1-eto LXXVI1^ KL M
UREDNIŠTVO, UPRAVA IN INSERATN1 ODDF^JK;
LJUBLJANA, PUCCINLJEVA UL. 5 TELEFON   ftT    Sl-22,   »-2S.   SI-24,   81-25   te H-HL
PONEDCUSKA IZDAM MJI)TRA'
IZHAJA VSAK POKOBDBLJBK KOT IZDAJA kRJTBJU
Harte AbwehrkampSe im Osten nnd Westen
Dnrchbmch der Sovrjets in der Doppel 9chlsvcht an der Danziger Bucht wie-
d p mm vereitelt — Ansturm der Bolsche wisten in Kurland »vreder an unserer Abwehr zerbroohen — Nur geringe Erf olge der Amerikaner beim Versnch zor Enveitcrung des Briickenkopfes Bemagen — Heftige Kampfe um die Flossuber-giinse an der Nahe — Bad Kreuznach i^ing verloren — Dnrehbrnchsversucbe der  Amerikaner zwischea Saabriickeu  und Zvvelbrocken aufgefanjren
Aus dem f uhrerhaupujuartier, 19. Marz.
(DNtJi Das Obei kommando der Wehrmacht gibt oekannt:
Au der Drau and im Raum zvvischen « ee und Donau sieheii deutsche und
un;;ari-*'he Irupi>en in erbittertem Abwfhr-kampf, der   gestern  nooh  auf  den Front-bstlicfa cies*  Sai \ iz-Kanal*, iibergriff. VVaiirend die OiLrehbruebsversuehe der liol-scheursitn siidlich des  Veleneze-See« im rehrfeuer fusammenbracben, smd nord-\\    luch Stuiiiv. < i-s« aourg  und ini Vertes-CTCDirge heitige liiiinpie mit starken feindii-cben Angriffsfrruppen im Gange. Herange-fa.»rte   Kiiiite   uarfen   sich   den Sovvjets _;.*gen   and   fingen   ihre Angriffsspitzfm am   Cfcstrand   des  Bakony-Wa!des  und an den Aui^angen des V eites-viobii-jj;'* nbrdlich Mor auf.
(Jnsere seit vVochen in hiirten VVaJcl-kiiiupfeii bevvahrten Jager und Greaadlcio zer-^chlugen iu der mittieren Siotvakei \viederuni aile feinulichen Angriffe. groa*»en-tecb* uocb von ihren Stut>.punkten.
In Oberschiesten konnte der Gegner mit schneilen Verbandeu trotz erneute-u Verta-stes von 38 1'anzern vveiter gegvn den Raiun von Neustadt vordringen. Eigene Kampf-gruppen verhinderten beiderseits Leob-scinilz und Neisse den fc.indhchen Durck-bruch n%c.ii Osten und sti^sen in »vuchtigen Gegenangriffen in die Flanken der sovje-tisenen Panzerkcile.
Bre^i;ui  und Glogau werden in vorblid-
Bcher Gemeins« *.afi von kampfenden Trap-pe, Volkstiirm und zivHer Verwaltung gtr-^rn anbaitcnd starken leindlichen Druck verteidigt, An der Lausitzer Neisse hliebvn verslarkte Aufklartingsvorstosae der Bol-scbcvvisten ob ne Erfolg.
Die Besatzung des Briiekenkopfes Stettin hit it aiich gostem den unter hohen Muni-lioasauf \vand gefiihrten Angrtffen von drei Sowje Lrmeeii ^? and und vemichtete 8-2 feindliciie Panzer.
An der O (kiiste des Grossen Haffs vrar-den durrb Kampffiihren der Rriegsmarine ein orennstofflager vernichtet nnd Trnp-p.'.uin^h.'tnlnng^n. so\vie Munitionslager se  VtCr ^^'1'offen.
In der Doppets<-hJacht an der Danziger Bucht setzte der Feltsd seJnen Grossaugriff \\ den \\'evt- unrl Shdwesttell des Ver-^ungsgurtels nm Gottnbafen und Dan-
zig, sowie gegen die Sudostfront mit insge-9;i, o t 10 Armeen fort, Unsere tapferen Divisionen verteidigten jeden Fussbreit Boden, fuhrten iinmer uie<ler entsehiossene Gegenstosse und verhinderten den er*treb-ten I>urehi>rueh der So\vjets ohne wesentli-eben Gelandr^verbist.
S<-e«treJtkrafie griffen mit guter VVir-kung in die Kampfe v.< -tileh Gotenhafen und smlv.-esiiioh libnigsberg eliu
In den BrennpunktT-n der Abvvehrsehlacht In Mtiriiind zerbrach auch geste m der feind-liche Anriturm an nnscrer standhiiften A!>-wehr. Die no4*»ebewisten hattea bohe b!u-tige Au*falle und verloren 92 Panzer in 2 Kampfta^-en.
In Luftkampfen und durrh Flakartflicrie der Lwftwaffe vvurden gestem an der O^t-frrmt    46    sowjeiisehe    Flugzetige abge-
Am Nied^rrb^tn brbamrfte ur.'vre Arti1«-brio B^reitsteiinngrn von Brt":ckengera4 und Ponton*.
Dio Amr-rikaner v^rsnpbten auch grstem
den Briicken^apf I{?ma<jon vor al^m dnrrh starke Angriffe gegen unsere nordliehe und westlicl>e Absehbnnung'.front zu errvritern-Ge^rn erbirtorten W!'V*r taad un5?r<rr Tntp-pen krmnie drr F^inrl nur eJnige E3ntnOeliu an der Av^^hihn o^tilcb un 1 nordSstlirh Honnef rr^ .vin c.vn.
Am DoUtie^eu und oberen Laaf der Nah« cind hefiige G-ofr-cbte nm dir* Fiirs^bbcr-gange r*>tbrannt. Cad Kreu-^nach gtng nach erbrtt^rtem Ringeo veleren- Zwisehen Kuael imd Saa.rlautern widersetzten sich unsere Tnippr-n drrn starken gegen die nord>veefcifche I^hei-^nfa^z g eri obte t en Druck des Feindes. Die gieieh^etigen DuTch-bnicbsver-ncl>e der Aj-.rr:-rm»t zv/iscbrrt Saarbrrcjc.^i nnd Z,wrHbrnc*ren frr-gen sick hn Bcr»kerfe*d des VFestrvaHes.
In Mirtefitnfien wetirtea fin sere Truppesi be VcM*t^»sse hi den Bergen osti!--h \ ergato und in der K<m*fi-gna, beidersefts ("-■••i tt;-*r->!&. in hart^n NrJikampfen »b.
Die Reiebffbsnptstadt war gesten das Ziel efefces Terro rang ffs starker amerifca-r^h»e.ber Verbande. Durch Angriffe b^itisrher Kanipf flrtfpBoirge in (*er Naeht \vtrrde neben O rt en im RiThrgebt<*t besonders Hanan gertroffen. Der Feind verlrtr naeh Msheri-gen MHkhmgneo SO meiM viermotorige Bomber.
Trdi obrambni bsp na vsfaz&n m zstn^dn
Prodor sovjetov ponovno preprečen v dvomi bitki ob Gdan*«kem zalivu — Nava? boljševikov v Rurlandiji se je znova razbil ob naši obi^mbi — Le majhni uspehi Američanov pri poizkusu razširitve reraa jfens^kega premaostja — Silo^trl boji za prehode čez reko Nahe — Bad Kreoznach izgubljen — Prebi jalni poizkusi Američanov med Saarbriicknom in ZweibrucniH>in piestrcženi
Ob spodujom Rcnm je obstreljevalo naše ^opnilivo zbiralca materiala za t uostov ter poatcuo.
Fubrerjev gia\-ni stan, 19. marca (DNB) Vrao\Tio p-veljstvo olx>ix>žexiih sil javflja;
Ob Dravi in na področju med Blatnim Jezerom ter Dunavom bije jo nemške in laadzar-jie ćete ogx>rdene obratu boe boje, ki so se včeraj razširili tudi na bojisoni lak vzJioano od Sarvi&kega preicepa, DrCim so se zrušili boljše viški prebi jalni poizlmsi ju±no od jezera Velen<cze v nemškem obrambnem ognju, pa se vrse severnozapadno od S^eKesfenervajja in gorovja Verl^s m-iovitj boji x močnimi sovražiiltovimi oslt-padaiairai simpinamL Privedene sile so s« vrgle proti Sovjetom ter prestregJe njihove napadalne konioe ob vmhodnem >obn Bakonjskega gozda ter ob robovih Vexte-skega gorovjii južno od Mora,
Nadi lovci in grenadirjL, Id so se oboesti ie v vectedenskib hudih bojih po gozdovih srednje SlovasSe, so odbili v srednji Slovaški znova vse sovražnikove napade in sicer večinoma se p^ed svojimi opozišči.
V zgornji Slezlji se je posrceiio nac»pro4-nlk.iL, da je z brzimi oddelki vkijub ponovni izgubi 38 oklopnikov de nadalje napredoval proti področju Neustadta. Lastne bojne sicupme so preprečile ob obeh straneli JLeobschutza ter Neissc sov»a4nikov prodor proti zapadu. S silovitmii protinapadi so udarile v bok sovjetskim oklopniskm klinom.
B res lan In Glogau branijo z vxgWm1m tovarišn-om vojaki, ljudska vojska in civilna uprava- Ob lužiški Neissi niso ime U ojaeeni boijše\aški izviciniški sunki uika-kega uspeha.
Posadka stettinskega predmostja je \<r,.a.i tudi včeraj kljub / vettko ap*>-rabo mmiicije izve<ienim napadom treh so\*jetsiuri armad ter je uničila 32 sovražnikovih oklopnikov.
Ob czhov':n= obali Velike Lokve so uničili bojni splavi vojne mornarice neko rilfinoiftfc pogonskih sredstev. Dalje so Vz-ko ziideii zbirališče čet in munieijska skladišča.
V d\ojm bit'ci ol* G lanskem za'hu je na~ dalje\ai sova^tnk svoje \ de napade proti zj^padnemu m jtig">:>a^>a-.:nemu delu obrambnega pasu okrog Guinje in Gdantka ter pr<<fi ju^ovT.hoiuiemu bojišču s skup»io I 13 armadami. Naše juiutške divizije so branile vsako ped zemlje, napravfle velno znova odločne prtisunke ter preprečile sovjetom za«žeijoni prodor brez poseboili ocezneljsJklfa izgiib.
Pomorske sile *o posegle z dobrlru aspe-hom v bo> za.uirino od Gdinje in jugozči-pauno od Konigsbergm.
IVa žariščih ''>: • bitke ¥ Kurlan-c*iji se je sovražnikov naval tudi včeraj razbil ob rar.ši trdni obrambi. BoljSevRd so imi-lj visoke Ur\w» izbruhe t*r «o iz,p;i|. bfli vrh te^a v dveii bojnih dn?h 92 <rtOop-nikOJf-
V lcta!«Mh tin;ih in s proHlctnlnlrti« lop-ni4tvom letalstva *mo zbili včeraj na vzhodnem bojJšču 45 sovjetskih kital.
Amertčaui so iaacš včcv*j pcizku^ofi rstat-ttarltl rerac^fgsrfi^ pveins««tje zla«*i s n«oc nimi napadi jrrota na&ecim severnemu in zapadnem ujezevainem bojišču. Zaradi ogoroenega o«ipo*a oa^Js t** je nt:pravd morvrakaiii. muoo neka^ vdorov ob avtomo-bHaki costt vo&odno 'ax »evorovsboiUfto »d Honoofa.
Ob sredu/ttn gc*-xijem tofeu Nahe so se rarviM s&lovla boji xa probode čez reko. Bad ŽLrotsssrtJkCh smo iagulrtli po ogorče mb Oojfk. Med Raseiom in Sa^iantoTrvom so se upćrale nade čet« močnemu, proti s«- -veraoxap£ulni r©n«ki Plalzi nwJenep— sovrafcniKovem« pritisku. IstoOasna prebi-,. ■ poudGusi| Američanov med Soar bračkom in Zw eobrii clnmm so se ustavili pred bunkerji zapadnega branika.
V srednji ItaUJl 90 odbile naše čete sovražnikove sunke v gorah zapadno oć V »-.-.-i-.»i   in  v -.i-i   ob  »bch str&neb
Cotignoie.
Glavno mesto Reicha je bilo včeraj cilj terorističnega napada močnih ameriških oddelkov. Napadi britanskih bojuili letalcev so ponoči pcieg krajev v Porciju prizadeli zlasti Hanau. Po dosedanjih vesteh je izgubil savra^mk 36 letal, \ t kinoma štirjiiiotorne bombnika
Diktatura v R
Ženeva. IS. marca- V Runiuaiši izgleda, da je ie isp:tojen^ dejstvo, da so tamkaj uvedli dTiCtaturo eoe edine stranke pod b^>";-^viškian vodstvom, pfee >Kom.'Sleys Nev\-spa,jx>rsx v Loodm r.i. Mani «:jeva. kmečka stranka m ljbe/a'na sLrank,"i Bratžfioa sta povsem brez m<-ci.
Pvvsem odki-ito pri-ti.-: vajo, da se «£feta-tura v Rucmtmaji ne opra niti na če-T . prebivalstN'a ter da so veo kot tri C strt ne prebivalstva tlačene. In će si boijševSc« ministrski pred&o^lniri Groza še n a rč-či ;r. :1 ameriškim časnikaajem, da bo res-nčnost pokazala, da je njegova vlada ?prava nar >:it a vladac, potem gcver ir. teh besed cm_zoan meža. ki g ^ varuje Moskva, in ki za.ra.ij teg- ve. kako brc-zpo-membna je ang-lcajnc:;§k^ kr.iika.
oad švedskim: ribiS
St°«kbohM,   19.  m»TML. P>
■:   • ■ .-v     ^,k* , . im G-cotebof^a so tu
gležke vojne i&^e v ari* jih dneh a»-je4e v Skagerraku Sest ?ve/j?.i-::n rtbiakin 5c|-nov s skupno 30 rit-ičl ter jiti prioitno od-r^lale v Amriiio. Spričo te^a se je obrnil tef švedske vojne mornare« v pete* mmp-Cer po šv^Js5««Tn rsdfeu na švedsko rčb£too la5je v 9fee^3rrrjfcu L t*- «3i pozvai. naj n« ribdT?J- t tem votlovju. RlbttSte Come, K*.
r>:   se   .sluCalno  nslia jaih   zarpadno  oci t&gn
v^orja, ja pozvofl. naj se takoj vrnatja v
vode vofeodOD od te
Jasno priznanfe angloameriskega kulturnega
barbarstva
V phitokratskem taboru so odvrgli krinko in brutalno priznavajo svoj letalski teror proti civilnemu prebivalstvu
Ženem, 10. marca. Ameriška poročevalska agencija >United Press« prinaša iz angloameriškega glavnega stana na zapadu poročilo o sovražnikovi letalski vojni, ki ga je vredno zabeležiti, ker ponovno podčrtava priznanje sistematičnega bombnega terorja proti civilnim ciljem v Nemčiji. »United Press« izjavlja naravnost z brutalno odkritostjo, da se ne omejujejo angloamerički letalski napadi »samo na industrijske cHjo«, marveč dn so povzročili tn;li »skoro nepredstavljivo škodo v mno-
gih nekoč krasnih mestih s rgodovt n^ehrd spomeniki«.
Jasneje ne hi moglo biti dokazano, da
sovražnikovi letalski pirati uničujejo zgodovinske spomenike v Nemčiji. Danes mi-j slijo zločinci na nasprotni strani, da »o že tako daleč, da lahko odvržejo krinko ter da jim ni trebe več uporabljati fraz o bombardiranja izključno industrijskih ciljev. Jasno priznanje kulturnega barbarstva je samo ivrpričevsln sovražnega tabora, ki si gs je vredno zapomniti.
mfitioa slepsta, ki se bo maščevala
»Catbolic Herald« žigosa angleško poslušnost Moskvi
ženeva, 19. marca Churchill, Roosevelt in Stalin so v teka časa jasno pokazali, da za nje moraini pomisleki nikdar niso igrali nobene vloge, pripominja »Catholic Herald«-. To je grenka resnica, ki bo imela slabe posledice. Kajti to kaže na politično slepoto, ki se bo nekoč maščevala! Neumnost angloameričke politike je odgovorna, da sega boljševizem tudi po zapadni Evropi. Predvsem postopanje s Francijo, pa tura z Belgijo. Nizozemsko, Italijo in Španijo je krivo poMtično neutrjenih razmer v zapadni Tvvropi, od katerih ima korist samo Moskve. Anglija zavrača deželo za
deželo, da bi ustregla Sovjetski zvezi, torej deželi, kateri zapadna kultura prav nič ne dolguje.
Angleži se ne bi smeli vdajati napačnim upanjem ter verovati, da te grozovite napake v mednarodnih zadevah ne bodo imele nobenega učinka na notranji amrleški položaj. Izdaja moralnih načel odpira prevratnim -nbanjem vrata, toda opozicija bo odločno nastopila proti tej usodni politiki in to tako dolgo, zaključuje »Catbolic Herald«, dokler bo Churcbil mislil, da lahko nadomešča britansko zunanio politiko Stalinov nasmeh, ki tako osrečuje Churchilla.
Velika prevara evropskih narodov
Fombastične cb^i^be vče^j, cinično izgovarjanje danes
Stockbolm, 19. marca. Ko so bile dežele, ki so jih vosvobodili* Anglo-amciičani in njihovi sovjetski prijatelji, pahnjeiae zaradi izostanka obljubljene pomoči v lakote in izredno zmešnjavo, je izjavil Žid Lehman, ravnatelj organizacije UrfRRA, ki je bila kakor znano utta-ncvlj-ena da organizira obsežno pomožno akcijo za >osvobcjene državec. da se bo pojavilo mnogo težav za pomožno delova-vanje TJNRRE, ker je peč najprej potrebno zadovoljiti zavezniške vojaške potrebe. Treba je rač*ir.ati z občutno omejitvijo možnosti, da bi UJ^fe&A v izdatni meri doprinesla do Izboljšanja položaja v Evropi.
Lehman je s tem ponovno potrdil, da UNRRA rJčesar ne more in noče storiti za •t osv obojen o* države. Vsi kliiH na pomoč iz Francije, Belgije, Italije in zpjsedenga deia Xi:^>zemske so torej brezsir-iseloL Vsi oni narodi, ki so upali, da bodo >osvoboj"ru bede in lakote«, so sedaj jasno izv da si ne smejo deiati nobenih iluzij. Zdru-žf-ne države ne bodo pc-^ia!e v Evropo no-beaA živil in Anglija, tudi če bi hotela ne more poslati nobene pomoči. To pomeri a gotovo smrt narodov v deželah, ki so jfh ^osvobodili« Angloameričani. Na temu tudi ne bodo ničesar izpremeniie obžalovanja vrerne ugotovitve angiefikib in ame-ri*kih iasor^sov o nprssčaloči bedi, mno-Bm umiranju in nezadržnem obuboža-aju teh narodov.
