73. Številka. Ljubljana, v torek L aprila 1902. XXXV. leto. Uhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitt prejaman za avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezno številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnina se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h fie se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravništvu naj so blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativna utvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravniBtvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. „Slovenski Narod11 telefon s t. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Razgled po cerkvenem živjjenju v letu 1901. Spisal vseučiliški profesor dr. T. G. M as ar y k v Pragi. III. Amerika. Cerkveni razvoj v Ameriki (Združene države) je zanimivejši in za Evropo važnejši, kakor se vobče misli. Tudi na cerkvenem polju prihaja »amarikanizem« v veljavo in sicer pred vsem v katolicizmu. S kratkimi besedami povedano, »ameri-kanizem« znači recepcijo protestantske energije in protestantskega individualizma; gibanje, izhajajoče od konvertita Heckerja {f 1888), zastopa zdaj nadškof Ireland v Št Pavlu; a zdi se, da se inače spretni nadškof preveč ukvarja s politiko. V Rimu je (1899) spretno in z vspehom zagovarjal ameriško »herezijo«; s tem se strinja, da je odobril že omenjeno adreso udanosti vojvode norfolškega, lani pa je napisal celo vrsto člankov za svetovno moč papeževo. Bojim se, da je Ireland kakor Maning doma do protestantov liberalec, v Rimu pa in za javno mnenje cerkve ultramontan. Monsg. Spalding, škof v Pre-toriji (Illinois) in pristaš Irelandov, je predlanskega leta (21. marca) v predavanju o Rimu zagovarjal amerikanizem. Amerika-nizem je celo v Ameriki dolgo časa razburjal duhove; še bolj pa ameriški »ger-manizem«, s katero besedo se zaznamuje ortodoksna opozicija ameriških nemških katoličanov. Po najnovejših poročilih imajo Združene države: 1 katoliškega kardinala nadškofa, 13 nadškofov, 78 škofov in 10,130.000 vernikov. Izmed teh je samo 20 odstotkov pristojnih k državam, ki govore angleški, ostanek je tujega izvira. Tista statistika je imela najbrže vpliv na šentpavelskega nadškofa ter ga je približala stališču njegovega nasprotnika nadškofa v New-Yorku; večina katoličanov, zlasti pa priseljenci, niso posebno liberalni. Moč in veljavnost ameriškega katolicizma narašča vsled aneksije Filipin in vsled protektorata nad Kubo; bilo je to prvič po »pacifikaciji« Filipin, da je vlada porabila za politično poslaništvo katoliškega cerkvenega kneza. Vsekakor je umevno, zakaj smatrajo protestanti katolicizem kot moč, za republiko nevarno; v istini pa so se izpremenile razmere vsled katoliškega priseljevanja v mnogih krajih, pred vsem pa v iztočnih državah. Je sicer šestkrat več protestantov kakor katoličanov (75,620859 v 1. 1900), toda niti ena protestantska cerkev (»de-nominacija« se pravi v Ameriki) nima toliko pristašev, kakor katoliška; po številu najmočnejša cerkev, metodisti, je razdrobljena v razne smeri in stranke in isto velja tudi o drugih. Ker je politična svoboda vsem cerkvam zajamčena in ker se služba javnih funkcij podeljuje večinoma vsled izvolitve, potem je pri volitvah v občinske odbore, v državne in šolske urade ter druge, vpliv združenih, skupno delujočih katoličanov jako močen in veljaven. K temu političnemu pomenu se druži socialni in nacionalni pomen katoličanov; masa priseljenega prebivalstva razmnožuje delavstvo in na nekaterih straneh proletarijat; kot delavsko prebivalstvo nima starejša generacija časa, da se nauči angleščine, in tako naslanja svoje socialne in nacionalne zahteve nj stare institucije in pravice. Versko in cerkveno vprašanje postaja politično, socialno in tudi že narodnostno vprašanje. Kako raste ugled ameriškega katolicizma, se razvidi iz poročila, da se v Rimu in v "VVashingtonu jako resno trudijo, da bi bil v Vatikan poslan lasten ameriški zastopnik. Papež si to baje želi ter hoče zato \vashingtonsko vlado podpirati na Kubi in Filipinah. O mnogobrojnih sektah v Ameriki, o čilem in nervoznem verskem življenju bi se dalo v posameznostih napisati prav mnogo. Omenjam n. pr. letos objavljeno statistiko nove cerkve »Christian Scien-tistov«: 1. 1890 je imela ta cerkev 26 duhovnikov in 12.000 pristašev, letos pa ima 8724 duhovnikov in 1 milijon vernikov. Christian Scientiati hočejo biti, kakor to kaže ime, vera krščanskega znanstva; znan-stvo dosega svojo veljavo v naravskem (naturnem) zdravljenju, ki je spojeno z znanstvenim zdravljenjem (čudežna zdravljenja!) Opomniti pač treba, da se Christian-Scientisti razširjajo že celo na Nemškem; od oktobra izhaja že nemško glasilo: Deutsches Monatsheft der christlich wissenschaftlichen oder metaphvsischen 1 leilmethode. *) Precej hrupa napravlja sekta babistov, pristašev mohamedanske sekte, ki je iz-niknila v Perziji (»bab vrata, namreč spoznanja). Vpliv Amerike moremo opazovati celo v Kapsku: ameriški vplivi stremijo ondi za »aethiopsko cerkev«, cerkev črncev, iz katere imajo biti beli ljudje izključeni. To sicer v sedanjih političnih razmerah ne ugaja cerkvam in evropskim misijonarjem, Amerikanci doslej ljubijo svoje črne krščanske brate le v primernem razdalju; na omenjenem methodistič-nem koncilu je nekoliko ameriških delegatov protestiralo zoper to, da bi bili tudi »barvasti« škofje pripuščeni v londonski hdtel. V mestu Svrakusi se je izcimila nova sekta: pokojni zobozdravnik dr. Newbrough je sprejel od angelja novo sveto knjigo »Oahspe« — verniki nimajo nikakih po-mišljajev radi tega, da je angelj pisal najnovejši evangelij — s pisalnim strojem. Jako napredujejo Mormoni. V državah Utah, Idaho, Newada in Wyoming imajo menda vlado že v svoji oblasti. Iz tega se lahko spozna, da se prestopki zoper postavo, ki prepoveduje mnogoženstvo kaznujejo samo pro forma; in uprav z obljubami poligamije pridobivajo neštevilni mormanski agitatorji misijonarji med ljudstvom mnogo pristašev. Imajo baje več kot 2000 misijonarjev v Združenih državah (leta 1898. samo 1400); delujejo večinoma v državah Nebraska, Kansas in Južna Dakota. *) 0 scientistih (cerkev ustanovljena od Mrs Edde) glej broSuro: Was lehrt man in der Kirche Christi des Scientisten? Berlin 1901. Notranjo krizo ameriškega protestan" tizma karakterizira med drugim zlasti spis duhovnika episkopalne cerkve Rev. Mc. Donella »The Evolution of Immortalitv« — človek ni neumrjoč, a zmožen neumr-jočnosti (»immortable«). Iz vseh poročil se kaže, da izginja nekdanji puritanski duh in se ruše v vseh cerkvah stare in podedovane oblike. Obredi pri cerkvenih opravilih se močno prikupujejo: v meto-dističnih in luterskih cerkvah so n. pr. vpeljani kori uniformiranih pevcev. V LJubljani, 1. aprila. K položaju. Kratke so bile velikonočne počitnice. 