27. štev. V Kranju, dne 8. julija 1911. XII. leto. GORENJEC Političen in gospodarska list. Stana za Kranj z dostavljanje« na dom 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta * K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številk« po 10 Tin. — Na narofibe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. Uredništvo in upravništvo je na pristan g. K. Fleriana v cZvezdi». izdajatelj in odgovorni urednik Iv. Pr. Lampret. Rokopisi naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto ===== zvečer - Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Hll ste le poslali naročnina za „Goren]ca"? Hko Se ne, blagovolite to storili taholl Kriza v slov. zadružništvu. Vzroki krize.*) Velik del slovenske zemlje je vinoroden. V let.h 1908, 1909 in 1910 pa so bile razmere v vinarstvu dokaj nenavadne. Posledica je bila, da je ta važen vir dohodkov skoraj popolnoma odrekel. Največji reveži so danes v resnici naši vinogradniki. A tudi dragi vir naših kmetijskih dohodkov: živinoreja Se vedno silno trpi zaradi zadnje suše. Zvinoreja ie daleko ni na Usti stopinji, kakor je bila pred sušo in ima nai kmetovalec od sedanjih ugodnih ž vinskih cen prav malo koristi. Bržkone mu te visoke cene celo škodujejo, kajti slovenski kmetovalec danes ni t srečnem položaju, da bi prodajal živino, temveč je ie prisiljen, isto nakupovati. Za Štajersko, osobito >.a celjski okoliš je hmeljarstvo velike važnosti, a tudi ta panoga zadaje leto ni dala pričakovanih dohodkov. V nezgodah našega kmetijstva je torej prvi neposredaji vzrok slovenske gospodarske krize. Razmere pa so se poostrile, ko je iz raznih drugih, predvsem is političnih razlogov nastala v gospodarstvo cele države neka napetost. Različni razlegi so sodelovali, da je morala na jesen leta 1909 avstroogrska banka *) Iz zanimive brošure « Kriza v slovenskem zadružništvu*. Spisal Miloš Stibler, tajnik Zadružne Zveze v Celju. Cena 50 vin. To akiueluo brošuro toplo priporočamo. PODLISTEK. Mllogaj Bazkolnikov: Dljakom-ablturljentom I V življenje stopate zdaj vedrih lic, pogum kot strelo v srcih kujete — in nove nade snujete. In solnce zdaj, vam je ime — poklic, a ravno ta bo bičal hrbte vaše, v življenju svoje dal vam bo pajdaše — saj ž njim skrb hodi rdečih nogavic ker v krvi tisočerih brodi, ko pod pazduho krog jo vodi zlodi boj za obstanek, ha, poklica — klic — vse gubasto in zlobno mu je čelo, ko z levo nudi — govno, z desno — zdelo Nestanovitni ljubici. Kakor zrno zlato v polje pade v dušo — misel, kakor Žito težkoklaso se rodi iz nje mi — pesem. A med žitom mak zardeva — i bolest iz misli vstane, ki mi ti jo seješ, deva, na srca poljane . . . povišati diskont od 4% na 5%. Tako se k denarnemu pomanjkanju pridruži ie draginja. Slovenske zadruge bi imele že z bojem zopar denarno pomanjkanje in draginjo, nastalo vslad tukaj naštet h vzrokov, dovolj opraviti. Toda prišle so ie druge sitnosti. Na jesen leta 1910 je propadla nemška zadružna zveza v C »lovcu in je izguba znašala več milijonov kron. Vznemirjenje pri vseh koroških zadrugah, tudi pri takih, ki pri ponesrečeni zvezi niso bile včlanjene, je bilo veliko. Oss-bito so se tudi v slo ven sk h koroških posojilnicah vzd gnile ogromne svote hranilnih vlog. Kmalu na to je šla v Ljubljani v konkurz nakupna in prodajna zadruga «Agr o-Merkur*, Proti koncu k ta 1910 pa je ustavila izplačevanja Glavna posojilnica v Ljubljani in je, ko se je izkazala visoka izguba, šla istotako v konkurz. Radi teh polomov je nastalo splošno vznemirjenje. Posledica je bila, da so s", posebno vlagatelji, navalili na mnoge — tudi na nezadružne — zavode. Milijoni ia milijoni so šli iz slovenskih denarnih zavodov, predvsem iz slovenskih denarnih zadrnr ter so romali deloma v nemške in italijanske ; aro le, deloma pa tndi v nogavice in razna skrivališča. Ko bi bilo slovensko časopisje ia ko bi bili slovenski voditelji brez razlike strank t tem nevarnem času pojmovali svoje dolžnosti, bi niti radi navedenih polomov slovensko zadružništvo ne trpelo prevelike gmotne škode. Slehern razumni človek je moral vedeti, da sta v prvi vrsti Ie neumnost, v dragi vrsti pa nepoštenost provzročili nesrečne polome; da so taki zavod«, kakor je bila celovška zveza, Agro-Markur in Glavna posojilnica Ljubljani le izjeme; da ogromna večina zadrug nudi popolno varnost in se ni bati niti najmanjše izgube. Vse to so merodajni krogi vedeli, kljub temu je bilo po vseh slovenskih časopisih tolike pisarjenja o polomih, toliko napovedovanja novih polomov, da so končno celo izobraženi ljudje verjeli, da je vse slovensko gospodarstvo baoke-rotno. »Klerikalni* listi