Oevobolene df»*ele tmafo sedaj mofrr?flt d« prtmerjajo. Medtem ko mr -*tice stradajo m propadajo, m lahko spominjajo, da je Roasevelt 15. novembra lft43 glasno sporočil v kongresis: >UNRRA bo s poši-llatvlio živil, oblačil in zdravil stori?a vse, da bo šepet vzpostavljena moč o sv oboje-
IfcMfcovske ve-Otve na Flmskom
S*%ook bobri, 19 marca- *wdski listi javljajo dnevno o veliki a9rltaci*i. ki jo razvijejo bcljfceviki na Finskem r>redF*ojeoe volitve. Tako javlja »ATtonbladet« Iz Helsinkov: Povsod mobilizirajo ulico, na zborovanjih in demonstracijah se oglašajo iz oosebnih zv*očnikov boliš^viska gesla ter zp.hteva.jo likvidacijo vseh rjcrodrK*avedmh krorov. ki so w zoperstavili r>or Se vitemu napadu. V velikem ob°egu prisilno abiftajo na ceste.h demonstrante in finska vla-la je morala tudi odrediti, da morajo vsi delodajalci pustiti svoje nameščence, se udeležujejo boIjševišUih demonstracij. Sedanji finski oblastniki pa ne samo da trpijo to vplivanje na volilno svobodo, marveč 5a z vsemi ssami podpirajo.
Iz g;ražny? sovjetskega lista >IzveM:je<, je jasno razvidno, kaj pričakuje Mo??vs-a od teh voBtev. Flr»"W trgovinski minister Cartz je izjavil, kakor poroča »Svenska D5.gbladet<r, da stoji Finska dar?s pr«^d volitvami med prostevolj*ao boliSevizacijo n'-    q rrr:siinin-j rk:e?i z :irn ■
Britanci so Finsko zapustili; *l5t >Times«
samo Fincem pri;
na. naj se držijo So-
vjetov ter jim hoče dopovedati, da je bil moskovski mirovni diktat zelo mil«. An-gleški list ce^o zagotavlja Fincem, da so na boljšem v primerjavi s tako zvanimi osvobojenimi deželami.
KztGsir?*zine posledice
B~e Ga al tove politure
žea^va, IM. msvoe. C^rsralni komisar m .uformacijo in propagando Luchaire pl*e v liittu >La Fran«<, da je d« gaulliatična politika odgovorna za izgubo Indokine. Uvodno podčrtava Luchaire, da se je vtcbvjski vladi posreSCo z dogovorom z Ja-poosko iTinlja 1*^1 obraniti upravo. ▼»« vojaško te pomoreke sile ▼ Indokrra ter
francosko suverenost v dežc-H. Indokina s° je Izognila grozovitostim vojne ter je celo povečala svojo
nih narodov.« Kje so sedaj zdravila, živila in oblačila? Kužne bolezni se širijo v osvobojenih deželah, narod je zavit v cunje in nima niti toliko hrane, da bi potolažil najhujšo lakoto.
Isti Žid Lehman, ki sedaj obžalujoče zmiguje z rameni, je izjavil v newyor-škem radiu 14. novembra 1D43: »UNRRA je določena, da konsolidira mir. Blagostanje in varnost nas vseh bi prišli v nevarnost, če bi v teh deželah vladali brezposelnost, inflacija, nemiri in kužne bolezni, kar bi dovedlo do gospodarske in družabne dezorganizacije.« Od Lehman ove Izjave je preteklo eno leto in pol in v »osvobojenih« predelih je nastopilo baš to, kar je napovedal kot nevarnost, če bi UNRRA odpovedala.
>UNRRA bo prinesla velike dividende v tisočih otrok, ki ne bodo sestradani«. Tako j* Izjavil Roooeveltov sodelavec -Leon Hen-derson v newyorški poročevalski službi 28. novembra 1943. Dividende so pobrali vodlt-lji židovske UNRRA institucije, medtem ko 30 tisoči otrok, ki jih niso hoteli pustiti izstradati, danes vsled podle izdaje nad »osvobojenimi« narodi zapisani gotovi smrti zaradi lakote.
Ta primerjanja obljub in resničnosti bi se dala nadaljevati v neskončnost. Teh par citatov pa naj zadostuje, da se dokaže še enkrat zlaganost tn zahrbti.ost zaveznikov. Prodno so vdrli na evropsko celino, 90 oblj\ibljall narodom raj na zemlji. Da-n«p pa preklicu^ejo svoje obljube ter na-aiopajo kot bnrtalni roparji S s»ojo Izdajo nad ^osvobojenimi« narodi so pokaza M ■vetu. kaj lahko pričakuje. e> bi ti žldov-fdro-plwtokratsko-boljsevu»ki zarotniki enkrat zmagali. S tem bi bila hu*ečena Evropi smrtna obsodba.
vojni bi ostala Indolrma neoicrn-jeoa v okviru   franeoskoga imperija.
Da pe bi dosegel angloameričko naklonjenost, je pohitel de Gaulie, da je v besedi in dejanju nastopal kot »zaveznik« britanskega imperija in Zodinjerrih držav kot očitni sovražnik Japonske.
Neodpusten zločin je izvršil de Gaulie s svojo brezarniselno preti japonsko politiko, s katero je izzval novi razvoj v Indokini. Tako je »degaullistična osvoboditev«, potem ko je z izjemo Indokine izročila An-srl oam eriča n on vse dele francoskega imperija, lzgublia za donvovtno tudi to deželo.
A^^taamer'šld barbari repajo nemške umetnine
Ffc-rlin, 19. marca. Koc hijene se mečejo angloameriški kulturni barbari v zasedenih zapadnih ozemljih na nemške umetnine, ki jih sistematično izropavajo. Pod prozornimi pretvezami preiskujejo vse privatne in javne stavbe razni >umetnostni strokovnjaki«, večinoma židje. ki ^zaplenjuje-jo : vse uivietrnne. o katerih njih posetniki ne morejo nedvomno dokazati svoje last-runske pravice. Ker gre večinoma za stvari, ki so se prenašale iz roda v rod v posameznih rodbinah, je tak dokaz redko kdaj mogoč. Na ta tipično židovski način naropane umetnine spravljajo v Aachen, kjer jih stortirajo, spravljajo v zaboje ter pešiljajo v Zedinjene države.
Tako so na pr. poleg številnik slik, plastik in dragocenih knjig spravili v Zedi-njene države tudi kakih 1S.000 deloma zelo dragocenih predmetov iz zbirke aachen-ske šole za umetno obrt.
iris, ld. marca. la vvefe krajev .__
I roka priba^ajc- porotfia 0 buditi posi«rf,can '•'•■ka misa. attna p^ja ao povsem rumena, kar uradi veftra *z Lavant« se tri tadne M 0H0 noberah padmv^ ća v naslednjih de-gedh dneh ne bo deževalo tako trdt^o v kao^fi pr«dte4c**cegra pretolvaistva, potem ja računafc z na^.-ecjo katastrofo letve v png^ednjgi 50 leffli. T0 pa bi kneio zek>
□Ane poore-drce, ker 34vi pi UUivafatvo zaradi cn^kk^m^skega i2srpto*janja dedbele ki ks-•^etsiika ctXT&rt)&aEi snmiškMA pasete ft*
»Ljudska lfudovladacc
Jaltska konferenca je priporočila Titu tn ftubaslčii. da >*estavlta začasno enotno vlado na temelju svojega sporazuma«. Poiejr tega so Churchill, Stalin in Rooaevelt nasvetov aH. da se naj »AVNOJ razdrt s vključitvijo članov zadnje jugoslovjinske skupščine, ki se niso komproinitirali s zasedbe-nimi oblastmi«.
Komunisti so izvedbo teh »sporazumov« te »nasvetov« v naprej praktično onemogočili s trditvijo, da so v njih političnih organih dejansko že zastopane vse »demokratične« politične skupine bivše Jugoslavije, da je njih prevratničko gibanje istovetno s samim narodom in da so nacionalno kompromitirani skoraj vsi legitimni predstavniki bivših jugoslovanskih političnih strank. Prizanesli niso nobeni bivši vodilni osebnosti. CLm pomembnejši položaj je kdo imel in čim večji vpliv na ljudske množice, tem boij ga skušajo moralno uničiti, da bi ne mogel ovirati njih prevratnih namenov. Ko so tako vsem bivšim jugoelo-vanskim političnim strankam In važnejšim politikom, pa naj so Živeli med vojno doma ali v inozemstvu, pritisnili žig »narodnega Izdajstva« zg^lj zato. ker so nasprotovali zlorabi narodove nesreče za uresničenje komunistične revolucije, so odgovorili na nasvet iz Jalte, da ni izven AVNOJ-a nobene nekompromitirane stranice ali osebnosti.
Komunisti ne želijo biti moteni prt svojem delu, zato odklanjajo vsako sodelovanje z drugimi organiziranimi političnimi skupinami v smislu koalicije, marveč vztrajajo pri ^množičnem narodnen gibanju« pod njih absolutnim vodstvom, kateremu se lahko pridružijo le posamezniki kot dobro slepilo za nepoučene« ... in oni. ki so bili demokrati, radikali . . .«. kakor se je nedavno izrazil Tito. Ponavljamo: ki so »bili« In ne, ki »so« demokrati, radikali . . ., kajti na »osvobojenem ozemlju« lahko »so« samo komunisti. »Demokrat« Tito »načelno ni proti strankam« in vendar je proti njih svobodi, češ da »narod noče nikakršnih različnih strank, ampak hoče narodno gibanje«. Edina organizirana in zato odločujoča politična stranka v in izven tega »narodnega gibanja« je Komunistična partija, ki lahko pridobiva pristade, izdaja lasten tisk in uživa vse druge pred pravice, O njej je Kidrič napisal v »Ljud-'k pravici« dne L'»i. januarja t. 1. ob obleiriei Leninove smrti, da bi komunisti v Jugoslaviji ne uspeli »., . ne da bi uporabila KoinunistiČna partija teor 30 Lenina in Stalina, ne dn bi uporabila iomnsko-stalinsko metodo«. Te »metode« ni smela ovirati in sa) a tueti na obstojati nobena druga organizirana politična si1(u
Z napadanjem vseh bivših jugoslovanskih političnih strank in nj;b legitimnih vodstev bijejo komunisti po lastni trditvi, da so v rrjih občem »nar-xinem gibanju zastopane vse te stranke po svojih najmerodajnejših predstavnikih. Istočasno, ko trdijo, da so srbski radikali, zemlj^racmiM, socialisti, nacionalisti, hrvatski kmetje, slovenski konzervativni tn napreduj a ki in drugi z njimi, napadajo vse bivše stranke in njih voditelje: Jovanoviča, Trlfunoviča, Puriča, Topa-loviča, živkoviča. Jevti ^a. Mačka. Kmjevi-Ča in mnoge druge, katerim očitajo, da hočejo s svojim nasprotovanjem komunistični ^demokratični« politiki i77VT-šerun dejstev tn zahtevami po dejanskih porroš+vih xa državljanske svoboščine, »razbiti enotnost in bratstvo naših narodov«.
Srbijo wo komunirt:1 dobiti v roke ne s lastno močjo ali po vrl ji srh^Vegn naroda, marveč po ss^lvgl zunanje oborožene pomoči, ketevo so jim prinesli hol j ševi ki Z.a-to so sedaj osredotočili svojo gonjo zoper bivše hrvatske vodilne politike, zoper dr. Mačka tn zlasti dr. Krnjevića, ki Je v ino zemstvu med prvimi nastopil proti prevratnim namenom komunizma v bivši Jugoslaviji in jih označil za ne^drvžljive z načeli hrvatske »kmetske demokracijo.« Tito sam ga j° v svojem zadnjem govoru osebno napadel, ko je rekel, da skušajo nekateri »sporazum nekoliko spremeniti, da pride v vlado neki Krnjevič in kaj jaz vem še kdo.« Temu znamenju je nato sledilo vse komunistično časopisje. Posebno ostro ga je napadla beograjska »Borba«, ki pravi med drugim: »V zadnjem časri je izdajalska reakcija v inozemstvu spet postala aktivna . . . Izdajalski velesrbski krogi so poiskali sclelavce za svoj temni načrt razbijanja enotnosti naših narodov. Enega takšnih so našli v osebi dr. Krnjevlča, znanega diplomatskega zastopnika nazadnjaških krogov okoli dr. Mačka V prvih letih begunstva je Krnjevič sedel v Izdajalski vladi Slobodana Jovanoviča . . .« Nato list podrobno navaja delovanje dr. Krr jevlča zoper komunizem na Hrvatskem in zaključuje z očitkom, da je sodeloval prt načrtih iz jeseni 1944.« ... da za račun umazanih *:i-teresov izdajalske Mačkove klike izzove državljansko vojno v Jugoslaviji« in kasneje tudi prt načrtih »razbijanja sporazuma Ti-to-šubašić«.
S takimi metodam! »ljudske Ijudovlade« hočejo komunisti v naprej onemogočiti po-vratek na osvobojeno ozemlje« Jugoslavije vsem tistih bivšim političnim osebnostim, ki bi s svojo navzočnostjo In vplivom lahko motile koncepcije in »lentnsko-stalinske metode.« Komunistične partije Jugoslavije. To je smisel preprečenega povratka kralja Petra in njemu zvestih politikov v Srbijo. To je vsebina »nove, dosledne, prave ljudske demokracije«, ki ho-6e enostransko in brez svobodnih, komunizmu nasprotujočih vplivov rešiti vsa vprašanja o ob M ki vladavine, političnega, gospodarskega in socialnega reda Po vsem tam. kar počno komunisti, bi »suverenemu< narodu preostalo prav malo o ssmer se bi lahko isrekel. Poleg tega pa Je našim komunistom tudi jaltskl sporazum le krpa papirja, čeprav sta s tem sporazumom Churchrll m Roosevelt popolnoma popustila, pred StaUnorn. Sreča jo samo v tem, da š* dolgo ni Izgovorjena zadnja bas eda.
Varčn}te % elektrik«!
an 2
»SLOVENSKI    NARO D«, tore*. »- marea n>«
Ste-r. T2
i«
sjsstraj do 20. zvečer 0g utoUvlh htev £cta£&kega tta&Uja
poslovala zglaš^vaiišča, na katesili se mofa|o v pri« taph dneh prijaviti v Ljubljani vsi moški v starosti :.v aCi — Po abecednem redu začetnih črk svoilh prMtnkov se caorafo javiti:
V tor 'i Ine BO. marca iy43; A, o, O, C; v »n .   21. mana 1945: D, tU, F, G;
v Četrtek 22. marca 1j15: 11, I, J in L; v petek, dne 2 J. marca L945: K bi N; v soboto dne 'M. marca 19*5: M. O, ^ K; v nedeljo, dne 23 marca 1015: P; v ponedeljek, dne 26. marca I'J 15: S, S: v torek '27. mnrra 1945: T, V, V, Z, 2.
Okraj L: mestno središče in Bežigrad.
Ta okraj je znotraj sledečih meja: železniške proge na Kamnik. Gorenjsko in Trst Erjavčeva cesta. Gradišče, Kongresni trg. Dvorni trg. Ljubljanica. Resi jeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, proti severu pa mestna meja.
ZglaS Miklošičeva   20,   — sebi
št. 200 In 201.
Okraj  II.: Udmat—Moste.
Obsega vse prebivalstvo znotraj sledečih meja; Realjeva cesta, Črtomirova uiica, Ri-žarna, Dečkova ulica, mestna meja proti severovzhodu do Ljubljanice pri Fužinah, in Ljubljanica do Renljeve ceste.
ZgJaževaliftče:  Duča Anion, filajuicrjeva
CCaL* 1.
Okraj IIL: Poljano—Ivodeljcvo—Stepanja vas
Znotraj 3ieuečih meja: Proti severu Ljubljanica o<i 1 roniostja do Fužin proti vzhodu mestna meja do vrha Golovca, proti jugu Golovec, cestno križišče Dolenjske železnice s Hradeckega cesto. Grajska planota. Grad. Mostni magistrat in Stritarjeva ulica do Tromostja.
Zglasevalisče: Lauter Joško, Poljanska cesta 21.
Okraj IV.: Stari trg—Prule—-Trnov«
-Rakovnik.
Znotraj sledečih meja: Trom^stje, Stritarjeva ulica, Mestni magistrat, Grad, križišče Hradeckega ceste z Dolenjsko Železnico, Golovec, blok proti vzhodu in mestna meja proti jugu (vključno kraj Crna vas), proti vzhodu do Malega grabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kopališko ulico Gradaščico. Goru po v o ulico, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg in Ljubljanico nazaj do Tromostja
ZglaŠcvališče. Raženi Zoran, žab jek 2L
Oi;raj V.: Rožna dolina—Vič—Brdo. Meje: Proti severu Rožnik. Drenikov »rrh.
šišenski vrh, grad Tivoli. Erjavcem cesta, proti vzhodu: Gradišče, Gorupova ulica, Gradaščica, Kopal šKa ulica. Želena pot, proti jugu Mali graben, proti zahedu mestna meja.
Z ?: J .val išče: Hrovatin Maks, IUmsica cenia 24.
Okraj VL: &iška—Dravije.
Meje: Železniške proge na Kaninik, Go-
renjsiio. in Trst do križišča z Erjavčevo cesto, grad Tivoli, šlšeask. vrh, Drenikov vrh, Rožnik proti zahodu do mestne meje in zatem do kamniške žel. proge.
Zglasevalisče: Sanc Jurij, trusposvetskn (Cel »vska) 72.
Vse mejne ulice spadalo v okraj, kler se
.TI A     »—MH. i —«---- Kt—mmm______—
e-
ca
— v L okraj.
.Hradeckega cc3ta, Stritarjeva ulica — v HI. okraj.
Zelena pot. Kopališka ulica, Gorupova ulica v IV. okraj.
Ri  :a ob letu domobranske posadke
Profikomuiiistcno ljudsko zborovanje — Pretresljiva svečanost na pokopališču v Hrcvači — Uspela domobranska akademija
Ribnica, 19. marca Xa vocr-VLiip tiho neJoijo je proslaviia
Ri Xiica vsa sončna in v zastave odeta prvo obletnico dneva, ko je dobila staj k> poričuLk> sGf^venskih čomobran~ev. Ob tej priliki 5o p' i&i iz Ljublj-iine gt>stje in govornici na čtiu z načelnikom štaba Slo-venstkega aVxm»:/branstva abotnitoom Drčarjem, ha je zs-atop.fl povejnika polkovnika fvrenerja. Na kolodvoru so bdiln pocsitr »jeni vtad nemške policije m »iva oddelka r-boi-Ske do v .: .. sike poaacllke. PoveljnikA s^a ragjovtirala g. stotniku, nakar so oddelki z rioaltfmd g« efct, rxa čelu z zastavo in ob zvokih domobranske godbe odišii v trg, se je pred cerkvijo takoj zaoeilo tibo-r Vanje.