8. aprila se snidejo zopet državnozborski poslanci. Nemci se delajo radi poraza glede celjske gimnazije še sila razburjene. Vršilo se je te dni več volilnih shodov, in povsod skoraj se je sklenilo, da morajo dobiti poslanci za razžaljeno nem-štvo zadoščenje ter začeti odločno opozicijo ali, če treba, tudi obstrukcijo. Listi napovedujejo v parlamentu najhujše viharje, nove krize, katere žrtvi bosta najprej dr. Koerber in Pietak. Vsenemci so tega položaja veseli, saj imajo zopet priliko, da se pokažejo v vsej svoji sposobnosti. »Neue Freie Presse« pa piše, da so nemški nacionalci pripravljeni pogajati se radi celjske gimnazije ter, če možno, dognati pameten kompromis. Vlada se bavi že s problemom, kako bi se našla Nemce in Slovane zadovoljiva rešitev krize. Takoj po Velikinoči začne vlada pogajanja za pameten kompromis, in vlada upa, da tak kompromis doseže. Vodilno vlogo pri sedanji akciji ima nemška ljudska stranka. Ista se bo zbrala takoj ob sestanku državnega zbora k posvetovanju. Načelnik dr. Derschatta bo razvijal načela, kako je nemškim strankam postopati napram vladi. Ako bo stranka sprejela njegove predloge, bo predložil dr. Derschatta iste po klubovih načelnikih ostalim nemškim strankam. Kdor ve, kako strastno radikalen je dr. Derschatta v takih stvareh, ne bo pričakoval od teh LISTEK. Ženska duša. Govoril v „Ženskem društvu" dne 2. marca t. 1. dr. Ivan Robida. (Dalje.) Prevladanje instinktivnega mišljenja, dejal bi torej nekakega čuvstvenoga mišljenja pa je deloma tudi vzrok povsodi nastopajoči konservativnosti ženstva. Kar velja kot dobro in resnično, je tudi zanje resnično in dobro; novotarije jim niso priljubljene; instinktivno mišljenje, prepreženo z osebnim, ne dovolj razvitim in krepkim ra zumompa jih pusča,da se naslanjajo na sodbe drugih, kateri so si vedeli pridobiti njihove simpatije, katerim iz teh ali onih nagibov zaupavajo. In tako je tudi razlagati paradokso, da je ženstvo vzlic svojemu konservatizmu vendar zopet tako hitro pristopno vsem vplivom mode in drugim efemernim pojavom vsakdanjega življenja, vzlasti kjer se je znalo spretno sugerirati. Na opisani podlagi razvito je tudi etično mišljenje ženske; z utemeljevanjem, z razlogi razuma se ženske v konkretnih slučajih skoro nikdar ne odločijo za kako sodbo, k večjemu še teoretično priznavajo kako stvar; njihovo dobro in pravo pa ostane to, kar jim »srce« veli. Ta po-manjkljaj v sodbi, ne podprti z razlogi razuma in z objektivnostjo, pa jih dela jako odvisne od utisov, od lastne subjektivnosti. In ker ta prevladuje, je tudi umevno, da v konkretnih slučajih na drugi strani ženska v žrtvah za ljube ji osebe, za ljubimca, moža in otroka, pod zanjo vsemogočnim vplivom momenta skoraj vedno daleč nadkriljuje počasno razmotri-vajočega, vse mogoče pomisleke uvažujo-čega moža. Tam, kjer govori ljubezen, kjer govori »srce«*, kjer vlada usmiljenje, provocirano od trenotnega utiša, tamkaj je ženska junakinja, in možkemu se bo kaj težko meriti se ž njo. Vse to pa ženskam le ne more odvzeti očitataja, da so krivične, čeprav krivične prav od »srca«. Temu se pridružuje še velikanska labiliteta v afektih, hitra reakcija na sorazmerno neznatna dražila, in nemoč samovlade, kar vse spominja na duševno življenje otroško. Ženski smeh in ženski jok, oba sta dobro znana, in menjujeta se morda na večje veselje in večjo jezo moškemu svetu, kakor ženstvu samemu. Z ozirom na povedano se ne bo torej čuditi, če je v duševnem življenju ženske najti toliko paradoksije, toliko inkonse-kvencije, in kar se prav pogosto sliši, »ne-logike«. V istini seveda vsega tega ni; vse je naravno, vse pravilno, konsekventno, izvirajoče iz ženske psihe. Mati, ki bi obsodila na smrt svojega lastnega sina kakor vsakega drugega, s trdosrčno konse-kvenco in pravičnostjo starorimskega sodnika, bi sicer bila »logično bitje«, in bi kot taka lahko figurirala vzgledno v vsaki, od visokega ministrstva za uk in bogo častje potrjeni šolski knjigi; a ne bila bi niti ne ženska, niti ne mati; bila bi po jedino veljavni »logiki« narave naravnost nestvor. Priznavati pa je, da uprav ta lastnost ženske duše, ki jo tako močno loči od moške, dela moškemu svetu v družinskem in socialnem pogledu mnogo neprilik in preglavic, prav tako kakor se mu prikuplja in ga vabi k sebi na drugi strani. Ženska nepreračunljivost, omahljivost, presenetljivost — vse, vse se naj ženstvu očita, — a dela jo interesantno, in spada brezdvomno med najmogočnejša orožja pri plemski izberi. Mnogokrat se čuje, da je ženska »prebrisana«, in pravnic ni ugovarjati temu izrazu, če se ga rabi v pomenu, kakor mu pristoja, in se ne vlači vanj misli o kaki posebni intelektualni zmožnosti. Pojem »prebrisanosti« involvuje dvoje: prvič uporabo razuma navadno pač v praktičnih rečeh sebi na korist in drugič uporabo nekako dovoljene, ali vsaj ne naravnost obsojane zvijačnosti. Vsaka zvijača pa ima več ali manje značaj lažnivosti in licemerstva, in že to samo na sebi ji daje kolorit subjektivizma, tako da bi se v tem oziru ložje govorilo o moralni strani prebrisanosti, kot pa o intelektualni. In da niso ženske brez prebrisanosti, brez zvijačnosti, brez, recimo, vsaj nekaj zr-nec lokavosti in licemerstva, nadejam se, da se mi bo vendar priznalo. To je tudi naravno, naravna posledica v dvojnem oziru: prvič je istina, da je bila ženska od nekdaj sem več ali manj zatirana in to preko naravnih mej, da ni bila v nobenem oziru jednakopravna, dostikrat pa brezpravna; in da samo prostost ustvarja očitne, odkritosrčne značaje. Drugič pa je ženska po svoji spolni ulogi prisiljena k temu, »da se dela, da se kaže, a ni«. To pa se vrši instinktivno; zaželjiva in dra« žestna mora se zdeti; zakriti se mora vse, kar bi kazalo lastne namene, kar bi razkrilo lastne napake, kar bi ceno utegnilo znižati. To je naravno in potrebno orožje, s katerim naj bi se branila ženska, katero pa seveda večkrat uporablja tudi ofenzivno. (Konec prih.) njegovih načrtov in predlogov nič prijetnega za bodočnost. Vojna v Južni Afriki. Časopisje se vztrajno bavi z vpra šanjem, ali doseže deputacija Burov pri generalih in predsedniku Steijnu kaj uspeha ali ne. Poročil Se ni nobenih in politiki morejo le ugibati, primerjaje po ložaj Angležev in Burov. Iz Kapstadta poročajo, da so Transvaalci vneti za mir pod vsakršnimi pogoji, da pa sta Dewet in Steijn odločno proti kapitulaciji. »Times« pišejo, da angleška vlada ne more govoriti o miru, ako se Buri ne odpovedo samostojnosti in ako ne pritrdijo temu, da postaneta burski republiki angleški koloniji. Tako pišejo tudi drugi večji listi Zdi se, da je miroljubnost na Angleškem zopet ponehala. Za Bure, ki so o vsem natančno informirani, pa je dobro, da iz vedo želje in naklepe angleške vlade Ker poznajo položaj Angležev, bodo Buri vojno nadaljevali. V svetovni politiki je cena Anglije baš radi vojne z Buri glo boko padla. Buri vedo zategadelj, da mo reje sami narekati pogoje Angležem, ne pa narobe. Buri ne morejo ničesar več izgubiti, a vse pridobiti; Angleži pa izgubljajo vedno več. Zato pa je umljivo, da kralj pritiska na vlado, naj se sklene mir, ki se mora skleniti tako, da bo zadovoljiv