78. številka. Ljubljana, v sredo 8. aprila. XXTV. leto, 1891. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan iveier, iziro&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za a v st r o - og e r 3 k o dežele za vso leto I 6 gld., m pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 «ld.. za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poftiljanja na dom za vse leto 18 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več,, kolikor poStnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnUtvo je v Gospodskih nlicah St. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Domač klevetnik. Slaven aoglešk pisatelj rekel je nekoč : »Neumnost ie najdražja stvar v deželi". Teh krilatih besed spominamo se vselej, kadar dobimo Kalanov listič v roke. Rea da ne stane, več, nego nekoliko desetič, a za abotuo vsebino svojo je še vedno predrag, a plačuje ga — neumnost. Ker je vsebina taka in o „poduku in zabavi" v tem nevrednem glasilu ni sledu, bi po dosedanji navadi prezirali gospoda Andreja vratolomne kozolce, da ni v poslednji številki napisal članek „ Mestne volitve v Ljubljani", v katerem je za najpreprosteje kaline nastavil svoje limanice. Pri nastavljanji limanic pokazal je sicer navadno svojo okornost, a ker ni nič tako abotnega, da bi ne našlo vernih čitateljev, in ker je neumnost najdražja stvar v deželi, treba vender, da domačega klevetnika spodobno zavrnemo. Omenjeni člankar vzel si je za predmet mestno gospodarstvo. Vsak človek bi pričakoval, da bode člankar pisal kot veščak in natančno s številkami dokazal, kje tiči dozdevno zlo. A nič tega. Člankar ne ve povedati druzega, nego, da se gre pri volitvah za modro in varčno gospodarstvo z mestnim premoženjem, da je denarni položaj Ljubljanskega mesta zelo neugoden, voz zelo zavožen iu potem z debelimi črkami tiska, da bode treba vedno novih davkov, vedno novib bremen, naposled pa volitce bega celo s tem, da bi utegnila priti Ljubljana na kant. To je izvestno hud poper, kakeršnega se poslužujejo najnavadnejši korteši in mešetarji. Lahko je izreči frazo o velikih davkih in novih dokladah, ali kdor ima kaj poštenja v sebi, bode isti hip, ko je izrekel, da so davki previsoki, tudi povedal, kakim načinom bi jih on znižal, sploh pa predložil svoj finančni načrt Kdor se Bpodtika nad davki in dokladami v Ljubljani, mora biti toliko vesten, da čitateljem svojim tudi razloži, kje je v Avstriji stolno mesto in katero, kjer bi bile do k I ade tako nizke, kakor so baš v Ljubljani. In pri vsem tem je pomisliti, da je narodna stranka odkar je na krmilu, sezidala veliko vojnšuico, ki dovaja mestu in obrtnikom mnogo denarja, izborni vodovod, ki nam je odpravil epidemije in za kate- LISTEK. Kaj misli glava obglavljenca. (las inskc „Njivo" proloifl Dr.) V „Figaru" Mifidl Deljiu opisuje zanimiv hipnotičen poskus, ki ga je proizvel znameniti belgijski umetnik Vire na glavi giljotinovanega razbojnika. Davno je že umetnika mikalo upnišanje, kako dolgo traja procedura kazni zu dotičnega prestopnika in kakšne muke pretrpeti je obsojencu v poslednji minuti življenja; zlasti, kaj misli in čuti glava, zasilno ločena od trupla, in v obče, more li sploh ona še misliti in čutiti. Vire je bil dobro znan z doktorjem Bruseljske ječe, čegar prijatelj, dr. Deljiu, pečal se je s hipnotizmom že dolgih trideset let. Umetnik obvestil mu je svojo gorečo željo, podvreči so hipnotizaciji tako, da bode uspavan mislil, da je on zlodejec, obsojen k obglavljenji. Zdravnik, uspavavši Virca že mnogokratno in izpoz navši ga izvrstnim „mediumom', privolil je v to in brez odloga pričel izvršitev. Da bi boljše pogodil svojo nalogo, odpravi ho Vire po preteku nekoliko dnij, isti dan, ko se je rega nas zavidajo druga mesta, zgradila bolnico za silo, lepo novo šolo, nakupila mnogo hiš in na vse strani skrbela za olepšavanje mesta. Kdor Ljubljano primerja z drugimi mesti, poreče celo, da so dosedanji mestni očetje bili prevareni, da so skoro preveč skropulozno skrbeli za davkoplačevalce. Brez troškov ni napredka, brez napredka pa tudi trgovec, obrtnik in rokodelec nemaju zadostnega vsakdanjega kruha. Da so se n. pr. v Zagrebu držali nazorov, katere Kalan prepoveduje svojim vernim kalinom, ne bilo bi se mesto tako sijajno povzdignilo, ne bilo bi danes pravi pouos trojedine kraljevine in ne bilo bi j)ravo pravcato — veliko mesto, v katerem cvete trgovina in obrtnija, kar celo v Ljubljani le predobro čutimo. Jako čudno sliši se iz ust čluna klerikalne stranke očitanje, da rokodelci, trgovci in obrtniki tožijo, da jim gre vedno slabeje, ko uprav ta stranka nateza vse sile, da bi monopolizovala knjigotržuo in knjigovezno obrt in tako dotičnim obrtnikom prikrajšala itak skromni zaslužek, kar se je na obrtnikov shodu pred par dnevi prav obširno razpravljalo iu ostro obsojalo. Isto tako čudno je, da se na jedni strani skuša volilce plašiti s kanalizacijo, do* Čim na drugi strani drug član klerikalne stranke toži, da kanalizacije še ni. Člankar uporablja za volilno