žur* *n g. Skrabeo je pcizravifl načemika
sloti-ka Drčarja, katerega je naprosil naj iz.oči po^cLave ribniških tižanov g. prezi-centa gen. Rupuiku, ksraaajoč mu hvaležnost, za> i . j in zvestobo. Nato je p»> z:".: uvii kia^jevncga nemškega pc^veljp tVa oferajnega gla.v^u'ja Leearja In ostale gooie, prisrčoo pa tuđi vse doarbe-čine. Za uvod So zapeli domobranci domobransko bj&rmc »Le no-.arjs:-domobranci«, ki so >> p i tud-; 7& p ls n,l. D OTiobranski p.iroOnik se je v svojem govoru sponinil čr.sov pisd eru m letom, ko so vteoraitaajf v ta trg dotoobr nd m možato pref rasali vse pre-iJ/.ašnje. Id s> pr_:-e nad n;e. Opomnil je r.a usp ne, h ,s. ;:h domobi-anci imeli v t>rr; le*u. in p čr-5»'.'C v.£o one junake, ki so dr.roval: na oltar domovine svoje življenje.
Za njOm je nos*t r>:A v ž ji clcciiobransOti pooofior in je poudaril tri resnice, ki jih marajo ciom^ brasfil vedno dopovedovati \*scru tus:im. k š? niso spregledaJd to še o ' - i- '-';o: kci.r.iL^izean je mariik>c, OF je v ttLužtA korfP.uc_Lzma, sJovensko do-mobronstvji je salcbram pred koanundstlčaii-tc-:s:'risii. Ker vemo t\ se ne bojimo nobenega sodnika razen Boga in naroda-Knri-v s i nc d?r'e ljubem ni?ft>cn?h P1"^-vlc in ni rru prav nič mar, kol ko litiii zineijerJD ii'.vj3a '.{ie^ovega sistema. >Oj1-tcn<> ru^m.« je nadaljeval g:vx>iiuk, >*ia sodelujec.^. z okupaiottjem.«, toJa vprafiam vaa, a. ni mar smešno misliti, da se Itdo, M so r • ■ De h? hitel oprijeti vrvi, }u ciu -o jo \-r.Ta1 3cood. V LHrblj^rc: je b^lo 256 a .t <v. ne na Toicuu>a.t >rja-i, temveč na S]»7\tncc. žs daieko preri, pred n s? :e uafi ciovdka »bcia naedbac« Mj ne obljubljamo qa^^oiv.  tonrve^  trdimo  naspu.* -(tno,  da bo
iiioral vsakdo aolati, mn^go ^ trdo, 06 00
ha i . ■ S tem pa ni^cJkor ^"čermo rečL da se ogrevr:>io za star sxxnalr\i r-3d. ki umiiTL, paav taJt.^>, kaic"r bo z njira vred ^gfclfla tudi n&rjvečja zmota, kom\rai2»ra. Mi, (tetca braoci zahatevazno, da se zbe:-o vsi okoli nagura generala RupniK«, :u gremo taJKc povedani v lxctoCnoet.<
Ob Tconeu je bil gov»:tmiJc za svoje stvarne besede nagrajen z odobravanjem in plo-
skanjem, Kot trot ji govornik je nnst^p'T g. Nik°3aj Jelocnlk, ki je prJk^.zail, kak« gre danes Slovencem za biti ali ne bti-Iz^dečesk iz njegrDa^egn govora, ki je bdi od vseh prisotn h sprejet z navlušetdm odobravanjem, bomo prinesli jutru
Za zaključek zborovanja je domobranska godba zaigrala himno »Naprej«, potem pa še domobransko himno »I^gionafji, domobranci«. Vsi prisotni so se nato udeležili maše. ki jo je daroval domobranski kurat nadporočnik Kraljic. V pr.digi se je spomnil ribniških padlih dc>mobrancev in pa ži tev iz Grčaric in Jelendola.
Po maši so domobranci krenili z godbo in zastavo na čelu na pokopališče v Hrovačo, na grob padi'h domobrancev ter žrtev iz Grčaric in Jelendola Godba je na pokopališču zaigrala v spomin padlim junakom lepo dobrovoljsko žalostinko »Zdravo, druže«. Domobranci so sklonili nad grobove zastavo, stotnik Drčar pa je spregovoril nekaj toplih besed v zahvalo padlim, ki so žrtvovali svoje življenje za lepšo bodočnost naših prihodnjih rodov. >Daiec so tisti časi, je dejal ko smo se morali braniti, danes mi napadamo in preganjamo rdeče zločince, ki bomo tudi t sti, ki bomo sodili te izko-renlnjence v imenu teh, ki ležijo v tej zemlji.« Po njegovih besedah je godba zaigrala Še Beethovnovo Žalostinko. V očeh vseh prisotnih so bile solze, ko so se spominjali nesrečnh ta nedolžnih Slovencev, katerih kost! trohnijo v tej zemlji.
Popoldan ob treh je bila v dvorani »Pri Cenetu« lepa domobranska akademija, na kateri so se zbrali prav tako kot dopoldan, zastopniki oblasti, duhovščina, domobranci
Ve* pretekli teden, sledeč črnemu petku 9. marca  iro »o antrlosa&kl zračni
teroristi odvrgli na našo belo prestolnico svoj po gu bon osni tovor, je bil v znamenju globoke žalosti, ki je zajela brez
razlike vse prebivalstvo našega mesta. Toda ne samo naše Ljubljane. Udarec ki je bil prlzadejan kulturnemu in političnemu središču, je z enako bolestjo presunil vse naše podeželje. Ranjeno je bilo srce In duša naš>rra naroda, njegov ponos, ti«ita hvla Ljubljana, na katero je nared gkdal ob vsakem dogodku, selem aH turobnem, in pričakoval, kaj poreče.
To pot je Ml odgovor Ljubljane eno-rlnS^n. če morda včasih v preteklosti nase središče, katerega odgovor je narod pričakoval. nI odgovarjalo enoglasno, ali pa včasih spleh ni spregovorilo, je trn>nt »trnjem mHmfV^tirrlo svoje ogorčenje nad brezobzirnimi in nečloveškimi metodami, ki jih že dolgo če.sa uporabMajo Anglosasi proti nemočnemu olvimemu prebiva!?tvu. S svojim ogorčenjem in svojo ža!o«tio Je tokrat Ljub'->r.n f1 ■J.av.a'n, da je slnb^ho doumela smisel 9. marca, preTomnice svo-jeg-a frledanja In Čustvovanja.
V«**1 Časopteie. rargovori" na olieah. v Jnvnfb taksIA in na rlomovih so bili v teh dneh rwi strašnem dogodku posvečeni presnji in oceni 9. marca: žrtvam, gmofm škodi ter poHčnemu nomenu nasilja, ki je đoletc'o Ljabljano.
ZnnanJ-^ se je na«o orentolmeri oddolžila s»>r>m!n:i nesrečnih žrtev z veličastno žo^o slovesnostjo. Ir! je v torek In nato v sredo, ko so polacrali žrtve v poslednja počivališče, z istim namenom ns
In ostal: tržanl. tako da je bila dvorana popolnoma polna Za uvod je zapel domc-branrki pevski zbor »Logionarie, domobrance«. Sledila je recitacija »Domovini«, ki jo je prav iepo prednaial dcmobi^anski pros\'etar, nato pa je domobranski poroč-prebral vsebino udunostne brzojavke, iti so jo poslal: ribniški domobranci ob obletnici svoje posadke prezidentu in generalnemu inšpektorju slovenskega domobranstva generalu Leonu Rupniku. Vsi prisotni so sprejeli brzojavko z odobravanjem in ploskanjem. Nato je sledil prizor, ki ga je napisal g. N*kolaj Je.ločuik in v katerem se simbolično kaze trpljenje slovenske mladine, domobranstvo pa kot odpor proti komunizmu.
Domobranski pevski zbor je nato zapel nekaj domobransiuii in narodnih pesmi, na, kar se je govornik v toplih besedah spomncl jelendoLskJh. in grčari.šVih žitev ter obtožil
vse tiste Rfoničane In pokvarjena dekleta, ki služijo danes v hribih komunist čni partiji. I*rav lep je bil tudi dramatski prizor, ki prikazuje poslednje ure kočevskih žrtev. Igralci so prav odlično podali trpljenje teh nesrećnezev, ki sta jih še pred smrtno uro s porogljivostjo mučila poiit-komisar Kra'gher in izprijeni sin ljubljanskega bogataša politkomisar Vrhunec, ki js govoril obsojenim že poznane besede: »VI ste proletarci, pa se tepete za reakcijo, ki pomeni zlo, jaz sem pa kapitalist in se borim rra dobro, za prcfetarlat! Zato sem vas sam obsodil na smrt. ki vas bo doletela takoj.« Pokojni župnik Viktor Turk tolaži in blagoslavlja fante, kl gredo za pravično stvar v smrt. Kmalu nato, ko oddidejo, se zaslišijo streli in nato polglasno petje: 3>Srca mi tva govorijo, ne pozabite nas nikdar .. .«
Preprosta, toda lepa akademija je naredila na V3e prisotne najgloblji vtis. ki so se ra '.jali s trdno vero v zmago protikomu-nistične misli. S tem je bila slovesnost tega dne zaključena, akademlo samo pa bodo ponovili domobranci še danes, da jI bodo lahko prisostvovali še tisti, ki včeraj tega niso mogli zaradi pretesnega prostora,
Turčija je na Balkanu odigrala
Titov blok jo fe pritisnil ob zid politiko — Sedaj bi se rada
Gra?ika »Tages/post« objavlja zanimivo poročno o položaju, v katerem se je zna>!a Turci a po svoji izdajalakj polit ki napram Ncm-
cJi. List piše:
Nevtralni opazovalec, ki je te dni zapucTffl Ankaro, poroča o n^-raščjjoč zaskrbljenosti, kj jo povzroča turškim vladnim krojjom razvoj položaja na Balkanu. N'e prikrivajo si več, da je ta razvoj naravnost v nasprotju z ženami Turčije, kj se jc vedno ogrevala za federacijo vseh balkanskih držav ob isfreča-fm iz-, kljucitvi slehernega tujega vpliva Sedaj pa so moral: priti v Ankari do spoznanja, da :ma pojav Broz-Tita v Beoitradu za clj. zlom>ri odpor ne»-ovanskih držav, da bi se mo^Ia ustoličiti od M<^skve podp.rana slovanska diktatura v vsej južnov-zhodni Evropi, pri čemer si nadeva — ne slede na ideolog jo boljševizma — krinko vseJovanske ideje Ta nevarnost, ki jo je Turč-ja m priklicala s svo'c popustljivostjo napram Londonu in V»*a^ingtonu. pa vodno boi j jasno odraža lastno varno t Turčije. Pojav boljševičkih armad ob rurAo-bo!-
— Turčija dobiva plačilo za svojo izmotala iz objema Moskve
garsk men je med tem b<xJoei slovanski blok porinil dejanako že vse drv Soluna in vedno bolj je jačino, da se g tan pr: pravi ja tud-, razkosanje Grčija
Tako je nastal seda] v Turčiji načrt tesnejšega soetelovanja z Grčio. pri čemer bodo poskušali priregn ti rud; Albanijo, da b-. se na ta način vett varil pc!:t:Čni pror^otez prot skovan-sk: balkanski diktaturi. Prv diplomatski st"ki v tem pravcu so bšli t Atenah in Tiiani že pričeti. Tudi tur^ tisk je začel v zadnjem času, oči vi dno po v-.šjcm naročilu, obSmejšs razpra\-l ati o tem pr^blermi. vendar pa me kaj prepričevalno, kajti v merodajn h rur&ih krogih že občutijo, da je Turčija, ki je po svoj-, lasmi krivdi prišla f odv^nost »zavezn-kov«. prenehala biti meroda en politični čiri telj Kljub vsemu pa se skuša Turčija približati tudi T:ftv Dosedanji rur^ki poslanik pri Šube^čevi vladi v Londonu je bi! odprJd can I in bo poslan za poslanika pri THovi vladi v j Beograd.
K?aIj«vS2«i tiger — tislmcčnslšl •cMepnlk
na sveta
f} t
&do je kriv propada Jugosia\ije?
Kdo je kriv vseh posledic, ki so sledile pustoloA-skemn pnen: potokov krvi, požsranh vasi in iz zraka razrušenih naših most?
Odgovor dobite v knjigi »SAMOMOR JUGOSLAVIJ X«,   ki   Jo   Je napi«al dr. Danilo Gr/^rič in ki izkle te dni v ZALOŽBI    »L. TJ C*.
2e nekaj tednov V? tega, odkar so Nem. ci spravili na bojižča s\Toje najnovejše orožje, nov tip tp.nka, ki so ga nasprotniki sami v primerjavi s p rej *n jim. >Ti-grom< Imenovali ^Kraljevskega tigra*.
>N>emžkl Kraljevski tiger je dosti boljši nego katerikoli cklepnik, ki ga lahko proti nJemu postavijo sovražniki Nemčije«, je zapisal pred kratkim Stanlev Bishop v >Daily Heraldu«. Prizn?! yzt da ne morejo niti najnovejši prot it r.r. kovsld topovi prebiti oklepa Ki-aljevslvega tigra, in je zaključil sveje razmot: ivanje z resigriiranan stavkom: >Treba je povprašati samo posadke naših oklepnikov, ki so dožl,re!e in preživele spopad s Kraljevskim tigrom, pa se takoj prepričss. kako strašen je ta Ijudožer, ki so ga izpustili Nemd!«
To priznanje iz nasprotnikovih ust *e samo dovolj pove. da so neonski taakisti dobili spet nevo orožje, kl jim se bolj krepi občutek premoči nad sovažnikovimi bojtnimi vozovi. Kdor pozna prejšnjega »Tigra«, opazi že na zunaj razlike, kl izpričujejo večjo zmogljivost novega tanka, n. pr. daJjSo topovsko cev, višji stolp, poševne pJoskva, zlasti pa zek> pic-sko krm-sko pk;ečo,
Na nekem pogoveru z novninarji je državno m&ofeftzatvo za oborožitev in vojno proizvodnjo objavilo vrsto  podrobnosti o tej pridobitvi nemške vojske. EVo 1&41. so nen-.t'-.i *. „;!:ovskt modeli prekašali vse sovražne, žele ob začetku borb na vzhodu se je pojavil enakovreden sovjetski T 34. Da bi tega čim hitreje prekosili, so Nemci zgradili sv:jega Tigra. Skopi čas jih je sUil k preprostejši konstrukciji z navpičnimi ploskvami in z vgradnjo že preizkušenega protiletalskega    topa.    Navzlic izrednim uspehom tega težkega oklepnika pa so začeli takoj pripravljati še boljši tip., pri čemer so izkoristili vse izkušnje, ki so ^h imeli s prejšnjim modelom.
V skladu s Fuhrerjevim poveljem, da mora vsaka nova konstrukcija pomeniti prednost pred sovražnikovo oborožitvijo, so n- -vi tank opremili s sledečimi izboljšavami:
Topovska cev se je nasproti prejšnji »Tigrovi podaljšala za dobro petino m povečal se je tudi naboj. S tem so dali izstrelku znatno večjo početno brzino, bolj ploski tir in večjo prebojnost. S tem ▼ zvera. je dosti večja gotovost zadetka, m tudi ▼ primeru hudih pogrežfc pri
Žalah cbrala tisoče prebivalstva. Tu «o »e nešteti poklonili. nesrečnim žrtvam, tu so dali Izraza svojemu gnevu in gnusu nr*d zločinom, uprizorjenim nad nami, tu »o govorniki izrazili z jasno in nedvoumno besedo vse tisto, kar je v bolečih srcih v onih dneh nosil vsak zaveden Slovenec. Besede, ki so jih spregovorili nametnik župana g. .Jančigaj, škof dr. Rozman, predstavnik nemških oblasti Landrnt dr. Donjak In končno prezident general Rupnik, so to pot bolj kot kdajkoii odmevale v sreih in razumu našega  ljubljanskega prebivalstva.
Da, tudi v razumu. In s tem se je Ljubljana oddolžila spominu žrtev letalskega nimfijn tudi notranje, duhovno. Ta oddolMtev Je globlja, pomembnejša, rodovi tnejša.
Globlja, ker ni bila samo izraz zunanjega sočustvovanja, ki se mnogokrat kaže zgolj v žalnem oblačilu in na grob položenem šopku ali vencu, marveč je bila res z vsem srcem in dušo občutena žalost nad Številnimi žrtvami, ki so morale nmreti na tako presunljiv način, nad veliko gmotno škodo, ki nam je bila prizadejana. Bila pa Je istočasno tudi ir.raz ponosne kiju bova! n osti vsem strahotam, Id nas morda Še čakajo.
BHa je pomembnejša, ker Je bila razumsko poglobi jena razjasnitev, veter, ki je odpihnil več kot triletno »lepoto naivnega verovnnia v neko posebno usodo, ki naj bi bila namenjena Ljubljani
Rodovirnefša, ker Je po vsej zunanji In notranji eloblnl dokazovala, da padle neclr.ižne žrtve niso bile zaman, marveč so bile plodovito in dragoceno — čeprav
drago — seme pravil ne jšega in zato ed: no rešilnega gledanja res že skoro iz-kr\avelega narodiča.
Ljubljana in z njo vsi Slovenci »o v žalostnem tednu tik pred nastopom pomladi imeli mnogo povoda za riobot razmišljanja. Zunanje sicer turnimi in prizadeti obrazi s stisnjenimi ustnicami pa so vt-ndarle doka/ov^P. da se je v teh težkih dneh v ljudeh nekaj prelomilo, marsikaj spremenilo, morda vse odločilo.   LjnMjana  danes  nI  več star;i
Ljnbljana, Od preteklega petka živi drugačno, novo življenje. To življenje Izvira  Iz   spoznanja   varljivosti  obetov, ki so tri letn in morda še več uspavali njeno prebivalstvo. Ce nič drugega, Ljubljana je v tej težki preizkušnji prišla do grenkega spoznanja, da Je vojna z vsemi nečloveškim] grozotami se«rla rndl po n|H. da Je treb3 pokopati vse titvnre, vzeti stvari takšne, kakrSne so v re-n> cl in se pripraviti na — vse, morda tudi Še na hujše, če ne najhujša Ljubljana je spo'.nala. da ni privilegirani miljenček sedanje vojne, marveč da veljajo zanj< kot za vsa druga mesta širno Evropi isti zakoni vojne in politične neizprosnosti,  ki  ohranja samo  močne  in zrele brezobzirno pa pognhlja in uničuje vse mehkužnože,  ki  trdotam   časa   in živ-IjonJ-ki  resničnosti  nl*»o dorastll.
L ju h! lana je razmišljala In razmislila. Danei kaže novo lice. Nauk tc bil strašen. Morda žrtve Iz naše srede ter gmotna škoda, povzročena nagemu m rodnemu Imetju, le ni hVn zaman. Morda m nam žrtve, ki jih objokujemo, pokazalo novo, hol.jso pot. kl bo pot ohranitve Ljub!?t»ne in slovenskega naroda ter lepšega In beljSega žirTjo^H v bodočnosti.
cenitvi daljave ali pri naravnavt. Izboljšave merilnih in drugih optičnih priprav, na primer večkratna povečava itd., upoštevajo čedalje bolj naraščajoče raz'.a'je v borbi. Spočetka so tankovski topovi streljali 800 m daleč, sedaj zmorejo v normalnih okoliščinah kalasnih 2500 m. to :a v zelo ugodnih razmerah so nemški tanki dosegli prestrelitve tudi že na razdaljo 4000 m.