za obe strani. Najnovejše politične vesti. Skupne ministrske konference, ki so se začele danes na Dunaju, vodi minister Goluchowski. — Načrt novega vojaškega pravdnega reda se ta teden dovrši, se predloži potem obema justičnima ministrstvoma v odobrenje, nakar pride v razpravo v parlament. Načrt je izdelan po splošno modernem pravdnem naziranju. — Nižje avstrijska s o cia 1 n o - d emo k r a t i č n a deželna zveza je zborovala v soboto in nedeljo na Dunaju. Glavna točka je bil razgovor glede bodočih deželnozborskih volitev. — Spletke proti ministru Pietaku se nadaljuje celo iz vrst njegovih ministrskih kolegov zaradi njegovega glasovanja zoper Stiirgkhovo resolucijo. Ako bi bil Pietak primoran odstopiti, šel bi za njim tudi Rezek. — Demonstru joči rezervisti. V Milanu, Piacenzi in Tortoni so priredili veliko soboto rezervisti velike demonstracije, zahtevajo, naj se jih ne drži pod orožjem, ko so štrajki vstavljeni. Vojake so s pomirjenjem zvabili v vojašnice, a tam jih aretirali. — Zaradi nemirov v Macedoniji sta posredovala avstrijski in ruski zastopnik pri bolgarski vladi, a minister Danev jima je odgovoril, da zadene vsa krivda sultanovo vlado. — Ogrska državna blagajna izkazuje za zadnje četrtletje 1901 prejemkov 310,693 989 kron, izdatkov pa 261,928.750 K, potemtakem za 30,898.731 K manj kot v istem kvartalu 1900. leta. Cela državna bilanca izkazuje za 1. L901 za 72 302.077 K manj kot leta 1900. — Društvo za katoliško univerzo v Solnogradu je zgubilo svojega predsed nika princa Ed. L i e c h t e n s t e i n a, ki je ob enem tudi c. kr. konceptni praktikant. Ker je uradne posle zanemarjal, je dobil ukaz, naj odloži podpredsedništvo. — Budgetni pr o v i z o r i j d o 3 1. m aj a t. 1. je dobil najvišje potrjenje. — Knez Miinster, bivši nemški poslanik v Parizu je 28. m. m. umrl. Dopisi. Iz Postojne. Dne 23. m. m. priredil je »Postojnski Sokol« svoj prvi tamburaški koncert v prostorih hotela »Ribnik« v Postojni s prijaznim sodelovanjem či« talniškega pevskega zbora. Spored bil je jako zanimiv, kajti obsegal je razen tamburaških točk tudi pevske, dve veseloigri, deklamacijo in komičen prizor, skupaj 14 točk. Že od začetka z veseljem naglašamo, da se je ta prvi koncert v vsakem oziru prav sijajno obnesel v vseh točkah, kakor tudi glede mnogobrojne udeležbe, kajti vsi prostori bili so z odličnimi gosti prav do zadnjega prenapolnjeni, vkljub temu, da se je neki pobalin, karega žalibože dosedaj še ne poznamo, predrznil poslati »Slov. Narodu« falsificiran dopis, da se koncert ne vrši 23. m. m. Razvajeni smo pri nas nekoliko, podajajo se nam izvrstni godbeni užitki posebno po tukaj-Snem salonskem orkestru v taki popol- nosti, da smo se res malo bali aa to novo ovetko na našem muzikaličnem polju, — a bili smo presenečeni na najprijetnejši način. Prekrasen bil je nastop mladih kras nih tamburašinj in tamburašev, vsi ▼ so kolskih oblekah, kar je posebno damam kaj ljubko pristojalo. In tudi takoj po prvi krepki in ubrani točki »Tamburaški koračnici« zadoneli so po dvorani stoteri »živijo«. Kakor prva točka tako so bile tudi vse ostale izvrstno igrane, za kar gre čast g. kapelniku Kubištu, morali so se vsi komadi na splošno željo občinstva po večkrat ponavljati. A tudi naši diletantje igrali so vrlo in marljivo, tako da sta obe igri »Mutec« in »Berite Novice« dosegli najlepši uspeh. Pri prvi igri sta Ana — gdč. Marijca Pitschmann in njen soprog Trdež — g. Fran Krische v svojih ulogah prav izvrstno delovala, tudi mutec Francelj — g. Fran Kuttin in njegov sluga Luka — g. Jos. Drinovec bila sta na svojem mestu in dobro igrala. Poseben smeh pa je po vzročil doktor Skaza — g. Iv. Vončina, omenjamo še Mimico — gdč. Ivanka Re-mic, katera je nastopila sicer v mali ulogi pa vendar z dobrim uspehom. V drugi igri »Berite Novice« imel je glavno ulogo g. Anton Šibenik, kateri je takoj pri nastopu pridobil vse občinstvo zase, zares izvrstno je predstavljal gosp. Kratkega, negova hčerka Manica — gdč. Ivanka Zupan in teta njena Marijana — gdč. Zofka Krische rešili sta tudi svoji težavni ulogi nad vse pričakovanje izvrstno in elegantno, ravno tako dobro dopadel se nam je doktor Dragic — g. And. Sever kateri je svoji nalogi tudi prav povoljno ugodil. Voditeljem obeh iger, gg. Dominiku Dereaniju in Josipu Verbiču, gre vsa čast, trudila sta se mnogo. Hvala njima! Deklamacija »V pepelnični noči« in komičen prizor »Pred koncertom« bila sta v zanesljivih rokah našega vrlega g. Šibenika; kdor ga je slišal in videl, reči mora, da je umetnik, kajti kar nam je on podal, bilo je zares dovršeno in priznano najboljše. Slednjič gre tudi hvala pevcem, kateri so s s svojim izbornim petjem pripomogli, da se je ta prvi koncert tako izvrstno obnesel. Ta večer ostal bode gotovo vsakemu navzočemu v dobrem, ako ne v trajnem spominu. Začetek bil je sicer težaven, a vztrajnosti bode treba, da pridemo do cilja. Torej le na delo, katero ste pričeli, tamburaši, in videli bodete sad svojega truda. Dnevne vesti. V Ljubljani, 1. aprila — Osebne vesti. Železniški minister vit. Wittek peljal se je danes zjutraj skozi Ljubljano v Pulj. — Srebrni zaslužni križec je dobil orožniški postaje-vodja v Ljubljani g. Ivan Debevec. — Poštnim praktikantom v Novem mestu je imenovan g. Ivan Šeme. — Poštni eks-pedijent v Ljubljani, g. Anton Šeme, je imenovan poštnim poduradnikom. — Praška „Poiitik" in volitve v našo trgovinsko zbornico. Videti je, da hoče postati nemško pisani organ čeških aristokratov nekaka ekspozitura ljubljanskega »Slovenca« v zlati naši Pragi. Kar boli »Slovenca«, to boli »Politik«; kar jezi slavnoznanega Žlindroviča, to jezi tudi »Politik«; ker je dr. Tavčar trn v peti ljubljanskim klerikalcem, je tudi trn v peti ošabnim lakajem okrog »Politike«. Zveza je očividna, in morda prav imalu doživimo, da Friderik Schwarzen-t>erg bratovščino pije z dr. Šusteršičem, ali pa še celo z dr. Žitnikom! Praška »Politik« bi tej bratovščini takoj podelila svoj blagoslov. Mi, se ve, bi se za ta blagoslov toliko brigali, kolikor se briga dr. Tavčar za dovtipe, katere koljejo sedaj na njegov račun redakterji »Politike«! — Ker je naša ultramontanska stranka grozno razburjena radi naše zmage v trgovski zbornici, katero zmago smo si takorekoč igraje in brez truda priborili, prišla je v delirij tudi praška »Politik«. Le-ta piše: »Sijajna zmaga je bila zopet na Kranjskem izvojevana, seveda zmaga, kakršnih se tam na tucate primeri. Posrečilo se je namreč liberalnim Slovencem, da so konservativne iztisnili iz ljubljsnske trgovinske zbornioe tako, da jim je ostalo jedno samo mesto. Nasprotno pa zastopstvo Nemcev v zborniei ni bilo po bijano in je.bilo ohranjeno čemu bi naj se tudi trudilo ▼ skoro povsem slovenski Kranjski pridobiti mesta, ki gredo Sloven cem, ko je vendar drugod dobiti zmage ceneje kakor jagode. Uspeh pa je tudi po tem!