so se veselili nezgod na •liberalni* strani, »liberalci« so zopet kazali svoje veselje, če je bilo nesrečno «klerikalno» gospodarsko podjetje. Z enakim veseljem na polome obeh, strank pa so kazali naši narodni nasprotniki. Tako j j bilo zadostno poskrbljeno, da se vsako pomir-jevalao delo, ki bi bilo toliko potrebno, zabrani in da se ua drugi strani tndi nastala nezgode naslikajo neveščemu ljudstvu v mnogo bolj temnih barvah, kakor je bil resničen položaj. Gilo tak, ki ne zaa šteti niti do pet, si more izračuniti, da mora tako postopanje od strani slovenskih političnih strank in časopisov prevzročiti v slovenskih gospodarskih organizacijah največjo škodo, izkušnja zadnjih mesecev uči, da zadene ta škoda vse zavode brez razlike strank. Strankarsko politično agitacijo v slovanskih zadružnih organizacijah je smatrati za poglaviten vzrok sedanje krize, zato je treba to točko pogledati nekoliko natančneje. Ozrimo se nazaj na po-čbtke slovenskega zadružništva, Naie zadružništvo spada med najstarejše na Avstrijskem. Zj v sredini prejšnjega stoletja se je začelo pri nas zadružništvo vdomačevati in je tekom par desetletij doseglo naravnost lepe uspehe. To je prva doba našega zadružništva, doba, v katere j strankarska politika na slovensko zadružno delo ni imela vpliva. Ta doba traja skoro do konca prejšnjega stoletja. Z. M. L. Makso. Dokončala sta svoje študije in stopila sta v svet zdravih, naprednih nazorov. Vasel jo je bil narod, veseli so ju bili domači naprednjaki. Sedela sta Makso in Josip ia se gledala v srce, v dušo. «Glejl» je povzel Makso, «mladino bova vodila, učila jo bova, kakor uči mati svoje male. Neustraieao in blago bova odgajala te mlade in bova jim, ne pedanta, ampak dobrohoteča prijatelja 1 Ne vem kaj zasluži človek, ki izpreminja svete svoje nazore P l Ne, še niso značaji 1 Svojim učen* cem ostanem vedno prijatelj. O političnih svojih nazorih ne govoriva, ker ti so trdni, morajo biti 1» Svete prisege sta delala, da se jima je čudil svet, pila sta mnogo in pela: Razšla sta se, narazen so ju jvodila pota za kruhom. Pa smejala sta se vsem bojem, ker bili so lahki po oni sveti prisegi pri vinu! Makso se je ženil in oženil! Blondinka, velika in lepa je bila njegova žena. Ia po oni sveti zavezi se je ravnal Makso: njegova soproga je bila zdravih, naprednih nazorov. Smejali so se pri vina in čaja, legli so po kanapejih in obnavljale so se svete prisege. «Ti čuješ, Josip, vel, kako je bilo one čase tam na bregu bistre Save. Bila sva še mlada, a dobro se spominjam 1 Lovila sva ribe in obilen je bil najin lov. Mimo pa je prišel starec, dolgosivo brado je imel, ia si opazil, kako solzno je bilo njegovo oko, ko je zrlo na naju! lepregovoril je starec z veliko, resno besedo. cTi, mene je bilo strah, se ie spominjal, kako mi je bilo srce I In tebi P* Temna je bila soba in grozna, skrivnostna. Malomarna je bila svetloba zastrte svetilke. Ležali so po kanapejih težkih misli, dobre dole, da, rekel b;, nedolžne. Tako čiste so bile ie tiste, a Maksa ta je stal na razpotja, ne vem, kakšnih misli je bil PI «Da, sedaj sta to, neizkušena in srečna; pa ne glejta tu za temi temnimi valovi, ti varajo Človeka 1 Vabljivi so, sliši, kako lumljajo, to so sirene; prijetni so, dokler si mlad in neizkušen ! Pa če stopiš od brega, stopiš na cesto. Kam P Vzel si v roke orodje in si utrdil pot, zna čajno, moralno; pa si šel po poti naprej in nisi pazil, kaj si delal. Zapeljala te je cvetka na trati, prestopil si cesto in hajd na trato 1 Prijetnejše pa je bilo na trati pri cvetki in ostal si tam in srkal njen sladki medf Cesta pa je ostala zapuščena 1» Ne vem, ali sva se smejala, ko je to govoril razumela ga nisva. A meni je bilo težko pri srca in tisti dan jo bil zame izgubljen. Poznal ga nisem dobro, ker v naie kraje je prišel le redkokdaj, a ie vedno ga vidim: •Zapeljala te je cvetka na trati, — prestopil si cesto in--—1 Krog leta 1900 ae Je načelo zadružništvo »sabljati v strankarskopolitičoe namene. Začele eo ae ustanavljati centralne organizacije, si so se smatrale kot last te ali one politične stranke. Tako smo sčasoma prišli v položaj, da so v enem in istem ozemlju •delovalo* 3, deloma celo 4 slovenske (in sicer na Goriškem), v enem slučaju pa 3 slovenske in ena hrvaška udružoa zveza. Iz centralnih organizacij se je pričela krog posameznih zadrug agitacija v svrho pridobivanja novih članic. A to bi se ne bilo najhujšo, temveč najilable na eoli stvari je to, da so se začele ustanavljati konkurenčne zadruge. C)lo vrsto vasi imamo danes na Slovenskem, kjer obstojita ali dve posojilnici ali