agitacijo tudi višjo dekliško šolo O tej se je že dobt' piBalo in naši čitatelji imajo v tej zadevi že svoje, za klerikalno stranko ne baš laskavo mnenje, zatorej nam ni treba, dalje baviti se ž njo, kakor tudi z omenjenim člaukom ne, ker ni druzega nego preprosta spekulacija na manj inteligentnih volilcev nizko razsodnost Vsem neosnovanim trditvam Kalanovega glasila, da je denarni položaj mesta Ljubljauskega zelo neugoden, bi lahko odgovarjali s številko. A preteklo je še le malo dnij, ko smo priobčili obširni račun mestnih dohodkov in troškov, iz katerega se je razvidelo, da mestno gospodarstvo ni nikakor neugodno, marveč jako dobro in da mestni zbor s skromnimi sredstvi in ne da bi davčni vijak zopet natezal, modro upravlja in izvršuje velika dela, katera so se desetletja zanemarjala in odlašala. imela izvršiti kazen nad razbojnikom, z doktorjem Deljinom v poslopje, kjer je bila postavljena giljotinu. Tukaj je doktor, po izvršenih nekaterih poskusih, uspaval umetnika in velel mu identifikovati se z raznimi osebami, čitati njih misli, miniti se jim v dušo in vest in mi tak način spoznavati, kaj mislijo in čutijo. Na dan kazni, 10 minut pred prihodom obsojenca, zavzeli so Vire, dr. Deljin in dvoje prič prostor pod šafotom (odrom) tako, da so bili prikriti občinstvu iu v neposredni bližini jerbasa, v katerega je imela pasti obsojenca glava. Dr. Deljin uspaval je svoj medium, velel mu zjednačiti se z razbojuikom, slediti vsem sjegovim mislim in čustvom ter glasno izpovedati razmišljenja obsojenca isti hip, kadar se sekira dotakne njegovega vratu Naposled mu je doktor Še velel, miniti se v kaznjenca možgane, kakor hitro se glava odseka od trupla in povedati urnršega poslednje misli. Vire zaspal je isti trenutek. Po preteku jedne minute odmevajo koraki; rabelj pripeljal je zlodejca. Polože ga in privežejo na strašno desko pod sekiro giljotine. V tem hipu stresel se je Vire in začel prositi, da bi ga vzbudili, kajti on čuti tolik strah, da ga prenašati ne more. Ali bilo je že prekasno. Sekira pade. „Kaj čutite, kaj vidite?" pouprašuje Ker zaradi tega mnogobrojnih številk o dohodkih in troških danes nećemo ponavjjati, poziv-Ijemo bogaboječega kritikastra, tla nam v kratkem s številkami dokaže nedostatke v mestnem gospodarstvu in s podatki podpre zlobne trditve svoje. Odgovorili mu bodemo potem točno in korenito. Ako pa tega ne bode storil, potem bode z molčanjem sam priznal, da njegov članek ni bil druzega, nego pomilovanja vredna „Bauernfangerei". Politični razgled. Notranje dežele. V L j ubijani, 8. aprila. IJrzavni zbor. Kakor se sodi v ofkijoznih krogih, bode zasedanje državnega zbora trajalo kake tri mesece, v katerem času se bodo poleg konstituiranja in adresne debate, ki bode bržkone precej obširna, obravnavale le najbolj nujne stvari. Vse drugo ostalo bi za jesensko sesijo, ki pa bode nekoliko pozneje z ozi-rom na delegacije. — Kakor poroča „Moutagsrevue", se je baje grof Taaffe vodjem nemške levice precej odločno zavezal, da bodo za dlje časa vsa državnopravna in konfesionalna upračanja i/.ključena i/ obravnave. Vender pa se bode morala v adresni debati določiti politična podlaga za to nepolitično državnozborsko dobo Bode pa li res grofa Taafteu mogoče, vsa taka vprašanja tako rekoč kar v kot postaviti, o tem si drznemo prav močno dvomiti in smo se že večkrat izrekli o tem. Za dolgo časa na noben način ne bode šlo. Da imamo prav, če tO trdimo, o tem nas bode bržkone poučila že bližnja bodočnost. — Shod nemških levičarjev vzei je poročilo Plenerjevo '» neuspehu pogajanj z vlado in s Poljaki na znanje ter je odobril postopanje vodij. Stranka pridržuje si popolno prostost. Hobenvvart zbral je zastopnike; stare desnice in se bode ustanovil eksekutivni odbor desnice. Danes zvečer imajo Mladočehi »hod. l\)Ijravica do starostne pri- jaz vse pomnim . . . Glej, tn stoje moji sodniki v rudečih plaščih . . . jaz slišim razsodbo . . . Moja nesrečna žena, ubogi moj otrok! Ne, ne, ne ljubite me več, vi me zapuščate . . . Ko bi vi hoteli zje-diniti me s truplom, mogel bi še živeti sredi vas . . . Ne, Vi nečete . . . Vse jedno, jaz Vas ljubim, ubogi, dragi moji! Dajte, da Vas objamem! . . . Kako, dete moje, ti strahu kričiš? Ah, piz nesrečnež, oblil sem tvoje ročice s krvjo! Kdaj se vse to kouča? Ali je grešnik obsojen na večne muke?" Pri teh besedah Virca pokazalo se je prisotnim osebam, da so oči obglavljenca široko se odprle in gledajo nanje z izrazom nei/.recne muke in goreče prošnje. Umetnik nadaljuje: „Ne, ne, trpljenje ne more trajati večno, Gospod je milosrden . . . Vso pozemelisko beži izpred mojih oči . . . V daljini vidim zvezdo, svetlo kakor demant ... Ah, kako prijetno mora biti tam gori! Nekak val zgrabi vse moje bitje . . . Kako krepko sem zdajle zaspal ... o, kako blaženstvo! ..." To so bile poslednje besede hipnotizovanega. Sedaj je krepko spal in ni odgovarjal več na ubra-šanja zdravnika. Dr. Deljiu pristopil je k glavi obglavljenca in potijial čelo, senci, zobe . . . Vse bilo