Drugo važno pridobitev predstavlja Izboljšani oklep. Dosegli so jo s poševnej-siml ploskami in okrepitvijo oklepnih plošč. Pcševnejše ploskve silijo zadevajoče granate, da morajo prebijati dosti več lekla, nego ga predstavlja sama debelina oklepnih plošč, ne glede na to. da se granata v večini primerov cCkloni v neugodno smer aH pa spl^h odleti.
šibkejša mesta v oklopu so odpravili, kolikor je bilo mogoče, in sta v krmski plošči iz tega razloga opazovalna zaklopka ter opazovalna leža za vozača popolnoma Izginili. Vozač lahko pregleda položaj z zvlšenega sedeža skozi okence v zgornjem delu oklepnega okrova. Prav tako je omogečen tudi poveljniku prost razgled, a neprekinjeni čelni oklep pomeni zanj, kakor za ostalo posadko večjo var. n<*st. S tem oklepom je Kraljevski tiger neranljiv tudd na največjo bližino.
Med nadaljnjimi izboljšavami je omeniti podaljšani oklepni okrov, kar omogoča vozilu večjo zalogo pogonske tvarine in streliva. To mu daje spet večji akcijski ralij. Navzlic večji teži pa je Kraljevski tiger s posebnimi konstruktivnimi ukrepi ohr.r.il isto okretnost in brzino kakor Tiger. Vse motorne In krmilne naprave delujejo avtomatsko, enako se avtomatsko obrača tudi poveljnikov stolp in namer j a ton Ror. bi iz bližine so posvetili posebno pazljivost, strojnice ojačujejo napadalno in obrambno silo novega voza, iz posebnih priprav lahko izstreljujejo svetilne granate in svo<"e zoper meglo. Posadka sestoji kakor prej iz petih mož: poveljnika, vozača, radijskega telegrafista, strelca in nabijalca.
Tako je zgledno sodelovanie med ministrstvom za oborožitev in vojno proizvodnjo ter orožnim uradom vojske ialo frontam orožje, ki se je že v polni meri izkazalo na vzhodu in zapadu Razvoj pa gre seveda še dalje svojo pot.
Povračilna ©gei2| m Aiigllfo
Za lakomčriim stavkom Vrhovnega po-veljstra nemške oborožene sile ^Pcat ogenj na. Ljonion se nad^aljuje nu~č ;m dan z maE&md presledkih oe kri j« dosti već, kakor bi človek sodil na prvi pogled. Posledice obstreljevanja s po\TacV7nim orožjem
VI in V2 so dosti hujše, kcJkor si predstavlja ne^po-uiena Žrlr tka javnost. Angleški uradni krogi se trudijo rta vso moč, da bi pri-KrZL pravo stanje Škode, povzročene po obstreljevanju b povračilnim orožjem, Za--
(lovcijujejo se s preimleto Intfctfffco: >V zadnjih 24 urah je bila Južna AngSfla priz:ri-šče sovražnega zračnega delovanja. Javljajo škodio in človeške žrtve.«
Po vesteh *z ne\tr2lnin krofov, pa so te škode ii žrtve v Angliji <*:sti hujše, kakor se splošno misH- Južna Anglija je že od lanskega jlmlja p:id nepretrganim jem povračlinega orožja, k; je spremen lo že prenekatero mesto v teb. predelih Anglije
v ruševine. Obstreljevanje s pcvTačilndm orožjom postaja zmerom bolj m^-čno in dosledno. Poleg tega pa so neprestano širi obeog ozemlja, na katerega padajo izstrelki rxrvrači]ne^a orožja. Nedavno sta bili obstreljevani z VI in V2 tudi Srednja In Ševom a Anglija rta ve-:ko zoprc-pa5čen*e ?>n-gSeđke javnosti. v teh krajih so se počutili do neda-vnega p>veom vame prod obstreljevanjem s p^-račdrtim orožjem. Sedaj pa prihaja bridko spoznanje, da ga ni dela Anglije, ki bi b:il varen pred simfcni udarci neenakega povrati1 nega orožja
Po napovedih merodajcih berlinskih krogov je v kratkem računata s poj učenim obstreljevanjem Angfije s p^-rafrlinim o o-žjem. Obstreljevanje se bo vršilo v salvah, kakor se je to zgodilo že r*arkreit do sedaj. To obstreljevanje primerjajo nevtraVš opa-2i:r.-aJci s silo velikih potresnh sunkov, ki lahko spremene v nekaj trenutkih cele mestne okraje v ruše v ne.
Po prip^rvedovaju Angležev, ki so pr-spelj v Španijo, pade sedaj povprečno vsako uro po ena salva povTačlnih izstrelkov na Ix>ndon. Duševna napetost prebivalstva mora vsak trenutek računati s tem de. ga ho pognal prihodnji trenutek VI ali V2 v zrak. Val prernožnej&i I>ondn-čani so že davno zapustili prestolnico in ae naselili na deželi vsaj 50 km daleč od Londona aaaaaaaaBBaaaaaaaaaaaaaaaaaaanaaaaHmMmH
Varctnfte z eJektrflco!
Raspleti £?o svetu
TUDI MOSKVA IMA SKRBI S PREHRANO
Sov/efatfrl vlad3 je izdala te dni obsežne ukrepe in stroga n*n'odila V9Sm poljedelskim ustanovam Sovjetske zve/e V teh nevodi h se poudarja, da je v leU šn;em letu preskrbe prehrane  rwj\\ižnc;sr, naloga   v-vh Sovjetskih
ustanov. Pn\-ršir.a obdelane temije se mora ¥ letošnjem letu povečati za na manj S mil.Jonov hektarjev, V svoji okrožnici tudi vodstvo komunistične stranke hudo ozmerja potart**-ne pokrajine, k: c£» niso iz\'ršile svo/e dolino* fti m so že liziko le*o pride\Je mnopfo premalo, ttsko da je levfmtnlo seda) občutno pomanjkanja hrnie. kar bi irtc«nilo vplivati tudi na vojaški položni. Zato ffjtajo naroča veem svojim ot^anosn, naj z nmjvečfo stro v *Hr, nastopilo proti veem\ ki bi ganenusrjfM a • :,i dolžnost^ zlasti pn prot! Hsitm kofhoenvumu ^' ne bodo odda1 i predpisane količine Uta in drugih pridelkov.
PREBH7 A l STVO BI TDtMPESTE ŽE DEPORTIRAJO Kakor poroča mad&arski IM ™Fuv-'*><.-c \ < >t, so pričeli bcffsevfki t;kof po zasedbi Budimpešte z deportiian:cm prebivalstva. V velikem koncentracijskem taborOču so zbidi pod pretvezo, da t»re za ljudi, ki so sodtUovaH pn cd-CKlporu proti boljševikom, 20.000 ljudi h so jih nato v dV<:r7i kolonah nasitili peš v dunavsko pristanišče Bajo, odkoder jih z ladjami odvažajo v Sibirijo.
BOLGARSKA VOJSKA PO.n BOLJ'sEVl-SK1M SKRBSTVOM Vrhovnemu poveljniku bolgarske vojske t?e-nenJu Marin&.ni fe bil kot njegov namestnik dodelien boljšciiški general Kosovski, Čeprav je bolgt-.rska vojska &fl od sramotne kupntula-cije dalje dejansko pod hoijsevtekittk \Thovnun poveljst\'om% vidifo v tem imenovanju dokaz, da je prišla popolna podrejenost bolgarske vojske na ta način tudi vidno do ara? 3. MotkvO na je napravila s tem nKi.if;nji korak k popolni bo'jševizaciji Bolgariji
ŠVICA PREKiSJ L A DIPLOMATSKE
ODNOSAJE S SLOVAŠKO Primeri in zbledi držav, ki so se brez potreba uklonile d:kt:tu Mosk\-e. š\ice m nfene vlade očitno še niso izm.ndrilt. $\,'iea vodi fe nekaj mesecev sem dokaj čudno tv1g3-svto£a politiko. Te dni je bilo uradno ob *n\'ljene, da je 5vica prekinila diplornat.dce odnošaje s Slovaško m istočasno obnov&a d'pl'irr.aiske tttkš s Češko vlado v Londonu SiovaAs} vlnda je spričo tega naročila svojemu poslaniku v Bernu, naj w z vsem osobjem po?lanr$'\.> nemudoma vir.tr v domovino.
KJE JE ROATTA?
Beg bivšeg* lafa italijanskega generalnega Stčba generala Roette zadaje Bonomijcvi vfadl hude prednice Po dal/tem pos^ovtmju je vlada razpisala nappado enega mi'ijcnn Hr m era^a, ki bi pripomogel, da bi gs hrstmdth m znova prijeti. Po poročilih iz Rirru, ni izključeno, da pride z.ir.idi tega be^a celo do resne politične knze. Trdi se namreč. a*i je general Rnatia z letalom pcbegnil iz Italije na Porto-ga/.sfco. Komunisti in niihovi z«\czrJkj so prirediti te dni po Rimu bučne demonstracije in zahtevali, da zapro poveljnika karabinjerjev generala Orlunda, k da ie pomapfrl Ro^tti pri begu. Po drugih poročilih, ki so prispela v Milan, pa se skriva gsneral Rontto v V&tkznu* kar pa dos:ej uradno ni bilo potrjeno Med tem je bil generai Rcatta in contumatiam obsojen na dosmrtno ječo.
Boncmijev tiskovni urad poroča, da fe do-gnda preiskan-a d>de b2ga br. šeg-; Uda gene-tabiegu Utaba ^enerafa Roaite, da ie bila nadzorovana služb j ?elo zanikrna, Mzjoria. ki je vcd'1 to službo, so pod sumom, da je pomaral hegu, zaprli. Preiskava d o »le i ni mogla do-: n .i. kje ee sedaj skriva Routta
PREPREČEN VOJAŠKI PVč NA PORTUGALSKEM
Po br-.tanskih poročilih iz Lizbone je neki »odbor za os\'cbcditev Portur>.i^ke<t predložil predsedniku vlade Ssl^zarju preko vojnega ministrstva spomenico oficir rev, v kateri zahtevajo po-' š::nje plač celokupni portugalski oborožen: sili Istočasno je pred ednik republike Ca^mona zafite\a!9 naj Saletzar poda ostavko. Saiazar pa je pristal na 50-cdstotno povišanje vojuil:ih plač imeno\*al mlajše generale in admirale in stave j%e ucokojil. K a ta način je prepreči! nameravani voja&d puČ. do katerega bi bilo brez dvome. priVo, če bi bil zahtevo po povišanju plač odide nil.
Ste v. 12
»SLOVENSKI   NAROD*, torek, 20. marca
Stran 3
e vemo tta
*t<2   d???«?*! a • a
Ognjem   krst, ki  je z  gangstrJcim napadom
angit ameriških teroristov tako bridko prizadet nase mesto, nas je končno ob dvanajsti uri le tzmodril še nedavno te bih večina od nas n   8nj*\ da se aovTažnj bombniki za Ljubljano
sp rte znienijo m zato n;wn ni &o nič kaj po.cbrto do živega kadar so pr^brenčah nad r-a.-r jeklom smtton^tv ptiči. Niti alarmi nas ni-o posebno vznemirjali m jezili smo se naj-\c zarad tega. ker so nas motili pri nmVh dncimih op>nvk:h in ket <o ru.s i'sevidna »oče ss postal ea t.iko vztrajno podila v zaklomšča
»Zakaj neki, ko po vendar nič ne bo...* Smo godrnjali in deda!i. da smo se jim na k^-sen način •zmuznili.
J }:šča «mo *» spočetka ko so ph
zi. cli graditi, sicer radi od zunaj ogledov; li. kc.kor si otrok opleduje novo ig-ačo. Pozneje st?-? pa skoraj pozabiti nanje L~ redko se je k< , -pomnil, da so zfrafena zato. de se med si.:mom zatečejo vanje.
Strešna petkova tragedija nas je pa teme l p4 i spreobrnfa. Naša javna zakloni'ča $0 kar m. nkrai postal,] hudo popa1 ar na. Zda i je med ai:-rm v njih tak.ina gneča da dostikrat r,e d( hiš prostora, če nisi do\-dj uren. Na'boije obiskani sta novi ztklcnišč* pod Rožnikom. ni> m,m j na zak'nn'iče pri Mestnem don*u, Etfr atu in na Kar!o\>ski cesti pod bivšo S»-m   so\>o tovarno.
2.e na vse zgodaj hite ljubljanske gospodinj* po svojih oprnvkih. do potem čimprej skuhajo in post ore najnujnejše, ie preden se iz m*?'??'* proklize sonce.
če se srečata oVc znanki, neredka slis-i isk-scnle pemenck-
»O. gospa, v khiero zaklonišče boste l'j pa danes ?<r
*V onega pod Rožnikom.«
»Pa mislite dobiti prostor?«
»Saj sem že Mihca z Vem poslaTa nzprcu da bosta med prvimi notri, ko zatub mlaznu*
*Cilcite. to t,te pa prtmeino r.hredili. Bom ie jaz nošo mamo postaia\ da piihrani malo prostora.*
2e v zgodnjih Jutranjih urah se prej ravnimi zaklonišči srreha'&jo rasni »Miha? pa »Vere* in »mam cc<r. da pvihrLvi'o prostor za svoje družine Ko se Ogjastjo turobni zvok- afatm-n\h siren, r/rc rerfe proti zakloniščem. Mamice z  VOzički,  možje z nJirbtraU . ohooi s
for rtcfimi, sfare jv.t?L*c. nb'izere z odejami in Vi"- ' r hiti r-toti 7aklmf#en% Nekateri imajo tudi slo'čkc s seboj, ker vedo, da bodo v zaklonišču že vsi prostori zasedeni,
šteti je p>a težkn po \-eč m.
7 ua- Lc<t'r,   k t ga v n&gjšct doma n:*r> moill
/vjjes&i. im :n nekateri kar s seboj. ?enxke pletejo in Uvajo, nekateri čitajo. Tudi otroci irv;/o s seboi šolske knj£e »n z\-czke. tods •    ? ic /a tokina mlada frčeča, biti v roklo
mSču v tolikšni mm ki neprestano ^o\»c>r« \ekr:teri ctruri se
2&n ■
scu
n.
jim zdi f>A strah
Man
Z£
i najrajdUmejeth ljudi%
bran in se učiti ieje '.o. nekaj no-< -e*?n tn h: 4:ri\t.n}<? v zakloni-
Plahi ih Ubi sede po-zlikih nedolžnih očeh se leske i Trore. ki jim jo da;e neusnv-tako nodaf spoznati.
r<~<: hnr-'ba ne more parti ne če nam doma zažrte hih^? Pa W71 doma in pulke. Da mo:i
kje br,mo sprafi pofem, če nam hišo? bomo je d7 i. če ne
kuh;nie. k:cr bi ti kuhala?«
' je malemu Andrej-
x>.*ir.niica, in ktc bnmb.i  pcirnš: hišr. bomo imeli vw kuhinj*
»Mamica, kaj je res. čl*' bomba ubila očka in mirmico. pa stsregs o mamici ;n je zda i čisto sam? Pa
zakaj se je to z#xlila, mamica?*
Tako *   rajšujejo nedolžna otroška usta. in
mamice ftm mora o nenehoma odgovarjati, to-
lažiti, a včasih j:m besede prelomi dolg vzdih Ko oznanijo srčne, da ie nevarnost minila.
bruhnejo zaklonišča na ceste žh-e reke ljudi.
fcj se obseženi s torbami, odejami, plašči in v/ po najkrajši poti i^sćejo v tvoje ■ve.   I *'vri se zd>. dr, sence s-je mnogo
s\'etleje. knkor pa ie s'jalo dopoldne Otroci
se smerjo in veselo čcb7jafo in matere jim
zadovoljno odgovarjajo. Saj je tako prijetno
hučati se — domov.
Dom. kako velika  in nepopisno stndk-. je
ta beseda v teh dneh. h. 1 :or,.mo neprestano
trepetati m se bati zanj!
Ako že!'*^ d r o d <: t i
posteljnino in slični predmete ter sami ne uteg ste priti . oa8 lokal, prosimo, 4; - nam to ustmeno ali telefonicco sporočite. Poslali bomo k vam na dom svo-
ji Lca oakapovalca. Nakupovalnica Socialne pojoči
Ljubljana, Gradile št. 4, tel. št 30-39
Pri npodabljalcu Ra}ku Slaperaifcu
Na podstrešju prvega, sttpcvaaca veafike >rOeOec biae na Poljanski cest kna svoj a*-eslje že dobro bosiu isn prtljuiadjetii u-net-nik, akad. sLkar Rajko Slapernik. V tej deiavnici je njegova mo>itrsaa roka ustvarila že dolgo \-rsto *jrte.^ixjh n^uetnin, ki vse nedvx>umcio pi"edoeujejo nesporr.e rnoiii' (fti tega sicrornncga, samo za uii.et-iv Bt žaveOega n:x>itiAj^^ca.. Rajico Si'ipor_ dAe že dxxgo ni prirej Obanc saictfjojne Lmetnjostiie razstave svejdi del. 2o revke pod< be, ki jih od časa doCaisa Supcr K postavi na c^fled v tej ali on '■ iz^fAr omat-n fitdfa saloi ov, pa r^pj-jč^ij^jo fia toe .^varite! jske anožnosii Ui.;-:o v pogk*2u barv kakor po izberi i>   ob<l?3'ivi rr.ot'\n.
Aka-d. s!ik-vr Raj'ice &apeTblk je naj-rrv>iriejS; v poatretu in krajorL Tako; ob vstopa v Ojekov atelje, ki je prav za pryv stalna ed n^.vena razstava, saj obrega množioo izdelanih In neiZoelan.h podob raz-iiOrJh m<-'tiv>v v- velikosti. p»xvir .vjo ste-hemejrK .4»:rxovalc-a znrni obrazi, že- ski in moški, p: a v v porLrcrt: h prihaja do ii-rassa umetn koro znisoje; vsi so dognan:, žrivi in prieuioča. B'p"Xvo živn, to;?i;t\ 'vrv in moČn h. u<-.:r-*.ov;tih potez Id 9h ^lapcJTiik'-v či-(p'č s *ak."*T'.o umvrrv^še"ostjo razsipno polaga na platr.;, je njegova ruvj-nn.-v: i'eaa,   kn   ?iJaiLi "pn^^ja
zrriiZ-' pri liro) '^.b" 'ar-^j težjih 2dač^jrv y. krajinskiti  m&Lfrs&v v  času, ko se narava "pjšJ^e-srJ.,   ali   pa   rs 10Točn h   gorakrh sklr Sli i omikov 0       uklene na piatno
»neiej afi-aK, resi^av \xraa portretiranca oziroana portre^iranke, nje^^vo bistvo, nje-gxr.x> ntrtraAJciSt:, ta«u> da portret preci-starvija res celega človeka in ne morda sa-zufj bežeo pog- od rja njegovo mnog^rat
varljivo zunan^st.