celo dve mlekarni. Da take konkurenčne zadruge ne morejo prospevati, o tem nas je izkušnja zadnjih let pač dovolj poučila. Radi medsebojnega hujskanja primanjkuje takim konkurenčnim uvodom domačih vlog ali pa si izknsajo iste pridobiti s pretirano visoko hranilno obrestno mero. Za dolžnike se konkurenčni zavodi v mnogih slučajih naravnost trgajo, kar stvari gotovo na koristi. Centralne organizacije v svoji kratkovidnosti podpirajo te konkurenčne uvode ia tako imamo danes celo vrsto posojilnic, ki so preza-dslžene, kar bi se nikdar ne smelo zgoditi, kskor nas udnja kriza uči. Vobče je pri poedinl zadrugi kakor tudi pri centralni organizaciji v kreditnem in revizijskem poslovanju vprašanje, ali je ta in oni posel u to in ono stranko koristen ali Škodljiv, naravnost odločilno. Razume se, da mora pri takem postopanju stvar sama trpeti največjo Škodo. Vzroki krize so torej dvojni. Prvič noposrednji: Slabe letine, polomi, hujskanje. Drugič posredoji: Izrabljanje zadružništva v strankarskopoliUčae namene. Gospodarski del. S m o d k e : dolge od 3 na 4 vin, torej za 33% kratke .5.6. . . 20 „ portorike .7.8. . .15. rozite .8.9» . .12. braziljke .8.9. . .12. kube . 10 . 11 . . . 10 „ viržinke . 10 . 11 . . .10. operas .12.14. „ , 16. britanike . 14 . 16 . . .14. trabuke . 16 . 18 . . .12. regalite . 18 „ 20 . . . 11. Podrašenje tobaka. S 1. julijem je stopila v veljavo nova tarifa za smodke, svalčice in tobak, ki bo avstrijsko prebivalstvo veljalo 76 milijonov novih davkov na leto. S to težko zapuščino je obremenil Bie-nerthov kabinet avstrijsko ljudstvo tik pred svojo demisijo. Najklavernejše smodke in najzanikar-nelie cigarete je vlada podražila kar za 60 in 100 odstotkov, čim finejia pa je vrsta, tem manj se percentualno podraži. Podražile so se: Cigarete: drame od 1 na 2 vin., torej za 100% športne .2.3. . .50. dalmatinske .2,3. . .50. damske .3.4. , .33, hercegovinske .3,4, , ,33. memfis .4.5. , ,25, snltanske ,4,5, , ,25, itambulske ,5,6. , ,20. nilske .6.7, , .18, Molčala je žena in Josip, tudi Makso je umolknil. Predramila se je muha na steni, zabrenčala je po sobi, obstala in zavladala je mučna tišina --- Hraičeee je zajokal dojenček in molče, brez poalova so se razšli. Zgodilo se je, da so prišle velike zadrege ia Makso je mislil; Če je mislil P i To je bil njegov prvi korak s pota 1 Vabljiva je bila nežna cvetka, polna medu, in Makso je poželjivo stegnil roko po prepovedanem udu I •Nekoč sam jim pa bil vodnik, onim na cesti, ki stopajo trdno.* Čudno je bilo Maksu, najraje bi se vrnil tja na belo cesto in zopet bi gledal prosto v svet In kako vesel bi bili Da, vse je izgubljeno, blato sega do paral Pa vodnik si jim bU, strog ia neutolažeo, sedaj pa ti sega tuje blato do para. Se še spominjaš, ko um ležal na črnih vrečah pijan, pa si m smejal. Presern je bil tvoj smeh in celo zanič-Ijiv. Nekaj si govoril, Makso, pa sem pozabil. To jo bilo na oni trnjevi meji, prvo Isto, ko si ti z ono nogo stal v tujem blatu. Takrat, ko se je godila ta strašna povest, sta bila Makso in Josip ločena. Cul je mnogo a svojem prijatelju in jokal je. Zapihal je nekak čuden veter tam od zahoda to nagnil je roževa cveta skupaj. Šestinsedemdeset milijonov hoče vlada na leto več za tobak, in sicer petdeset milijonov za cigarete in trinajst milijonov za cigare. — Lepi časi se nam torej bližajo I Boljši kotnif. Cesar je določil, da dobe vojaki boljši komis, kot je bil dosedanji. Dobili bodo vuk dan 700 gr. kruha (dozdaj 840 gramov), napravljenega iz ržena moke, ki je bolj očiščena otrobov, kot dozdaj. Tak kruh bodo dobivali, ko porabijo moko, ki jo še imajo, pri armadnih zborih št. 1 do 15, 16. armadoi zbor pa dobi komis iz pšeničoe moke. Mestna hranilnica ? Kranja. V mesecu juniju 1911 je 277 strank vložilo 105.3G2 K 82 vin. 281 strank je dvignilo 74 813 K 91 vin. 13 strankam se je izplačalo posojil 19 550 K. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih viožnih obresti 4,823.874 K 01 vin. Stanje hipot. posojil 3,100 963 K 71 vin. Stanje občinskih posojil 484.858 K 01 vin. Denarni promet 396.574 K 11 v. Mestaa hraallalea v Radovljici. V mesecu juniju 1911 je 204 strank vložilo 104 935 K 04 vin., 178 strank vzdignilo 94.044 K 27 vin. 9 strankam se je izplačalo posojil 26 900 K — vin. Denarni promet 557.277 K 65 vin. Mestna hraailaloa v Kamnika. V mesecu juniju 1911 je 164 strank vložilo 42.453 K 36 vin. 143 strank vzdignilo 33.887 K 35 vin. 