je hladno kakor led. Glava je umrla. klade, kar na vsak način skoro ni mogoče smatrati kot resno predlogo. Splošni štrajk v Belgiji, Od Pariškega rudarskega shoda vračajoči se zastopniki renske rudarske sveze poročali so o vsprejemu v Parira ter naznanili, da se bode te dni pričel splošni strajk v Belgiji. Priporočalo se je, da bi se preprečila pošiljatev premoga iz renskega okraja v Belgijo V smislu splošne mejna rodne zveze, katere ustanovitev se je sklonila v Parizu. Italijanska, kolonija v Masaci. Menotti Garibaldi, ki je dlje časa bival v Ma-savi, vrnil se je v Rim in baje popisuje tamošnje od nošo je z najtemnejimi hojami. Njegova sodba o koloniji je upravo uničujoča in se je izrazil, da kolonija ne izpolnjuje niti v komercijelnem niti v ko-loniza oriškem oziru pričakovanj, katera so se gojila. Masava ni vredua, da bi Italija še na dalje za njo prinašala tako velikanske žrtve. Garibaldi hoče svoje izkušnje jjrijnviti v parlamentu, kjer bode gotovo nastala huda debata zaradi tega. mej prijatelji kolonijalne politike iu njenimi nasprotniki. Mazpov mej Italijo in Ameriko. Iz Washingtona se poroča, da je dobil italijanski poslanik baron Kava iz Rima ukaz, naj ne odpotuje, ker je upauie, da se bode ves prepir dal poravnati mirnim potom. Ameriška zvezua vlada je vsaj pokazala nekaj dobre volje poravnati prepir. Dopisi. "Is Vrhnike 7. aprila. [Izv. dop.] Komaj so se polegli razburjeni duhovi, katero je znalo vodstvo tukajšnje klerikalne stranke tako umetno razdraževati, že prihajajo zopet matadorji v podobi naših kapetanov, da bi usejali novo seme ra/pora mej naše tržario. Ustanoviti hočejo na Vrhniki društvo roko delskih pomočnikov. Kakor blag je nameu teh društev v obče, tako napačno je, ustanoviti ped'krinko njegovo društvo, katero naj bi pod vodstvom našega poznatega gospoda Matevža Sitarja zvršivalo ono nalogo, katero si je že davnej stavil, katere )»a brez moštva speljati ne more. Da se pa ne bode reklo, da Batno sumničimo, n ;kaj fakt. Naši duhovniki izstojdli so iz čitalnice — gotovo eminentno narodnega društva — ker se je udom dovolilo, da smejo poleg „Rimskoga Katolika" tudi iz drugih listov izvedeti, kako Matevž „Caviar" bere. Za časa deželuozborskih volitev smo videli, da so ti gospodje tako pozabili na svoj naroden ponos, da so največjim neprijateljem brezplačno pošiljali „Slovenca" in v polnem prijateljstvu šli skupaj na volišče. Kako se je leca zlorabila, češ, da je vsak nemškutar boljši od liberalnih naših mladih, je pač več, nego bi mogli misliti, da more kdo v svoji zaslepljenosti govoriti. Da je to res, priča lahko naše pobožno ljudstvo, kateremu se je tO hujskanje tako neumestno zdelo, da je mej pridigo začelo OStentatlVno cerkev zapuščati. In osebna agitacija! Tu se je delavce naravnost proti delodajalcem v boj poslalo. Ti gospodje — apostelji miru — obdelavali so uboge delavce, naj nikar tako ne volijo, kakor njih gospodarji žele. „Ti mu služiš, in če ti daje kruha, je zaslužen, kaj se boš gospodarju udal!", to je bil njih nauk. Temu priča je dopis v „Slovenci", kateri hvali tiste delavce, ki so zoper željo svojih gospodarjev delali in vol ili. V nas tako društvo ueina nobenega pomena. Naravnost nevarno pa je, če pride predsednik v društvo, da bode dalavce hujskal zoper svoje gospodarje. Naš preodkritosrčni gospod Sitar je pa že tudi sam povedal, da želi malo zmešati še na Vrhniki, potem jo bode pa odkuril. Naši rokodelci so pridni, trezni; anarhističnih idej še ne poznajo, pobožni so in dobri Slovenci, — čemu tedaj tako društvo? Odgovor se nam razvije, če gledamo, kako ti gospodje skušajo tudi vse klerikalne delodajalce v svoj krog Bpraviti. Društvo naperjeno je zoper čitalnico; tam naši kapelanjo ne morejo nositi zvonca, zatorej svojo gardo v drugo društvo tišče. Tu bodo potem svoj upliv uporabljali zoper vse, kateri imajo še toliko svojega prepričanju, da ne verujejo, da so duhovniki tudi izven svojega poklica personificirana cerkev. „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo!" je gaslo katoliških rokodelskih društev; naše bode pa moralo imeti na svoji zastavi motto: wNamen posvečuje Biedstva!". Domače stvari. ■—(Vabilo na LXXXVIII. odborovo skupščino „Matice Slovenske") v sredo dne 15. aprila 1891. 1. ob 5. uri popoludne v društveni hiši na Kongresnem Trgu št. 7. Dnevni red: 1. ) Potrjeoje zapisnika o LXXXVII. odborovi seji. 2. ) Naznanila predseduištva. 3.) Poročilo književnega odseka. 4.) Razgovor o .Besedi" in o nasvetovanem literarnem časopisu. 5.) Poročilo gospodarskega odseka. 6 ) Poročilo tajnikovo. 