V izJberi kra.;ij e^cih rcaotrvov je R. Slepar-nik niTjogositrar.ski. Z-iane ao njegove c*.>
či.e po>JoOe in^>*^i steo m dru b \-rhc/. v n^^-v- ner-ocredni in d£iljni hY.-žtni. znanih jezer, cvetočih polj in z knh t ■ a v. 1 ■'.: en-. košnT- ih dre\-«3, dfiJrje ^ poc iobe iz pjs/evine in n^rjoerecjne Ijiiolj..rjake o.-.' kafe r  tudi  ai U"-- - aame.  Kjer ai
atzmj \""ho.a, glo^olve \otie in koš-iiia drevesa, tam pi haja -iajlx«:j Jo izrazi njegova atvarjpJBa sila. Prav tako znane Sn slovite s". S^ap?rrLi:»ve MSctone. značiSne :i-gairalne kMXQK» ci je in Ubodttja. UspeSno ie ob le1 al tu:h ranne 3^ro;k*>rinske ra«.dve, ki so m^d nr^rai irp KŽ^btjftlci manj pri. rjp ; .1 nrar. Prav i-z teh po:ob je raa-Vtdno, da &lan>irr::iiku foim^t rti r_'(kak ixx>-blesn.*Ns vo. h • ionskir-!-:n'h se mu Je posrečilo ir->'%i ti OaHboe ?z davne Jn b>žnje pretek:--.*.Ta 3. i-a dela OdHfcuje prinfi v vsej resn č:i &J. Sto^a prod rami &i zaanih in r.ecnanih ljugi nekda-DjRi dni. njih ofc06a<JI :n navade.
"To Auieč ne \'^e. R. S'apem-k r enim* Trne d:a 'n ptSe. V^ponja se ro trdi, tmje-vi poti soc*cbne°:a umetnika stremeč da bi svoje delo se na L-."o rrp~polnul in tako v □ajvišji  meri Icciristžl narodu. V-k.
V—a
fce&Ik uporab
ZcJ: a\TLiki n.* Lečo nedvomno n komur pri-poročali, eulj odloča o svojem zdravljenju i-:a:n. Skoraj v aiciietnem zuravstvene^n se-stavku ćicaiiio, da se moramo obrniti na zdravnika vselej, kadar koli se čutimo boi-ni. ^ninoi-uo. k> dvomimo o svojem zdravju. Takšna pripi n i ..\ pa dandanes skoraj niso već petiet/nu; zdravnika nadlegujejo tudi mnogi povsem z^r^vi ljudje, a!i namišljeni bo.* >l.-i. Ljudje j ki hočejo biti boln! po \sej sili. Mnogi prihajajo k zdravnikom samo nu zdravstvene poavelei česar pa ne smemo ^rra;;::u. saj je skrb za zdravje vtdno upra-vič sna in ni nikdar prevelika. Doider smo zdravi, moramo skrbeti ua zdrav: tudi ostanemo, saj nam zdravnik pogosto ne more več pomagati, ko se obrnemo na njega že preveč bolni.
Vendar sc tuđi dcndanea mnogi ljudje Se
vedrio izog:i>ljejo zdravnikov. I'^ekateri mislijo celo. da n lahko pomagajo sami prav
t'jJco kakor bi jim /Mrav-nk. Baliajo 3e, ko-
Ukrat so se že sajni pozdravili m da pac sand najbolje vedo. ceaa poLrebujejo. Pra-
Vijo, da do; :o p.-c:vijo učinek pos;imeziiih z.:i: avli,, ki jih Iah:to kupijo b: cz recepta. Nekateri se skušajo pozdravit? v vseh primerih z aspirm^n. Mislija. da je mogoče sleherno bolezen pregnati z znojenjem. Ti
ljudje morajo Diti v resnici trdnega zdravja, da se Se  niso ugonobili.  Morda prav
zaradi tega res ne poue'oujejo pomoč: rdrav-
nika, nedvomno bi pa potrebovali zdravstvenega pouka, da bi sposnaii, kako nevarno je. Igrfttl se z zdravjem.
Dandanes so moncia tudi že izumrli predsodki nekdanjih zdravnikov, da mora biti zdravniška umetnost s:tr vnost, nekakšen Unbtu, Ccš, čira manj laik ve o zdravljenju, tem bolje, da se ne bo vmešaval v zdravniške zadeve ter se skušal »zdraviti* tudi sam. Nekdaj so zdravniki mislili, da Škoduje nj:m ia ljudem samim, če so ljudje zdravstveno >Izobražord«. I-judje bi naj ne razpravljali o zdravstvenih zadevah in nič drugega bi jim ne biio treba vedeti, kakor da se mrajo obrniti na zdravnika, ko mislijo, da so bolni ali ko čut-jo potrebo po zdravstvenem nasvetu«
Mlajši zdravniki sodijo drugače. Mislijo celo, da  koristi zdravnikom,  če  so ljudje
čim bolj poučeni o zdravju :n bolezni, o telesu, zdravljenju, zdravilnih načinih itd-, kajti šele tedaj bodo spoznali, kako potrebno je strokovnjaško zdravljenje in kako dragocena zdravniška pomoč. Dobro se bodo zavedali, kako silno nevarne so nekatere bolezni, ki se kažejo v začetku zelo nedolžne.
Zdravstveni pouk pa mora biti dovolj po- i ljuden, da bo res kaj zalegel. Učene zdrav- j stvene razprave odbijajo čitatelje, da jih mnogi sploh ne čitajo. Kdor pa že čita, mar- j sičesa ne razume, zlasti, če je razprava natrpana z učenimi strokovnimi besedami. Ra- ' zea tega bi zdravstveni pouk ne smel biti nikdar površen. Posamezne nasvete lahko sicer nudijo lista v Itratki poljudni obliki, premalo je pa, če pišemo n. pr. o vitaminih ali hormonih kakor bi govorili o navadni prometni nesreči.
Prav tako bi ljudje morali vedeti vsaj nekaj o zdravi Inih načinih in o posameznih zdravilih, ki so najbolj pogosto v rabi in ki so napix>daj brez zdravniških receptov. Napačno je mnenje, da so vsa zdravila k so naprodaj brez recepta povsem nedolžna sredstva Tako zelo grešijo ljudje, zlasti me-
[Jati zdravila irez zdravniškega nasveta?
deti. da glavobol napoveduje razne druge bolesni, a navadno ga skušamo pregnati z enim in iotim zdravilom — aspirinom. Aspirin pa zmanjša telesno toploto, odnosno vročino pri bolezni in slepi nas, da ne čutimo tako zelo bolečine; sli nas k znojenju, a znojenje ni v^clei koristno; bolniki s slabim srcem bi se ne smeli spuščati v tako nevarne e^perimente, da bi pri vsaki priliki nalagali srcu nepotreben napor.
Zdravniki nam pa tudi vedo pove lati, da ni oriporočljivo jemati aspirina in podobnih sredstev že zaradi tega ker zdravnik težko presodi enačaj bolezni ko si bolnik umetno zniža telesno toploto. Mnoge nalezljive beležiti namreč nastopajo z visoko temperaturo. Potrebna je takojšnja zdravnika polnoč a zdravnik ne more presoditi, da gre za kaj rednega, če bolnik nima visoke temperature.
Ljudje bi pa torej morali vedeti, kaj je
prav za prav zdravilo in kaj ne. Zdravilo
ni vsako sredstvo, ki z njim skušamo pregnati bolezenske zrake, odnosno u o lazi ti bolečino Tud: aspirin sam na sexi ni zdravilo, temveč ne'takien zdravlhu pripomoček, ki
pogosto le za-easno ubla_ži boioomo; zdravilo Je v nekem pogledu le pri influenci, v kolikor pač polaga, da se oznojimo ter skušamo Z znojenjem prerinati vročino ter pre-hlajcnje. Tvajbrž ste že sami spoznali, da
ste bili po »zdravljenjut z asprinom ni Časa precej oslabeli, že to bi vas moralo opomniti, da uporaba aspirina ni brez posledic. To velja tudi za druga podobna sredstva, n. pr. za pyramidon,
Ze iz tega sp revidirao, da je zdravstveni
pouk za ljudi zelo potreben ter da nikakor
ne more škodovati zdravn"kom. če tudi preprosti ljudje kaj vetio o modernih metodah zdravljenja. Zato bi bilo rrav, da bi Imeli zdravniki" ki se od časa do časa približajo Hudem s poljudnimi razpravami, čim več posnemalcev. Pisanj? za ljudi je s cer požrtvovalnost, ki se pa obrestuje posredno tudi piscem, četudi se zdi, da njihov trud ni primerno p?plačan. Sicer je pa ™ožrtvo-valnoet zlasti za zdravnike ena r ':h vrlin. F- S.
ne tudi škodovati. Meščani použijejo izredno mnogo aspirina zlasti pozimi. Na omotih takšnih zdravil ali na priloženih navodilih, kako in za kai je treba zdravila uporabljati, pa ljudje tudi pogosto čitajo, da tablete pomagajo pri celi vrsti bolezni. Tudi to je napačno, čeprav pišejo takšna navo-d la strokovnjaki. Predvsem bi morali ve-
Alantca:
fie areusuvo epajteni&cuaaa bu.ezaaaa,
proti m     ■■<> vsebuje cta»eaj toj^*-*
izvrs — b, aa adra je poueaa.h ^»uovi, oa se nm Owjkrijnu>!€
Tako ii-ui je govoril zdravn k, k? sem se n.-. ...a ite. ^vOje.u zadnjem *leuvanjiic.
»Leto....... zdravmtau ueoo&na
pri b „e . aii, deloma ugov arjali.
L)j.      Leou.:j \iio u-su vi^una zdravikia
rast______a, ^ii.o kac ljuai verjeli, Ai. ta cuii,
duh . .!
I » •.; jedli vsi, potem te ~dišave ^ n.1.1 ODBJSsaM ne b:s^e-t, je motarOMSj zdravi tik, *Z Jrtaj im svetom pa Jta»k ne pridete v dot-^o.c
To je 1. Z.iravnik je imel prav. Za-
čeli srn:- jz&Soati Zm\ če^niom m ga zobali" s taft x kaleor na pitmer Koza liže
I. Sevc ia med nami ni dohitelo po rožma-r-nu, toait kaj bi! Glavno je zdravje.
če je bil češenj tako izvrsten in pr^po-r:o.jiv na letovanju, ga tudi rjorna ne smem p.:poinorna zanemailu:. S to mislijo se p>-uara nekega jutra na živiLski trg. Ali z^-~ man. Čebula je bila še na razpolag:, tsto že. Toda češnja — mc. Niti duha .ni bilo nikjer več po njem.
Vprašam prvo brjnjevko. vpraSam drugo tretjo, kam vendar je izvinu ves česetij.
tgovor je bil vedciic« isti: »Kmetje ga imajo, a ga ne pripeljejc-.« »Ali češnja sploh ne bo več debiti na trgiiT, pcezvedujern.
Zenice zrrr'gujejo z rameni. Torej nč. 'Grem v pisarno. Spotoma se spomnirn, da naš telefrdst Stane stann> na kmetih. Taim n"--je na Bavjvu In je po-strežljiv So vek Kaj, če bd se mu prJpo-pobila
Res se ga še tisti dan lotim z milo ptrofi-n^o, naj mi od svojih sosedov- Barjanov pre-
atotz* nekaj č^sijo.. Tod>i S~ane. ta vedno tisirož^ivi otune zma>e z gj.a\x>;
»v tej zaucvšiiii vam pu. ^ morem ugo-d&ti, fieprafv bj vam iz si^a. rad, iv-ac.je ne ^j^>, ^.jju liojiija ne. Men»ja ga m^^jo ^«j»m^n jCiiti '£c zi-^to, kan. pa bi va*u pa a v raa p^&treged, res radi*
ce ni, pa ne. .Boni pa rmiia naprej brtK čoan>^ p- takof Ilcuc m- moraan brez mar-sikja»i-jiie cinike s^vaii.
D:ievi so takti cjapr^sj. Noke sob-j<te t$Br Graj me teLe^oniat £>uane pOBKatand vaa ^(p»j kow po aav ^di. ^ii.i^ ii«riaj hii*a. >za Jore-goenc. In ies začne:
»\oste, ta m ta 0Capćđ, ki stanuje v naži vasi, oblaja p<^weneUiico rojstva. Jubilant je zc*io vnet za biagUrJo naše oko-tiče. in kako aelaven: iinpocien je pri VBeb koapoi-acijah, p^.; w^af v-_iLi le s-,etuje, kjer k<'iii ni>-ae. SrL.^-..jvno je, da mu ram^- aa^alaV vodiki ob s^^ostne^n jubileju poUtaniKOD dšpiomo. Na ulpkamo je pa tiebo, kaj z-pisati. Mi vas lepo proi^tnr^ d*a bi teto ee-olaviii vi! Saj bxcoo piaCafc.. Ne nus-amo zastonj! c
V moji glavi se znblifne:
V zdanženju je moč, Skurml se posreči marsikaj, za kar se p:ec£l"jec gr.ja-.-i žaru, on. Ni zlome k, da bi mi ti čestici ne spravili skupaj par glavic čeonja-
»Carjte,« pravim, ko vidim, kako pazmo eadca možak na oxigovor, »nap*rwimo takole: Ja/z sestavim verze, vi pa prneoste meni pod kiio^razna čeenja!«
Stane ee p:r>ra»kn ra incest:
»Hm, hm. a tak?. N« vem —. fruka^e. -'anes je aooota Ce bi jutri kar vsi v*oh^I za 6eanjena, morda bi balo k-rj. Prinesel bi ga vami potem šalo v ponedeljek.«
>2e prav. In v ponedeljek debite verze!«
Tbletm j« Eii>mei. Stan« je dtio-il k apaflattt.
^ N.^B-e^.ni! oor»t»fle^lek V StaT* ves nat-smeiaa at/"ptt predene z za-ltJkom v roki: ^Čeesesa}. vai bonersr je že tu!«
»Bravo Stare! In tiikaj se ren*!«
Simon v pn^^l!
Simon se je imenoval prvotno sv. Peter in Simon je bil apostol iz Kane, zvan tudi Gorečruk, okeli Simona Maga, ki je hotel kupiti dar arostolovanja. pa se spletajo v srednjem veku razne legende in od nJega izhaja izraz simomja za kupovanje duhovskih služb in dostojanstev. Ime se glasi v hebrejščini Simeon in pomeni >usli3am<. V slovenščini je podleglo ime raznim spremembam: na začetku se čredita glasova 3 in š (Simon in Simon), naglas je mogel stati na prvem aH na drugem zlogu in odvisno od tega se je nenaglaseni samoglasnik oslabil, odpasti pa je mogel tudi kar cel zlog. Tako je nastalo več osnov in iz njia dolga vrsta priimkov.
Iz polnega imena Simon imamo: Simon,
Simone, Simonek, Simončič, Simonič, Simono vič, Simonišek in Simonarič (pisano tudi SLmunarič, šimonarič in Simunarič v 17. in IS. KtcL v Sredižču); Semen, Soaienič, Si-
meiiič in Siineiičio; 3mon. Smonik in Snw>-nis.
Iz imena S'mor. nahajamo: Simon, ži-monc. šimončič, žimonič. Simonka; širnem, Šimenc, Simenec. S.menic, ttmenk. šmien-ko; Semon in (Semen; simun; Shnan in ši-mančič; Suiiičo. Suinon, Šumnik, žumenjalc in šuman: Simnic. Sirnnik, Simnovec in žimnovic; šmon in Smonca (tako so zvali tudi Simona Jenka, prim. Preg jevo povest o fimonci).
Iz okruajSane podstave smp dobili: Sem, Seme, Semec, Semič, Semeč, Semkc; Sima, Sime, Simec, Sirnič, S:mčič. Simšič. Simšek, Simlak. Simulak Simersek.
S Sumevcem so nastali: Seme. šemec, Semet in ponem. Bcnemat. eemiak; Sum, šume Sumaj, S umak, Sume, sumeč, šume j, šund tpotujteno Schumi, Schummi in Schumy), fiumic, Sumič, šumet, Sumelj, šumliak, šumlga, suinah; čima, širne, ši-mec, šimič. Simic. šimek. šimeta in šimo-vec: Som. Som no ve e in Some 1 krnet Scno-me lita 114S v Setenju pri Sevnici); Sme. šmajc, Smuč tn Schmutz, žmuc.
Izmed tujih je omeniti takele priimke: Italijanski kolonisti so: Simeoni (če ni naš domači latinski rodilnik), Simonetti pri Prešernu ter S.monet, Simoni ti. 2upnik Pavel Simonič si je 1600 polatinil prumek v Si-momtius oz. Surr.anethius (Kovačič, Trg Središče, 40 in 349). Nemški Simandl, Si-mandl in šumandl pomeni prav za prav >Sie lat der Mann« t. j. mevža ali copatar. jS-emški 30 nemara tudi Sehumer, šumer in Sumar. Simerl ter šemer, šemerl, šemarl, Semerl in ftemrov, če nimajo kaka zveze a čmrljem. Iz iirvaSčme 30: Simonovič, Si-munkovic, Slmunac in ćumandić, iz ruSčine Semenov, iz čeSČin« pa š mek in Simak.
LUKA V NAS EH FltlPMRLB Imaaa Luka, Lukan. Lucij tn Lucijan se vežojo z imenom Luka, kakor se je imenoval evangelist in patron alikarjev. Ime je iz latinskega Lucaa, kar je menda skrčeno Iz Lucanus t j. Lukanec, mož \z mesta Lucca, hi 90 ga aatanovili v severni Toscani ž. stari Etruski. Kasneje se ime zaradi glasovne sličnosti spravljali  v zveco z latinsko
besedo lux »svatioba, luč< in Ime naj bi po-
temtakem pomenilo »osvetljeni ali razsvetljeni«; po tej poti so tudi pri nas skovali prevod Svitosiav.
Na to ime naa spominjajo tudi nekateri splošni izrazi: Ti si pravi Luka! se pravi človeku, ki je nekam neroden in težko za-popadljiv. Lukež je železna, s smolo napolnjena ponva, s katero si svetijo pod Mangartom. Mesec oktober imenujejo na vzhodnem štajerskem lukovsčak. LukovIčnica je narcisa, Iukamatija pa po ljudskt etimolo-;j: preokreejena lokomotiva
V slovenski onomastiki nastopa ime v ta-kihle prtinikih: Lukež Lukes in penem. Lu-keseh. Luke^č. Lukosig, Lultša. L\ikAič, LukJan, Lukec Lukek, LukaČ m Lukatscn. Lukačič, Lukas. Luk?*A, Lukašič. LukaJec. Htkošlč, Lukovec, Lukovič, Lukov^ek in Lu-košek, Lukovnik, Lukovnjak in Lukovnjak
Luklnc, LuWč, LukčJČ, Lu«fi, LnkeOe, Laat-
man in Luckman.
Iz tujrne so nemški: Lux, Luxa hi Lukas-ser (iz Lukas) ter italijanski Luk a ti iz Lu-
cattJL
Priimek Lud je iz imena Lucij. Podstava   za  priimke:   Lidcan, Luka*u% Lukanič, Lukanelc in Lukantv ;e !aliko Ime Lukan, lat. Lucanus. kakor sodi Kostial, DS G26, ali pa Je domače ime, stvor-
jeno iz Imena LuKa * obrazilom -aa, kot imaiTio Petran, Juran, Juhan iz Peter, Jurij in Juh kakor navaja Brezn'k v Mohorjevem koledarju ll^2. 59.