« Ko smo pročitali to staročeško kašo, nismo v prvem hipu vedeli, se li naj sme-jamo ali jezimo. Potem pa smo se pričeli smejati, ker tacih tirad, izvirajočih iz največje nevednosti, ne moremo resnim smatrati. Nemce naj bi bili morali iz zbornice iztirati! Dobro. Ali če imajo na primero v montanski skupini Nemci 8 glasov, Slovenci pa samo dva, potem, ljuba »Politik« nam vendar povej sredstva, s katerimi se doseže, da zmagata dva glasova nad osmimi! Če bi se osem nemških volilcev neposredno pred volitvijo zastrupilo, drugače pa ne! In ravno ista je v skupini veleindustrije! Prijateljici na Venclovem trgu kličemo v spomin, da se voli z listki, in ne z bojnim kijem. Če se ne motimo, imajo v praški trgovski komori Nemci dobro četrtino mest. Kako to, da jih niste mogli iztirati, kakor smo mi iztirali klerikalce iz ljubljanske trgovske zbornice ? Svoji praški »koleginji« bi torej svetovali, da naj se prej kot piše s tisto, le nji lastno ošab-nostjo o naših razmerah, vsaj za silo informira o teh razmerah, drugače napravlja vtis, da sodi o naših razmerah, kakor sodi slepec o barvah. Kaj tacega pa svetovnemu listu, kot je »Politika v Pragi, le škoduje! — Klerikalna komedija. Ko je začel »Slovenec« zaradi našega nasveta glede celjskega vprašanja bobnati ob kožo svojega lažinarodnjaitva in se delati silno ogorčenega, so bili vsi razumni in razsodni ljudje jedini v tem, da je vse »Slo-venčevo« počenjanja gola in vseskoz nedostojna komedija. »Slovenče-vih« deklamacij ni nihče smatral za resne; vsakdo je imel občutek, da bi klerikalci radi zopet kupčevali z žlindro, in da natolcujejo sedaj napredno stranko iz ravno tistih nepoštenih nagibov, iz katerih so svoj čas natolce-vali kmetijsko družbo. Da je bilo to mnenje popolnoma opravičeno, to priča sobotni »Slovenec«, v katerem se vabijo »res narodni Slovencia, naj se združijo s klerikalci pod vodstvom »res narodnega Slovenca« — dr. Šusteršiča. »Slovenčevo« vabilo ni drugega, kakor čisto navadna »Bauernfangerei«, popolnoma vredna tistih »Bauernfangerjev«, ki so se duhovščini vsilili kot voditelji. Kdor sede na take li-manice, naj le sede. njega ni škoda. Po takih nestalnih značajih, ki se dajo premotiti po puhlih frazah, ne bo napredna stranka žalovala. Toda prepričani smo, da bo lahko na prstih jedne roke prešteti vse tiste, ki se bodo odzvali »Slovenče-vemu« vabilu. Saj bi bil tudi dokaz največje politične nezrelosti in duševne in-ferijornosti, ako bi ne bilo mogoče v nas stvarno razpravljati o vprašanju; kaj je bolje, ali popolna slovenska gimnazija v Žalcu ali v Št. Jurju, ali pa v zraku viseče nemško - slovenske paralelke v Celju — in ako bi bil že »izdajalec«, kdor le sproži razgovor o tem vprašanju v trenotku, ko se je bati, da nam bodo celjske paralelke ugrabljene, ne da bi se nam dalo kako nadomestilo. Kako smešno je to očitanje klerikalnih »Bauernfangerjev«, se dobro spozna iz primere izza zadnjega časa. Ko je prišlo na razpravo vprašanje zastran vseučilišča v Ljubljani, je bilo med jugoslovanskimi državnimi poslanci nesoglasje, kje da naj bo to vseučilišče. Bili so ugovori proti temu, da bodi vseučilišče v Ljubljani in zahtevalo se ie vseučilišče v Trstu. Naposled se je sklenilo, da se v dotičnem predlogu n e imenuje Ljubljana kot sedež vseučilišča — in dr. Šusteršič, ki se danes tako peni, je ta predlog prvi podpisal. Predlog, naj vseučilišče ne bo v Ljubljani, nego v Trstu, jena vsak način tak, da se sme vzeti v pretres, a nam tedaj niti v sanjah ni prišlo na misel, da bi zaradi tega koga napadali ali celo kričali o »izdajstvu«. Ko bi bili zaradi tega nasveta koga napadali in ga dolžili izdajstva, bi se nam bil ves svet smejal, kakor se sedaj smeje neslanim tiradam ožlindranih poštenjakov. Šusteršič je že po volitvi v V. kuriji obelodanil »manifest«, v katerem je z besedami dr. Tomana klical »složimo ■e«. »Slovencev« sobotni članek je le po- snetek iz tistega manifesta, a kakor na prvi poziv, tako bodo vsi res narodni Slovenci tudi na ta najnovejši manifest odgovorili: Ne, dr. Ivan Šusteršič, Vam no sežemo v roke — sodišče je namreč potrdilo, da so Vaše roke umazane. — Občinski svet ljubljanski ima v sredo, 2. aprila, ob šestih zvečer sejo. Na dnevnem redu so poročila o spremembi uradnega naslova necega mestnega uslužbenca; o Viljem Treotovi prošnji za razdelitev njegovega sveta ob Novih ulicah na stavbišča; o prošnji do državnega zbora, da bi sklenil zakon o kužnih boleznih; o prometu v mestni mestni klavnici in na živinskih sejmih 1. 1901; o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za leto 1901; o neki ponudbi za odkup mestnega stavbišča ob podaljšanih Levstikovih ulicah; o škon-traciji mestne blagajnice; o prošnji likvidacijskega odbora bivše meščanske godbe za prispevek; o prošnjah dveh mestnih ulužbencev za podporo; o nasvetovanih določilih za prejemanje toka iz mestne elektrarne in o nekih premembah v ceniku o prejemanju toka; o prošnji treh elektrarniških uslužbencev za popravo njihovih koles. — Kardinal Missia. Pri kardinalovom pogrebu bodeta cesarja zastopala generalni pobočnik grof P a ar in grof Czyraky. — Kardinal Missia je umrl vsled srčne kapi. Bolehal je na srcu že več let. Živel je sicer zmerno, samo kadil je mnogo. V Ljubljani je posebno vir-žinke pušil. Pri nekem dineju pri deželnem predsedniku baronu Heinu ga je svoj čas podžupan dr. vit. Bleiweis svaril, češ, da je pušenje viržink zanj jako slabo, a tedanji škof ljubljanski se je samo nasmehnil in — zapalil novo viržinko. A kaj pravijo goriški klerikalci? Minoli torek so duhovniki po cerkvah naznanjali kardinalovo smrt. a nekateri niti v tem trenotku niso mogli opuititi šČuvanja ter so kar naravnost dolžili naprednjake, da so ti krivi kardinalove smrti!! Tako po-čenjanje se samo sodi in ne zasluži dru-zega, kakor najpopolnejše zaničevanje. — Umrl je včeraj v starosti 70 let umirovljeni stotnik gosp. Vincenc H Q bsch-mann, imetelj vojne kolajne in častnega zaslužnega križca. Pokojnik je bil rodom iz Sp. Štajerja in je imel v Brežicah svoje posestvo, a živel je dolgo let v Ljubljani, za katero je imel prav posebne simpatije. Pokojnik, ki je bil obče priljubljen, je bil velikodušen podpornik revežev in si je zlasti za dijaško in ljudsko kuhinjo v Ljubljani pridobil nevenljivih zaslug Lahka mu zemljica in ljub spomin! — Ljubljansko divizijsko po-veljništvo. »N. Fr. Pr.