7.) Posameznosti. — (Deputacija pri gospodu deželnem predsedniku.) Včeraj dopoludne okolu jednajste ure podala se je deputacija treh oseb k deželnemu predsedniku prosit, da bi ovrgel sklep mestnega magistrata zaradi oddaje Trnovske župnije Št. Gotbardskemu župniku, ter, da bi se postavil na to mesto znani peteršilček v vseh juhah, politični kapelan, Andrej Kalan, katerega baje vsa fara želi. Kaj poreko k temu neumestnemu početju mnogoštevilni, odločni nasprotniki gospoda Andreja v Kra • kovem in Trnovem in kaj posebno oni, katere so po sili ali pa brez njih vednosti upisali ti koledniki v ono famozno peticijo, ki je bila uprizorjena oblast vom kot pesek v oči? — (Osebne vesti) Gosp. dr. Lucijan Ja-CObi, polkovni zdravnik v neaktivni deželni hrambi, imenovati je začasnim rudniškim zdravnikom v Idriji. Poročil se je g. Fran Janda, rudniški pristav v Idriji z gospodično Rozalijo Gal le to v o, učiteljico v Idriji. V Repnjah pri Vodicah umrl je v ponedeljek po noči umirovljeni duhovnik gosp. Fran Arhar v 71), letu dobe svoje. — (Cesar p r i d ti vender le v C e 1 j e.) Nasproti zadnjim poročilom se javlja, da je pred-včeranjem došel namestnik baron Ktibeck v Celje, da oskrbi vse potrebno za ustanovljenje cesarja in UJegOVegB spremstva za čas letošnjih vojaških vaj. — (Umrl h) je dne 6. t. m. v Središči Mica K oče v ar, soproga starosto vi lih Središčanov gosp. Ivana Kočevarja in svakinja pokojnega Štefana Ko-čevarja, 75 let stara. V m. p. ! — (Železnica Divača-Loka-Celovec.) Trgovinska in obrtna zbornica v Pragi je prosila, z ozirom na sklepe Celovške konference z dne 28. julija lanskega leta, v peticiji trgovinsko ministerstvo, da bi se traciranje omenjene železnice, kot najkrajše zveze čeških državnih železnica Trstom, pričelo še to leto. V to svrho naj bi se v proračun za I. 1891. ustavil primeren znesek, ter da bi se pričele potrebne študije glede proge Rottenmann-Thaiheim. Koroški deželni odbor obrnil se bode tudi do trgovinskega miuisterstva s peticijo, ki je jednaka tist', katero sta že uložila Celovška trgovinska zbornica in Celovški mestni zastop. Ta peticija proBi, da so zgradba železnice Trst-Divuča-Loka zagotovi s primerno predlogo zakona. Dalje naj se oskrbi potrebno, da se še to poletje izvrše natančne tehniške študije za nadaljevanje te železnice čez Karavanke in skozi Rožno dolino do vje-lovca, ter izdelajo dotični podrobni načrti. Istotako naj se skrbi za tehniške iu finane.ijelue študije o progi Rottenmanu-Georgen. — Jednako peticijo, kakor Praška trgoviuska zbornica uložila bode tudi Budcjcvišku. Ob jednem naznanila je koroškemu dež. odboru, da je pripravljeua podpisati peticijo njegovo, sestavljen') na podlagi sklepov Celovške konference, ter se pridružiti vsem korakom, ki se bodo storili za uresničenje tega železuiškega projekta. — (Okrajna bolniška blaga j na Ljubljanska) imela bode občni zbor 12. d mi aprila 1891 v mestni dvorani. Na dnevnem reda |s poro čiio o računskem zaključku z 31 dnem decembrom 1890. 1., volitve v načelništvo, nadzorovalui odbor in razsodišče — (Vreme) Včeraj in danes dežuje. Danes zjutraj čuli smo tudi grom in nekaj časa naletavali so celo posamični suežni kosmi. Po planinah zapal je nov sneg — („C r o a ti a",) hrvatsko zavarovalno društvo, imelo je letos 14 000 gld čistega dobička. — (Lokalna železnica) iz Potican čez Loče v Konjice bode se dodelala bržkone še do konca letošnje jeseni, Vsaj tako namerava deželni odbor v Gradci, ki ima to delo izvršiti. — (Ljudsko štetje.) Maribor ima po zadnjem ljudskem štetji 15.931 prebivalcev, ki govore nemški občevalni jezik, in 2653 ki so zapisali slovenski občevalni jezik, 36 jih rabi češki, 4 poljski, in 306 (vojakov) rumunski jezik. Število Slovencev pomnožilo se je v zadnjih 10 letih samo za 222. Če bi pa vse one, ki so zapisali nemški jezik za občevalni preiskali natanko, pokazalo bi se, da je j večina Slovencev, in le malo bi ostalo pristnih • Nemcev. Izmej 6185 prebivalcev, kolikor se jih je naštelo v Celji je 4655 izkazalo nemški, 1577 pa slovenski občevalni jezik. Kar smo gori rekli o Mariboru velja pač še veliko bolj o Cel i i, ker so razmere za ponemčevanje prvotno slovenskih prebivalcev v obeh mestih bile in so §6 žalibog jako ugodue. — (Mesto Gradec) ima 110.470 civilnega prebivalstva, vojaštva pa 4501. Po občevalnern jeziku je mej civilnim prebivalstvom 607 Slovencev, mej vojaštvom pa 598. Dasi se Gradec prišteva mej najnapredneja mesta, ima vender v svojem ozidji 15 226 oseb, ki no znajo ne brati u ' pisati. Židov jo v Gradci 1238, brezvercev 50 — (Trgovinska in obrtniška zbornica na Dunaj i) poslala ie vsem drugim zbornicam naslednjo resolucijo, s prošnjo, da bi jo pri trgovinskem ministerstvu podpirale. Ta resolucija slove: Glede na velike, v listu „Deutscrmr Reicbsauzeiger" priohčene zahteve, katere hoče nemška ekspertna industrija, da se jej izpolnijo v tarifni pogodbi z avBtrijsko-ogersko državo, in zato, ker kažejo Nemci mulo dobre volje, da bi zadostno znižali carino na žito, les in živino in s tem ustregli želji države naše, predla g a j o združeni odseki, prositi zbornično predsedstvo, naj ono blagovoli v nujni ulogi db Njegove vzviŠeuobti gospoda trgoviu-skega ministra v imenu Dunajske trgovske In obrtniške zbornice izreči naslednje: Naša industrija želi, da se ustanovilo carinsko-tarifne razmere po tarifni pogodbi z nemško državo; priznava tudi, da treba v ta namen kaj žrtvovati pri earini od industrijskih