Po oslabitvi nenaglascrega osnovnega samoglasnika so se la LukAn, Lokškn. Lekđ^. kakor zatrjuje Ere?mik   (o.  m.) nasproti Kostlalu (o. m. 5fi2). ki izvaja r>ri!mck Lek-! se iz imena Aieksij, Aleš.       Stiuiko Buno
T'nlv   prof  dr. Henrik Steska:
Jj%\avna medite v og%&He de$eCe
direkcije za 5rednjeJolrki in Šolski ir>-spektorjt za ljud^ojolski poduk.
Veliko je še Število iaznoterih drugih uradov in zavodov, ki jih upravljajo ir. vzdržujejo bodis-L drf-iva ali C ori omenjene teritorialne in mrvo^o^evilne poklicne in njim sorodne ssmnitpra\-e zadružne«ia značaja.
Sledi naj §e krate>k pregled sod.«tva na
Oirrskem. Lela 1871 ae niso le sodna oblastva strogo ločila od upra\mih oblast ev, obenem je z mril'rrri izje*nami iudi ono srvistvo, ki so ga prej« na n.H.ji 55topnji vr-iila komitetska Va mestna oblastva, s to prcimovo na drŽavo pre£*o.
Rc.lna sod'Sča, ki k-v civilna 9odi3č:i odločajo o r.9febnopr»vn:h olr.o^ih. ko* kazenska sedičea pa o krivdi n kazn za delflcte, ki niso zšolj ptekr2Sdi so:
1. kraljevtka okrajna sodišča c* naAa okrajna ."»od '=-čo, k m vi jira^birosag);
2. kraljevski sodni dvori (■= noša okrožna  pocliSča; kir.   to:-\ •n.v^-.ck):
3. kraljevski sodni stol naAe aoela-cij^ko sodišče: kir. tab'.a);
.   4. kraljevalei kurija (vrhovno sodi.^če, kir. kuria>
O manjših rpor;,h \-m asanjsHb preg redkih eodl'o rva prvi s'opnji olzm^nn sodišča, o večjih pa ^ocln! dvor!. Sodni dvori ne poslujejo 7r;olj na prvi stopnji, marveč re-
5\ijejo Mxi* priziva roper eni loč be okrajnih sodišč. Po prvi <>e'ovni vojni So je ne 1« zaradi pooeruHfe sodnega po«**>pt>r>3^. tudi TaMron odT^?nos-ti r^i prevelike zs-DiotanoSH mnofti r-ravfln Ji deirmj CivJl-
no^odrn" *a«nrr ti:d,1 ■BaB<WtScOSadn| postopek   d-Jca-j   pr>eTrio^r-?»v-il   iy%.  porrrviik   Ne le
pri  okrajrw«m  aecKMvu pH krat«-*.
Fkcm wvlnem ^voru odločb aa prv: jstop-nj: vobče r«x'r.7c po^l^KOC, sortn' 5tol so-v zboru le ti-^h, Jn:r.'ja pa v zboru petih ecdnJkov; r*o^l neA::r?ki p*iz*-<', i je n^une-8*ho ^vt*.vt*tri loAcov v rivo« *t<*r»ri(priziv in rcr*Kw*si drv-fjr-Ti \ rtsši Vnr neTio-sredna rerfK'j« broi prer'holairra prtatva
Posle npravne^a  te<ktva opravlja za
v^o državno r^r^rr*? iiprpvno ^-ii^čc v BtKtimpe^tč. ono r*rVi!<4S* 0 t<>rV-n.h pr^'i odločbam ministrstev in pn proti dm^OStOp-n>m odločbam upri«-<3 fi ob'a.-4'^ a^lOh in s cer zaradi lotttffj utniaj E&Mntenft in-tarsrov BRsrbrn??«a aH Ja'-Trrr^ram h *o'.*r; Od primera do prrrn^rsi pa no^liTje na O^r^Kem rudi       ^e-bno sodeče ra reSe-
vVOjaj kompetentnih sporov med »odBe! in upravo.
Vojni dogodka" radnji mc^cv^r. rtorti za^odba velikoga dela daftSla po sovjetski voi^ki in pa pofeln« o^rr^kegn drža vrv in
apMvftaija^ dn pi-etr?a ptsa^rjbajne vasi b Ve!:ko Nemčijo in te podvrže d IctflltU njm-h j^Tražr-rkov. <o dfv-rodle do odstC%J dVrceHo/n jec?i dr?*\"n^rra Upnavitslja Nfkrv-!a*a Horthv-ja. do rj»^a^ie uk'nftre ogrske c stave in do pfeyjaefiia dr?n\me oblasti po Francu Ssalassf-ju ^* voor^eirju mfHi*ar?rtcega r»roda. (Konec).
Opi-e\ rr mesta so vobče neposa*edru> komitetu podrejena; ker ne vršijo le posle navadn h občin, ampak na BVOjem ozemlju tttdS še pos^e všjega okrr.jnega upravitelja opravljajo, moi^a30 imeti ta tako zvana kGmiiatska mesta urejen mestni magistrat s polgarmes*erom na čelu; mestni msejfftrrrt je podobno sestavljen kakor oni v mest h z mun c palnaBO pravom; njegove funkcionarje občina sama voli. toda policijskega mestnega kapitana imenuje veliki župan, torej vladn. fvmkcionar.
Priprorteje so vaške občine organizirane, vendar tudi pri njih razlikuje ogrsko prave dvoje vrst, velike m male občine. Veliko občino upravljajo občinski sodnik in njegov namestnikt večji ali manjše Število obč nskih svetovalcev, občinski blagajnik in sirotinpki oče. ki se volijo na tri leta. dalje občinski notar, pomožni notarji in občinski zdrnvrvk; ©otarji tn zdravnik so dosmrtno izvrnljeni. Male občine imajo sicer tudi lastno občinsko pred-stojni^tvo, toda već na-ih občin je zdi*u-ženih v občinsko okrožje a skupnim (okrožnim.) notarjem In skupnim okrožnim adravnJkocn. N*1 najvišji, toda najvažnejši občinski funkcionar je pač notar, ki skrbi za r>r-ov;!no oprnvlianje v«e občinske admin;? t racije, in ni le trajno nameščen, marveč tudi strokovno izobražen in pa neposredno okrajnemu upravitelju, torej koma tatskemu upravnemu urridrv ku  podre i cav
Videu smo. da na srednji in nižji stopnji opravljajo pošlo obče uprave samo-
Upravne enote po bsstnfll orgnnh, čeprav ob neikem boli rli m^nj jakem državnem nadzoru in sodel ovan; u.
BiMvesA izproniemb za vsa ta kra}Lr»ka
in krajevna samouprava od županij pa do malih občin izra prve svetov-ne vojne ni bilo; po odpravi prolc^r^ke diktature Se je kolikor moč vorovrila pra\*nB kontinuiteta, ker bi prenagli eno^tinn.^ki ukrepi le preveč omajali itak že zrahljano zaupanje v pravni red.
Kakor drugje, poslujejo poleg obče upravo bodisi za vse državno ozemlje ali pa le za manjše okoliše še posebne državne nprave, ki so včasi razčlenjene kar v več hierarhično nad- in podrejenih oblas^ev, uradov m zavodov. Taksna silno ob?evžrta posebna uprava izrazito dr-tavnega značain 5e f'nančna uprava: fi-nr^ičnemu m:n'vtru je podrejenih več finančnih direkcij, posamezni finančni direkciji pa več davčnih uradov, toda za prestolnico je državna finančna uprava deloma drujrače ure*ena. K ftnsnčn: upravi je nadalje prištevati zlasti Se po vsert državi rp^pro-leno omrežja cnrln^kih. zem! *■ emersk K rrvr»nopornih in rudarskih uradov in vodov.
Pod dru*?a mlnistrrtvn sp^^aio po*tna uprava. že:e72iiškn uorav^. cestna gradbena iTorava. potem rečna gra-Tbena uprava, gozdna uprava, dalje tud; vižje Srti^ii^ke
r^^i^ zgodba
Zakone« Cincm5ky sta od^Ia Jcma'u po obedu -b doma; bia sta povabljena tja nekam ▼ oddal eno predmestje k ženini sestrčni, ki Je ime V, ffod
Mari&a, izrabljajoč o<fnornost r»osn-^a in j*o»pe, je imela takoj zasnovan načrt. Nali-spala ^5 ie in smuk 7 (loma, da bi lahko zopet rnkrat ncrnoteiio obokala svojega Francema
Dona ffc oNtal samo Tmpet, arjmSd pe» v< \" j-_k P<> obedu je najpre polteno zadre-rnaL notem na sc je nanoti! po vs-.-h sobah, ovohal v<c kot:čl^e ;n ker ni na-el nikogar tetned domačih, ie zatulil tako ža'o«tno. da je BSdODd odmev n;ei?o\-e bridkosti po vsej hi^ri in napolni vse" dvorišče šostaa d stropne hi>e.
H i-ni k M:itrr\'ž. ki je pravkar remeta L se je oaatooii na metlo  pljunil m zareatač*!:
»A, da bi te vrap' ... Komu neki tuii ta mrln za zač*n o uro?*
Irmct je zatulil še enkrat, toda nihče izmed domačih se ni prrkasal. Od dr-lriegia časa ie začel tu^ti kar brez prestanka, mi^l^č, da je lo edino cred^tvo. Če hoče koca prk!icari.
SVoz; f>kno prvegl '-a^^^.nja je pomoli1 star upokojenec plešasto gl^vo.
— Matevž, katera beSMja pa toko tuli?
— NTo. to se ve, da ne iaz. — je JAgodr-njal hirnik v odgovor. — To se ve. da pop Z dorna so rx?-H in so $n pusPli samega. Pa s; mu toži po njih. rnrhv
6m je nrhirc'a na d-rorifiče ^dra^ikov« služkanja iz dru^aca naaVrronia:
— Gospod bHSnfk, na? r^»pod me pO0jl z sareftlloBia da nek.'i ukrenete s tem psom . . Pri nas je polna čakalnica bolnikov, sam:h nervoznih ljudi. .. Nckatrri že groze, da sko-č:ja elcozi okno. če bo pes 5e dol^o tuliL ?o (c^a ie treba, da bi se zgodila nesreča! ...
Matevž je skonrgnM z rameni
tabor. Nfljfarf:oe«f**% sp*rvf!c*rrf. kuko znma-Mfc ne»rf»mni mrcini gobec, da ne bo hiiila. se je r>oia\Tio mn^, i<nl* većina se ni raop'm odločiti za nobene^. Do 2'j*.ovjnja namreč sploh si pršlo Iwfet fe ta čas tulil iako stradao,  da sr  Si  urejj  najemniki zsrkktli
Sele zvooer. ko je btta že tema. se ;c ra-sopla. hKJa vse pr' etno razjjreta Mr.rčka vrni'a domov. Hi^cvTc Matevž jo jc že zag(!edđi pred hi^o U zjigodrnjal nad njo*
— Tlm, to se ve, gospodična bodi Bog ve k jo, jaz naj &e pa vdam hi v božjo voljo i a umrem BHuCctuMBa smrti rarad: nje.
— Ka se pravi, »hodi Bofj ve kje« To «* odločno prepoveduiom gospod h.'nik S »^o-iim fantom som bila v kinu in kaj morem za to. če so nam pokarali vse tri dele fiimi na-enkrrjt? . . Tako s« je ta stvar malo zavlekla .. . Kaj se j« po prav za prav zgodtlo tn, za br»žjo voljo:
— Kaj. kaj — ra vaš pes, mrcina grda tuli tu že v3e bcž;c popoid.ie nepretrgoma tako, da se drže vaj najerrKvik} za gLavc . . . Zagrozili so. da ai izsciijo!
— Tuli, pra%-ite? Bežite no. gospod M/itevŽ, po mom se mu tako zrlo to?;!. .. Ali »1 mu moreta čud»u? Vi pa takoj postavite vse na glavo . .
In Marčka ie že hitea rr,. tAopn cah Impet je zatuli] še entmt. toda to je bilo zadrij^ «&tuHI j« že od \eroija
— Kaj me lo bhgn? .Vuir je pes
moj
In sorol: to ni moja stvar.. . Jaz nimam pra-r^ce vTnešavati se r pri-ratn« zadeve najemnikov.
Iz oetrteoa aaeVrropja je ta eas zakida!
skozi okno oo^>rčeni najemni: — Ubijem to bciitro! Ubijem ;o!.. Go-
vek plačuje krvavo iw jem runo; piaosje oViv-ke, plnčuj« dokkde, poti krvav pot, pa po cbedu ie zadremati ne more. da bi se aao odpotM . . . To je ves že od »i)et. ..
Impet je tulil kar naprej, čedalje glasneje.
daijt bolj žalostno. Odprta io bik k aa okOM na dvon^e. na vsakem »i vid H aoo ah dve glavi, od vseh strani » se MtapU ojor ;-ni protesti proti ncsnoeaim raamerarn v h:Sr axor bi  tranil  z očesom » priredbi itsno-valci ^tnadbtBopce faaaa naap»mzacan ljuiski
Izšla je nova »Dobra knjiga«
V zbirld Htibra tnjlgts ie pravkar lzflJo novo, težko pr-čaJtovano izvirno slovensko delo, roman L. Zupattoa »Mlini stoje...« Pisatelj je s rvofim obseiu'm s skrbjo m ljubeznijo spiaarlia rte lom .^sgel v kmečko življenje Bele Krajine. Pole^ mfkavne lju-bezrnske zgodbe Je obdelej poarubne razprtije, ki ao nastajala v kraehrj soseski zaradi osebne ee-2t!hlepnoeti in strankarskih rphvov. Btnantev rorr.^n ja posi sdraverra domačega duh«, in bo Se kot delo temeljitega poznavaJoe. BeU Krajine ia simpatičnega pteatej^a varjudll Široko porom ost in ±ivo saJiUTittnje. Naro*ot*l labko <5vljne|o knJJff« ▼ »osi «pr*vl, tL-t'm pa, M Je pre-Jc?siajo po dnatavljalcih. se bo taeela ae«ie-doma dostavljati.
1
i
Uprava poljclje. oddelaK za proUJatalsko začčtto v Ljubljani epe zarja vsa Mena sta-r*6ine v h;aali, kjer so plinovoda", da ob pričet k* letalskega alarma takoj sapro .lavno oev plinovoda ta jo po konesn^m alarma spet slpro. PoHdjakS opgftBl Imajo aerog; nalof, da vss peakrSke takoj lavfjo. KrSiloj bodo »fcrogo kjaanovarU,
Stran a
•SLOVENSKI    N A R O U«, torek, 20. marce ikM5
Stev- 12
Položaj Anglije ob koncu seianje vojne bo prav malo podoben položaju, v katerem je bila lota 1939. Tako zatrjuje v nekem svojem Članku p-ejAnji ameriški drža* iii pouiajnik v Zunanjem ministrstvu S. VVeiies. >Ce h^če Velika Britanjia oodržau svoj življenjski standard izpred vojnega ča-sa bi morala izvažati letno za 1500 rr.iii-v dolarjev več nege leta 1939. An^li-ja mora svoj Izvoz podvojiti ali pa bo moral njen iivljeniski standard občutno pasti. Kn se po !etih vodnih ometitev m po-manjVr.nia ne bo zadovoljil noben narod z 7 :žar. i in pos>^b*anrrn življenjskim stan^Ftrdom, ie Jasno, rta je problem bri-tauskego imperija aetso ree*n. Težava so še «sodsne~j8e zaradi obstoja blokiranih kreditov'V sterlmpih. Razen feesra bo na_ ctoDeJtesna,   ki postaja   po   vsem sveta
močxtej£i   zna ino reduciral  kolorvlalno gfo-
J=CWT»   ■   ■ »i   I ID
spoistvo. ki ga je Anglija nekoč imela. Usoda Anglije ni već podi "ej ena njeni vo. $ »Ravnotežje sil«, ki je bilo od 16SS vodilno angiedko načelo, ne more već jamčiti za varnost in veučino v bodočnosti«.
Zatrjevanja S. Wellesa dopolnjuje neko errugo poročilo, ob katerem so raz\-idni ogromni angleški dolgovi, ki gredo io višine več miliojnov funtov šterlingc-v samo v raznih južnoaaneriških državah. Tako cenijo samo imetje Argentine v Angliji na 60 do 70 rniJnonov funtov šteibingov. Konec 1943 so znašali ti dolgovi 42 milijonov funtov * šterlingov. Kot največji upniki britanskega imperija se navajajo Brazilija. "Urugvaj in Peru. Tako se Anjrleži lahko dan za dnem sprašujejo, čemu jim je bila potrebna sedanja vojna ki prinaša po zagotovilih save-sniskih predstavni.-cov samih konec b-r11 anakeja imperija.
Ljablfai
r. ul '-Ana,  19. marša.
VCeiajScja nedelje, m 'larinšnji praznik sta minila v znan^enju godovan] Jožic in Jožetov. Saj je pri naa pri vsaki Številnejši družini er'cn izmed otrok gotovo krščen na to ime. Poleg tega pa je sv. Jožef tudi naš deželni patron. Zato je že od nekdaj njegovo godovanje pravi praznik v neka-h dn Sisali Da je med nami mnogo Jo-f • ov in .To^~r, da j" bilo takoj očitno, če si stopil v cvetličarno sil pa imel v bližini kaj opravka *av naSi cvetličarji letos
nimajo prav veliki -z'oire. so imeH polne reke dela. Linije se pač zadovoljujejo z domaćim pomit dnina cvetjem, ki po lepoti prav nič ne zaostaja dragimi uvoženirrrl cvetlicami.
Mnogo znamenj pr^a. da smo kljub terau, čeprav se koledarska pomlad prav za prav Se ni pričela, že v njej. Na Rožniku tn na Golovcu se po severnih pobočjih še najdejo snežne zaplate in ▼ zveri z njimi bi utegnil kdo reči. da je še nma Ob pogledu na nrec^V<ri<» kr4Kn',ne snega tega skoraj ne bi rvsopl: zanikati, po pelin in travnikih pa že nikjer več ni sledu o njam. Gotovo se je v zvezi s tem ozračje to*?ko segrelo, da živo srebro v 'toplomeru *e pet dni ni zdrknilo pod n'člo.
Letos sro obrrMan ž« več godov" svetnikov, ki imajo po rjudSld sodfci oblast nad vremenom. Po večini z vsemi smo bili zadovoljni. Saj so n^im brez razlike obetali dobro k-tino. ki si je vsi želimo. Tudi praznik sv. Jožefa ima po ljudski sodbi zvezo z vremenom čez leto. Ponekod je znan naslednji rek: Sveti Jožef lep in jasen, dobre lettne prerok mijaren. Z drugimi beseclprrii nam isto pove tale rečenica: Ce je leno vreme na Jožofovo. naj veselo bo srce kmetovo. Glede vremena Čez leto pa je med Itndmi razširjeno: Kakor je vreme na Jožefovo. bo do sv. Matevža, in kakor je na sv. MatevSa, bo do sv. Jožefa, Z godom sv. Jožefa smo biti kar se vremena tfee. gotovo vsi zadovoljni.
