: Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravnlštvo je v Frančiškanski ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-franklrana pijraa se ne sprejemajo, rokopisi *e ne vračajo Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In lahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko, Št. 268, V Ljubljani, sobota dne 26. novembra 1910. Leto I. : Posamezne številke po 4 vinarje. : S1UTR0* izhaja vsak ds n — tudi ob a:deljah !n praznikih — ob 3. uri zjutraj, s ob ponedeljkih ob 5, uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ničtvu mesečno K 1'—, * dostavljanjem na dom K120; s pošto celoletno K18*—, polletno K 9'—, četrtletno K 4-50, mesečno K I SO. Zs inozemstvo celoletno K 28'—. Neodvisen političen dnevnik. Na drugi strani! V Novem Udmatu prijet ponarejalec bankovcev! Na drugi strani! Nekulturni ljudje. V samotni ruski vasici na Jasnaji^ Poljani leži v večnem miru največji duševni velikan sedanjega časa, prerok pravega člo-večanstva, prvi buditelj ruskega naroda, Lev Nikolajevič Tolstoj. Miljoni in rniljoni ljudi čitajo njegova dela, iz katerih sije kultura kakor najgor-kejše pomladanje solnce. Ni ga človeka, ki bi se hotel prištevati izobražencem, da bi ne čital ali vsaj po imenu ne poznal Tolstega »Vojna in mir“, „Ana Karenina" ali „Vstajenje.“ Kultura plače ob izgubi nosi-telja in razširjevalca najidealnejše kulture. Tolstoj pa je bil v svojih spisih radikalen proti državi in proti ruski cerkvi. Kot tak ni bil prijeten ruski vladi, ruska cerkev pa ga je izobčila. Lev Tolstoj radi tega ni izgubil na svojem ugledu in vplivu, marveč še pridobil je. Cel kulturen svet ga smatra za svojega umetnika. Komaj pa je velikanu poljubila oči smrt, že so se našli nekulturni ljudje, ki so vrgli na mrtveca kamen. Dunajski krščanski socijalec Bielohla-vek ga je opsoval s tepcem in drugimi takimi priimki. Včeraj je v državnem zboru onečastil spomin na Tolstega tudi predsednik zbornice s tem, da ni hotel kot tak iz-pregovoriti nekaj besed k Tolstega po-smrtnici. Komaj pa so zopet prestopili slovenski klerikalni poslanci prag državnega zbora, že so se izkazali, kako nekulturni in neslovanski so, kajti tudi oni so bili na strani Bielohlavka in predsednika državne zbornice Pattaia ter protestirali proti proslavi Tolstega. Značilno je, da so bili naši klerikalci osamljeni in edini slovanski poslanci, ki so pokazali, da jim je klerikalizem vse, kultura nič. Presenetil nas ta nastop naših klerikalcih ni. Mi poznamo te neotesance in te zakrknjene čednike klerikalnega rimovstva. Nekultura, proti kultura, to so stara gesla naših klerikalcev. Že škof Hren, na katerega nas neprijetno spominja spomenik na Ambroževem trgu v Ljubljani, je dal na glavnem trgu v Ljubljani zažgati 8 parizar-jev slovenskih knjig. Slovenske protestantske knjige, ki so bile prve slovenske knjige, je katoliška duhovščina zasledovala s takim fanatizmom, da so uničili dobesedno vse in sta se dve slovenski knjigi tistega časa rešili le na ta način, da so jih zanesli v londonsko knjižnico, kjer sta še danes shranjeni. Škof Anton Bonaventura ni nič boljši od Hrena. Odlikoval se je že po tem, da je zažgal doma v peči Cankarjevo »Erotiko", preklel je Prešernovo muzo na Ma- rijinem trgu, sam pa je izdal pohotne rdeče brošure. Preganjanje Gregorčiča in Medveda nam je še vsem živo v spominu. Klerikalci ne gledajo ne na kulturo, ne na plemenita dela, ne na plemenite osebe. Kdor ne trobi v njihov rog, je izgubljen, kdor ima v sebi kaj samostojnosti in hrepenenja po neodvisnosti, je izgubljen. Lev Tolstoj ni bil katolik. Da ga je ruska cerkev izobčila kot nepokornika, zadostuje, da sedaj naši klerikalci psujejo in onečaščajo slavno ime največjega moža. Na Španskem, Portugalskem in drugod se klerikalci tega ne upajo več. Le pri nas so nesramni, le pri nas predrzni, ker drvi ljudstvo za njimi in ker še ni prišel čas, da bi pametni ljudje po-gazili to črno, nekulturno golazen. jejo kot Jeseničani sami, ali pa dela to — izobrazba. Splošni pregled. h slovenskih kr^ev. Jesenice. Preteklo nedeljo so igrali na našem odru H. Bernsteinovega „Tata“, ki nas je naravnost tejočaral. Je že to dosti, da se upajo diletantje uprizoriti tako težko delo, ki je pač le namenjeno za velike odre. Marsikdo se je izrazil, da kaj takega za „naše ljudstvo" ni, čemur pa moramo odločno oporekati, zakaj tudi to občinstvo, ki zahaja k našim predstavam vidi rado kako impozantno moderno dramo. Igralo se j'e dobro. Gdč. Kernova kot Marija-Luise je bila izborna; samo ni mogla priti vedno do prave veljave, posebno v drugem dejanju, ker jo je Rihard (g. Dostojny) motil s premalo memorirano ulogo. Umestno je, da je junak tudi pri memoriranju uloge — junak. Raymond in Isabelle (g. Špicar in ga. P. Ravnikova) sta bila na mestu in igrala jako umerjeno, ga. Špicarjeva je jako ljubko podala mladega Fernanda. G. Strniša je napravil iz svoje uloge vse, kar je mogel. Skratka, uprizoritev je bila dobra, izvzemši omenjene napake glede memoriranja ulog. Scenerija je bila krasna in lahko rečemo, da take scenerije še nismo videli na našem odru. Med dejanji je sviral orkester slavne tovarniške godbe. Ta uprizoritev je pokazala, da ima „Gledališko društvo* dosti življenske sile, akoravno mu nekateri ljudje mečejo polena pod noge. Po igri se je vršila veselica, katere čisti dobiček je bil, kakor čisti dobiček igre, namenjen za božičnico slovenskega otroškega vrtca na Savi. Zabava je bila izborna in tudi blagajnik gotovo ni delal kislega obraza, ko je štel „izkupilo\ Upamo, da bo s tem dokaj po-magano pri napravi za božičnico. V čast si lahko štejemo, da so nas obiskali odlični gostje iz okolice t. n. pr. iz Javornika, Žirovnice in celo iz Radovljice in Kranjske Gore to znači, da nas drugod bolj spoštu- Poljaki in Nemci v Galiciji. Nemški kolonisti v Galiciji zahtevajo zase nemške duhovnike in so se v tem oziru obrnili na papeža. Poljaki trdijo, da se Nemcem ne godi krivica in da je poskrbljeno za njihove verske potrebe. Papež sicer pri tem nima besede, vendar bi bilo zanimivo izvedeti, če bi se tudi tu postopalo tako, kakor na Koroškem. Apel na grofa Bobrinskega et cons. od poljske strani. Poročali smo pred časom na uvodnem mestu o slušaju Kochančik, ki se je dogodil v vzhodni Galiciji v vasi Žulina, kjer je pretepel neki poljski učitelj učenca zato, ker baje ni hotel moliti po poljsko očenaš. Uradno se je sicer stvar pokazala nekoliko drugače, da je bil namreč deček bolehen in da ni umrl vsled udarcev, vendar stvar ni bila brez podlage. Proti temu slučaju je protestiral posebno znani ruski nacijonalist in neoslavist grof Bobrinskij. Zbirali so se že darovi in knjige za ruski narod v Galiciji, Poljski list „Petrograjski dnevnik" je priobčil grofu Bobrinskemu in drugim sledeči poziv: V Galiciji stanuje 3 milijone Ukrajincev: imajo več nego 2000 ljudskih šol, 5 ukrajinskih gimnazij in deset mest na vseučilišču. Rusija ima 27 milijonov Ukrajincev, 9krat več nego Galicija. Ako branite Ukrajince v Galiciji, slušajte sledeči poziv: 1. Uvedite v 18.000 šolah na Ukrajini ukrajinski kot učni jezik. 2. Ustanovite 45 ukrajinskih gimnazij. 3. Ustanovite v Kijevu, v Jekaterinoslavu, v Harkovu in Novočerkasku ukrajinske stolice. Ne zapirajte društev ..Prosveta" na Ukrajini. Naj bi eden ustanovil 2286 bralnih društev z 89.950 člani, 262 gledaliških, 254 pevskih, 466 konsumnih društev! Odgovor je zelo primeren. Obsedno stanje, nad Macedonijo in Rumelijo je baje odpravljeno, ker vlada tam zopet mir. Izvzeti so samo okraji: Kočana in Neskrib, kjer se zbirajo bolgarski ustaši. Francoski zakon o stavkah. V začetku decembra bo predložen zbornici zakon o stavkah. Večina je baje že zagotovljena. Zakon se bo oziral samo na stavko v državni in železniški službi zaposlenih delavcev, ne pa na privatna podjetja. Nemiri v Mehiki. Mehikanski nemiri se širijo po vseh mestih in po vsej deželi. Vojaški vlak je bil z bombami pognan v zrak. 300 vojakov je mrtvih. Vkljub temu se trdi, da ima vlada v rokah še vsa mesta na severu, do-čim na jugu zmagujejo republikanci. Upor mornarjev v Braziliji. Moštvo na brazilijanski mornarici se je uprlo proti častnikom in je baje napadlo Rio de Janeiro. „Times“ poroča, da je bil upor naperjen le proti častnikom in da ni političnega pomena. Šlo se je zaradi postopanja častnikov napram vojakom. Vrše se že pogajanja. Dnevne vesti. Kot lačni psi na kost, tako so se vrgli klerikalci na „Jutro“, oziroma na osebo lastnika (ne »lastnika", gosp. Štefe!) in gl. urednika našega lista. Vedeli smo dobro, da je »Jutro" klerikalcem trn v peti in da porabi »Slovenec" priliko, ko so se včeraj obravnavale pred sodiščem diference, ki so nastale med lastnikom našega lista in nekaterimi ljudmi, ki so bili svoj čas v raznih lastnostih uslužbeni pri »Jutru", da vrže kamen na »Jutro". In res, od »Slovenca" sta prišla kar dva poročevalca: Štefe in Moškerc in za to je v poročilu toliko — laži. Na vse te laži ne moremo in tudi nočemo reagirati; saj je »Slovenčeva" verodostojnost že vsem dobro znana. Kršenje uredniške tajnosti nam očita »Slovenec" za to, ker je naš glavni urednik — da dokaže neko svojo trditev — pri včerajšnji sodni obravnavi rekel, da je VI. Gartner napisal za »Jutro" neko notico. Ako bi radi tega »razkritja" mogle nastati za Gartnerja kake slabe posledice, bi bilo postopanje našega glavnega urednika vse obsodbe vredno, ali ker je to izključeno, ne more biti o kakem kršenju uredniške tajnosti niti govora. »Jutro" je povodom one notice priobčilo popravek in s tem je stvar rešena. Ako je pa naš glavni urednik govoril o »nekem sodnem uradniku* (ne da bi ga imenoval!), ki je napisal nekoliko sodnih poročil za »Jutro", je na pripombo g. Fr. Frlana, ki je smatral to za denunciranje, izjavil sam sodnik: 1. da naš glavni urednik dotičnega uradnika ni imenoval (a sodnih, uradnikov je zelo mnogo 1) in 2. da to dotičnemu uradniku ne bi čisto nič škodovalo tudi če bi bil imenovan, da torej naš glavni urednik ni denunciral (saj ni »Slovenčev" urednik!); to je potem lojalno priznal, kot pošten mož, tudi zastopnik nasprotne stranke gosp. dr. Frlan. Pri »Jutru" se še ve — morda bolje kot pri »Slovencu" — kaj je to uredniška tajnost. O „srbskih manirah" govoriči nekaj »Slovenec", ki je bolje storil, ako bi se pečal malo z manirami svojega protektorja LISTEK. MICHEL ZIVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [167] »Zdaj bom igrala skrajno partijo,* je dejala ona. »Ako se mi posreči, bo dobiček dvojen: zate in zame." »Govori jasno." »Ni potrebno. Saj boš videl . . . Samo nekaj: kdaj misliš zopet naskočiti ?" »V treh ali štirih dneh: kakor hitro mi bo rana dopuščala zajahati konja." »Dobro, to mi zadošča." In najsi ji je Cezar še tako prigovarjal, Lukrecija mu ni povedala niti besede več. dne — prepričan sem, da vas je kdo pogledal z zlim pogledom*) ..." »Ali meniš? ..." »Bogme! kako naj si drugače razlagam toliko izpre-membo?