« in »Tagespost« javljata, da se divizijsko poveljništvo iz Ljubljane najbrž premesti v Trst. Pozor! — Hranilnica in posojilnica v Cerkljah, kateri načeluje slavni Me-narčev Janez že četrto leto, je imela letos denarnega prometa okrog 14 000 goldinarjev. Čistega prebitka ima okrog — 7 kron. Koliko bo moral načelnik doplačati, se še ne ve. Sedaj se namerava kupiti neko poslopje za več tisoč. Saj je razumljivo, če namreč napravi kaka hranilnica čistega prebitka 7 kron na leto, da se izplača, graditi si lastno poslopje. Potem se kdo upa ugovarjati, da niso »Gospodarska zveza« in nje jetične »špar-kase« na pravem potu. — Šola Glasbene Matice" v Novem mestu. V soboto 5. aprila bo v čitalnični dvorani v Novem mestu koncert na korist revnim učencem ter učiteljskemu bolniškemu zalogu. Pevske točke izvršujejo mali in večji šolski zbor s sodelovanjem zbora »Dolenjskega pevskega društva«, instrumentalne šolski gojenci. Iz prijaznosti sodelujejo gospodične: G. Golijeva, M. Rosinova in M. Slance v a. Posamezne točke vodita gg. H 1 a d-nik in A. Spaček. Natančni programi se bodo dobivali pred koncertom pri blagajni. Začetek točno ob polu 8 uri zvečer. Posebna vabila se ne izdajajo. Cene prostorom: Sedeži od 1. do 5. vrste po 2 K; od 6 vrste dalje po 1 K 60 h; članom Dol. pevskega društva in Glasbene Matice na osobo glaseči se sedežni listki do vštetega 4. aprila za polovico iste oene. Vstopnina 1 K, dijaška vstopnina 40 h. Prepla-čila se hvaležno sprejemajo. Blagajnica pred koncertno dvorano se odpre pred početkom koncerta, sedežni listki se do- bivajo ođ 1. do 5. aprila tudi v trgovini g. Jos. Medveda na Mestnem trgu. — Izletniki kot gasilci. Na savskem mostu pri Črnučah je nastal včeraj ogenj, ki bi bil lahko zadobil velik obseg, da ga niso pogasili ljubljanski izletniki. — Občinski odbor senožeski izvolil je v občinski seji dne 22. marca t. I. bivšega okrajnega glavarja v Postojni, gospoda Viljema viteza L a s ch a n a , častnim članom. — Ubil se je železniški čuvaj Matevž Soklič iz Most na Gorenjskem. Padel je ponoči čez škarpo. — Nesreča vsled zanikrnosti. Marija Polak, stanujoča pri Turlovcu poleg Litije, pustila je 31etno hčerko Marto sedečo na štedilniku, v katerem je poprej menda še dobro zakurila in se potem odstranila. Vnele so se cunje in drva in otrok se je med groznimi mukami popol" noma spekel. Ker je bilo ravno veliko nedeljo, bilo je kmalu polno ljudi na licu mesta. Nejevolja zbog tolike nemarnosti matere je bila splošna. Zanikrna mati se bode morala pri sodniji zagovarjati, ker je morala biti več ur od stanovanja, da je bilo mogoče, da se je deklica spekla kakor pečenka. — „Rokovnjači" v Celju in v Mariboru se bodo igrali na belo nedeljo, 6. aprila, in sicer v Mariboru prvič, v Celju pa drugič. — Volitev v tržaško in trgovsko in obrtno zbornico se bo vršila od 14. dO 18. aprila za trgovski odsek, 16. do 17. za obrtni odsek in 18. aprila za maritimni odsek. — Domača umetnost. V Schwent-nerjevi izložbi je razstavil slikar gosp. Iv. Kramaršič portretno sliko pok. g. Fleša iz Ribnice. Slika, baje popolne podobnosti, je izvršena solidno in marljivo ter kaže, da g. Kramaršič vztrajno napreduje. — Dnevne novice. V gostilni »pri bavarskem dvoru« je nastal včeraj prepir med civilisti in vojaki. Policijska in vojaška patrulja sta naredili mir. — Soseda v sovraštvu. Posestnika J. Z. in J. G. na Karolinški zemlji živita v starem sovraštvu med seboj. Na velikonočno nedeljo je prišel slednji pred Z ovo hišo in mu grozil, da ga bo s sekiro razsekal in mu hišo spustil v zrak. Vendar pa še tega dosedaj ni storil. — Nagajivi fantje so čuvaju na železniškem prelazu, na Dolenjski cesti zapornici tako pritrdili, da jih ni mogel odpreti. — Neprevidn i kolesarji. V Prečnih ulicah je kolesar A. S. podrl na tla 80 let starega berača Jožefa Garunia in ga povozil. Garuni se je pobil na obrazu. Na sv. Petra nasipu je dosedaj neznan kolesar povozil 5 let starega Milana Koželja. Deček je tudi na obrazu poškodovan. — Levičar. V soboto ponoči je vrtnar V. K. na sv. Petra cesti napadel dva pasanta in jednega udaril po obrazu. 1'a.santa sta poklicala policaja, ki je napadalca zasledoval in prijel. Ker je napadenec rekel, da ga je V. K. udaril z desno roko, je ta dejal, da to ni res, ker je on levičar in ne vdari nikoli z desno roko. Ta zagovor mu menda ni nič pomagal. — Pretep v Trnove m. V soboto zvečer so se v Klemen-ževi gostilni sprli in stepli fantje med seboj. Dva sta bila lahko telesno poškodovana. Policija je dva najhujša pretepača prijela in vtaknila čez praznike v zapor. — Pod vlak padel je prostak 17. peš-polka Fran Zor. Težkoranjenega so prepeljali v bolnico. — Trije posebni brzovlaki so peljali danes ponoči veli- i konočne izletnike proti Dunaju. — Detektiva na izletu. Lepi spomladanski popoldan je izvabil včeraj tudi dva ljubljanska detektiva v okolico. Po užitku v naravi, sta si tudi privoščila užitek v gostilni. Mirno, kakor se spodobi, sta sedela za gostilniško mizo, ko se naenkrat odpro vrata in vstopi v gostilno kaj čuden gost. Na glavi mu je počival širok klobuk, život pa je bil ves zavit v dolg plašč. Naravno je, da so navzoči gostje postali pozorni na došlega eksotičnega gosta, ki je po kratkem nagovoru z gra-denco odgrnil plašč od svojega života in se pokazal občinstvu v rudečih hlačah in ▼ rudeči srajci. Ravno je hotel pričeti kazati občinstvu svoje akrobatične umetnosti, ko je padel njegov pogled na detektiva v ^°tu za mizo. Hitro je spet ogrnil svoj plašč in jo mislil popihati iz gostilne, pa bilo je že prepozno. Roka J pravice ga je že držala. Oba detektiva sta planila na akrobata, ker spoznala sta v njem nevarnega, preganjanega Ivana Pavlica. Toda roka pravice ni bila dovolj krepka, da bi bila tata obdržala. Kakor jegulja se je izmuznil Pavlic detektivoma iz rok in ušel, pustivši njima le plašč in suknjič v rokah. Tekel je, kakor da bi ga veter nesel, črez ljubljansko polje. Detektiva sta nekaj časa sopihala za njim, ko pa nista več videla rudečih hlač Pavličevih sta se vrnila godrnjajo črez svojo nezgodo nazaj v mesto) Vsa zabava je bila njima pokvarjena ia sklenila sta baje, da ne gresta nikdar več na izlet v kraj, kjer njima je prebrisani tat in akrobat Ivan Pavlic ušel. — Izpred sodišča. Kakor smo ob svojem času poročali, je vpokojeni železniški vratar Ljudovik Praunseis dne 6. marca t. 1. po neprevidnosti na lovu pri Studencu ustrelil v stegno lovskega čuvaja Ivana Babnika. Dne 28. m. m. se je vršila zaradi tega pri okrajnem sodišču kazenska razprava proti Ludoviku Praun-seisu zaradi prestopka zoper telesno varnost in je bil leta obsojen na globo 20 kron. Dan pozneje pa je Ivan Bab-nik v bolnici umrl. Kazenska razprava se bode sedaj obnovila, če ni postala popred razsodba pravomočna, kajti vsled nastopa smrti Ivana Babnika se dejanje Ludovika Praunseisa kvalifikuje kot pregrešek. — Kolesarska stava. V Reki sta stavila dva kolesarja z ravnateljem »Adrije«, da se pripeljeta na kolesih v Ljubljano popred, kakor on, če se odpelje zjutraj iz Reke s poštnim vlakom do Št. Petra in od tod z brzovlakom v Ljubljano. Stavo — 1000 kron — sta kolesarja dobila. V nedeljo zjutraj z odhodom poštnega vlaka iz Reke sta se odpeljala in prišla v Ljubljano četrt ure popred kakor dopoldanski brzovlak. Na peronu južnega kolodvora sta pri prihodu brzovlaka zmagovito pozdravila svojega nasprotnika in njegovo spremstvo in vtaknila v žep dobljeno stavo. — Vremenska hišica v Blei-sreisovem parku je zopet urejena in samobeležnik redno funkcijonira. — Izgubljene reči. Hlapec Franc Petrovčič na Viču je na poti od doma do južnega kolodvora izgubil zavitek 50 K. — Nekje v mestu je bil izgubljen zlat ščipainik. — V Križevniških ulicah je bila izgubljena srebrna zapestnica. — Na poti od Špitalskih ulic do pošte je izgubil neki pisarniški sluga desetak. — Postolka in lastovka. Neljuba pomota se je primerila stavcu sobotnega podlistka. Namesto postolka stavil je lastovka, kar daje popolnoma napačno zmisel. 