------    116    ------
Krive misli o moći lane
na rastlinstvo in živalstvo.
Po „Steier. Landbote" je posnela priloga „Slov. Gosp." pou&ei članek, v katerem poja*B»}e ove krive misli in pravi:*
„Mnogo je tacih kmetov, ki ne gledajo toliko na ugodni čas in vreme, kolikor na nekatera skrivnostna znamenja, zlasti pa na lunioe spremembe. Tako je ded sporočil očetu, a ta sinu, ki se prejetega nauka krčevito drži, bodi uže davno kot aboten dokazan. Debele knjige bi se dale spisati o tem, kar more bledi ali temni mesec, mlada, polna ali stara luna vse zakriviti. Iz lastne skušnje navajam nekatere slučaja, ki so še sedaj odviše razširjeni.
1. Mnogim velja kot gotova resnica: „drevesa podirati moramo le starega meseca, to je, ob luninem zadnjem krajci, ako hočemo, da nam ostane les dober in trpežen.u Ovo dalječ razširjeno mnenje utegne menda izvirati odtod, da nekateri trdijo: sok v drevesu vhaja navzgor močneje ob mladi nego ob stari luni; zavoljo tega je les pred šipom posekanih dreves menj trd, gobav, črvom pristopen, se nerad suši in hitro razkala, ko drugo vreme nastopi; nasproti pa je les po šipu posekanih dreves trd, gost in za stavbe jako poraben. Po mnenji pisateljevem je to neopravičeno in nedokazano.
2.    „Ako želiš kapusa ali salate, ki dobro raste, dalje dobro oplojenih cvetlic, dreves z raznim sadežem, tako sejaj, sadi, reži, kedar luna pojema; ako pa želiš rastlin ah dreves, ki naj bi ti hitro rastla in kmalu rodila, tedaj moraš sejati, saditi, cepiti, obrezovati od mlaja do šipa". Meni se zdi to pravilo popolnem ničevo.
3.     „Bob se ima saditi ob polnem, leča pa ob starem". Meni to ni jasno, kako bi mesec mogel na bob ali lečo tako uplivat'. Mesec je od nas jako daleč, namreč 52.000 milj. Ko bi do nje^a držala železnica, morali bi se po njej voziti 540 dni tako naglo, da bi v 1 uri po 8 ur daleč pridrdrali.
4.     „Kedar se hoče žito spravljati, za prodavanje odločeno, treba je odbrati čas, ko je mesec poln, kajti ob tem času, ki se završuje od mlaja do šipa. naraščajo zrna močno in postanejo debela".    Neverjetno!
5.    „Izmed zvezd, ki se na nebu svetijo, je zraven lune   posebno še „ma i pes" velike važnosti;  ta zvezda
nepremičnica upliva na vinsko trto,   in pouzročuje , pi-kec", ki grozdje pokončava".    Kdo je to izpričal?
6.     „Vino, ki v teku dveh mesecev zavre, ni kaj prida, in ostaja rado kalno".    Zakaj?
7.    „Vino meseca januari ja in februarija pretakati kaže le, kedar je starega". Zopet drugi pravijo, da se mora s pretakanjem čakati, dokler mesec ni vsaj 7 dni star. — Taka in enaka pravila verujejo nekateri kletarji trdneje ko Bog vedi kaj druzega. Nasprotno dokazovanje ne pomaga nič, je bob v steno.
8.    „Mesec razliva močno vlago po rastlinah, njegova svetloba pospešuje gnjitje živalskih tvarin". Res je tukaj, da rastlina ob mesečnem svitanji, to je, pod jasnim obnebjem hitro oddaja svojo toploto, površina se njej ohladi tako, da se obdajajoči jo plini strdijo v vodene kapljice, kar pa nič druzega ni, nego rosa!
9.     „Raki so večji od mlaja do šipa, nego od šipa do zadnjega krajca". Mesec menda tukaj ni več kriv, kakor to, da ob močnejšem njegovem svitanji raki lože več hrane najdejo. *rflL
10.    „Ni vse eno, kedar mesar kako žival zakolje, množina mozga v kosteh zavisna je od luninih sprememb; človek je ob rastoči luni 1—2 funta težji nego ob pojemajoči."
11.     „Razna živad rodi pogosteje, kedar je starega, nego ob mlaji ali prvem krajci; o polnem se živad lože ubreji, kakor pa starega".
12.     „Jajca treba je nasaditi pod kokljo, kedar je mladega".
Brž ko ne je Čitateljem še marsikaj enakega znano. Dobro bi storili, ako bi to hoteli objaviti, da se pojasni in ničevost s pomočjo prirodoznanskih vednosti dokaže. Marsikateri kmet ali gospodinja je uže zamudila ugodni čas, ker je čakala znamenj v pratiki zaznamovanih ter tako v škodo zašla."