* »Morda imaš prav. Pred vsem pa glej, da mi za jutrišnji dan osnažiš orožje." »Torej se pojdete vseeno bit? . . . Vzlic zlemu pogledu? . . ." »Zakaj pa mi naj ta zli pogled brani, da se bijem ?. »Zato ker . . . če vas je zadel zli pogled, poginete brez dvoma v prvem boju!" »Ragastens se je zdrznil. Nato je dejal s čudnim usmevom: »Torej en razlog več! ..." Spadacappa je zazijal; ni ga mogel razumeti. Ko pa mu je gospodar pomignil, je odšel majaje z glavo . . . Po svojem prizoru s knezom je ostal Ragastens zaklenjen v svojo sobo: to je bilo edino sredstvo, da je mogel ostati zvest besedi, ki jo je bil dal Manfrediju. Kajti prisegel mu je bil, da ne bo nič več skušal videti Beatrice. V teh strašnih dneh, ki so potekali kakor stoletja, je bilo Ragastensovo življenje podobno dolgemu umiranju. Nekega večera pa mu je prišel Spadacappa povedat, da kroži po mestu vest, da se bodo jutri bili; kajti opazili so v Cezarjevi armadi gibanje, ki daje slutiti bližnji napad. .. »Vendar že enkrat,* je vzdihnil mladi mož bolestno. »Kaj vam je vendar, gospod vitez?* je vprašal Spadacappa. „Vi ne jeste več, ne spite več, hujšate od dne do Kaj je delala med tem Beatrice ? Mlado knjeginjo je mučil smrten nemir. Drugi večer po svojem zadnjem svidenju z Ragastensom se je bila podala na svojo omiljeno klop kakor po navadi. In kakor navadno, jo je knez Manfredi zabaval celo uro. In nič v njegovih besedah, niti v njegovem vedenju, ni razodevalo misli, ki so mu polnile dušo. Nasprotno, kazal se je prijaznejšega in bolj očetovskega nego kadarkoli poprej. Tudi Primavera je skušala dajati svojim besedam več nežnosti. Ista misel — misel velikodušnosti in vdanosti — se je bila porodila v dušah teh dveh resnično čistih in velikih ljudi. Če je knez sedaj izpraševal svojo vest, je obsojal ljubezen, ki jo je čutil do hčere grofa Alma. In tudi Primavera si je očitala svojo ljubezen do Ragastensa, čisto ljubezen, ki ji je bila neznana tudi le senčica nezveste prevare — a vendarle ljubezen, katero je takorekoč kradla knezu, Ta dvojna misel pa je bila vzrok neizrekljive rahlosti in nežnosti njunega razgovora. Nato se je Manfredi odstranil — ali vsaj storil, kakor da se je odstranil. Od daleč pa je opazoval Beatrice. Ragastensa ni bilo k nji. »Ta človek je v resnici vreden, da jo ljubi!" je mislil sam pri sebi ter otožno zavzdihnil. A Primavera, ko se je vrnila v svojo sobo, si je tisočkrat zastavljala mučno vprašanje: »Zakaj ga nocoj ni bilo? . . * Drugi večer in naslednje večere so se ponavljali isti prizori. Nemir mlade knjeginje je postajal čimdalje večji. Vprašati se ni upala nikogar, najmanj pa še kneza Manfredi. Zdelo se je, da bi se vsem zasvetila resnica, kakor hitro bi ona glasno izrekla ime Ragastens. Nekega večera, ko je v strašnem nepokoju sama sedela na vrtu, sta nenadoma stopila pred njo grof Alma in knez Manfredi. »Odhajamo!* je dejal knez z ganjenim glasom. In grof Alma je dodal: »Naše predstraže nam prinašajo vest, da se gode v Cezarjevem taboru velika gibanja. Dvoma ni, da nas čaka jutri zjutraj nov naskok; zato je treba, da smo že nocoj v taborišču ... Z Bogom, dete moje . . . Trdno se nadejamo, da vržemo Cezarja nazaj . . . Grof je objel svojo hčer. Primavera je bila silno bleda. Po ušesih ji je šumelo in megla ji je zakrivala oči, kakor da mora zdajpazdaj omedleti. (Dalje.) *) Vraža pravi, da tako zvani „zli pogled* gotovih ljudi človeku škodi. grofa Aehrenthala, ki z denarjem slovenskih davkoplačevalcev fabricira dokumente, ki jih potem porablja proti našim rodnim bratom in kupuje — napačne mobilizačne načrte. Denuncijanti vzdigujejo zopet glave. „Slovenec“ pravi skrivnostno, da se je nahajal naš glavni urednik v Ljubljani tudi skrivnostne noči 20. septembra 1. 1908. Kakor bi to bila kaka novost in kakor bi se naš glavni urednik takrat skrival pred kom! Priobčujemo to samo za to, da naši čitatelji zvedo, da je denuncijantstvo pri katoliških žurnalistih v »Slovencu" — vsakdanja potreba. Polom dr. Šusteršičeve politike. Dr. Šušteršič je v državnem zboru doigral. Pred nekaj meseci so imeli slovenski klerikalci v državi še moč. S pomočjo » Slovanske Enote" so obstruirali v državnem zboru in na račun »Slovanske Enote" so izsiljevali v ministrstvih koncesije za svojo stranko. Slovani niso nikdar tako malo v državi pomenili kakor pod dr. Šusteršičevim vodstvom. Slovencem že dolgo ni gospodovala vlada, ki bi nam toliko krivic priza-djala, kakor sedaj pod Šušteršičem. Danes je dr. Šušteršič osamljen. Poljaki ga ne rabijo, Čehi so ga siti do grla in hočejo ustanoviti svoj parlamentaren klub. Jugoslovani še ne vedo kaj bi storili, pametni pa so, če čimpreje zapuste dr. Šušteršiča. Naše klerikalce je treba na Dunaju izolirati. Po njihovih dejanjih se da dokazati, da so klerikalci dosedaj na škodo ostalih Slovanov in na veliko škodo naprednih Slovencev uganjali na Dunaju politiko, ki je imela edin namen utrditi klerikalne pozicije na Slovenskem ter ubijati napredno stranko in napredno misel. Kadar bo dr. Šušteršič definitivno na dilci, se bomo prav iz srca veselili. Vsak narastek klerikalne moči pomeni začetek novih in večjih na-silstev. Klerikalci in mizarska dela na Obrtni šoli. Obrtna šola na Mirju se mora prihodnje poletje odpreti. Mestni občini je „ Kranjska šparkasa" kakor znano letošnjo spomlad odpovedala v svoji hiši pri »Virantu" šolske prostore, vsled česar je bila občina primorana najeti za nekatere šolske oddelke prostore v privatni hiši. Ali, klerikalci so še zlobnejši kot ravnateljstvo »Kranjske šparkase", ker so proti oddaji mizarskih del protestirali, češ, da niso bila pravilno in veljavno oddana. Delo se bo pa moralo pričeti in