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5.900 K. Stanje hranilnih vlog 2,042.513 K 22 v. Stanje hipotečnih posojil 1,539.400 K 15 vin. Denarni promet 192 717 K 68 vin. * Vedeaiki lojem v Kranja dns 3 julija I9U. — Cena od kilograma žive teže: 1 krono za pitane vole domače, 88 do 90 vinarjev za domače srednje pitane vole, 80—82 vinarjev za ne-pitane domače vole, 00—00 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 1 K do 1 K 44 vin. za prašiče za rejo, 1 K do 1 K 10 vin. za pitane prašiče.—Plenica K1250, proso K 8'—, rž K 9—, ovea K 10*—, ajda K 9'—, repno seme K —, detelrio seme — K do — K, fižol, ribničan K —, mandalon K —, koks K — krompir K 4*— za 50 kg. — Prignalo se je 151 glav domače govedi, — glav bosanske govedi, — glav hrvaške govedi, 14 domačih telet, 354 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, 2 ovci, Od prignane živine je bilo za mesarja: 70 glav domače govedi, — glav bosanske govedi-, 9 domačih prašičev. Izšla je zanimiva razprava JCozes ali j)arwin? Šolsko vprašanje. — Stane 70 vin. Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju in v knjigarnah. Približala sta si In se poljubila v prijateljski pozdrav. Hotela pa je narava, da so posegli nasprotni elementi in cveta sta se odtujila, čiudalje sta si bila, tem ljubše jima jo bilo. Ia eden teh cvetov se je oral. Drogi pa je kluboval zlobnim viharjem P1 Pa slučaj je nanesel, da sta se zopet našla na dolgem potu. Nista se izognila drag drugemu, stopila sta vštric in korakala molče isto pot. Makso se je zabaval na tej poti in njegov so-drug je bil sam, zapuščen; prezirali so ga. •In pridružim naj se jim; glej, kako so veseli. Ah, ta preteklost brani Zakaj ni branila njemu; vesel je ia pije 1» Pa pridejo ljudje po istem potu, po našem, in videli nas bodo. Zlobni so in posmehljivo reko: •Nekdaj so nu vodili in glejte jih isvriencel Pa ta samota, ta upuščenost, ne!» Molče je ponudil roko Maksu in njegovim, pa sram ga je bilo. Umazani so se zdeli umira sebi, pa to prekleto vinol Polegli so po trati, trgali tiste cvete, tako mamljive in duh teče. Hodili so mirno preprosti ljudje: •Glejte naie bivše vodnike I• Minilo je leto. Častitljivi gospodje, v dolgih suknjah so bili gospodarji. Umetnost in književnost Zgodovini lovajioga slovaaakaga slovstva. II del. Doba narodnega prebujenja. (1848—1868). Spisal Ivan Grafenauer. Str. VIII -j- 475 Cina: broširan izvod po G 20 K, voun po 7*20 K. — Pisatelj podaja v uvodu kratek politiški in kulturni pregled ter razpravlja o časopisja in knjževnih društvih, kskor tudi o literarnih bojih za kritiko ia zoper pretirano ozkosrčnost Potem givori o starejšem pisateljskem rodu (dr. Iran Ble.wais, L. Jeran i. dr.), o začetnikih novega časa (e. pr. L. Toraan, Fr. C gnar, Mat. Valjavec, Jan. TrJni, Ant. Jamžr). Zlssti obširno obdeluje Franca Levstika in Smona Janka. Nastopno poglavja je posvetil ralsjšim pripovednikom (Fr. E-javec, Val. Zamik, Jan. Mencinger) in pesnikom (Ant. Umek, Greg. Krek, Jan. Bile, Ivan Veiel- Vesnin i. dr.). V dodatku prinaSa pregled znanstvene prozo. — Knjiga je zanimivo pisana in pregledno sestavljena; pisatelj se je omrjil na najvažnejšo pisatelje in pesnike one dobe in podal kratko vsebino njih naj-glavnejših, najbolj znanih del. Kakor nam pričajo opazke pod črto, je vestno vporabil vse gradivo, kar mu ga je bilo na razpolago. Naslikal nam jo milje, iz katerega so izšli in v katerem so se gibali tedanji naši slovstveniki ia točno označil medsebojno odvisnost in medsebojne vplive. Delo priporočamo vsskemu, ki se hoče poučiti o preza-niraivi dobi našega narodnega prebujenja. P. 17 Í10-22 Dama ki hoče pospeševali kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko aožo in bel teint, se umiva le z Steokenafers! Illijlti« mlečno milo (znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann & Co., TeSin ob Labi. Komad po 80 v se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah • parfumom i. t. d. DOPISI. ll Javori] nad Skofjo Loko. Tudi pri nas je razfžaila zadnja volitev naše o teh stvareh Sa bolj nevedne ljudi. Posebno je privzdignila naSega faj-rooštra, njegovo kuharico id še več drugih žensk. Od začetka je prav dobro kazala za Strojevca, a zadnja nedelje je kar treskalo s prižoice o brezvercih, o večnem pogubljenju vseh tistih, ki ne bodo volili Coča. In ker to ni pomagalo, se je pa Se strašilo ženske, kako jih bodo molki zapuščali, če zmagajo liberalci ali brezverci. In šlo je vse na lov. Petere, orgljarček, ki je pa moral pred nekim volilcem tudi bežati, potem fajmošter, kuharica in še mnogo dragih, mesto katerih nosijo žeoe hlače. Pa kljub temu ni bilo vse pokorno. Javoraka občina, do zdaj brez vukega nasprotnega glasu, oddala jih je zdaj okrog 30. Tudi to strašilo ne bo vedno držalo. Le pomislite, Javorčanje, o svoji občini 1 J a zdaj kaj drugače, ko ni več županstva v farovžuP Nič, vse je po starem, tndi svet zakon je Š9 ravno tak, kot je bil in bo ostal, če bo tudi enkrat izvoljen Strojevc in ne več Coč. Kaj mislite, da je Coč res tak svetnik? Pojte, pojtel — Njemu je le za plačo, ki jo vleče na Dunaju. Ker Vino je teklo raz mizo, ki se je Ubila pod težo tečnih jedil «Ti, danes leto sva jedla krompir v oblicah in mlečen riž, tebi in meni to gnsao malo diši. Kaj ti nisem pravil ie u mano, v boj u trebuh!