Po terorifrtičtvem bombnem napadu, ki smo ga deži-cii pre< '.zacln;ji petek, so ranu še vedno cdprte. Najbolj prizadetim se pri rcz^opavanm ruševin in reševanju ostankov imetja bol noče poleči, onim. ki si hodijo ogledovat nesrečo svojih someščanov, pa se rane šele odpirajo, ker si dotlej rrfso znali prr>v pred«+ \ strahotnega razde-
janja anrrloameri.^kih letalcev. Pri rešovai-nih d«lih. so pridno pomagali turfi bližnji sosedje.
'."nogo so ljudje- zadnje dni rp.rnravljpJl tudi o poziva na delovno ahtžbo. Razumljivo je, da ee prijave najbolj boje tis^i. ki so se znali doslej mretno izmikati izpolnitvi svoje đolžnostL One pa, kj so svojo delovno moč tak m' ob pozivu z razumevanjem dali na razpolago pa najnovejB poziv ni v ni-Cemer prizadel, kvečjemu iMh je utrdil v
z,*.TF?^Tr/r>n čas
za »ade*  kf if>  scnrra in^ & *«£e
do vitetota 25 ssar^
pr«prfčarrju, da je oblast storila r»~av. ko je odredila splošen vpoklic de-iovne sile. k" se ji razni zabušanti ne bodo metli odtegniti.
6s !e*ss&
so
n nzladoebezt, g^stm ias, t,- -s; v- ■.. r '-.j turi-zo rf-._ideš srebrn^ nitko, fco pr^zno^al ta torku v kTOfru svojih otrok tO IStuBOO sp^r.žno zaaani in ps-:lj'jh:-jeiii pekovski, rno.^ter g. Ber.ed*kt ŠiTgoj.
Jubfiant 93 je rov.il 21. marca" 1SS5 v Kailu ob SoSi. V siTčr-em zrkonu z Ncž-ko Bavdašcro iz Kanala, kt je umrla leta 1940, se mu 1e rodilo 6 otrok.: Ida, Vlfana, C'f"C. Metod. MBter.. Sn Be^>et:^;icta. D^r.oe pa že tndt ponosen stari oče. Okoli nje-ea ^e igrajo tri^e vnučki: Riko, Vesna in ■ fen.
t   re je g. f^'^rro- 'izučil v Gorici, te-
vršer*Sl pa i:- je r^nrrej v 'T,o1m!r.ii do prve m v me vojne., >o je moral na b dišče. akrđeaa na v begunstvo na dtajeanteo. Po koc ■-'in: s?      naseli' z družino v Za-
s? eju ob Sesri, kjai je ost«9 do leta 1934. k-:- 's* .ie ->-v-^r..:^' v L./ b'W~r-. Q. **-*i;.-ej je o*r^ \r«a j-^s tiba v.* ^tfti-e^a solidnega
CO-TeseSSr« ae) ^ ~ k -;^;-o in srečno živ-lf«ajr  i   k€iayt   . BagEB aara0K^aJ
.   i^Sč^vfli etel
34. t. m. bo razstavil v Kosoven sato-n'i r^;rko svoJBi aejnovejBth del prirnard upodab?j?!ec MUbi šuštorš:č Razstavljeni bodo zimsl-' motivi z Rcžr'ik? in Golovca. T'ir-or.^čn^ ra~*t^.vr» n«ir/)"r^'h umetnin T1 T. «"šteršJč'° bo dcst^-i; oh •'r-jatvu pred-l m a dva tedna. Na to zanimivo prireditev že sedaj opozarjamo.
Id pi«obiva(k> r&, ozemlju mestne občrne lWW??ir-đ:ke v.strrm zaporne črte ter bi bile priprr.vtljeine redno in De^Jsasarj dvakrat na to^on vezit^ zelenjn^vo na ljubljanski ^vclsfe:- trg, pn. nimajo za bo potrebne p; r~.i ustnice sa prehod čez mestno zaporno rnejo, naj teimo meinemu trži o-veteri-nanđoema ockleH u v Ma2irov~i h^ na Kre-kjc-vem trgu 'št. 10 ime in priimek, dekliško ime. kraj m Čee rojatva, sbaaovemjs, šne-rffiao in datum mestne izkaznice, številko 'Jd^: čez zapo?^ io mejo, štcvilloo more-JssediMĐ^e prepustnice in djcfco vo^jav-da jim bo mestno županstvo sfltušalo fe^Tio«nvataj rxdrobne ptropustnice.
Nove n^kazrvcv za kurivo
Pokrajinski gospodarski svet bo v apri-m izdal nove nakaznice za kurivo. Domaćinstva, pri katerih so tekom zadnjega leta nastale spremembe, dobijo potrebna pojasnila pri svojem trgovcu s kurivom, kdaj in kje morajo te spremembe javiti. Ker bo urad za kurivo začel sprejemati reklamacije že v torek 20. marca po abecednem redu trgovcev, naj to stranke, ki nameravajo leviti spremembe, upoštevajo hi k nujno fakoj javijo pri svojem trgovcu, ki runa točna, navodila.
SPO H T
Mc.i sportaM v dvorac
T      o*o hi nedeljo rc- pridno igrali fcft&a tenis v režiji Korstaua.
LJubljana, 18. m»rc».
B*<£fet *r> 3k*a.  sporteii BOg<x»:l prt aa* jm
smo pfav ks prs.v veseli v&akAsa fte iLko skromnega, M ga dofiivimo, pa čeprav nPorda po jornenu in zanimanju ie »cial«iti ne do«^a r«io.anjlh. TocLa vojna ms je naučila popu-* ^i-i tn 7«.to z 2^doAč^yij«a beie^nmo vsak po-Jt~. ki  kai«,  oa so ^portnilci le  i« aafai!
zlesti starim lrrcčtlom.
Po daljši tiAlni v tportnm vrstah eo na« to po« prijetno presenetili £orot*nei z Rakovnika, ti so v proeiavo domačin klubovlU Jubilejev tp^pdvsem 151»tr.ic? obstoja) v minulih dv?h yragn11ria v Fra::   hisld dvorani priredili nov
Ti' L-dJU-ubskl    tnlilofciiiilfa I    rrmlr    ma. pr-r«cLstvo
Ljubii&ne. Kakor je še naizbsšno t tah časih,
se pričakovanja ?'*c'b udeia^-^« tudi to pot niso izpolnila v celoti ker so nekateri i*osi*J?.
Udeležba tekmovalcev Je bila kljub temu seio visoka t nad 100 v vi-ch d:-ripimaii), sicer pa Je tekmovanje kljub drugačnemu prizadevanju organizatorjev ostalo 2& širš* krog precej no-opaženo.
Na turnir je med potekom padla *e ena penca,
icajti okroc 2reb:5. za glć*vao skupino, fci. ima med določenIml zm rom istimi in dobro znanimi nasprotniki skoraj večji vplr* kakor pot^k poeA-meznth igsr sam. Je spet prialo do neogibnega ncsporu-Aima, ki pa se Je slednjič le konial za ooe stranki zaaov^jlvo z nemamo spremembo p: jpois^cij.
Do nedelje zvečer so bili doseženi naslednji
prrrsembnejsi izidi:
Med moštvi, ki jih je nastopilo 8, sta prisil do finala moštvi Kcrotena I. in Hermesa I., med. katerima Je zmage]o moštvo prvega s 5:3. V teh prvih igrah je najbolj asadovoljil Kerme-Zan Bogataj, ki Je premagal vse tri nasprotnike, med njimi tudi Bradeika z 12:21. 12:14 in 21:16. Zmagovite moštvo Korotane ki sestavljali mm Eradeška Se Potočnik in CVabroveek.
Med juniorji.  rojenimi  ieta  1M8..  ni mlar-
šimi so se do finalnih tešem pr orili tri j« Koto-tanci (Potočnik. Podobnik in Boiič) in en Her-Biezan (Bajt)  med katerimi 3ta s« pomsje naj-
fcolj   xivel javila   F od ob nit   in   Potočnik:.   V »osa je
t tej skupini igralo Ifl udel?ž?r.car
V akupini te mlajših Jtiniorjcv »ta »e pl&ai-rala t finale Korotane« Podobnik in Htrmsian Jerab, med katerima je slednjič prišel na naj-
b-oljte   mesto   Podobnik,   ar*jovi'«   z novelst-
c?s« madnarodneaa flurmrja. To skupino je %vo-
rUo 22  v deležen cev.
V damski ikupim Je nastcpUo 6 Slanic Rar-
roesa in 1 neorganicirana igralka, od katerih je vpraT slednie. apre vila končno 7ar»aco v dvo-tKDju a Bederovo z 2a. (Pcdrobni izidi so bili: 21:12, 15:21, 21:17.) I»ep: IčskcvKio je v nastopu prosi novinki Zuta!lćevt izpadla dobra to talentirana Kučireva.
aerhijič sta bili po enoto poldneva ern tek-naoranjti K'.i':*n: še dve disciplin^, v katerih Je v moškem doutla zmagala dr->];ca Boja^ij-DtTjar (Hermes), v mešanem donbla pa par Bo-žič-NTači5;  (prav tako Hermes).
O potegi tviTOirja na swdnii dan ta za'tljTiaca tekmovanja botre fi»fl.li v r»dt>l izdaji >Jutra«.
D5?ŽAVN0 GLEDAJIŠČE
OPERNO GLEDALIŠČE TOTek   20. nrarea, ob 17.30: Bernard Sfc«er: >Py-
maiSHon«. Riđ A.
Bi 21.  marea,   ob  17^0:    Priedrich Sohiller:
»Mariia antarU. iR^d Sreda.
Od4&*ml£\Lz skupina Jadraaako Prtororl«
RADIO LJUBLJANA
T03Z23L.  20. marca
T.00—T.10: Poročila v nemščini 7JO—©JM>: Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7,40: Poročila v slo-, enicinl. 9.00—9.10: PorooUa v nemščini 12.rr—1IU0: Napoved soore-^a, nato opoldanski koneerc. 12.30—12.45: PoroOila v nemštiru, poročilo o poloiaju in poročila v slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert za razvedrilo. Radijski orkester vodi E>. M. Sijanec. 14.00—14.15: Poročila v nem-
fcčtoi. 14JS—16.00: Osrednji nemški spored. 16.C0 do Vaška  godbo  m  Domači seistet. 17.00
do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.15: Z&bavna godba pod vodstvom Alberta Cermelja. IS.15—18.45: Sram«! Štirje fantje. 18.45-^19.00: Zdravuiaka ura. — Dr. Xovak Lelja: O gardah. 19.00—19^10: Bloven. ljudska oddaja. 19JJ0—19.45: PcročUa v siorenačini. 19 45—2C.0O1 Aktualno predavanje (prenos). 20.00^—20.15: Po-ročiia v nemščini. 20.15—22.00: Iz opernega sveta. — Radijski orkester vodi D. M. Sfar-c. Sodeluje dr. Julius POizor. 22.00—22.15: Poročaš v nemščini in napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos).
tiranija 1
Bern« 19. marca. Pod naeBov^n -Po-!5-tK* <a tireuriLjA v Italiji« prizka&a angiešiki rx«%o6eva'SkL urad »EkcnSiige TelegTapb« heko poročilo tM Rima, ki navada neki cia_ oek organa Bfoeralne stranke >Ri9c*grimeiri-to LiberaJe«, ki ostro obtožuj« kocnimiSLi-črro stranko, ki on piireja >boljeevi*?ko or-
er'^o   ro-l-'ričr.e   laUMISjr   v   -ioKci: :. B-liše-.i-
Ikamu pogrlavarju Tc^lia^tiju stavi^ list vprašanje, afc prav za prav ve, kaj se df>.
g^aja. Sos^BCffMsBe sđcjpdne so v otere-.Hh Sie-na* Calabria te Rag"io nriftilno r&zpru^tue liberalna arxM*ovaajte., icnenale liberaine žu-
pjEv<e. ocrj^a.iiiff3e-Ie poi*t«tie rfcapa«:le ter za. šrale pr store liberalne atranlce. V neka-l*rrb J>rexle5i2i >e prtaio tudi do sttrcrjarvja
ieneva.  19.  marca.  Od  br4tertsi*e vo^rte
vlade rifijsovetkJina moćna oraej&tev oorekov me&a je, kot izjavlja >Oaily Herald«, težak udarec za probiva££rtrv*o, ki je na podlagi z&g-andh izjav un&&i3a Kudansklh meat pre^e p&nc»kovak> itzjbelzalije. Vsi časopis« ae trudijo rasjaenžts svojim bralcem raz-iogre za te ukrepe. Vodno bolj tuda pri-r.>s:njk-_rje db"» .čifl :n r«-istc<tna mesta ie^uv-jQaji, da al račarasrtć z ieibaijSa Qom pr*>-i  žaja v djagiectoeaa caesa,
tlnarfe meri na štrtine
Električna razsverJjava dane$> ne sne biti
razkošje, temveč moramo rodi prs nj: podredit* svoje želje nujn: p<itrobi  Gospodinje so
prepričane, da so rag&Jvetijavo v svojSi stanovanj h omenfie do skrajnost: n da sc zadostile splc4r.emu klicu po varčevanju Toda ali je res tako?
	
	
)	sr \
KAJ VSE VIDI POTRATA? »V inozemstvu *o privarčevati pri iu.zsvei-ijavi 20. 12 m tudi več odstotkov. Pri nas se pri 5000 st;mo\-Cinfih res ne more skoraj nič prihraniti: pač pe. prenese brez težav vsako izmed preostalih 25.000 stanovanj, da ena iOvatna žarnica eno uro na dan man? nori. Če se zjvtrai čim nrei luč ushsne m se zvečer Č-m pozneje prižge. >n če se pari. da do stanovanju luči ne eore v prazno bi se po oo-čntnjili mestne elekframe ljubljanske pr?hra nUo letno najmam 400.000 kUovatnfh ur Moj sasiašek znali, preko poldzug. milijon Ur*
Boj POTRATI!
lfe»2»Sa&a šteTa 0
■  P 11
Besiide pomenHo:
Vodoravno: 1. rr.c^ko ime. 8. drag" kamen, 10. umetnost (lat>), 11. hlapljiva, v zdravilstvu uporabljana tekočina, 12. kadilčeva potrebščina, 13. določene barve, 14. hajduk, razbojnik, 15. v Sremu, 16. poleg, razen (srblu). 17. Stritarjeva povest, 19. plemič, 20. oblika pomežnega glag-ola, 21. čredno mrzel, 22. slovenski zgodovinar, 23. svetopisemska oseba, 24. pravijo, pripovedujejo, 25. naveličan, nahranjen, 26. lep, krasen, 27. pletenine-
Navpieno: 1. nosilec stropnega, ziđovja. glavni opornik. 2. indijanski plemenski znak, 3. po?av, 4. naj (v narečju), 5. predlog1. 6. nostrokovnjaSki, brez umovanja stvari, 7. ustanovitelj madžarske vladarske dinastije, 8. nedoločni zaimek., 12. evropsko velemesto, 14. del rastline, 16. razvoj, 17. graditi, staviti, IS. kosi lesa. 19. turški minister, 20. pridelek, sad, 21. dol rastline, 22. seno, 24. moško ime, 26. predlog.
Rešitev križanke štev. 7 Vodoravno: 1. naiporen, 8. baron, 10. ak. 12. sak, 13. za, 14. ras 16. cap, 17. analitika, 20. veli. 21. urad. 22. anomalija, 24. Nin, 25. Lel. 26 kk, 27. som, 29. na, 30, komit. 32 Kclaćin,
Navp'čno: 2. ab, 3. pas. 4. orali. 5. rok, 6. en, 7. Karavanke 9. napalelec, 11. kanonik, 13. zakafen., 15 salon, 16. Crll, 18. Lim, 19. tuL 23. aroma, 27. «ol, 28. mis, 30. ko. 31- tS.
a — a — a — a — ar — at — ba — be — bel — blo — Ca — ci — do — do — e
— ent — fi — hin — ho — i — ja — ja
— ja — ka — ka — ko — lin — lje — Ijo — irruS — na — nei — nek — ni — ni
— nik — nis — no — o — o — on — ra
— ra — ri — ri — ro — ros — t ar — ti
— tid — to — va — ves — žal.
Iz teh zlogov sestavi 18 besed s pomenom!: 1) staro Ime Pirenejskega polotoka 2) meška oseba v narolni pesmi, 3) slaven šahovski mojster. 4) strupena g*lva, 5) božanska pijača (tuj.), 6) vodja srbske-
fa nacional pokreta, 7") slovanska bočini a, ) telesna onrava. 9) papeževo rx>krivalo, 10) desni pritok Nila, BL) glavno mesto 75ižnoamen*ke države. 12")   grški lepotec.
13) sk>vrdski sklon, 14) svetopisemska oseba, 16) zdravilna rastlina (tuj.), 16j igtavec, 17) matematičen pojem (tuj.), 18^ temelj ta poprava.
Trn.i^e in nato tret?e črke (v 4. besedi tretja in Četrta). oooje brane navzdc-l. povedo citat iz Shakespearove kc/med'.je >Kar hočete«. (>lj« v 3- besedi velja za en glas. nik).
TSsTt^imlea št« 10
a — al — av — bel j — ber — bo — ca
— d — če — den — der — el — feld — ha — h« — her — ja — ja — ka — ki — ko — la — lam — U — lin — lju — k> —
me — na — no — o — oj — pal — ra —
ra — ran — rat — ri — ri — rus — sa
— se — s>ej — ska — sko — stro. — stri
— te — u — u — viš — že. Iz teh zlogov sestavi 17 besed s pomenom.: 1) afriška puščava, 2) g"ora v Armenija. 3) japonsko otočie. 4) prelaz v Karavankah  o) ameriški polotok. 6) žlahtna
kuna, 7) stara stavba v Rimu. 8) vrh v Savinjskih Aroah. 9) muslimanski menih, 10) Zemljina, 11) himalajska država, 12) mesto v Porurju, IS)   Flaubertov roman,
14) tra* na Primorskem, 15) glavno mesto azijske države 16) divje sadno Irevo (■or-bu»g). 17) zdravilišče na Štajerskem.
Prve črke, brane navzdol ln zadnje (v 1. besed! tod? predsainja). brane navzgor, povedo življenjsko navodilo.
KĐO «TE SREOEN Vasa beerka je torej že pOl leta omo-
žena. Je srečna?
Da, mož jo nosi na rokah. Vsako 2et?o, ki jI jo prečita iz očJ, morava fapolnrti 1   midva b
Lojr«
Pod smcem m nič novega. Prosim vas, razumite me p: a v. kajti jaz nisem prvi. ki to irdim, saj je že dcigo pred menoj nekdo drug. vrgel v ftnueči svet te pomembne besede, 'irgovina, na pruiier. je stara kakor človeštvo. Že Adam in Eva sta v raju trgovala. Seveia, ker takrat se ni bilo ni tj navadne niti črne tK-rze ta ker se prva človeka se nista posluževala nobenh valut, sta biago najb. ž zamenjavala med se-boi Eva. pmva in pravcata ženska* prak-t ona kakor so ženske tud-_ dandanašnji, je bila že takrat bolj nabrita kakor Adam, saj ni nobena skrivnost več. da se je mnogo bolj razumela na trgovske posle kakor D jeo mežiček.