izvršiti. Zdaj so klerikalci odgovorni za njih šikaniranje, a tudi deželni odbor zadene ta krivda, ker je klerikalni pritožbi ustregel. O. katehet Čadež ima navado, to se pravi surovo razvado, da meče med poukom deklicam kose krede v obraz. Kakršen škof — taki lemenatarji. Ali, s tem metanjem krede v obraz naj g. Čadež le preneha, ker je to nele nevaren eksperiment, nego za duhovna tudi nedostojna — surovost. Zato naj jo opusti. To je naš svet! Surovo postopanje z vajenci. Od raznih strani slišimo, kako se postopa z vajenci pri klerikalnem kovaškem mojstru Demšarju. Vajenci morajo vstajati ob petih zjutraj in delajo brez pravega počitka čez sedmo uro zvečer. Niti opoldne nimajo poštenega počitka. Poleg tega se postopa proti vajencem skrajno surovo; zadnjič je celo gospodinja pretepala nekega vajenca, ker je bila zjutraj v sobi, kjer vajenci spe, še peč gorka in je trdila, da so si vajenci zakurili. Menda hoče, da bi vajenci spali v nezakurjenih sobah. Obrtna oblast naj bi pregledala taka stanovanja, da bi videla, kaj se godi. Čas je tudi, da se napravi konec takemu počenjanju. Pritožb je bilo že več. Ponarejalec bankovcev v Novem Udmatu. Za aretacijo čevljarskega pomoč- nika Sattlerja, ki je ponarejal petdeset-kronske bankovce, smo zvedeli včeraj dopoldne. Oba večerna ljubljanska dnevnika sta prinesla včeraj kratka poročila, mi smo pa poslali v Novi Udmat posebnega poročevalca, ki se je v zadevi informiral na vse strani; njegovo obširno poročilo priobčujemo na drugem mestu. Iz krogov ljubljanskih izvoščkov smo dobili pritožbe o nekem gospodu, ki postopa napram izvoščkom tako, da ga noben izvošček niti voziti noče. To je tem bolj značilno, ker pripada ta gospod k stanu, ki izvoščka zelo pogosto in nujno potrebuje. Za enkrat smo ime in dogodek zamolčali, želimo pa, da bi se take stvari ne ponavljale, ker bi bili potem prisiljeni ustreči obtožbam in celo stvar spraviti v javnost, ev., bi to storili izvoščki sami, ker se ne puste na tak način obravnavati od gospoda, ki jih vendar mnogokrat potrebuje. Slučaj sam je zelo kričeč, zato upamo, da to za zdaj zadostuje. Izvoz domačih pridelkov. S Kranjskega se izvozi vsako leto po železnici par sto vagonov sladkorne pese večinoma v industrijske kraje na Češkem in Moravskem. Tudi letošnjo jesen se je jelo ta poljski pridelek izvažati po južni in državni železnici. S pridelovanjem pese si naš kmet pridobi lepe denarje iz tujine in tovarne jo rade kupujejo. Naši ogljarji. Po dolenjski železnici vidiš dan za dnevom polne tovorne vozove črnih Žakljev, ki gredo dalje proti Reki in Trstu. S tem si dolenjski ogljarji služijo vsakdanji kruh. Promet na železnici s tem izdelkom je živahen; ljudje so pametni: gozdove imajo, v njih dovelj lesa in apna. Eni žgo oglje drugi apno, in vse gre v denar. Amerika tudi ne nudi kmetu vsega. Mraz pritiska. Z dežele se nam poroča : Po gorskih krajih je šolski pouk vsled mraza in pomanjkanja obleke in obutve pri revni šolski mladini vedno sla-bejše obiskan. Mnogo šol je napol praznih. Zasačeni divji lovci. Dne 19. t. m. sta zaslišala zaprisežana lovska paznika Josip in Ivan Čižman iz Tacna, proti večeru v lovskem revirju Adolfa Galeta iz Spodnje Šiške več strelov in se takoj podala v isto smer. Nedaleč od Zgornjih Pirnič sta zasačila tri delavce, ki so takoj pobegnili. Dva sta ušla, enega pa so ujeli in mu vzeli puško. Aretirani divji lovec je povedal za vse tri napačna imena, toda prava lovca sta jih slučajno že poznala. Zagovarjali se bodo pred sodiščem. Nepošten ključavničarski pomočnik. Neki ključavničarski mojster na Poljanski cesti je imel v službi nekega 21 letnega pomočnika iz Spodnje-Štajerskega. Ker je mojster zapazil, da mu neprestano zmanjkuje orodje, je takoj osumil tatvine svojega pomočnika, kateremu je ravno par dni preje odpovedal službo. Ko je policija preiskala njegov kovček, je v resnici našla več orodja v vrednosti 20 kron in na mestu aretirala nepoštenega ključavničarskega pomočnika ter ga izročila pristojnemu sodišču. Smola zaljubljenca. Ko je imel pred kratkim neki zaljubljenec s svojo ljubico za nekim plotom sestanek; je pri odhodu tako nerodno skočil čez plot, da ga je podrl. Ker mu je bil hišni gospodar za petami, je pustil klobuk na tleh in zbežal. Brez strehe. Predvčerajšnjem ponoči sta se zglasila na glavni mestni stražnici neki suknosirižec iz Brna in neki mesarski pomočnik iz Spodnjega Štajerskega. Izjavila sta, da sta brez stanovanja. Kokošji tat. Pred kratkim je v Sp. Šiški ukradel 37 letni, v Gradec pristojni postopač, Friderik Fuchsjager, posestnici Heleni Knez nekega purmana v vrednosti 10 K in ga prodal posestniku Valentinu Prešernu za 2 K 80 vin. — Heleni Knez je bilo v zadnjem času ukradenih tudi že pet kakoši. Tatvino je izvršil najbrže tudi Fuchsjager, čegar bivališče je neznano. Fuchsjager je srednje velikosti, podolga-stega obraza in temnorujavih las. Govori slovenski in nemški. Hud pijanec. Včeraj zjutraj je našel stražnik v Trnovskem predmestju, nekega 19 letnega, strahovito pijanega fanta iz Koroškega že napol zmrznjenega na cesti. Odpeljal ga je s seboj na stražnico, kjer je dobil primerno posteljo, da se je prespal in streznil. Železniški tir od Vevč do Zaloga se bo pričel v kratkem za prevažanje blaga od tovarne do postaje uporabljati. Izgubljeno. Neka gospa je izgubila vizitnico iz slonove kosti, (porte cartes). Pošten najditelj se naproša, da jo blagovoli oddati v našem upravništvu proti jako dobri nagradi. Zatekel se je k g. Gracerju, gostilničarju v Metelkovih ulicah, približno pred enim tednom mlad lovski pes. Lastnik ga dobi pri gori imenovanem gostilničarju. Prvi zagrebški tamburaški zbor kon-certuje od danes naprej vsaki dan v popolnoma nanovo opremljenih restavracijskih prostorih hotela „11 irija“ z najnovejšim vsporedom. Več pove inserat. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Ponarejalec bankovcev v Novem Udmatu! »Koruzni zakon" lepega parčka. — Delo mu smrdi. — S petdesetkronskim bankovcem kupuje kruha za 20 vinarjev. — Orožniki. — Mesto, k poroki v zapor. Koruzni zakon. V hotelu »Jelenič" (pri Majarončku) v Novem Udmatu stanuje čuden par: čevljarski pomočnik Sattler in Marija Zeilhofer. Oba imata pohabljene noge in ravno za to sta se menda zaljubila eden v drugega in stanovala sta skupaj, ali poročena nista bila, nego sta živela „na koruzi", kakor imenuje ljudstvo divji zakon. Pameten človek se ne bi spodtikal nad vsem tem, ker telesnih pohabljencev je dosti na svetu in nesrečneži so usmiljenja vredni, a divji zakon tudi ni nenavadna prikazen pri nas, kakor tudi drugje ne. Ali Sattlerju je smrdelo delo, on bi rad brez težkega dela brezskrbno in dobro živel in da to doseže, je zašel na kriva pota, prišel je v nasprotje s kazenskim za- konom in ravnotako tudi njegova „žena“ in za to sta prišla v sredo zvečer v zapor, iz katerega ne prideta tako kmalu. Kako se je to zgodilo? Sumnjiv bankovec. V sredo okolu 6. ure zvečer je poslala Marija Zeilhofer 12 letno deklico Frančiško Zupan, ki stanuje v isti hiši kot ona, k peku Jezeršku po kruha za 20 vinarjev, a dala ji je pedesetkronski bankovec, s katerim naj plača kruh, ostanek pa naj nazaj prinese. Jezeršek pogleda bankovec in zmaje z glavo, ker stvar se mu je zdela močno sumnjiva: prvo, kupovati kruha za 20 vinarjev s pedesetkronskim bankovcem, drugo, dati otroku toliko denarja v roke in, tretje, bankovec sam, ki se je zdel Jezeršku malo čuden. Deklico so pridržali v prodajalni, Jezeršek je šel pa hitro v Moste po orožnike in se je vrnil kmalu z dvema orožnikoma, ki sta ostala pred prodajalno, a Jezeršek je stopil notri. Dekletu je vrnil bankovec in jo je pustil, a orožnika sta stopila za njo, kakor bi čisto slučajno opravljala tam službo. Deklica je šla naravnost proti železniškemu prelazu, kjer jo je nestrpno pričakovala Marija Zeilhofer. Na železniškem prelazu. Marija Zeilhofer je bila močno vznemirjena in ko je zagledala dekle, je kar skočila proti njemu z besedami: „Kje si pa bila tako dolgo?" »V prodajalni sem čakala, ker je šel gospod denar menjati, pa ga ni mogel nikjer zmenjati in kruha nisem dobila," je odgovorilo dekle. »Kaj, nisi dobila kruha?" vpraša vsa prestrašena Zeilhofer. „Kje imaš pa bankovec?" »Tukaj je bankovec", odgovori deklica in ji izroči pedesetkronski bankovec. V tem pristopita pa orožnika in prvi reče takoj: »Dajte bankovec sem in pojdite z nama na svoj dom." Zeilhofer vsa prebledi, ali bankovec takoj izroči orožniku, potem pravi, da ne gre naravnost domov, nego nekam v soseščino, »kjer je pustila ključ". »Nič ne de", odgovori orožnik, »bova šla z vami tudi tam, ker časa imava dovolj. Zeilhofer očividno ni bila zadovoljna s tem orožnikovim odgovorom, postala je vsa nemirna in si je izmišljevala razne izgovore, ali pomagalo ni vse to nič in po dolgem obotavljanju je odvedla orožnika v svoje in Sattlerevo stanovanje. Ponarejevalec bankovcev pri delu. Ko sta stopila orožnika v sobo, kjer sta stanovala Sattler in Zeilhofer, sta našla Sattlerja — ravno pri delu. Mož je -sedel za mizo in ravno izdeloval nov pedesetkronski bankovec. Papir je bil na eni strani še bel, na drugi strani sta pa že bila naslikana »angeljčka" in Sattler je slikal ravno številko 50. Ko zagleda orožnika, mu delo izpade iz rok in strmet je nem predse, vsa kri mu je zginila z obraza in trepetati je začel po vsem telesu. Niti besedice ni mogel spraviti iz sebe in pustil je mirno, da sta orožnika vzela še neizgotovljen bankovec in ga aretirala. Aretacija. Na podlagi vseh teh očividnih dokazov krivde, sta proglasila orožnika oba, Sattlerja in njegovo »ženo" za aretirana. Sattler se je mirno vdal, Zeilhofer je pa začela prositi: »Nikar ne delajte sedaj sitnosti, ker v pondeljek bo poroka. Veste, jaz nisem poročena s Sattlerjem in ravno v ponedeljek se bova poročila." Ali orožnika očividno nista pokazovala nobenega razumevanja za hrepenenje Marije Zeilhofer po svetem zakonu, ker sta si mislila, da je za Sattlerja in Zeilhoferjevo popolnoma vseeno, ako sta v zaporu poročena ali ne, posebno ker bosta takointako ločena — od mize in od postelje in za to sta odvedla oba v Ljubljano v sodnijske zapore, kjer bosta čakala dan sodbe, potem bosta pa še dolgo čakala na toliko za-željeno poroko. Mesto potic torej ričeti Da je bil Sattler pameten in da je pošteno delal, bi se pač v pondeljek lahko poročil in živel bi, četudi je pohabljen on in njegova izvoljenka, morda srečno, četudi siromašno — vsekakor pa pošteno. Ali on je hotel brez težkega dela kar obogateti! zašel je na kriva pota in je prišel — skupaj s svojo izvoljenko — v zapor. Mali listek. K premijeri „TannMuserja“. »Tannhauser" na slovenskem odru! Kdor je videl prvo uprizoritev na odru deželnega gledališča dne 20. decembra 1900, kdor je zasledoval nadaljne inscenacije tekom par sledečih sezon, tisti bo pač radovedno, nestrpno pričakoval zopetnega vstajenja »Tannhauserjevega" po toliko sezonah! Nepozabna imena nam prihajajo živahno v spomin: Titusz 01 sz e ws ki kot Tannhauser, Stanislav Orzelski v ulogi Waltherja, Amalija Carneri kot Elizabeta, Eli