izdelkov, kolikor ne bi škodovalo dotičnim industrijam in obrtom. V tem oziru je visoko vlado posebno opozoriti na sedanji položaj, ki je nastal vsled preohile produkcije na Nemškem, potem vsled nekolikšne izgube ameriškega in vsled pretečega zaprtja francoskega trga ter vsled tega, ker se je zmanjšala ažija zlatu. Zbornico DBgiblje k temu ravnanju zavest, da so interesi domače industrije in interesi našega poljedelstva skupni; opravičene pa so žrtve, ki naj jih stori naša industrija, ie v tem slučaji, ako se napravijo za avstrijsko industrijo ter za avstrijsko in Ogersko poljedelstvo pa* gozdarstvo taki" pogoji za izvoz, kateri bodo gotovo in znatno /.boljšali gmotno stanje naših poljedelcev in gozdarjev in vsled tega njih kupiluo zmožnost. Za nezadostno znižanje carine, ki bi je dovolila Nemčija za poljedelske in gospodarske pridelke in katero ne bi moglo izdatno premeniti razmer v korist avsti i,-ko-ogerske drža e, in opravičeno nikakeršno količkaj znatno znižanje ca:ine naše države. Avstrijsko-ogerske carine za predmete, ki so našteti v listu „Deutscher Keichs-anzeiger" z dne 3 marcija, ne morejo se nekatere prav nič znižati, nekatere pa le toliko, da ne bodo o kodovani dotični obrti; skrbeti pa je tudi, da bode laže v Nemčijo izvažati nekatere avstrijske obrtne izdelke. Ako bi ne bilo moči doseči teh ugodnosti, naj c. kr. vlada odkloni le navidezne, dejanski uič vredne a^rarske koncesije nemške, pa se zaveže samo za obestrauske carinske tarife. — (Iz Št. Vida) se nam piše 7. t. ni. Sinoči pred 9. uro začelo je goreti v Stožicah. Gorel jo dvojen (vezan) kozolec, v katerem je bilo nekaj voz sena in za streho pripravljene slame, 1'oleg gorečega kozolca je bilo več s slamo kritih hiš, ki so bile v velikej nevarnosti. Naše gasilno društvo je hitelo takoj na pomoč in omejilo ogeuj ter ga tudi popolnoma udušilo. — (Iz sestavka o znižanih v o z u i h cenah) za blago, katere je generalno vodstvo avstrijskih državnih železnic dovolilo za leto 1891. in so bile razglašene v listu za naredbe e. kr. trgovinskega ministerstva o železniških in brodarstvenih rečeh, ki je v trgovski in obrtniški zbornici na ogled, priobčujemo to-le: Pri brzovozuem blagu na progi Divača-Pulj, znižaua je cena lokalnega tarifa odslej naprej, najdalje pa do konca decembra 1891. ako ne o! se za vsak kos takega blaga več, nego polovico kubičnega metra, ter ne presega njegova teža 50 kg, za vsakih 100 kg od 1532 kr. na 120 0 kr., torej za 33-2 kr. Za gnojila, ki so uvrščena v klasifikacijo blaga s skupnimi (milnimi določbami, del I. z dne 1. septembra 1887 I., v poziciji 121, izimči žvepleno-kisli ainon in čilski solitar, dovoljuje se odslej naprej ali ne dalje, nego do 31. decembra 1891 1., po vseh privatnih železnicah, katerih obrat oskrbuje vodstvo c kr. avstrijskih državnih železnic in zu katere so veljavne glede klasifikacije blaga splošne tarifne določbe, del I. z dne 1. septembra 1887. I. in sicer, uko se plača voznina vsaj od toliko blaga, kolikor ga gre na rabljene vozove, namesto lokalnega tarifa C specijalni tarif 3. Izvzeta je iz tega določila železniška proga Levov-Belzec (Tomaszovv), ter tudi bukovinskc in kolomejske lokalne železnice. Za železno blago razreda A in B, na železniških progah Jesenice-Herzogenburg in Jesenice Dunaj (zapdni kolodvor), znižana je vozna cena lokalnega tarifa za vsakih 100 Jog odslej naprej, a ne dalje, nego do 31. decembra 1891 I. in sicer na progi Jesenice-Herzogenburg, ako se plača za porabljeni voz voznina od najmenj 10.000 kg, od 1189 kr. na 109*0 kr., torej za 9 9 kr., na progi Jesenice-Dunaj (zapadni kolodvor) pa za vsako težo od 161 8 kr na 124 0 kr., torej za 37*8 kr., ako se plača za porabljeni voz voznina od najmenj 10 000 kg pa od 125 8 kr na 102 0 kr., torej za 23'8 kr. Pri žitu, ako se ga pošlje z vsakim voznim listom in na vsakem vozu najmenj 10.000 ///, znižana je vozna cena lokalnega tarifa za vsakih 100 kg in sicer na progi Var-Palota-Liubljana od 788 kr. na 40 4 kr. torej za 38 4 kr.; na progi Zichvfalva Ljubljana od 81 7 kr. na 540 kr., torej za 277 kr.; na progi Ilajmasker-Ljuhljatia od 75 8 kr na 462 kr., torej za 2!)6 kr. ; na progi Veszjirem-Ljubljanu od 742 kr. na 500 kr., torej za 24 2 kr. Tudi tukaj traja ta določba od 20. februvarja t 1. pa najdalje do 31. decembra 1891. I. V prvih treh slučajih vrši se znižanje potom kartirauja. v zadnjem slučaji pa potom povračila. — (Parni tramvaj iz Trsta na Občine.) Mestni magistrat Tržaški naznanja, da so gotovi vsi načrti za nameravani parni tramvaj >z Trsta na OpČtne ter da je vsakemu dovoljeno jih pregledati. Za ulaganje ugovorov proti tej nameravani zgradbi določena je primerna doba. — (Najden utopljenik.) V Trstu našli so v morji mrtvo truplo 401etuega moža, ki je po sodbi zdravnikovi padel bržkone v pijanosti v inorie jn utonil. Do sedaj se še ni poizvedelo, kdo je nesrečnik bil. Srajco imel je zaznamenovana s črkama G. C. — (Dober peš a k.) Zagrebške gimnazije dijak Ivan Kajzer, 141 jletni dečko, šel je v društvu nekega gospoda o velikonočnih praznikih v dveh dneh \i Zagreba v Sisek in nazaj, prehodil je torej 106 kilometrov. To je gotovo lep pot, ki ga ne naredi kdor si bodi. — (V S era je ve m) snežilo je dne 1. t. m. tako inočm , da je bil sneg na nekaterih mestih 60 in celo 72 centimetrov na debelo. Dne 2. t m. pritisnil je mraz in je kazal toplomer ob 6. uri zjutraj — 8° R. — („Narodna čitalnica v Kranj i) priredi dne 12. aprila veselico s sledečim vsporodom : 1. A. Hajdrih: „Nisem Nemec, dekle lepo" (samospev). 