« S prešernim smehom sta se smejala Makso in Josip. Le ena je ostala in ta jo bila: Zalika, njegova žena. Dobra duša, nisva si bila neprijatelja. Loo: Stava. Pri cPavletu*. v mali vasici na Gorenjskem, je veselo življenje. Delopnst je in valčani se vračajo s semnja, ii bližnje vasi. Iz ene gostilniške sobe se čoje hreščeča harmonika, z drage pa glasno, hripavo govorjenje gostov. Posebno živo je postalo, ko u je raznesla vest, da pride dragi dan škof is bližnje vasi, kjer bo imel birmotanje, v domačo vas pregledat cerkev- podružnico. Občani v tem kraja so se ravnali po starih tradicijah in zato so obžalovali, da se je vest o škofovem prihodu tako pozno raznesla. Hoteli so postaviti mlaj, velik kot vaški zvonik in na njega poviti mogočno zastavo, ki naj pozdravlja cerkvenega dostojanstvenika in priča o ugledu domačega kraja. •Ura je pet,» pravi Tine, Tine je bil ožsnjea. BI jo mogočen, konlteo bolj kot vsi, prvi svetovalec in posestnik srednje vrste. Rad te je banal s svojo zmožnostjo in zato je bil vedno pri stavah, aloravno je dostikrat pogorel. Tonček, poglavar fantov, pa je bil pretkan in zvit Znal je vleči ljudi in korajža mu je dostikrat pomagala do uspeha. govori Tonček, «evo K 10*—, samo kje smemo potekati drevo?* Tine: «Najviljo smreke v mojem gozdu vam odstopim.* Tonček: «Dobro, veljal* Stava je držala. Precej vinjeni Tine je oddal donar krčmarici. Isto je storil Tonček. Prvi je pil dalje, Tonček pa j« s ukan jem sklical fante in s radostjo so se lotili dela. Pravo amerikansko živahnost to razvili. V divjem teku so se peljali v gozd. Podrli so 18 metrov visoko smreko, jo ©tesali, spravili na vose in jo pripeljali v vaa. Vse je bilo po koncu in ljudje so ogibali, kde bo dobil stavo. Tinetn je bilo tesno pri srcu. Tele je prodal, kar rabi denar za gospodinjstvo in če izgubi, ne bo nehal vihar v hiti. vidite jih vaše prijatelje, niti poštenih stanovanj vam na privoščijo I Že vedo zakaj! Kjer so slaba stanovanja tam, pride bolezen in kjer je bolezen, je pomanjkanje in kjer je beda, tam ni denarja za knjige in sploh za izobraževalna sredstva. Tako ostane ljudstvo nevedno in tega si klerikalizem želi, ker le ljudska nevednost Hh še drži po koncu. Zato pa, delavci, ko bedo tedaj pri ob cinikih volitvah klerikalci beračili za vašo glasove, jim povejte, da jih ne poznate, kakor tuli oni vas ne poznajo. Ciata slovenska strankal O ironija! Sami sebi te v obraz lažejo. Slovenska? Kje pa je kaj slovenskega? Ali te pravi biti to čst Slovenec, ako se ravno na poslopjih zagrizenih klerikalcev blestijo nemški napisi in se celo laški, n. pr. na hotelu «Zaherlin*. Ali je to slovensko, da ravoo otroci klerikalnih starš iv polnijo nemško šolo? Vrag vzemi tako zavedno slovenščino. Klerikalna vsgojanaših vrlih orlovl Naši krščanski vseh kreposti polni mladeniči 1 Ta klobasa se vije dannadan p o klerikalnih listih, posebno sedaj, ko vabijo na romaoje v Ljubljano, pa so tudi ksmpeljci, posebno naši orli. h zgolj ljubezni se kar med telovadbo skregajo in stopejo, da kar cunje od njih lete. Da ima pa tudi javnost priliko občudovati te izvanredne orle vtke kreposti, zato sta se pa v nedeljo na vrtni veselici Oril-Metodove dražbe dva mlada orla, ki sta obenem tudi pri tovarniški godbi, ejnnsčila, sta se pričela v pregoreči medsebojni ljubezni ljubkovati in častiti prav po krščansko. Da pri tem niso izostali častni naslovi, kot: barabo, hinavci, smrkavci itd., se razume. Za nameček sta pa pograbila vsak svoj instrument pa sta se kresala kot za stavo. O joj, to jo bil prizor za bogove. Ljubljančanom prav iz srca privoščimo tako zabavo, posebno ker se bode vršila v večjem obsegu. Načelniku naših vrlih orlov smo pa prav hvaležni, ker je prepovedal svojim telovadcem občevaoje z ne-klerikalno mladino. Tako bode v nili fari vtaj nekoliko manj rokovnjačev. Humrov a t a ne dajo mirno spati pobožnemu •Slovenceverna* dopisniku. Ta nesrečni Humrov ata trdijo, da sme človek, ki biva nepretrgoma 20 let v občini, voliti v občnski sestop. Ta nevoščljivi Humrov ata so mnenja, da dva samca ne potrebujeta