aretirala v pravem času. Aretirani dezerter je Jožef Gumzeg iz Maribora, ki je že četrtič dezertiral in presedel že dve leti v jiči. Možakar je imel na vesti tudi neki vlom u Trojanah. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Zagreb, 15. jan. Včeraj je imela hrvaška stranka prava svoja posvetovanja, katerih so se udeležili zastopniki iz Dalmacije, llrvatske in Bosne. Pred vsem se je debatiralo in sklepalo o taktiki, ki jo naj zavzame hrvaška stranka prava tako v novem hrvaškem saboru kakor tudi v bosanskem, dalmatinskem in istrskem deželnem zboru. O sklepih se vaiuje stroga tajnost Na predlog dr. Star-čeviča je konferenca po-lula udanostno izjavo na cesarjevo kabinetno pisarno. Gorica 15. jan. Danes ob 4 popoldne je začela 3. seja deželnega zbora, ki ima rešiti .V.l točk dnevnega reda in sicer med drugimi tudi zakonski načrt o uvedbi novega občinskega reda in novega občinskega vo-liJnika. Berlin, 15. jan. Tu se govori, da se cesar Viljem II in kralj Viktor Emanuel III. sestaneta v Benetkah, o priliki popotovanja cesarja Viljema v Korfu. Tem sestanku se pripisuje že danes velika važnost, z ozirom na nadaljni obstoj trozveze. Berlin, 15. jan. Sestava , Velikega ministrstva“, tako se naziva po časopisju novoimenovano ministrstvo Poincare, je po vsej Evropi dobila ugoden pozdrav ker vse evropske velesile vidijo v Poincare-ju moža, ki bo znal vzdržati ravnotežje v razvoju evropskih velesil in ker uživa tudi simpatije Clemen-ceaua. Pariz, 15. jan. Po izjavah nove vlade? bo skrb iste, da dobi rešitev maroškega vprašanja od senata. Tudi se bo reformiralo volilni red ter se bo ustanovilo, katere dolžnosti in pravice imajo državni uradniki in uslužbenci. Pariz, 15. jan. Imenovanje Brianda ju-stičnim minis rom je zbudilo tu vsled hitre odločitve vlade senzacijo. Imenovan je tudi namestnikom ministrskega predsednika kar se je zgodilo prvič na Francoskem. Lizbona, 15. jan. Tu so bile velike de* monstracije proti duhovništvu. Desettisočglava množica je vpila živila republika. Incidentov ni bilo. Razne vesti. * Snežni zameti na Ruskem. Na južnem Ruskem div ujo že par dni strašni snežni zameti. Železniški promet je ustavljen. Na mnogih krajih je zapadel sneg par metrov visoko. * Premoženje ciganske tolpe. V petek je došla v Kečkeniet na Ogrskem 23 glav bro-ječa ciganska tolpa. Karavana je prepotovala že ves svet in si pridobila velikansko premoženje v gotovemu denarju in v dragocenostih. Premoženje znaša čez dva milijona kron. Ciganska tolpa namerava izvrševati sedaj v Kečkemetu kotlarsko obrt. * Mraz v Newyorku. Nenavadni mraz v Newyorku ima za posledico silno nazadovanje prometa. V nedeljo je bil v mestu tak mraz, kakršnega prebivalci ne pomnijo že osem let. Mestni reveži so se nastanili v cerkvah. * Tragična usoda zakonske dvojice. Župan in lekarnar Kranjski v mestu Jecierzanv je dal svoji ženi, ki je dalje časa trpela na melanholiji, da bi jo pomiril par Verona-praškov. Ko je gospo popadel nato močni krč, je lekarnar ves prestrašen zapazil, da je dal svoji ženi vsled neke zamenjave strup. Ves razburjen je odšel takoj v lekarno, spil steklenico strupa in se zgrudil mrtev na tla. Njegova gospa je bila med tem tudi že mrtva. * Maščevenje nad izdajico. Na lvovskem kolodvoru je bilo zadnje čase izvršenih več tatvin v skladiščih. Ko so oblasti prišle tatinski družbi na sled, je izdal Stanislav Pi-\vonski eden izmed glavnih obdolžencev da reši sebe, vse svoje tovariše. Ko so ti zvedeli o izdajstvu, so sklenili strahovito maščevanje nad Pivvonskem. Ko se je zvečer odpravljal Piwonski proti domu, so ga njegovi tovariši zgrabili m vrgli po neki vlak, ki g i je razmesaril na drobne kosce, * Marko Vukotič. Najstarejši bral črnogorske kraljice Milene, senator Marko Vukotič, je te dni umrl v Nikžiču. Velika nesreča v semerinškem predoru. Iz Miirzuschlaga se poroča: V velikem semerinšketn predoru se je zgodila v soboto strašna nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. Ko je prišel v predor tržaški brzovlak je povozil v predoru uslužbene hrvaške delavce in enega na mestu usmrtil. Drugi delavec je izdihnil kmalu potem, ko so ga odpeljali v bolnico. Policija je odredila strogo preiskavo. — * Karijere prestolonaslednikov. Črnogorski prestolonaslednik je izboren hazardist, zadnjič je priigral 700.000 fr. v Montecarlu, nakar jih je poslal takoj svojemu očetu, znanemu špekulantu Nikiti. le-ta jih je naložil v angleških bankah. Srečen črnogorski narod. — Nemški prestolonaslednik je izboren graver, zna svojo obrt izborno, ter ima kar celo delavnico. V odličnih nemških družinah imajo povsod kako lastnoročno delo tega visokega rokodelca, ki pa svoje predmete zelo drago prodaja. Tudi rad pestuje svoje otroke. — Avstrijski prestolonaslednik je izboren vojak, ter posveča vse svoje proste ure temu, za Avstrijo baje najvažnejšemu vprašanju. — Laški prestolonaslednik je še otročji, zato rad pleza po drevju, kamor ivabi tudi svoje sestrice, tudi ruski po imenu Aleksej, noče ve5 lesenih konjev, zadovoljil se je do nedavna z oslom, katerega je rad vlekel za rep, a poslednje čase jaha ta najmlajši med ruskimi hetmani svojega konjiča Ponny zelo spretno, kar kaže v njem kozaško kri. Bolgarski in grški sta zelo resna. Španski rad joče, morda bo dober pevec, norveški Olat je dober športnik, srbski Aleksander se pripravi a na veleresno diplomatsko delo. angleški princ of Walles pa ne da o sebi mnogo govoriti, zato bo pa ko postane kralj več rogovilil. Tako smo povedali o vseh prestolonaslednikih nekoliko, a pri vladanju vsi skupaj ne bodo odločevali toliko kot en sam izboren minister. Ministri so taki kot so poslanci, poslanci so pa vedno taki kot volilci. * Volkovi med ovcami. V kraju Kotorska varoš v Bosni se e priklatilo v ovčnjak Age Jakovljeviča več volkov, ki so skočili na ovce ter jih v par minutah raztrgali 45. * Nekaj o velikosti človeškega telesa. Znan je pojav, da se nam zdi, da so otroci po daljši bolezni večji; trdijo, da se opaža, da so ljudje po dovršeni vojni dolžnosti krajši. Manj znano je, da je telesna velikost človeka v vsakem času dneva različna. Zjutraj po normalnem počitku je človek največji Potem se visokost znižava ter neha znižavanje po 6 urah potem ostane velikost taka do večera. Popri čno znaša redukcija 1 do 2 cm. Ako so po kosilu *pi, se dolžina telesa zopet približa zjutrajšn i. Oni, ki težko delajo ali nosijo bremena, zgubijo več telesne dolžine, celo do 6 cm. Fiziološko tolmačenje teh pojavov je različno. Izdajatelj, glavni in odgovorni urednik Milan Plut. Tiska Tiskarna Dolenc (Fran Polic) v Irstu. cse®e®©e@@ ^aaWffl«l>MBg8MWI^ ----- m s sa posojilnica p. z. z n. z. *£&3yi J 1 /O / ljubljanske okoHce obrestuje [hranilne vloge po- «1 Stanje hranilnih vicg: (lva]set*niilijcnov. Popofitcfna vsrno naložen denar. v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. Rezervni zaklad: nad jtai milijona. Is M dresai? ©© hi vsebuje sp los n e praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke Universal v Ljubljani Cena lO.— HL. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresaru, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v njem producenta. M. RAVTAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Eiport kranjsiih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona ‘291. — >poo;xxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI == Sodnijska ulica št. 3. Dobe ee tudi izgotovljena obnvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. »oooooooooo:xxx>;xxxxxxx>^xxxxxxxx>c>< Citajte in razširjajte edini slovenski neodvisni dnevnik „Jutro“. ippgBHll g® iflmliliBalf Glavno zastopstvo za Kranjsko s sedežem v Ljubljani odda dobro vpeljana zavarovalnica, Reflektanti vpošliite pismene ponudbe z navedbo reierenc pod šiiro «Glavni zastop 1000» na uprav* ništvo tega lista v Ljubljani, Poljanska ce^a št. 7.