2. Kam. Mašek: „Sanja" (čveterospev). 3. »Dva gospoda pa jeden sluga" (burka v 1 činu). 4. „Sam ne ve, kaj hoče", (gluma v I1* činu). 5 DomaČa zabava. — Začetek ob 8. uri zvečer. Ustopnjne ni. — — (Petindvajset goldinarjev za jeden poljub) V neki druščini v Daruvaru v Slavoniji sukal se je govor o žrtvah za dobrodelne namene, in neki gospod obrne se k svoji sosedi nji — slučajno posebno lepi iu mladi, s kočljivim vprašanjem: „Je-Ii Re mora dati tudi poljub v dobrodelen namen*" — „Mislim da je vredna vse hvale tista dama, ki se žrtvuje v take namene", odgovorila je ljubeznjivo vprašana gospodičina. — „Dobro 1 Tu je petindvajset goldinarjev za zavod gluhonemih v Zagrebu — prosim za poljub! — Gospodičina udsla se je svojega prepričanja konsek venci jam, a BUmidi se, da to zanjo ni bila nikaka žrtva. — (Za dijaško kuhinjo v Mar boru) so darovali gg. And. Keček, kapelan v Trbovljah 6 gld., Jak. Košar, župn. v Gorenji Poljakavi 6 gld. Fr. Hrasti, župn. v Ribnici 5 gld., Jak Mere, kaplan v Ribnici 1 gld., Rup. Šuta, dekan Završki 5 gld., ormoški okrajni odbor 25 gld., Fr. Šegula, provizor pri sv. Duhu 2 gld.; Greg. Hrasti, kapelan v Slivnici 5 gld., Jak. Marzidovšek, vojaški kapelan 3 gld. 40 kr., Dav. Meško, župn. pri Kapeli 3 gld., Mart. Gaberc 10 gld., Anton Veternik 1 gld., Fr. Štaufer, učitelj 1 gld., neimenovan 32 kr. Bog plati! Telegrami „Slovenskomu Narodu'. Dunaj 7. aprila. 5000 pekovskih pomočnikov imelo je shod in sklenilo, da delo ustavijo, ako mojstri ne ugode* njih zahtevam. Jutri bode že delo ustavilo 2000 pomočnikov, ki neso najeti na odpoved. Peterburg 7. aprila. Car in carica preselila sta se v Gačino. Beligrad 7. aprila. Vojni minister določil 25 Častnikov in jeđnega avditorja, ki pojdejo za nekaj časa v rusko vojsko. Dotič-mki pojdejo najbrže dne 13. aprila na določena mesta. Rim 7. aprila. V mestu Bari začela je danes senzačna pravda proti 179 članom zločinske družbe „Mala Vita" ob ogromni prisotnosti občinstva. Prič je 986, zagovornikov 21>. Za varnost nastavljeni sta dve kompaniji pešcev in 400 karahiujerjev. Prevod obtožencev iz ječe v porotni.ško, v ta namen zgrajeno leseno poslopje, trajal jfl tri ure. Pravda bode trajala kake štiri mesece. London 7. aprila. Pri napadu rodu Mi-ranzaisem na angleške straže bilo ubitih !) mož dom&Čega polka, 4 ranjeni. (Juje se, da so se tudi drugi rodovi spuntali. Dunaj 8. aprila. Poljski klub zopet Ja-vorskoga izvolil načelnikom, — Danes opolu-dne bil pogovor konservativnih veleposestnikov iz Češke. Dunaj 8. aprila. Pekovski štrajk doslej v najožjih mejah. Odpovedi neso mnogobrojne. Doslej še noben pomočnik dela ustavil. Peterburg 8. aprila. Veliki knez Mihael Miliaelovič izključen iz službe v vojski. Polki, katerih imetelj je bil veliki knez, imenovali se bodo v bodoče brez njegovega imena. Turin 8. aprila. Nicotera obiskal narodno obrtnijsko društvo in na predsednika pozdrav odgovoril: Sedanja vlada si prizadeva spraviti domačo obrtnijo brez pravih zaščitnih carin na isto stališče, na katerem je inozemsko. Dalje bode /boljšala gospodarski položaj, ne da bi potrebovala novih davkov. lia/Jie vesti. * (Pogoj no o b so j e v a n j e.) Na Francoskem sti>;.i) je v veljavo zakon, čegar posledice bodo vele-važne ne samo za pravno življenje ne Francoskem, nego i za drug" državi' Zakon daje Bodoikom pravico, da obtožencem, kateri Se niso bili nikdar pred Bodiščem, popuste* dejansko izvršitev kazni, v katero so ob-t-o eni, /a dobu petih ler. Ako pride pogojno obso-jem tekom petih let ć kdaj pred Boui&e, potem nitni prebiti Bamo kužen, katera se mu je v drugo naložila, nego i ono, katere izvršitev se je pogojno opustila. V pravniških krogih smatrajo ta sakoa kot veliko pridobitev. * (Čudna poštenost.) P. Agostino da Montifdtio sluje kot najizbornejsl propovednik it;-lijauski. 