NoSm i- Wo 1 fo va kot Venera, Josip Nolli zastopnik Wolframa in Vaši če k kot Hermann! Komaj se upamo vprašati se, ali vzdrži sedanji operni ensemble primero s tedanjim?! Ne vemo, ali naj imenujemo dejstvo, da nastopi v ulogi Venere debu-tantka-gostinja ga Foedranspergova, napredek ali nazadovanje!? Kakšna bo režija, kakšen orkester itd., vse to so vprašanja, na katera dobimo jutri zvečer točen odgovor. Ako naj izrazimo svoje mnenje, potem pač izrekamo trdno pričakovanje, skoro nekakšno utemeljeno upanje, da je naš sedanji skepticizem v tem pogledu čisto brez podlage. Naj sledi nekaj splošnih opazk! Kakor je tekst k »Tannhauserju" pisan z globokim pesniškim, čutom in tvori že sam na sebi ginljivo dramo polno najfinejših nuanc srčnega razpoloženja in viharnih strastij, kakor je njegov načrt zamišljen originalno in drzno, kakor so verzi lepi, mnogokrat zelo lepi, kakor se nam kažejo vzvišene in skoro mogočne misli, tako je tudi glasba povsem nova in zasluži prav posebnega, čisto intenzivnega zanimanja. Kakor pa je Wagner pesnik, tako nahaja vendarle samo v glasbi popolen izraz in odsev svojega čuvstva, to pa s tako sigurno gotovostjo, da nam more samo in izključno on sam podati odgovor na vprašanje, ali p rila godu j e besede svojim melodijam, ali pa išče melodij za svoje besede. V »Tannhauserju" stopnuje Wagner oni pristno romantični ton, katerega je s pridom uporabljal že v »Letečem Holandcu", še bolj, še v večji meri in podaja lokalni barvi svoje romantike nek poseben krščansko-germansk izraz, ki kul-minuje v karakteristični osebnosti Elizabete Turinške. Medij temu krščansko-german-skemu izrazu pa tvori virtuozna spojitev »Tannhauserjevega" sujeta z obema nemškima ljudskima mythoma o »Tannhauserju" in Venerini gori ter pevski vojski na Wartburgu. Orkester prihaja v Wagnerjevih operah do neomejene veljave predvsem po vodilnih motivih muzikalnih mislij, ki nam orišejo glavne momente dejanja in posebnosti predstavljanih karakterjev. Ker je Wagner s svojim »Tannhauser j e m" zadal operam starega sloga skoro smrten udarec, je naravno, da so stopili konservativni muziki v obrambo konservativne muzike v neizprosen boj, proti Wagnerjevi umetnosti, ki se je pa končal usodno za zastopnike stare šole. Ta boj je bil naperjen v prvi vrsti proti »Tann-hauserjevi" ouverturi; kakor je služila ta nasprotnikom kot dokaz brezpomembnosti, ničevosti komponista, tako je povzdignila veljavo skladateljevo v očeh prijateljev. Vse odlične kvalitete ouverture govore iz virtuozne invencije v motivih tako kakor v themih. Ti so polni plastike in napovedujejo po novih, drznih sredstvih, na katerih bazujejo, močno umetniško individualnost; v svoji celoti nudijo toliko pesniške vsebine, da že samo zaraditega imenujemo lahko ouverturo mojstrsko delo trajne vrednosti. Po svojem razmerju do drame je »Tannhauserjeva" ouvertura takozvana pro-gramna ouvertura; odvzame namreč važnim opernim scenam glavno muzikalno misel in skuša podati sliko bistvenih idej cele drame ter označiti ves razvoj in markirati glavne osebe. Ideji, ki nastopata v »Tannhauserju", sta ideji krščanskega samozata-jevanja in odrešenja ter ideja uživanja. Boj teh dveh nasprotujočih si idej je silil vse najznamenitejše dramatike vedno znova k premišljevanju in ustvarjanju; Wagnerju samemu je predmet v več muzikalnih delih; najizraziteje za »Tannhauserjem" pač v »Parsifalu". Ta glavna ideja je personifi-kovana v vitezu-pevcu Tannhauserju, v tej dvojni figuri viteškega troubadurja kot pobožnega romarja in sužnja Venerinega. Ouvertura je nekakšen izvleček drame in sicer na ta način, da uveljavlja predvsem oba svetova, krščanskega in paganskega, v karakterističnih tonovih figurah. Potem nam predstavi junaka Tannhauserja in se konča z repeticijo prvih dveh delov v nasprotnem redu (paganski — krščanski svet); obratni red je zelo umesten in vrlo prikladen, da nam razvoju drame primerno še enkrat povdari tendenco: »Dobro zmaga". Ker priobčimo natančnejše glasbeno poročilo o »Tannhaserju" v ponedeljkovi številki, se omejimo za danes samo na ta kratek splošen sestavek. Oceno gg. solistov v operi in v današnji dramski noviteti prinesemo v torkovem podlistku. —a- telefonska In brzojavna poročila. Državni zbor. Dunaj, 25. novembra. V današnji seji državnega zbora se je nadaljevala debata o predlogih draginjskega odseka. Prvi je govoril trgovinski minister dr. Weisskirch-ner, ki je polemiziral z izvajanji socijalno-demokratičnih poslancev, ki so mu očitali, da govori kot krščanski socijalec. Weisskirch-ner je izjavil, da govori kot minister avstrijskega cesarja in je opozarjal zbornico, naj koliko mogoče hitro sprejme avstrijsko-srbsko trgovinsko dogodbo, da se tako vsaj nekoliko zmanjša velika draginja. Poljski poslanec Sieberman je napadal Bienertha in mu rekel, naj se vendar že enkrat umakne, ker bo šele potem nastal red. ^Nato je govoril o škandalozni volilni preosnovi za gališki deželni zbor. Dunaj, 25. novembra. V jutršnji seji bo govoril poslanec Spinčič o uradnih razmerah v Istriji. Supllo na Dunaju. Konferenca z Masa- rykom. Pred novimi razkritji. Dunaj, 26, novembra. Danes je do-šel na Dunaj saborski poslanec Supilo. Naš poročevalec je imel priliko ž njim govoriti. Na vprašanje, kako mnenje ima glede ponarejanja dokumentov, je^ izjavil: Zalibog, da dosedaj ne morem ničesar izjaviti. Prepričani pa bodite, da se bo še svet čudil novim velikanskim razkritjem, ko se bo pričela obravnava proti vohunu Va-siču ki se bo pričela najbrže v teku 20 dnij. Že