za kurjavo na leto 300 kron. Ta čudni Humrov ata zahtevajo sedaj v dvajsetem stoletja dostojnosti od strani občinskega gerenta? Kje so vendar tisti zlati časi, ko se je take aeta-dovoljneže kar enostavno posadilo na grmado. Humrovga ata se pa na tako častno mesto danes no spravi ne zlepa, le manj pa zgrda. Pa ko bi Humrov ata hoteli povezati saj culo in odjadrati tja nekam v Afriko, pa se jim menda se jtff kaj prav ne Ijabl, joj, to bi bilo repo, kar s vzklikom bi se izvolilo C Jtmlja za župana, Krivec bi bil podžupan, Kari ček tajnik, Repek pa blagajnik. Jesenice bi postale vse prej kot slovenske, in božji blagoslov bi plsval nsd nami na vskov veke. Amen. Ga a i, pa ga nil Ne Ciča, ne forlaoa, ne Nemca, ne Taljena, da bi bil vsaj eden, tako je jamrala neka Marijina devica. Naj si bodo potem že liberalec ali socialdemokrat, samo da bi se relila teh ajmohtarjev. No, tako je torajl Ze nežnim Marijinim hčeram preseda klerikalni terorizem, Za stavo je izvedela tudi žena in prišla ga je zmerjat v gostilno. Domov pa ga ni mogla spraviti. «Mrha, pijanec,* je vpila nad njim, «vse nam bol zapravil. Oh, Ježal, Marija, kako je hode, če ima žena tako prismodo za moža.* Zmračilo so je. Fantje so zakurili ogenj. Skopali so globoko jamo in pričeli so postavljati mlaj. Radi svetosti je bil les tako opoizel, da gt niso mogli pri vzdigovaaju podpirati Vse je kazalo, da izgube stavo. Brisali so smreko in zvezali podpiralne kole v škarje, tako da je ležalo deblo na vrveh. Lažje je slo. Toda,. komaj so dosegli polovico dela, padlo je drevo na zemljo. Vesel je bil Tine, poparjeni fantje. •Korajžo, na dalo, fantje,* je jnnactl Tonček prijatelje. «10 je ara in mlaj mora o polnoči stati.* • ♦ • Ura je ndarila posesa in fantje so sa vriskali in zapeti «Hsj Sfevani* okrog postavljenega mlaja. Pijan in besen sa je pobral Tine domov, kjer je bil nate tak kravat, da so se zbirali ljudje v s vrhe mirit ve v hiti in prod niso. Fantje pa so tU v gostilno, Iger so veselo prepevajo nadomeščali pri postavljanja mlaja izgubljene moči z jedjo in pijačo. Veselili so se do ranega jutra in zapiti < izgubljenih* K 10. Ko se je pripeljal zjutraj škof, ga je veselo pozdravila sestava na mlaju. Tadi fantje so prišli. Poljubili se mu roko, Tine pa je tičal jezen in pobit doma. Premišljeval je, kje bo dobil prepotre-ben denar in se jezil na tkala, ker se je tako pesne odločil, da pride v njegove vas. ps ga hočejo vsiljevati resnim Jeseničanom. Pojte te solit in priporočite se tv. Katarini 1 Društvene vetti. Gledališko drulvo jo ustanovilo pevski odtok. Petje hodi poučevat vzorni pevovodja g. Sorigovec iz Radovljice. Kdor ima veselje do petja, naj se zglasi pri predsednika gledališkega društva. Vrtno veselico priredi jeseniški Sokol dne 23. L m. z najrazličnejšim sporedom. Podrobnosti pozneje. Zdravilna sredstva zoper haeneroide nameravajo odstraniti zaprtje, ki je glavni vzrok tega nadležnega zla. Poročila o poizkusih na c. kr. tololoi bolnici dokazujejo, da provzroči naravna Fraao • Jsisl • ova grenčica že čez nekaj ur lahko odvajanje in se vsakokrat zmanjšujejo bolečine. Godovi prihodnjega tedna: 9. Anatolija, H vali mir; 10. Amalija, Felicita, Stojan, Libuša; 11. Pij I., Peter F., Miroslava; 12. Mohor in Fortuoat, Šarila, Jaroslava; 13. Marjeta, Anaklet, Ergen, Draganj, Jekoslava, Rado-mila; 14 Bonaventnra, Just, Slobodin, Dragojila, Dobroslav; 15 Hmrik, Vladimir, Metod. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 12. v Kropi; 14. v Zgornjem Tuhinju. V Kranju, dne 8. julija 1911. Drsava! ibtff se snide 17. L m. Predsedoval mu bo sačasno baron Fuchs; pozneje bo izvoljen skoro gotovo za predsednika nemSki nacijonalec dr. Svlvester. Kronski govor — imel ga bo po najnovejših poročilih cesar tam — bo 18. t. m. Kot odgovor sklene drž. zbor udanostno izjavo, katero izroči predsedstvo oiebno v avdijenci pre-svitlemu vladarju v Mu. Daas)sks kričsnsko soolaisa sirsaka razpada naprej. Poslanec Heilinger je naznanil stranki javno avoj odstop. On in drugi njegovi somišljeniki organizirajo novo obrtniško meščansko stranko. Srvsiki oaa ima s svojo politiko vedno večjo smolo. Se tisti možje, ki so ga dosedaj podpirali in imeli nekaj ogleda v hrvaški javnosti, se obračajo od njega 1 Sedaj iskuša zopet z ustanovitvijo posebne stranke, ki bi ga naj podpirala brezpogojno v njegovem hlapčevstvu proti Madžarom. Upajmo, da kljub terorizma od strani ogrske vlade it tega ne bo niči ■•t« razhojrjSBJ« po vsej Evropi je povzročila Nemčja s tem, da je proti sveječasnemu dogovora poslale v marokansko pristanišče Agadir bojno ladjo s 500 