0 postu hodi navadno po vseh večjih m Sat h italijanskih in lju Istvo drvi v cerkev, kadar prepoveduje on, da nikdar tako. Zadnje dol prišla je |»a čudna stvar na dan. Profesor Ghisleri v Kre-moni našel je namreč upise provensalskega propo« vednika Etaugauda io Izkazalo se je, da je sloveči propovednik o. Agostino preložil te propovedi od besede do besede in je kot svoje prodajal! * (Nesreče na morji) I*o uradnem izkazu potopilo se je meseca februvanja 76 ladij, iu sicer 52 jadrenic in 24 parobrodov. Jadrenio je bilo: 4 nemških, 7 američanskili, 18 angleških, 4 francoskih, S italijanskih, 7 norveških, S švedskih iu 1 portugalska. Parobrodov je biio: 13 angleških, 3 nizozemskih, 2 brazilskih in po jeden nemški, jeden danski, jeden francoski, jeden grški, jeden norveški, jeden ruski in jeden Švedski. * (Zakonska drama.) Dlizu Debroczina v vasi Jbzsa živel je neki Janez Toth s svojo ženo Julijuuo. Mož je pijaočeval in svojo ženo z neopravičeno ljubosumnostjo tako preganjal, da se je od njega bolela ločiti ter storila v to svrho tudi vse potrebne korake. Pred kratkim imel 8e je pri župniku Boerju vršiti „prvi poskuK sporazumljenja". Toth je bil voljan sporazumeti se, a kir ae žena nikakor ni udala njegovim prošnjam, vzel je revolver iz žepa iu ustrelil vanjo. Ranjena žena skrila se je za preplašenega župnika. „Ne bojte se, vele-častni". rekel jo Toth župniku, „Vain ne storim nič". Ni to ustrelil je v drugič v svojo ženo, a b tretjim strelom ubil je samega sebe. Žena umrla je Se tisto noč. * (Originalen mož) da mu ni para. ie neki VVilliam IL-sterland, ki se je te dni pripeljal v Italijo. Mož je bogat in ker nima dela, ubil si je v glavo misel, da hoče doživeti kako nesrečo na železnici. Sedem let vozi se le neprestano po že lesnicah in ko je nedavno pol ure po veliki nesreči v Mosbachu došel v Frankobrod,bil je ves sdvojen, da je zamudil prelepo to priliko. Gospod VVilliam vozil se je z istim namenom tudi že po ameriških železnicah in skuBil celo podkupiti nekega železniškega spre- j vodnika, da bi doživel „lepo" nesrečo. Tedaj zaprli v so ga bili za leto dni v norišnico, a kakor se kaže, mu to ni pomagalo nič. "(Bavarski pleme nitaSi) bili so nekoč sila ponosni, in začetkom našega veka izdan zakon o plemstvu ukazuje, da oni, ki opravlja kako nedostojno za plemenitaša delo. izgubi za ta čas svoje plemstvo. Zastareli ta zakon veljaven je še dan danes, kakor svedoči dogodek, ki se je vršil te dni. V bavarski Palači j i, v vasi Ramsen, nrebiva nekdaj slavne rodbino potomec, Maksimilijan Žiga grofTauft-kirchen od Guttenburga in Engelburga, ter se živi pošteno kot — krčmar in kramar. Svojega otroka, katerega mu je povila žena pred kratkim, dal je pa krstiti kot grofa in zbog tega obsojen je bil na 6 mark globe. Zahvala. Uastitim volilcem deželnega stolnega mesta Ljubljane, kateri so dne 7. aprila t. 1. volili za poslanca v državni zbor gospoda Josipa Kušar-ja, viteza Fran Josipovega reda in posestniku v Ljubljani, izreka najtoplejo zahvalo narodni volilni odbor. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. i t I i i ki* it MM"*"*"« Tujci : 7. aprilu. Pri MallAi : llotl'mann, NaKshaiun, Klemene, Schick, Uendel /. Dunaja. — Sohubert iz Brna. — Kikli iz Tr.it«. Haokl iz G-radca. - Sohubert iz Brna. — Suda Is Celovca. Fisclunann iz Hudmipešte. Pri Momi: Petrovitz, Wii8ter, LOwy, Tschescher, Ber^l, Brcisiicli /. Dunaja. — Grudni, Jauda iz Idrije. — Knoy iz Trstu. — Kunith il Pulja. — Oblak z Reke. — Fiedler s soprogo i/. Celovca. - Hudovernik s soprogo iz Kranjske gore. — Petscho iz S ta resa trga. — L>r. (.»re-gori6 li Gorice. — Karpelea iz Prage. — Sohmtdthnber \* Solnogradl. — Schllger l Bleda. — Stants iz Franko-brodi. Pri ttvstrl JNkeiu t<«>H»r|l: liupai iz Št. Vida. — i farne li Zagorjan. 1 * i- i i)ni ms:., m il\nm : Kooh I družino —. — I ';l u I • ■ t ii-, Haiip, Mollatein, Sohlllek, Windiloh iz Tirolskega. Rflttlclo i/. PtUJI. Pri jiifcitem Uoloiltoru: Hočevar iz Logatca. — Linger, Lauer i Dunaja. - Jeršo ?. bratom i/ Dobovca. Jeršati iz Vrbniku. Abnan. Tedesehi iz Trsta. Umrli no v s Juliljani : 7. aprila : Alojlijl Maooratti, zidarskega polirja žena, 48 let, Poljanska oeitu It. 61, za mrilloo, Tržne cene * Ljubi imil dne 8. aprila t. 1. /I. kr fl kr Pnenica, hkfl. . . »5 M 7 Speli povojori, kgr. — m Bet, . B 86 Surovo taaalo, „ - S') Ječmen, l > I Jajce, jedno *. . . . ! _ 2 0 os, i • . :t SG Mleko, liter . — 10 Ajda, n ■ r> :m Goveje meso, kgr. rit 1 P:ono, . 6j30 Telečje H — 150 Koruza, • . S 50 Svinjsko „ „ — riti Krompir Leća, ■ t . -J 96 KoAtrunovo „ „ — 40 . 10 - PiA.mee...... — 70 Grah, > . 10 — 2" Fižol, ■ . ; » - Seno, 100 kilo . . . i Maslo, kgr. . U *8 Slama, ., „ . . . a --M Ma.-.t, • i— 66 Drva trda, 4 Qwetr. ri ko Speli tri len n 1— fi 2 , mehka, 4 i 80 Meteorologično poročilo. j Dan CM opazovanja Stanje baroniet ra v mm, Tem-peratura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. aprila I 7 ijatraj. ..* popol. 8, zvečer 7.'i 1*2 mm. 7.'] 17 mm. 7*28'0 mm. Pri" C 11 < «C H 2° C si. svz si. Bih, si s/, h obl. obL dei, 2:»-Omm. snega. Srednja temperatura 7*'.»", za 0*«»° pod noriualom. 3D-L3.rLaosl?:a, "borza. dnć 8. aprila t. I. (Itvirno telegrafično poročilo.) včeraj — ilaneti Papirna renta.....gld. «230 — gld. 9245 Srebrna renta...... 92 20 — , 92 40 Zlata renta.......110*70 — „ 110-70 5°/0 marčna renta .... , 10175 — „ 101 75 Akcije narodne banke . . „ 987- - — n 988 — Kreditne akcije.....„ 299 50 — „ 800*50 London.......„ 11585 — , 115*95 Srebro........, —■— — „ - »•— Napol......... „ 9 21 — . 9 22'/, C. kr. cekini ...... , 5*47 — , .