'Najnovejše novice. General Fr. Hartmann, bivši vodja terezijanske vojaške akademije v dunajskem Novem mestu, je umrl na Dunaju. — Ustrelil seje nadporočnik Robert Rosen-berg 26. pešpolka. — V Budimpešti je umrl grški generalni konzul Harisch. — Pobegel blagajnica r. Blagajnik pri višjem carinskem uradu Budapešti Stam-buniak, si je vzel dva dni dopusta, seboj pa je vzel tudi vso vsebino blagajne. — Pokojnino afriškemu raziskovalcu Brazzaju je dovolila francoska zbornica letnih 10.000 K. Koliko je pa dajala Avslrija Holubu? — Garnizije ne smejo zapustiti ne častniki ne moštvo v Varšavi. Tudi je pobral vojni minister vse potne liste častnikom. Prepoved je v zvezi z Grimmovo afero. — Najstarejši general v Evropi je avstrijski feld-maršal-lajtnant baron Schwartz Meiller, ki je obhajal te dni 501etnico, odkar je general ter 741etnico, odkar je avstrijski častnik. Jubilant je 94 let star. — Perzijski šah pride 12. maja v Krakov, a 15. maja na Dunaj. * Avstrijske srednje sole. Letošnji proračun za srednje šole znaša 21,660.434 K, torej za 901.747 K več nego lanski. Gimnaziji stanejo državo 14,615.624 kron, realke pa 6,887.070 K, drugo gre za knjižnice, podpore in drugo. Srednjih šol je v Avstriji 322, in sicer 215 gimnazjevi ter 107 realk. Nemci imajo 178 srednjih šol, Čehi 81, Poljaki 35, druge so laike, rusinske in dvojezične. Slovenci nimamo nobene slovenske srednje šole. Vseh učencev na srednjih šolah je letos 109.800. * Ka| mm ja zgodila a barskimi načelniki t »St. James Oazette« priob-Suje pregled o tem, kaka usoda je zadela burske prvake. V istini je vojna že pobrala veliko najodličnejiih mož obeh republik. V vojni niso več: Krttger (v Evropi) ter nekdanji najvišji vojskovodja Joubert (f vsled bolezni) Vjeti so bili: Cronje, Prinaloo, Oliver, Ben Viljem, Ricoh-ter, Kock in Kruitzinger. Padli so: Wol-marans, Lemmer, Filip Botha, H. Botha van der Merve in Villebois de Mareuill. Vjete Bure Lotterja in Scheepersa so Angleži ustrelili. Kapitulirali: de Villiers, Abel Erasmus ter Piet Dewet. V polju so še: Louis Botha, Kristijan Botha, Schalk Burger, Bevers, Lukas Meier, Snvmann, Smuts, Delarev, Kemp, Celliers, Vermaes, Hindon, Kristijan Devret, Stein Malan, Wessely, Mvburg in Fouche. * Redakcijska sluka. »Coburger Tagblatt« je prinesel 19. t. m. ta le vzdih ljaj: »Prvo sluko so nam prinesli danes v uredništvo; isto je ustrelil gozdni paznik Raab v Oberfullbachu. Ako smo se že veselili na redakcijsko sluko, smo bili seveda presenečeni, kajti odposlanec je izjavil, da nam isto »samo pokaže«, a potem jo zopet vzame seboj. Da, ko bi bil rjavi hrošč! Društva. — Narodna čitalnica v 6r-nomlji priredi dne 6. aprila 1902 v hotelu A. Laknerja gledališko predstavo. Ljudski igrokaz ■ petjem v treh dejanjih »Krivoprisežnik«. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ker je čisti dohodek namenjen družbi sv. Cirila in Metoda se preplačila hvaležno sprejemajo. Nove dekoracije iz-gotovili slikarji dvornih gledališč br. Kau-tsky & Rottonara na Dunaji. Književnost. — „Ljubljanski Zvon's Vsebina aprilskega zvezka: 1. V. S. Fedorov: Pir. Balada 217. 2. Josip Kostanjevec: Noč. Povest 218. 3. A. Gradnik: V tihi noči. Pesem 231. 4. C. Colar. Jaz nimam lepe ljubice. Pesem 231. 5. Akil Volvnskij: Ruski novelisti. 232. 6. C Golar: Iz bosanskega perivoja. Pesem 236 7. A. Aškerc: Rapsodije bolgarskega goslarja. IV. Bra-cigovski topovi. — V. Teohana Čistemen-ska. — VI. Mati Tonka Obretenova 227. 8. Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martić 242. 9. Podlimbarski: Tovariš Damjan. Povest 247. 10 R Perušek: Srbsko šolstvo 270. 11. E. Ganel: Med dobrimi znanci. Črtica 273. 12. Književne novosti. Dr. Fr. Ilešič: Dr. Franz Tetzner: Die Slaven in Deutschland. — R. Perušek: Jovan Dučić, Pjesme. — N. V. Gogol: Taras Bulba 276. 13. Glasba. Dr. K. Foerster: Novi akordi 280. 14 Slovensko gledišče. Onjegin: A. Drama. — L Pahor: B. opera 282. 15. Upodabljajoča umetnost. Arhitekt Ciril Koch. — Peter S. Žmitek: Razstava slik »Društva moskovskih umetnikov« v Pe-terburgu 284 16. Med revijami, »češka Revue«. — Aškerc: »Sport & Salon« 285. 17. Splošni pregled. Nemške višje gimnazije na Kranjskem. — Javna predavanja v Ljubljani. — A.: Ponemčevanje in po-madjarjevanje Slavonije. — Kaj je vseučilišče? — Celjska uktravistna gimnazija. — »Zavod sv. Nikolaja« v Trstu. — Popravek 286. — Upravništvo »Ljubljanskega Zvona« prosi vljudno tiste gg. naročnike, kateri za letos še niso poslali naročnine za »Ljubljanski Zvon«, da jo blagovole najkasneje do 20. aprila t. 1. poslati, sicer bi bilo žal, primorano jim od 1. maja nadalje pošiljanje ustaviti. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 1. aprila. Iz Macedonije in Albanije dohajajo silno vznemirjajoče vesti. Če so resnične, potem je nastala doli revolucija. Iz Soluna se javlja, da so se pojavile ustaške čete, ki silijo ljudi, da se jim pridružujejo. Te čete vodijo baje bolgarski častniki. V neki vasi pri Dilepu je bil umorjen učitelj Milan Isorbec, ker ni hotel usta-šev podpirati. Turški agent Joanko je bil v Vodeni umorjen, ker je izdal tako ustaško četo in je bilo kacih 200 ustaše v aretiranih, istotoliko pa jih je zbežalo. V Gumenici so ustaši zasedli pravoslavno cerkev in pregnali turške pope. V Sestovu je bila že mala bitka. Iz zapora ubegli učitelj Stevov je s svojo ustaško četo prišel v Sestovo, kjer so jih turški vojaki naskočili. 7 turških vojakov je bilo ubitih, 2 ranjena; izmed ustašev sta bila dva ubita in več ranjenih. Tudi Stevov je bil ranjen in je zbežal v hišo svoje neveste. Turki so hišo naskočili. Stevovejeva nevesta je turškega kapitana udarila s h and-žarjem po glavi, na kar so jo Turki ustrelili. Stevov, uvidevši da ni rešitve, se je sam ustrelil. Dunaj 1. aprila. Ogrski ministri so prišli sem na skupne ministrske konference. Szell ostane tu tri dni. Dunaj 1. aprila. Tu je bil aretiran brat onega Alavantiča, ki je poskusil prouzročiti v Srbiji revolucijo, a je bil pri prvem nastopu ustreljen. Praga 1. aprila „Pravo L idu" naznanja, da je namestništvo izdalo tajen ukaz, v katerem je naročeno vladnim zastopnikom na javnih shodih, da morajo natančno zabeleževati, kar se govori o škofih in višjih duhovnikih. Prepis je takoj predložiti državnemu pravdništvu, ki mora vprašati dotično cerkveno oblast, če želi, da se proti govorniku sodno postopa. Reka 1. aprila. Parobrodni kurjači in drugi postranski delavci so danes začeli štrajk. Pariz 1. aprila. Volitve v parlament so razpisane na dan 27. aprila. Pariz 1. aprila. Prezident Loubet pride dne 20 maja v Kronstadt in ostane 3 dni na Ruskem. Bero lin 1. aprila. Vodja nemških klerikalcev, dr. Lieber, je včeraj umrl Rojen je bil 1. 