možmi. Francoska temu odločno nasprotuje; tembolj, ker je v tajni pogodbi Angležem obljubila, da Nemčiji ne propasti niti kol čeka zemlje v Maroko. Is Aogleike se te slišijo glasovi, da računa lahko Francoska brezpogojno na pomoč Angležev. Seveda ima tudi v slučaja napade od strani Nemcev tudi pomoč Rusije. To je, kar lahko napravi vojsko, kakršne te ni videl svot Seveda bodo vse država čimbolj pazile, da ne pride do boja, toda tudi izzivanja Nemčija si ne bodo pustile dopasti. farsija moblllilra prati Črilgeri. Ic Soluna se poroča, da so pozvani pod orožje rezervni ki II. razreda. V SAuo pride te 12 aaatoltkih bataljonov, ki jih takoj odpošljejo na Kosovo Polje. Vse je prepričano, da mobilizira Turčija proti Crnigori. Kav« mjsjgtrstfo aa Fraaoatkea. Na Francoskem je odstopil dosedanji ministrski predsednik Monit s vsemi člani ministrstva in novo ministrstvo sestavi CaiUaux (Kelo). V ministrstvu ostane velik nasprotnik Nemčije Delcatse >. Kaka veiij* aa Nemlksa. Avstrijski način volitev daje prav mnogo prilike ca volilne goljufije; klerikalci s najottudnejsira terorizmom po-trarjajo in popravljajo volilni izid. Na Nemškem je stvar drugačna. Glasovnice niso uradne. Volilec prejme, vstopi vsi na volišče, uradno kuverto, v katero vtakne v posebnem uprtem prostoru svojo glasovnico. Glasovnic, navadno v obliki vizitk s kandidatovim imenom, dobi volilec od vsake stranke, kolikor hoče. V zaprtem prostora, L zv. volilnem klosetu, vtakne v kuverto tiste glasovnico, ki jo h iče, in nihče ga ne mo.e kontrolirati. Na ta način je zagotovljena resnična svobodna volitev, donim obstoja pri nas tajna volitev zgolj na papirja. Novlčar. Oseba* vneti Upokojen je sa lastno prošnjo predstojnik tnkajinega c kr. davčnega in sedeo-depesHnega urada, nadupravoik g. Anton Orehe k. Kot predstojnik tega nrada je določen upravnik g. Josip Ahlin in kot kontrolor oficijal g. Jasip Tajnik. — Okrajni sodnik g. Oskar Dev v Skofji Loki je premeščen v Kranj, tednik Josip Lenart v Kranjski gori pa v Skofjo Loko, avskultant O hm vitez Jannschowiky je imenovan sodnikom v Kranjski gori. Velttsv navega oastasga odbora v Radovljici Predzadnji pondeljek se je vršila, kakor smo naznanili se v pred zadnji številki, volitev načelnika cestnega odbora radovljiškega. Izvoljen je načelnikom g. Ivan Reaman, tupan v Motnjah, njegovim namestnikom g. Adolf pl, Ksppus, topan v Kamnhjorici. U desčorjs nam pišejo: Občinske volitve I Ti dve besedi spomnita vsakega občana, da ima davčno knjižice ali kaj drugega, s čimur mora biti na uslugo občini ali fajmostru. Spomnite se pa tudi, da je na svoji zemlji aam svoj gospodar in da sam sebi najbolje gospodari. — Dolinost njegova je, da je ponosen na to, da je kmet. — Zs-veden in na svej stsn ponosen kmet ne pusti, da bi mu gospodarili drugi, ne na njegovem domo, ne v občinskem odboru. «Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!* Kmečki sinovi in delavci, tudi Vam ni treba jerebov, postava Vam je dala volimo pravico, volite kot samostojni možje, ne kot ponižni aluge onib, ki Vas zmerjajo s pijanci, sami se pa kopljejo v vinu. — Ker se pa zavedamo svojih pravic, gremo zanje v boj, v tem znamenju se bodemo bojevali in zmagali — pravična stvar mora zmagati! Voli, kmet, zavednega krnela ne neunne^a faršk'ga teleta 1 Koncert nate <Čitalnice*. V sredo dne 5. t. m. se je vršil v sokolski dvorani II. koncert v tem letu. Kljub temu, da je koncertna sezona že minila, se je vabilu odzvalo v obilnem ttevilu nase občinstvo, ki je s tem pokazalo, da je pri-pravljeno s protižrtvami poplačati veliki trud, ki so ga imeli pevci in člani orkeatra. Naj bi se to v prihodnje dogajalo le v čaatnejlem številu I Ne da bi podrobno ocenjevali posameznih točk ter navajali posamezne hibe in vrline v proizvajanju, omenimo le vobče, da je bil splošen vtis koncerta dokaj ugoden. Orkester je pod spretnim in sigurnim vodstvom g. St. Sajovica pokazal, kaj bi se dalo iz diletantov narediti z rednimi vajami. Za svoje proizvajanje je žel orkester zasluženo odobravanje. Kot solist ns gosli je nastopil Šavčikov učenec g. St Sajovic. Pri njegovem proizvajanju smo občudovali ne samo veliko tehniko, s katero obvlada svoj instrument, ampak pred vsem izrazitev čustveno podavaoje. Gospoda solista je enakovredno spremljala na klavirju gospa Piraatova. Pohvalo so žele točke čitalniškega pevskega zbora pod trudaljubivim vodstvom g. V. Rusa. Zlasti težke točke delajo zboru čast. Moški zbor je pel sploh prvič proizvajano Foersterjevo skladbo «Umrl je nož — mož živi*, ki je strogo kontrspunktično izvedena in ki povzroča zboru nemajhne težave. Skoda