-> 48 Noinške marke.....n 5ri87'/i — , 56 92»/, 4°/« državno srećko iz I. 1854 250 gld. 132 gld. — ki. Državne srećko iz I. 1864 100 , 180 „ — „ 8^erska zlata renta 4°/0....... 105 „ — , merska papirna renta 5°/0...... 101 , 15 » Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ — „ Zoiulj. obč. avstr. 4Vtu/„ zlati Mit listi . . 113 „ 70 „ Kreditno srečke......100 gld. 187 , — , Bndolfove »r^čkn..... io n 80 a 60 „ Akcijo an^lo-avstr. banke . . 120 „ 184 , riO „ rramway-druflt. velj. 170 gU\. n. v. . . . 216 n — , Izredna prilika za trgovce, kateri so namenjeni samostojni postati. Več o tem se izve v upravništvu „Slovenskoga Naroda-. i262—3) ifi Alojzij Korsika Glmna prodajnlnica: Tržažka cesta 10 polog o. kr. glavne tu-bi, n.. tovarno. Odlikovana umetna in trgovska vrtnarija v L J u ii i j »n i. Poddružnica: Št'k'nluiru'ovp ulicu D Tis-a-vis c. kr. ]>oit. in telegraf, tirmlii. Podpisanec so ponižno priporoča častiteiuu p. n. tdi-činstvu za izdelovanje svežih iopkov in vencev za grobe in mrliče. ■ trakovi iuno£ovrstmli barv in bal ter % napili. Ima pa tudi veliko lalogO auhih vencev od Dajeenijiih do Dl)flhejlib. Posebno opozarja na SVOJO veliko lalogo vrtnin in poljskih lemen, največ doma pridelanih, ali pridobljenih iz taeili krajev, da jim nase podnebje ii^aja. Omeniti mora, da uiora vsak trgovec s semeni vedeti, od kod da je seme. ker sicer ne more jamčiti, 6e je za nase kraje. ['»riAka in francoska («011101)11 sploh neso za nast> kraje. Podpisanec more jamčiti, da IO 16-mena njegova pristna in kaljlva. Podpisanec prevzema tudi klnčanje grobov in sploh vsa tlela, spadajoča v stroko njegovo, ter jiti izvršuje hitro, fino ni po najnižji ceni. Pri njem dobivajo se tudi raznovrstne rastline m ovetlioe v louolh. Za obilno naroćevanjo priporoča se (143—29) ■laAA z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika olje iz kitovih jeter! ♦ 1 ♦ ! 1 ♦ 1 ♦ ♦ 1 •9 nuj« Kl<- j*«-. iihJm« c/i'|>.e in 1111 j 11 pl i \ nej vr«*te medi« iiio.tiAo ol|e i r. kitovlli f«pt«'r. Mi»ro|ir< 1 ■ rjtiio r,r«-»l-,l>o proti ItHMljIl, pri pliienlli liolf.Mili. Nkrl|nili -tO. Mala strkletiii a ."»o kr lter-ensL*o l>o r-e li-e \ o olje i*"t«-r v trioglatlh iteklenfoafa 1 gla* dvojna steklenica 90 Ur. Iz kitovih (7!)3—43) Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na v H*jnl»ljuni« isti >J«iw*Liic»in Lir*r\% 11. Ker ae, odhajajoč v Kolumbijo, nesem utegnil osebno posloviti pri vseh svojih znancih in prijateljih, kličem jim tem potom srčno: „Na zdravje!" Na Glincah pri Ljubljani, dne 7. aprila 1891. (sna) Fr. S. Šušteršič. 1 I I I Izurjenega pisarja vsprejine v svojo pisarno Fr. Strašek. (269—3) c. kr. notar v Loži. 20 hektolitrov dobre (238—li) po 68 gld. hektolitev produ Fran 1'rijalcl.J v Tržišči, poŠta Mokronog. v starosti od 86 do 40 let, ueoženjetiiiu, zdravim in krepkim, ki so nemškega iti tudi slovenskega jezika v besedi in pisavi popolnoma zmožni in morejo dokazati, da je bilo njihovo dosedanje življenje neomadežovano ter da jo njihovo gmotno stanje urejeno, ponuja se z oddajo službe pol o Milnemu laitepil kn, kateri službi b se morali /avsein posvetiti in s katero je združena stalna p'ača a stranskimi dohodki, prilika, ako se njih sposobnost dokaže, MgOtOVlti si sigurno in stalno bodočnost. Za to službo se pa naj le tako osebe potegujejo, katere \seiu tem zahtevam UBtrezajo in ki Imajo veselje do polotiti nega posla in so vajene, svoje dolžnosti z i'1'simimI |o, pridnostjo in žilavo i ztruj no hI Jo izpoluo-vati, pri čemer se pa tudi l»r«'zmu«le*>.iio obnašanje zabtrva. Lastnoročne, nemško in slovensko pisane prošnje, katerim se morajo priložiti prepisi spričeval, pošljejo :iaj se pod ,,11.171'- v Cirnilec, poste restante. (151 —K) Na najnovejši in najboljši način ♦ ii j«•«■ t ii «• (38—84) Oltavljs brez vsakih bolečin ter opravlja plomlin-♦ \ }■: ti i ii in vse ■otttte ope*rtMiiJef — odstranuje '2 cnbiie lMil<*4'iii«> i usmrtenje.m živca I zobozdravnik A. Paichel, O pob-); UradeokegH čevljarskega) mostu, I. nadstropje. puškar v lt O r <> »' I j a Ii (l4*rla«*li) na l44»i'4»šk«-iii izdeluje iu prodaja vsakovrstne meo- piiNk<> in MVOl« ver|4> ter »Ne lotskc pripravi', pntr4»n« ter linijo Nli-elfivo po najnižjih cenah. — Puške so vse pre-NkiiM4>ii4' na ces. kr. izkuAavališči ter /aznamenovane I znamko tega zavoda. (175—10) Za izbornost bla^a jamči iadelovatelj. Staro puško popravljajo se ceno. Goniti pošiljajo so brezplačno. 6» Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovoznimi parobrodi, da na Dunaj] nemamo urada za prodajanje vozovnic;. Vsakdo, ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode Kreitieil&ke, je nI-ijihi*. Novi brzovozni parobrodi iz Ifremena \ Ainrriko vozijo le 8 dnij. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenila Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice do Krc-iiic-mi, Ne kupujte od Dunajskih sleparjev vozovnic za parobrode. V B-Srcill-rilli., marca meseca 1891. (210—6) Severonemški Lloyd. l/dajiitoij in odgovorni ureduiki Josip Noiii. Lustnina i 11 tisk „Narodno Tihkana*"