1838. Za časa grofa Caprivija je Lieber pridobil cen-trum, da je glasoval za trgovinske pogodbe. Berolin 1. aprila. V tukajšnjih vojaških krogih obuja silno senzacijo članek, ki ga je priobčilo „Novoe Vre-mja" in v katerem se izreka jako slaba sodba o nemški armadi Narodno gospodarstvo. Ljubljanska Kreditna banka (Dalje.) Inicijativi in posredovanju svojega gospoda predsednika in njegovega namestnika se moramo zahvaliti, da je prišlo poleg zveze z Dunajsko podružnico Zivno-stenske banke pro Čechy a Moravu tudi do tesne zveze s prvima zagrebškima denarnima zavodoma, namreč s Prvo hrvatsko štedionico in Hrvatsko komercijalno banko. Ta zveza omogočila nam je, da smo začeli zanimati se za ustanovitev svoje prve podružnice in to v Spljetu. • Predno smo se odločili za ta važni korak, bilo je že z ozirom na izdatno po-vekšanje bančnega prometa in razširjenje njenega delovanja potreba uvaževati o primernem in temeljitem okrepčanji finančne podlage naše banke. Odlokom c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 18. oktobra pr. leta bilo je Ljubljanski kreditni banki dovoljeno povišati delniško glavnico od K 500000 na K 1,000000 z izdanjem 1250 madih delnic po K 400 nominala. Ozirajoč se na dosedanji vspeh bančnega poslovanja sklenili smo izdati mlade delnice z ažijem po K 40 ter razpisati subskripcijo na dan 1. decembra 1901., katerega dne je tudi bila subskripcija izvršena in vse mlade delnice polno vplačane. Doseženo ažijo v znesku K 50.000 odkazalo se je takoj na (podlagi sklepa občnega zbora) rezervnamu zakladu, kar je za položaj, ki nai ga zavzema Ljubljanska kreditna banka na denarnem trgu, neprecenljivega pomena. Podružnica v Spljetu je začela poslovati dne 7. januvarja t. 1. in kakor vse kaže moremo imeti opravičeno upanje, da bode dobro vspevala in zlasti blagodejno vplivala na gospodarske razmere kraljevine, Dalmacije. H koncu svojega poročila moramo omeniti še industrijalnega podjetja, katero •' nameravamo spremeniti v delniško družbo. Kakor ste velecenjeni gospodje, že razvideli iz svoječasno izdanih prospektov sklenili smo z gospodom Kukcem pogodbo zaradi spremembe obeh njegovih pivova-ren v Žalcu in Laškem trgu v delniško družbo in je v to svrho od Ljubljanske kreditne banke razpisana subskripcija na 2000 delnic po K 400 končala s popolnim vspehom inje 208/0 delniškega kapitala že vplačanega. Kakor hitro bodo dotična pravila oblastveno odobrena, bodemo povabili sub-skribente, da vplačajo ostalih 80°/0 delniškega kapitala in se bo toraj ustanovni občni zbor, po katerem nova delniška družba prevzame obe pivovarni na svo račun. Prvi korak je to, s katerim je Ljubljanska kreditna banka pokazala, da hoče drage volje pospeševati na slovenskih tleh še malo razvito industrijo; upamo in prepričani smo, da ne ostane samo pri tem skromnem poskusu, temveč, da bo naša banka na tem polju, čegar obdelovanje je ob primerni previdnosti jako hvaležno, naprej delovala in s časom lepih vspehov dosegla. (Konec prili.) Gleichenberški^Ha Upria.n. «dr..Hn. .r.d- pgg^ atvo zoptr katare va.h sllznih mren, zlasti »opll- KOHŠtailtlll ® * » nlh In prebavllnlh organov, podnožni vrelec.« Ivanov vrelec rabi kot okrepčevalna pijača. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. marca: Kristina Same, sprevodni-kova hči, 3 mes., Vodovodna cesta St 28, vnetje sopilnih organov. — AvguStin Pucihar, poslovodja, 60 let, sv. Petra ce3ta st. 5, rak. Dne 27. marca: Matija Stavanja, kajžarjev sin. 25 let, Radeckega cesta St. 11, srčna hiba. — Marija Krištof, postnega oficijala žena, 29 let, Dunajska cesta St. 19, jetika. V deželni bolnici: Dne 27. marca: Marijana Aljančič, mizarjeva žena, 29 let, jetika. — Marija Jenko, gostija, 70 let, vsled raka. fVUteorologično poročilo. Višina nad morjem 806-2 m. Srednji srečni tlak 736-0 mm. Stanje Cas opa- baro-zovanja | metra 'v mm. rt O O. > a s Vetrovi Nebo 29. 30. 9. zveCer 7. zjutraj 2. popol. 732 7 7241 7239 67 62 140 si. sever sr. vzhod si. 5s vah. oblačno ! g oblačno |jj pot oblač. čj 31. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 727 6 68 sr. sever [ jasno 7291 ' 03 si. jug I megla 728 7 117 m. szah. | jasno 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7311 5 2 sl.szahodi jasno Id 7325 < 21 al. j zahod del. jasno ° 7316 j 146 jsr. j zahod i jasno 0 Srodni a temperatura sobote, 'nndelje in ponedeljka 8 8°, 9 0» in 5 7», normale: 6 2°, 6 4' in 6 6'. Jrnnitir krllner javlja v svojem in v imenu vseh svojih sorodnikov tužno vest, da je njen ljubljeni stric oziroma svak, visokorodni gospod Vincenc Hiibschmann c. In kr. stotnik v p., pos. vojne In jubilejne kolajna ter častn. zaslužnaga križca danes ob 1 412. uri dopoludne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 70. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v torek, 1. aprila ob 3. uri popoludne iz hiSe žalosti Rimska cesta St- 2. MaSe zadužnice se bodo brale v farni cerkvi Marijinega oznanenja. Za tiho sožalje se prosi. (772) Ljubljana, dne 30. sušca 1902. Podpisani javljajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih ljubljena hčerka, oziroma sestrica, gospica Fini v nedeljo, 30. t. m. ob" »/,1 uri popoludne po kratki mučni bolezni v 17. letu svoje starosti preminula. Pogreb nepozabne ranjce bo v torek popoldne. (773) MaSe zadušnice sa bodo brala v mnogih cerkvah. Posebna obvestila se ne bodo razpošiljala. Za tiho sožalje se prosi. Kostanjevica, dne 30. marca 1902. Dr. Josip llnrner, oče. — Amalija llurner. mati. — Araold Hurner, c. in kr. poročnik, in 1'rltz Wurner, brata. — Adela Wur-ner, sestra. Zahvala. Za izkazana, dobrodejna sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskrenoljub-ljenega soproga oziroma očeta in strica, gospoda Avgusta Puciharja poslovodja tiskarne Rlasnikovih naslednikov nadalje za lepe vence kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem svojo odkritosrčno zahvalo. Nadalje zahvaljujemo iskreno gg. pevce „Glasbene Matice" za k srcu segajoče žalostinke pred hišo in ob odprtem grobu. Ravno tako hvalo izrekamo cenj. lastništvu in njegovim gospodom tovarišem Blasnikove tiskarne kakor tudi članom si. tiskarskega društva za izkazano nam naklonjenost. Vsem Se enkrat našo najsrčnejšo zahvalo. Išče se kompanjon ■ 5—10.000 gld. za dobro upeljano tovarno z vodno silo v mestu. Natančneje se poizve pri upravnistvu »Slov. Naroda«. (771—1) Odvetniški uradnik izvežban v vseh pisarniških zadeva z desetletno solicitatorsko prakso išče službe. — Zna tudi slovensko in nemško stenografijo. Vstop 1. majnika ali pa tudi pozneje. Ponudbe z določeno plačo pod šifro „A. Z." na upravništvo „Slov. Nar." (766—2) Obleke za dame po najnovejšem kroju kakor tudi otročje obleke izdeluje po najnižjih cenah (756— 2) Ivanka Gorjanc roj. Primožič Cerkvene ulice št. 21, I. nadstr. vrata št. 22. Parna opekarna sprejme takoj spretnega opekarskega mojstra zmožnega slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtevo plače naj se vlože pri upravnistvu »Slov. Naroda«. (754—2) Lcpc^nožno pgfjgf Kokošje perje I. . . . . neskaljeno kilo K —'50 II —'99 puranovo „......, „ „ 1*10 gOSjB „ (polno poba) „ „ „ 2'40 perice (Flaumen)........ „ „ 10.— razpošilja po povzetju na vsako postajo ali kolodvor (674-7) Fran Podlipnik Stolni Beligrad (Stuhlweissenburg) Ogrsko. Jfovo urejena prva hrvatska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev G. Skrbić Ilica 40 Zagreb Ilica 40 ustanovljena 1889 priporoča svoje na ftlasii Kolidne. točne in cenene domače proizvode odlikovane z največjimi odlikovanji. (288-5) Moderni stroji! Brez konkurence! Ceniki gratis in franko. Popravila točno in ceneno. Ul kr. mMfrfci fM tem žttalct. Izvod iz voznega reda veljaven ođ dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls Izubijane j ni. kol. Proga oei Trbii. Ob 19. ari 24 m po noti osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Fntnzensfeste, Ino most, Monako vo, Ljubno, Um Selzthal v Aussee, Solnograd, tez Klein-Reifling v Stejr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m ijutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzenafeste, Ljubno, Dunaj, tes Selzthal v Solnograd, Inomoet, tes Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Franzenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubnoj tez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, tes Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvećer osobni vlak v Trbii, Beljak, Franzenafeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi 1 in 11. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Zoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari !7 m zjuii-hj, ob i. uri 5 m popoludne, ob 6. uri '55 m zvečer. Prihod v Ljubljane ;uz. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Lmca, btevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beijaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IL razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri ib m dopoludne osobni vlak z Donaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Prage, direktni vozovi h in 11. razreday, Budejevic, Solnograda, Lmca, Steyra, Pariza, Oeneve, Con ha, Bregenca, Inomosta Zelis ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljobua, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ur i. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Lj turna, Sclzthala, Beljaka, Celovca, Mocakovega, Inomosta, Fr.'tnzensteste, Pon-tabla. — Ob 6. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga li Kovega mesta in E.o6evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne m ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah iu praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobra. — Prihod v Ljubljano drž. kol. lz Ka-mni-jr? Mešani vlaki: Ob 6. uri 4t- m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob o. uri 10 m zvečer m ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedaljah in praznikih in samo v oktobru. q - Salame Iz Munkna 1 gld. 10 kr., domare galame 1 gld., dunajHke m n lame 80 kr. kilo, kranjske klonaae, samo prešičevo meso, velike, 18 kr. ena, tunka s kožo .brez kosti" (Roll-schinkei 90 kr. in 1 gld. 10 kr., suho meso in slanina 66 kr., Muhe slavine, skoro brez kosti, 40 kr. kilo in drugo presleevlno pošilja po povzetju (2647—5) Janko Ev. Sire v Kranj-u. Govori, poje in se smeje v vseh Grammophon jenajnoljčl svetovni arovorllnl aparat. SliSi se na 300 m daleC. Cena 25, 40, 60, 125 gld. Grammophon-Automat 650-6 v katerega se vrže 10 vin , je najboljši vir dohodkov asa gostilne. Cena 120 in 130 gld. Jako ^lepo se čuje v daljavo, zlasti na prostem. Plošee Iz Irdfga c^imij« v veliki izberi, tudi slovenske, ima zmirom v zalogi Rudolf Weber, urar jLfnblfana, Stari *■-«! 16. Žalujoči ostali. mm Živo zanimanje, katero se od časa, ko smo razstavili izdelke modernega umetnega vezenja na Šivalnih strojih Singer Co., povsod kaže za naša prizadevanja, da to domačo umetnost splošno in povsod razširimo, vzpodbuja nas, da Vas opozorimo na naše popolnoma brezplačne učne tečaje v modernem umetnem vezenju na šivalnih strojih Singer To. Ta novi način vezenja je lahek, se hitro nauči, in ako je kdo le nekoliko marljiv in vstrajen, je uspeh učenja reB nepričakovan. Za duhovite spomine in za krasna darila v rodbinah ni nič bolj priličnega, kakor razni predmeti, ki so s takim mičnim vezenjem lastnoročno okičeni. Drage volje poučimo pa tudi vsacega, kako se mora postopati v raznih tehnikah kakor na primer v pisanem vezenju, v vezenju začetnih črk, v tako imenovanem "VVafrel-in Smirna-vezenju, v aplikaciji, pri votlem obsivanju in preSivanju. Omeniti nam je Se treba, da vsa ravno navedena dela se izvršujejo na navadnem „ Singer Central-Bobbiniivalnem stroju", kakor je sploh v domači rabi, in da se delo takoj izvrSuje, ob enem pa tudi ličnejSe, kakor ročno delo. Kdor se želi udeležiti takih naših učnih tečajev, naj se ustno ali pismeno zglasl na dvorišču v steklenem salonu hotela „pri Maliču" (Hotel Stadt VVien). Tečaj traja od t. do i«, aprila. S spoštovanjem Singer Co., delniško društvo za šivalne stroje. PrejSnja tvrdka: G. N.ldlingar. (767) Stanovanje za'mesecmaj na TrSaiki cesti St. 45. Isto ima dvoje sob (v eni sobi je tudi štedilnik) ter je jako ugodno za uslužbence tobačne tovarne. (745—2) Trgovski pomočnik star 27 let, zmožen slovenskega in nemškega ter nekaj italijanskega jezika, z dobrimi izpričevali, sedaj vodja večje trgovine, želi svojo službo premenltl. Nastopi tudi lahko takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (741—2) premier-kolesa 1902 Najstarejša, najbolj izpričana znamka Vele-zanimiva in fina oprema Ceniki gratis. Ceniki franko. Premier- Werke, Eger (Češko). stenografični Protokoli dVžel.iSzboSra IfcST se kupijo. TSJ Ponudbe na: Zg. pl. Kleinmaver & Ped. Bamberg Ljubljana. (762—2) Iz proste roke se proda v Radečah pri Zid. mostu hiša štev. 42 z 11 sobami, kuhinjo, kletjo, hlevom, šupo za vozove, podom za krmo i. t. d. in z lepim vrtom. Ponudbe sprejema in pojasnila daje g. A. Umek v Brežicah. 759—2» Da ovržem po Ljubljani razširjeno vest, češ, da s 1. aprilom zapustim mesto, izjavim s tem, da ostanem slej kakor dosedaj pri dr. Praunseisu, zobozdravniku v Ljubljani. V Ljubljani, 27. marca 1902. (770) Herman Peters. Edino pristen je J. Klauer-jev rastlinski „Triglav" dobavljen iz glavne zaloge (415—36) pri Edmund Kavčić-u v Ljubljani. ■INe zamenjajte ga s slabimi ponaredbami 'I ■OT" Pazite na varstveno znamko Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln} Ifloat (BrUx) Ce»ko. Dobra nikelnastaremontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1*20 Nikelnasti budilec.......... ,, 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. oriom, ima z!ate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznaJnih pisem. (2758 -31) 5©lncnil^e v največji izberi po naj-Smernejsih cenah priporoča L. 1^*1^05 cb Ljubljana, )t(esini irg 15. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Laatnina in tisk »Narodne tiskarne«. 90