Tudi v teh dneh je taJcsnih Ev na pretek Povsod jih srečujete. Na trgovino še vražje dobro ra^rmejo. Kupčujejo z vsako-vrstn m blagom, o: krompirja do masti in nogavic, pa do rjuh. obl^k. čevljev, kom-btneJ in — boleini. Prosim, niknr ne mislite, da sem hudoben človek in da imam pri tem v mislih kakšne posebne bolezni, ki 30 pri nekaterih ženskah na dnevnem trgu, ne. ?eamo mimogrede sem se spom-bu na tistr prelepi slovenji pregovor ki velf: »I^jubesen je bolezen.«
E>a. prava ;n pravcata ku^erjeka mnsUca je nastala v teh dneh v našem roertu Robo jer'' stanu. Vse kupcu je. k.^r diha in ž. vi In skorai ie ni stvari. k; bi j? človek ne mogel spraviH  v denar. č> je le količkaj praktičen in še ni izgubil volie Jo- ž:vlje-nja. Poglejte samo -nese dnevno časopis ie pa   se  boste  preoričali    da   trt^am nrav Tamkaj sta v ogVasnem delu vsake.Ta lista rubr'ki »Prodam« in >Kupim«. In kdo more reč2  d« ljudem. k» se ni iz dneva v dan posru#ujejo>, ne ere *ito v klasje? I r>'o!?1^.x> vsskovrstr.e predmete, ki so ^h Vi včf>fll>> *° 33»vro'T! ^'n so trohneV in ris neli n« podstrešjih. Pn Žhrm bitjem
n orizane^eno nri teh kun-M-nb Paoa-gaickt, bre^e krave. mae"!c? in nsi. vse «rre v denar Kako -te s pM, pravzaprav ne vem točno. Za vs~k orim?1" s^m previr»*m ln to_ vrstnim knočUam ^>T*<»^*n^ n° zai1--T^m. ka^t1 bogme, nai ho lepo ali srdo pred klobasami imam zadnji čas nekakšen strah.
NekatcN itnr*ie im?»j^ toliko rlenavia. da ne velo kam b' z n-Mm. M>sllm. da se pa n?»ravno-=rt brani"1©. Vajt1 čemu bi se s-oer posluževali naliKrvejSe nTKr-"':^ v časop *— ki so k> uverU: no^dnarjl buče brihtrte, ki znak> ob nravem Saša ntiaihilmits najskrjv-
Mi^lhn, da ste že usran*!! da :mam v mialfii robrfko »Z«>me^ja>m-x. Kal ar koli s»e hočem zabeA'ati. vzamem v roke ča.^oi>:s in se noarlobim v branje k* ara nudi Časo-psni sto-lpec pod gcsTom >Zamenjam«. O Bog, kako zelo so nekateri liudje izna>d-livi! Toda pri vsem nanredku * trgovske znanost! niso s svojimi kupč-jam-' niti za korak dalje kjer sta začela že prva dva človeka, ki sta svoje blago med seboj tu-d: ' - vr:!*   Trn V.  se^al   se vsakemu
nirdi ugo.^e priTUta, da zamenja hl^TO. ki ga ima odveč za enega, ki ga nogreša.
Ne verjamete? Pro^rm. stopte v oglasni oddelek tega ali onega dnevnika in napišite oelas: »Drva zamenjam za kokoš.« — Vdeil boste, ka.kžen uspeh bo imel vas 02rlas. Napravili boste sijajno kupčijo- v obojestransko zadovoljstvo in se vas bo grela, prijetna zavest, da ste z denarjem, ki ga boste iadali za oglas, podprli naš trsk ...
Zamenjajte lahko kar hočete. Ce nočete navesti v oglasu predmeta, ki ga imate preveč, in se bojite, da bi vaši velecenjeni sosed ie ne zvedeli, kako sijajno vam gre, napišite enostavno takUe: »Protivrednost dam za —.« In vpišite predmet, ki ga iščete za zamenjavo. Oh, ljudje imajo danes
* PISARNIŠKA MOČ, s popolnim ma n t cm namiči-□e, sprtim« kakrino kob zapo*litrr. Ponu<ii>c S!. N. pod »Delo«. 621 1
• DEKLB k otrok« sprejmem za. -rsak dan od 730 do 10. 2^iasiti se od 8 do 10. Levstikova 16. 622-la
• POSTKEŽNICO ra jpr rrAn.)« ure. $preim«m. ču-ćsk Jsgiičevs i0, IX. stop. 614-1«
• DBKLE ali fanta, pridnega in prrravTx-£a trn ▼sa hiioa dela. sprejme pod^tj« T »talno službo. Hcana i« stanoranje ▼ feJJi. r4»«ic»T v Slov. Narodu. «51a ŽAGARJA e*Awl*«eta, takoj spre! m ern. Prednost imajo iraČeoi £»«erisj£. Wsjx Zakoteflc, tasarstro. Paimo^a 45. 6M-la
SVILO, balonsko, *a dei-
m plaić. 3.5 m. 140 cm ii-roko. prodam. Ponudbe SI. N. pod »Balonska«. 657-6 DARILO. lepo. poročno, 2elo primerno rudi za
likooočno otxJ*u-iter, prodam. Naslov v 9L N.
656-6
POPLI5CA. 10 m. in oks ford za par moSkib sraic, 5 m belega tal ta, prodam. Naslov t SI. N. 655-0 SVILO, črno. damske no-guviee (drne m s črno črto) prodam. Naslov v Si. N. 654hS SUKNJIČ molki. velik, dobro obraiven, predvojno blago, prodam ali zamen am. Naslov v Slov. Narodu. 661-Ć DARILO, moško, drapoce-fjo. prvovrstno, popolnoma COvo, prodam. Vpraiati od 17 do 19. ««• Naslov ▼ SI. N. 647-6 VOZ, direo, oortlnost* 4GO do 500 kg. prodam ali zimenjam. Rožna dolina, cesta m. k. 1. 644-6 SIV. STROJ Pf&ii ft. »i. t    centralnim čoln:čkcen,
nsal* rabljen, prodam. Maji ov v SI. N. 642-6
RADIO prodam ZaJoSVa cesta  10/11. 641-6
KOSTUM, moder, za visoko postavo, skoraj nor, in otroiki Športni voziček prodam ali zamenjam. Pribor. 4/11. desno. 64C-Ć BLAGO  ai   moflco obleko
prodam.    Lipnik,    Kar i tri-
aka L 639-6 PLAŠd. osojen skoraj nov, sa srednjo postavo, prodam. VpraJati: Goiposvet ska 8/II. levo. 6J8-6 SIV. STROJ prodam. Voi njakova 7. Vhod na koncu biJe, dvoriifle. 66S-6 GOJZARJB nove. Ukoi prodam. Bisav/ešsova M. vrata 18. 666-6 KOLBM športni, mofko in damska, prodam sli zamenjam. HoJ! Štefan rja. PIcrjarH-i   13 TTT. levo.
ŠKORNJE molke. *t. 44, prodam.   Naslov  v  SI. N.
649-6
VRV motvozno, 12 mm debelo, 27 m dolgo io rad i o-žarnice »Fivre« 80, 6A7, 78. 6G5, prodam ali zamenjam za protivrednost. Ponpdbe St. Narodu pod »Elektronke«. 635-6 HARMONIKO klavirsko, x 80 basi. 3 registri in celuloidno punčko, ugodno prodam. Naslov v Si. Nar.
62* 6
BLAGO sverlosivo. ra damskt phšč ali kostum. prr^Atn. Naslov ▼ SI. Narodu. 657-6
ČEVLJE, nove. molke, bo-k*a*te. H. 43—44. kupim. Tavčarjeva 2{l, desno. 6*3-7 ŠTEDILNIK.    železen. ali
pečico nt dva obroča, kupim. Pon-ttdbe s ceno Si. N   pod »ieleaoi StedilnUt«.
630- 7
KNJIGO »Ar?*«*«. lepo ohranjeno, kupim. Ponudbe SI. N. pod »Spomin na mrtve«. 620-7 RADIOAPARAT boljši, ku-pkn. Ponudbe SI. Narodu z navedbo cene pod »Glasba«. 670-7
KAUČ      dobro      obran i en
kupim. Naslov v Slov. Narodu. 664-7 KOLO damsko, novo ali dobro ohranjeno, boljše znamke, kupim ali dam protivrednost po dogovoru. Naslov pustiti v Slov. Narodu pod »Dam^k« kolo«. ^ T
KOLO darmko, dobro ohranjeno, kupim ali dam protivrednost. Naslov v St. Narodu. 659-7 ELEKTROMOTOR 220 V. Vt, H do 1 KS, kupim in zamenjam za drva ter doplačam. Ponudbe Slov. Narodu pod »Motor — drva«. 626-7 KOLO moslco ali damsko. tudi v si shem stan;u. kupim. Naslov v St. Naroda.
631- 7
PERTLO spodn*« hlsče, dolge, ali blago aa iste. k u H m. Naslov v SI. Narodu. 632-7
bujno fantazijo in txxlo lahko po mili volji utr.bali. kaksiia je prav ua. prav tlerta vaAa
proUvrecln\.et. ki jo ponujate v zameno. In če pozneje ne boste hoteli priti s pravo barvo na dan. lahko radovednežu, ki se bo ogrlasil na vosom domu. rečete: »Prcti-v^in st >hi radi7 Imam io Prosim vas, oglejte si jo!* — i« mu pokažete vale raztrgane čevlje ali slare, pos^/edrane copate. Nailefaej vam bo pokazal hrbet proj preden beste našteli do tri. Ln iznebili se boste nenuhetra obiskovalca
Tudi jaz sem pričel razmižljotl. kai nnj bi prav za prav znnienjnl za pr "tivre<.1nos*t. Protl\Tednosti nimam, to je res. in moja žena me zarad-; te^ra ošteva iz dneva v dan :n pravi, dp sem nor oda nepraktičen člo. vek. pravcata ži'iamaža. ki se na tzWO* vino ne razumem n Ir. e vprav zaradi tega defekta v mojih možganih naša sliram-ba polna pp jčevin Rad bi se ter«j prikopal do protivrednosti že zategadelj, da bi me žona ne zapostavljala tO me nrelenjela žaliti, da sem manj vreden ko najbolj zanikrna branjevka Z\to sem že nekajkrat p izkusil sr.>jo srpčo in napisal razne ogla. se. ki mi jih pa v oglasnem oddelku niso sprejeli. Se lanefl ne Vem. zakaj ne. Napisal sera na primer oglas: »Zamenjam ctreka za ceh^oidno punčko!« Ah. ti mji Bože, nagnali so rne in rnal-^ He manjkalo, da niso telefonirali po stražn:ka.
Potlej sem še enkrat poizkusil oddati o«^a.?. I\anisal sem nekako takole: »Zamenjam ženo za p" oti\Tednost.* Ne. takšne pregrehe pe. m niso odt>nstlll. Za«rrr>zil: so mi. da me boSo poslali v norišnico, če se ne bom spametoval, ir take le danes uga-bem, zakaj posten človek ne sme za pošteno prcthTedncst zamenjati blaga, ki se samo hvali ...
Ziaj imam napisan nov oglas. Mislim, da me je tofcrat obdla p s afiena ;deja. Jutri ga ponesem v r; Vm: orkrelek. Upam, da ga bodo sprejeti in natisnili In če boste v eni pr hodnji/-! stevillc našega Časopis, a čitali Bledeči oglas: -»Pr.rcelo pri Sv. Križu, še nerr.b1 jeno. v lepem, m^mem k^-tičlcu, v izmeri-2 m x 2 m. zamenjam za slanino« . . ., petem vedite, da sem ta oglaševalec jaz, žiži CiMg vj.
n:r«jis ss ns       .1'^ knjige"
mlovite šlške
Vsakdo ne<lv<>mno poz: a š^.ke, k| nastajajo pogosto na hrastovih Listih n tLidi na lest "h drugih rasttfel. T: iitrn i ra- ki, al: ka'.or bi jih že imerovalt, s<> vdreti na pr\i pogled ner:* ; - r> o bega ti s^mo ob seb: uackevnega. ^'đhnr*T'' a^ kaktina druga žužetl a vbode Ltat, da te^e tja ^voje Jajčece. Na taksnem m stu pri^-ne r;i Lihi« o tkilvo rasti in prerBŠv'.tj jajčoca z z-.št>;-nam psafičem, A Var zbi>ja poecboo začu-denrje, je to, da pospefiu|e po vsem \ idezu r. '.-.n sama nastaneš; ^a'-.š-Vh. iz:ast'.ov. RA-tirna tvor namreč dražErje, anovi, ki
kre:-rijo u<"rinek pođoboftl snoan iz žu5 Bce in spodbujajo dot de rdi ih tvarn v izrastek z jajčecem. Rastlina trstva: ja v notranjost ši^ke m-:hko, gofeeaio tkivo, ki i^?b; črnk? k& hrana, to t i o tudi ^prot' obnav^a, da živalci hrane ne zmanjka, a na zunaj postelja spka trša n tx4a ter varuje tako ličirJco pred aonan i m. ne ar-nostrnr;. Predem ?e W*irikn zabubi, zrrpAis*J šls^co, ki predstavi>a ceir.ns o živalski organ, ki se je p:c^ ':j! na rastlino, S t -k?ni-mi 'zi'ar^ki nadomedča rasUi a -a-ravč telesne dupane, kj čuvajo pri višj'h živalih zaroke.
C?:
Ako zzlilz prodati er**rčlia. čevlje, perSo
pr>ste!inino hi sHcne prcHlmote ler nami ne utcirnete prlll v nr§ lokal, prosimo, da nam to nsfreno ali teleforPno spo-r^rlte. Po»»!?».ii bomo k vam na doni svojega naknpovaJca.
Nakapovalivrca SodUne uomoči
Ljubljana, Gra<^r;ce st. 4. tel. št. 30-39
DESKE coiarior zamen i am aa pcot:vrrdno«t. Naslov t Slov.   Narod«. <J30 8
c ■ • > ^prrm1 »rri.-> ah pr»2-no, nairaic t Šiški, tičea 2a takoj ali 1. mm. Ponudba SI. N.  pod »Ma:«.
652-23a
K. DO BI DAL scjrnii goste prazno sobo s ite-HilniVora proti plačilu. — Z« tisiugo bi bila ▼ pomoč at lažia dHa ali »a n rjtro otrok. Naslov pustiti t opravi SI. Narod* pod   >Lai/a dciat,
80BO    opremi teno, tudi
brc« perila, rf-če jospo-di^na za tikoi aH s 1. rprilom. Ponudbe SI. Narodu  pod  »L.  L 9722«.
6o2-2H
KURIVO zameniara ra pro tirrednost ali moške »raiec.
Ponudbe   Si.   N.   pod »Ža-
faftic. 646-8
KOLO fsojRco, i« dimrk; plišast plaJ-i Tam«niam ?a radfooparae. Koarfor v SI. N. ^-g SATEN 7.90 m, nov, pred.
voh. txiĐ«nj aca aa pro-tivredoojt ox. kurivo. Blago ?e primoroo as letno ofcleko aLi po«teil:nfao. »Metalia«, nasproti DcIit-skeira   donu. 62* -
RETINO zameslt nekadilce Za Letco ali lnakto. Ponudbe SI. Narodu pod »LeacoMt. r>*7-8 S PNO zarrMoiasn sa gnoj. Lfkov:"č. Cesta oKv+i česa riev 69. 6"?9-8 G V O T ramen v. m za krom-ipfa.   V«dbsMsooU U.
t p f sa 11 ' "
i
KONJA in nirro vzamem v najem: konra za pn<r..>-ć pri vozni i po mc»tu. r»;i70 p* v bliŽJiai Sv. Kz:i« al: ▼ Stepar.ji vasi. Ostalo po 4o«ototu. Kobiar'eva »i. 7.
645-17
D VB   Njm   vsaka otru«
10O0 kv. m, sr«di Viča i« Zg. Stike. odrtam v na-em. Ponudbe 51. Narodu   pod   r^ivoi,   k ar« vrvr
667-17
K^i^r :*mm%W
STANOV.VNJE en os oh no-s kopalnico in pritikfina-mi,  oddam  takoj  t pod-
njttn,    Ponudbe    SI. N«-
rodu  pod >3ilkur.
633-21
ZAMENJAM  zaradi rrete«.
nosti, ker nas fe veliko, dvosobno. zelo mnderno stanovanje v strnem središču, s tri- ali Stirisobnjrn modernim, nudi v središču. Naslov v SI. N. pod »Center«. 631-21
SOBO   opremljeno,   s pro stim   vhodom,   oddarr. tudi     za    naturaliie. Nsaj v 9!.  Narodu. 665-2J
'Jiazno
USTNICO z denanem m listui.imi na ime Henrik Ko-
relc.  DolirrsVa  5tt-za 6, sem
izgubil 16. nmj-.Najditelfa, prosim, da vrne proti dobri nagra-di na moj naslov a'i v uprjvi SI. N., ker iem begunec. 648-37
IZOL'iirTA SFM denarnico ter dokumente na ime Ram ovi Mariia. Denar naj d:*eli obdrli. listnico z   dokumenti    m slikami
pa naj vrfe v Jutrov nabiralnik. 658-37
rVSKRTOAJTE v STX)V. NARODU
Za vedno nos J« zaptistll po dol?otrmJ-afti    ni   bolezni   naš   preljubi   mož.   oče, sin, dedek, trat itd. goapod
DR. FRANC CADE2 profesor v pok.
Pogreb dragoga pokojnika tx> v torek, dne 20. marca, ob 9. z 2al. kapele »v. Joftefa, k Sv Križu.
,Ma*a »adiižnioa bo  v cerkvi  sv.  JoAefa v ce-tr.ck. 22. marca, ob 7. zjutraj. Fančl. roj Blber, žena: tog. Vladimir, dr. Marjan, sinova;   Neža,   nutt.   in  ostalo sorodstvo
«» Ing;.   Pedor   BleiweU   Trst^niJki nama-
I    nja f imen v: ivojfl rodbine ln ostalega
sorodstva,    da   ;.iu   Je   danes nenadoma j     preminula   v   30.  letu   starosti Iskreno ljubljen*   soproga   ln   predobra mamica sjoepa
VERA     BLEIWEI8   - TRSTESI8KA
rojena Vončina
Pogreb predrage r-okojnlce bo v sredo, 21. t. m. ob pol 10. uri z fcal — kapele sv. Nikolaja — na pokopal lice k Sv. Križu.
Ljubljana,  dne  19.  marca 1945.
Urefuje:   Rudolf  Ožim  —   Za >Nar*>dno ttekarno d -d.« kert Cafeaniftrjft: Fran Jcran — Za. inseratnl   rlol odgovoren: Ljusooailr Vol&e.