danes lahko rečem: Pri Fried-iungovem procesu je hotel Aehrenthal mene razvpiti kot lopova, letos se bo zgodilo ravno nasprotno. Samo o tem dvomim, če bodo imeli avstrijski mogotci toliko poguma, da bodo šli kot priče k belgrajskemu procesu, kakor so šli lansko leto Srbi na Dunaj k Fried-jungovem procesu. — Zvečer je imel poslanec Supilo daljšo konferenco s prof. Masarykom. Potem pa je na zborovanju jugoslovanskih dijakov razlagal vso to za Avstrijo tako sramotno afero. Dunaj, 25. novembra. „Slawisches Tagblatt" poroča iz dobro informiranih krogov, da je v kratkem pričakovati novih velikanskih razkritij glede ponarejanja dokumentov ne samo v državni zbornici, ampak tudi od strani časopisov, ki bodo natančno poročali, kako so se prenašali^do-kumenti iz Belgrada na Dunaj. Ban in koalicija. Zagreb, 25. novembra. Ban Tomašič je izjavil, da je pripravljen takoj sklicati hrvatski sabor, če mu koalicija garantira, da bo volila delegate za državni zbor in se izrečno zaveže, da bo ž njim delovala. A koalicija je odgovorila, da je banova prokleta dolžnost stopiti pred sabor. Z ozirom na to izjavo je ban opustil pogajanja in pooblastil zato centralno vodstvo. Proslava dr. Kramareve 50 letnice. Praga, 25. novembra. Oficijelna proslava 50 letnega rojstva znanega češkega politika dr. Kramara se vrši v vseh čeških mestih s političnimi večeri in raznimi predavanji. Izpuščeni „antimilltarlsti“. Dunaj, 25. novembra. Vsled inter- vencije čeških radikalnih poslancev je ju-stični minister dr. Hochenburger zaukazal, da se morajo vsi člani češke narodno-soci-jalne organizacije v Mladi Boleslavi, 16 po številu, izpustiti iz zapora. Mastalka in nemške grožnje. Dunaj, 25. novembra. Nemški po- slanci so danes zahtevali, da mora češki poslanec Mastalka, ki je podnačelnik proračunskega odseka, istega takoj sklicati k seji. Mastalka se je temu odločno uprl. Vsled tega groze Nemci, da bodo v ple- narni seji Mastalko prisilili, da se ukloni zahtevam. Dijaške demonstracije v Petrogradu. Petrograd, 25. novembra. Danes je prišlo v Petrogradu do velikanskih dijaških demonstracij pred Nevskim prospektom. Nad 5000 dijakov je demonstriralo po ulicah. Prišlo je do jako hudih spopadov. Pred Aničkovo palačo je policija dijake naskočila z golimi sabljami. Ob dveh popoldne je nastal mir. Nato so odšli dijaki pred palačo sv. sinode in vpili: »Doli s sv. sinodo!” Dr. Fiedler, predsednik češkega enotnega kluba. Dunaj, 25. novembra. Danes popoldne se je konstituiral češki enotni klub. Po trikratnem glasovanju je bil izvoljen predsednikom bivši trgovinski minister dr. Fiedler. Pri prvi volitvi je dobil dr. Kramar 20, dr. Fiedler 52 glasov, nakar je slednji odklonil izvolitev. Pri drugi volitvi je bilo oddano 16 praznih glasov, 52 jih je pa dobil dr. Fiedler, ki je zopet izvolitev od- klonil. Nato je bil kratek odmor, po katerem je bil pri tretji volitvi izvoljen predsednikom soglasno dr. Fiedler, ki je tudi sprejel izvolitev. „Ehrlich 606“ v Zagrebu. Zagreb, 25. novembra. Vlada je izdala naredbo, da smejo na Hrvatskem uporabljati Ehrlichovo zdravilno sredstvo le v onih bolnicah, ki imajo tudi oddelke za venerične bolezni. Privatna uporaba pa je strogo prepovedana. Mir v Braziliji. Pariz, 25. novembra. V Braziliji je nastal popoln mir. Ustaja je potlačena. Vsi ustaši so pomiloščeni, ker je vlada prepričana, da se bo s tem zopet vrnil red. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska .Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 tIii. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Dvema gospodoma se odda takoj soba v Jenkovi ulici 20, I. nad. 140 1—1 Moška obleka in perilo se proda. Kje, pove in-seratni biro „Jutra“. 409 10—1 Opozarja se na sezono kranjskih klobas odlikovanih na razstavi v Parizu leta 1904. Razpošiljam velike kranjske klobase od pristnih prašičev po 40 v komad proti povzetju. V zalogi imam tudi vsakovrstne v mojo stroko spadajoče mesnine. Za obilen poset se priporoča FVan Golob mesar in prekajevalec Spod. Šiška pri Ljubljani. Kinematograf „Ideal“ Franc Jožefova c. 1. Hotel pri Maliču. Nasproti glav. pošte. Spored od 26. novembra do 29. novembra. Del starega Egipta. (Naravni posnetek.) Sakalavske nošnje in običaji. (Prekrasen naraven posnetek.) Hči svetilniškega čuvaja. (Genljiva drama iz življenja.) Axolotl. (Naraven posnetek.) Zavzetje srca. (Komično.) Dodatek ob 7. in pol 9. uri zvečer: Mesalina. (Drama Plinija Starejšega.) Zrakoplovski vajenec. (Jako komično.) Sprejme se takoj proti stalni plači in proviziji zanesljiva, izobražena = oseba ki je zmožna pisarniškega dela in potuje obenem kot zastopnik po Ljubljani. Plača in provizije po dogovoru. Najprimernejše opravilo'za^tr-govsko izobražene ženske. Pismene ponudbe na Prvo anončno pisarno v Ljubljani, Levstikova ulica št. 2. Hotel ,Ilirija*. V soboto, dne 26. nov. 1910 in pozneje vsak dan svira sloviti I. zagrebški = tamhiiraški zbor = (3 dame, 2 gospoda) z iiajnovejšimi sporedi. Ta posebno v jugoslovanskih krogih jako priljubljen zbor, je našel po celem jugu priznanje za vzorno popevanje krasnih naših slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmi ter ubrano sviranje najnovejših mednarodnih skladb. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina prosta Za mnogobrojni obisk v nanovo opremljene restavracijske prostore, zagotavljajoč najtočnejšo postrežbo s pristnimi pijačami in priznano fino kuhinjo se priporoča z velespoštovanjem 1. Bračič. hotelir. Za slabokrvne in prebolele!! Pijte pravi pristni Maršala, steklenica 7/10 K 1'50 Priporoča se tudi Malaga, steklenica 7/]0 K 2'50 Najfinejše vino WERMOUTH prodaja na debelo po jako nizki ceni riEB-AJST CASCIO Lingarjeva ulica štev. 1, (za škofijo). «J m po 5, 7, 9 in 12 K. — Lasulje za gledališča od 3 K naprej; brade 1 K, dolge 1 K 20 vin.; krep za brade meter 1 K; lim za brade, šminke, puder in druge potrebščine za maskiranje, vse po zmernih cenah. Barve za lase in brado v steklenicah po K 2-— in K 4-— priporoča S. STRMOLI, brivcc in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) Hotel in kavarna JacazvRudolfovem Moderno zgrajen 1. 1904. V pritličju lepi prostori za restavracijo in kavarno, lepa veranda in vrt. V I. nadstropju več sob za prenočišča. Podzemeljska betonirana klet, z jako dobro vpeljano zalogo vina. Poleg hiše je velika, nova ledenica z zalogo punti-gamskega piva in prostor za zgradbo hlevov. Odda se v najem, eventualno tudi pod jako ugodnimi pogoji proda. Več se poizve pri lastniku Antonu Jacaz. Fr. Ks. Casper LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke. Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rolč, žaluzij in železnih - valjčnih zastorov. ............. Z Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki na zahtevanje brezplačno. FR ŠEVČIK puškar, Ljubljana, Židovska ul. 7 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih puišlr in. samokresov lastnega izdelka, kaKor tudi belgijskih, sulskih in deških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke troeevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brezdimnl smodnik. — Priporočam tudi veliko zalogo lovskih potrebščin po najiiižjili cenah. — Popravila in naročbe se izvršujejo točno in zanesljivo. — Cenovniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto. Božična darila! Predno si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špecljalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Ibo“. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljHntnih nakitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jediiuega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: „H. Suttner“. Cenik zastonj in poštnine prosto! iz be,ega hrastovega OUUC lesa, trpežni, močni o c > C3 C8 N •Z C/5 O- O ><* £ v «- it _ 03 ■o <« o > Sode od finega špirita Vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 600, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni It. A. Hartiaaaa aasMail Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. C/) O CL CD < x n -t o. P 3 S? » EL N — S) N 5? O. O fD w sr m n s*r rpnp nizke in solidne V^CllC točna postrežba Posredovalnica za službe TH. NOVOTNY naznanja slav. občinstvu da je premestila« svojo posredovalnico na Dunajsko cesto 14 (nasproti sedanje trgovine). Obenem najvljudneje priporočam tudi mojo bogato zalogo miklavževine in raznih slaščic za v Dunajska cesta 11 in Kongresni trg 3. Za obilen poset se priporoča tu. movourr. v Ljubljani, Prešernova ulica priporočata zimske suknje, zako iz lodna, s sukneno ali kožuhasto podlogo, pelerine, domače suknje itd. itd. lajpripravnejša darila za Miklavža in h neka gospa (shranko za vizitke) vizitnico (porte-cartes) iz slonove kosti. Kdor jo je našel, naj jo odda proti dobri nagradi v našem upravništvu. Učenec poštenih staršev se sprejme v večji trgovini na Dolenjskem. Ponudbe na inseratni biro »Jutra “ pod »štev. 100“. * * v; Za jesen in zimo: bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Dillliske klobuk« ilB Čepice, kakor tudi za'otroke. Vse šjiortue predmete v oddelku za ^‘OSpodc! klobuke, cilindre, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežnike, palice, pletene telovnike, kakor tudi vse najnovejše potrebščine za gospode v modni in športni trgovini P. MAGDIČ, Ljubljana nasproti c. Icr. glavne pošte. 6 m Zaradi ogromne zaloge priporoča pod lastno ceno zalogo storjenih oblek in konfekcijo za dame Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! "fr. IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. ZjTajasurija, naročila, se iz-■trršnjejo Iritro in točno. Cene brez konkurence! Milko Krapeš Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3 priporoča svojo trgovino ar, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6,10—1 Popravila se točno, solidno in ceno izvrže. Franc Paušner “^[krojač v Ljubljani, pri »Novem svetu** javlja slav. občinstvu, da sprejemaj stare moške [obleke v popravo tetizvršuje iz starih oblek nove za otroke po najnižjih cenah. Cenj. gostom in potujočemu občinstvu tm r 'M priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina, več vrst najfinejšega mošta: prosc-karja, Ijutomerčana i. dr. od veleposestnika grofa Fr. Attemsa iz Spiel-felda (Štajersko). Izborna domača kuhinja. Gene 52-5 najnižje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v naj lepšem redu po zmerni ceni. Omnibus k vsakemu vlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in.Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „UNION“. Karol Počivaunik. r Največja zaloga n^jflnejših barv in potrebščin m umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: Diisseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. Firneži, olja in retnše za slikarstvo zmz - Slikarsko platno = Zahtevajte cenik. z oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A d ni i Ha n nlm n-nn Prva kranjska tovarna oljnatih barv, ^r ) Arnežev, lakov in steklarskega klej a. ^ Tovarna vozov Peter Keršič v Sp. Šiški priporoča svojo bogato zalogo različnih vozov. Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah. ■ Sprejema