le, da pesmi ni pel veliki zbor, kar bi bilo v našem prijaznem mestecu prav lahko mogoče. Častno je rešil svojo nalogo mešani zbor v težki Adamičevi skladbi «Zapuščena», kjer je pela solo s priznano dovršenostjo gospa Pirnatova, ki bi nam naj bila vspodbujsjoč vzgled, kako se je treba žrtvovati, da se dvigne v Krsnju društveno in glasbeno življenje. Z ozirom na dobre, že dokazane uspehe izražamo željo, da se v prihodnjem letu vrste pevskih zborov in pa orkestra pomnofe in strnejo. Treba je le malo odkrite požrtvovalnosti in dobre volje. II. lopni slst slovenske sokolsks Inps «LJubljana I » se vrši letos v nedeljo dne 16. julija pri «Sokolu* v Kamniku. Občinstvo ponovno opozarjamo na to prireditev in vabimo, naj se je udeleži v velikem številu ter se samo prepriča o vztrajnem delu, ki se goji v telovadnicah in zunaj nje. It sporeda rasvidimo, da bode nudil dan 16. julija kaj lepo sliko o vsem sokolskem delu te župe. Za ta nastop vlada po vsej župi živahno zanimanje, ki kaže, da bode ta prireditev dosegla svej zaže-Ijeni uspeh. Slavnost se prične že zjutraj ob 5. uri s tekmovalno telovadbo, tekom dopoldneva se vrše izkušnje za preste vaje za naraščaj, ženake odseke in člane. Ob V« 12» nri se vrši po mestu izprevod ter slavnostni sprejem pred «Društvenim domom*. Javna telovsdba se prične ob '/a 4- nri popoldne ter traja do */s G., ob katerem času se prične velika ljudska veselica, katera bode nudila vsem ude-ležnikom raznovrstne zabave. Vstopnina k tekmi 20 v, k javni telovadbi in veselici 60 v, sedeži posebej 1 K. Umetniška rasstava is Bledu. Dne 15. ali 16. t. m. se otvori na Bledu I. umetniška razstava, katero prirede gg. umetniki R. Jakopič, K. Mysz in P. Zmitek. Nahajala se bode ista v zgornjih prostorih »Blejskega doma* ter bo obsegala okrog 170 umetnin, pri kateri bo sodelovalo nad 20 razstavljavcev. Za Bled, posebno za Gorenjsko, je ta razstava zelo važnega pomena, da pride za Ljubljano pri nas prvo aa vrsto ter povspeši razvoj in napredek s prometnega ia kulturnega »tališča. Priprave se vrše v najodločoejši obliki, da čim popolnejše zadoste primernim razmeram; slavno občinstvo pt se tem potom opozarja na sijajno udeležbo ter zanimanje za to prireditev. Lopovščino. Posestniku Franu Cajhnu, po domače Povcu, v Plati v občini Podgorica so pred kakim tednom neznani ljudje podžagali pred hišo stoječo čretnjo in jo podrli na tla. Nato so odlagali veliko vejo in jo vrgli v vežo. S tem pa le niso bili zadovoljni. Vrgli so še v veži stoječo klop in sekiro v spalnico ter razbili tam svetilko in bi bili s sekiro skoro zadeli tudi Cajhaavega sina, ki je sedel ravno na mizi. Sumljivih je sedem fantov iz tamošnjo okolice. Enega ao že oddali deželnemu sodišču. Kaka pomagati irolbl sv. Cirila ln Metoda f Našo prepotrebno šolsko družbo podpiramo krepko, ako kupujemo blago, ki se prodaja v njeno korist. Pri tem zavzema odlično mesto Kolinska akcija, keje tovarna daje družbi jako sastne letne pri- spevke. Prazen je izgovor, da so tuji izdelki boljši. Vsaka odjemalka dobiva brezplačno mesečnik/Slov. Gospodinjo*. Trgovci in odjemalci, zahtevajte izrecno le škatlje z ovitkom in pečatom C. in M. D. Lspe sočno vala sta priredili požarni hrambi iz Rateč in Podkorena. Ob 7210 uri zvečer so t rombe naznanile v Ratečah « alarm*. Moštvo zasede brizgalnico in vozove ter hajd v Podkoren na pomoč. Gasilec-kolesar zaaede kolo in oddirja pod-korenškemu gasil, društvu naznanit vajo. Trobentač pokliče moštvi k delu. Ko so prihiteli Rstečani na lice mesta, ata obe moštvi neumorno delali na dveh krajih, da so očividno požar omejili. Po končani vsji sta se društvi ob 11. uri rszšli. Omeniti je, da se je ljudstvu preje objavilo, da bode enkrat vaja od 25. junija do 5. julija ponoči, da se preveč ne ustraši. Nagla smrt. Dne 1. julija je aa travniku pri senu nagloma umrl 63 letni vpokojeni rudar Žai-darjev Mstija iz Rateč. — Dae 2. julija je ravno pred vajo gasilnega društva iz Bale Peči asgloma umrl 18 letni gaailec, Fmkov sin. — Taisti dan je tudi na Trbižu umrl od kapi zadet nek pastir, ko je hotel ravno gnati živino. Is isscnrike občlat je obljubljeno mnogo zsnimivosti o strahovladi velesovskega Brešarja in šenčurskega župana, o postopanju reklamacijske komisije, o razsodbah reklamacij ske komisije, katere se prineso iz Kranja že litografirane k seji re-klamacijske komisije, o materi županji in o onih, ki bodo avoje pregoreče reklamacije zagovarjali pred kazenskim sodnikom, o neresničnem poročilo županstva okrajnemu glavarstvu, o jajcih, o onem, ki je v nedeljo nad Bricelnom z roke zamahnil z značilnim vprašanjem: