Nekaj misli o vprašanju bodočega zakona o osuovnih šolah. Prinašamo nekaj točk iz obširnega poročila učiteljskega društva za Mežiško dolino izdelanih ob priliki Radojevičevega> načrta, ker vsebuje poročilo nekaj uvaževanja vrednih, dasi spornih misli in predlogov. 1. Državni šolski zakon vsebuj vse ono, kar je iz nujnih načelnih in praktičnih razlogov potrebno, da se zajamči šoli zneičaj državne institucij e in učiteljstvu značai državnega uradništva. prepuščaj pa v s e o n © kar bi utegnilo otesnjevati razvojne možnosti š o 1 s t v a in prilagodenje istega posebnim pokrajinskim razmeram specialnim zakon o m, ki jih sklene parlament za posamezne dele države posebe in i z v r š i 1 nim naredbam ministrstva prosvete. 2. Pri vsei splošnosti moraijo biti zakonske določbe precizne in jasne, da onemogočijo kršenje zakona potom različnih in samovoljnih interpretacij. Ker sloni na* spoštovanju zakona ves državni red in državljatiska raorala, mora biti zakon i z v e d 1 j i v. Hkrati pa imora zagotoviti napredku šolstva za dolgo dobo let p r o s t o p o t in marsikaj zahtevati, za kar pogoji še niso vsepovsod dani; zato je treba p o s e b n i h določil za prehodno dobo. (Taka prehodna določila so potrebna n. pr. glede ustroja šol, šolske obveznosti, ustanavljanja šol in učiteljske izobrazbe). 3. Ker obiskujeta d v e t r e t j i n i vseh učencev nižje organizirane šofe n a k m e t i h , med kojimi z-opet prednjačijo in bodo še dolgo prednjačile e n orazrednice in ker tvori kmetsko prebivalstvo brez dvoma 'Ogromno večino in j e d r o n a r o d & in je njegovi izobrazbi posvečati največjo pažn j o , zato imej zakonodaja poseben ozir na podeželske šole in kmetske razmere in se izogni vsaki določbi, ki bi diskvalificirala te šole noipram mestnim šolam ter omogočui tudi v prehodni dobi, ko moramo računari z raznimi nedostatki podeželnega šolstva, da se nudi kmetski rnladini v danih naizmerah najboljša izobrazba. V tem smislu stavimo še posebe sledeče zahteve: a*) Pri r a z š i r j a n J u š o 1 in ustanavljanju novih razre- do v se je ozirati v prvi vrsti na n i ž j e organizirane šole na kmetih in je pozonrost obračati na to, da se učiteljstvo enakomerno zaposli in izdatki zia šolstvo 5im produktivneje izrabljajo. b) O d k 1 a n j a m o poldnevni pouk kot stalno uredbo na nižje organiziranih šolah. z 1 a s t i n a enorazrednicah in ga smatra_no kvečjemu kot dopustnega v nižjih razredih (1. do 4. šol. leto) večrazrednih šol. c) Izrekamo se proti temu, da bi po d « v r š e n i h 4 1 e t i h o s n o v n e šole ž-e prestopali učenci v srednje, meš5anske in strok o v n e š o 1 e. Sroo proti temu iz vzgojnih in ekonomsko - praktienih ozirov. Kar osnovnai šola lahko nudi, za to ni treba višjih šol in ni treba študija za kmetsko deco :po nepotrebnem podraževati in oteškočati. Nesocialno je, deco v tako zgodnji dobi drugo od druge Io5iti in v vzgojnem oziru pomeni veliko škodo, ako se deca v tako riatai mladosti iztrga iz doma5ega okoliša in naroda. d) Srednje, meščanske in druge šole naj se tako uredijo, da bo vstop v nje kmetski mladini omogo5en brez p '0 s e b n i h t e ž k o 5. e) Solska obveznost na kmetih se naj pri5ne z začetkom šolskega leta onega koledarskega leta. v katerem dovrši otrok sedmo leto svoje staros t i in tiaj traja dokonca šolskeg a 1 e t a onega koledlarskega leta, v katerem dovrši učenee petnajsto 1 e t o svoje starosti. f) Racunati nam je s tem, da v nekaterih pokrajinah z nerazvitim šolstvom 'Oisemletna šotska 'obveznost še ne bo v doglednem času v polnem obsegu i z v e d 1 i i v a. Ker pa na eni strani odklanjamo šolske oprostitve po sedanjem naeinu in na drugi strani polagamo največjo važnost na to, da deca bas v z r elejši, dovzetnejši dobi ne ostane brez rednegapouka. in ker še dolgo ne bomo razpolagali s potrebnim številom kvalificiranega učiteljstva, predlagamo za pokrajine z mianj ¦razvitim šolstvom posebno p r* e h o d no uredbo šole, ki bi imela to prednost, da bi bila cena. ker bi izhajala z n_anjšim številom u5iteljstva, a vendar ne bi glede uspehov preve5 zaostajala za popolno šolo z osmimi letniki- Po tem predlogu bi obsegala nižja stopnja osnovne šole v zaiostalih pokrajinah pet, v nekoliko razvitejših šest š o 1 s k i h 1 e t in temu primerno v i š ja stopnja tri oziroma dve šolski leti. Višja stopnja bi imela značaj ziraske š o 1 e in pou5evali bi na njej i s t i u 6 i t e 1 j i kakor na n• i ž j i s t o p n j i, toda pou5evali bi de- co višje stopnje zase ločeno od d r u g e d e c e. (Število razredov in učiteljev bi se torej ravnalo po številu otnok prvih pet ali šest šolskih let, ne kakor pri nas po številu vseh šoloobveznih otrok). Poučevanje na višji stopnji (zimski šoli) bi se uredilo tako, da prevzame na večriaizredtiih posebei za to kvalificirani u 5 i t e 1 j n i ž j e g a razreda pozimi pouk na višj i s t o 'p n j i in se uvede z a d v a n i žja razreda v zimskih mesec i h poldnevni p p u k , ali dai se uvede sistem strokovnega pou k a in prevzamejo posamezni učitelji poJeg razrednega pouka še posamezne predmete v višjem tečaju. ali pa da se uvede aa zimske mesece p o 1 d n e v n i (ali menjevalni celodnevni) p o u k , kar pa bi smelo biti dopustno samo na enorazrednicah. Pozdravljamo dolo5bo v zakonskem na5rtu, ki predvideva možnost s k u p 1 j e n j iai d v e h i n v e 6 š o 1 v e n v i š j i t e 6 a j, kar bi bilo zlasti priporočljivo za ekskurendne šole in enorazrednice in izvedljivo, ako bi se ustanovili po srbskem zgledu za oddaljeno deco š o 1 s k i d o m o v i. g) Skrbi naj se za to, da dobi polagomai vsaka šola vsaj po enega učitelja s polno kvalifikacijo za pouk v višjem tečaju in vnada1 j e v a 1 n i h š o 1 a h. h) Za uč:teljice se ustvari možnost posebne izobrazbe v gospodinjstvu in socialnem skrbstvu. 0 Zakon vsebui tudi dolo5bo, ki omogo5a ustanovitev šolskih kmetij. j) Za temeljitejso nadaljno izobrazbo učiteljstva v kmetijskih strokah in praktičnih naukih nacionalne ekonomije predvidevaj ziakon ustanovitev p o sebnega stalnega tečaja oziroma strokovne šole z enoletno učno dobo. 4. V zakon naj se sprejmejo nadalje še druga dolo5ila, s katerimi se ustvarijo p o g1 o j i oziroma p r i i i k e z a u č i t e I j e v o nadaljno iziobrazb o bodi z dovoljenjem študijskih dopustov. z obiskom raznih specialnih tečajev in šol, bodi z ustanovitvijo in vzdržavanjem okriaijnih knjižnic iz državnih sredstev ali s podeljevanjem potovalnih štipendijev in štipendijev za obisk inozemskih šol. 5. Zakon naj s posebno dolo5bo omogo5i, da se poveri odli5ne učitelje s posebnlini kulturno - organizatoriSnimi nalogami in se jim dovoli v to svrho stalen dopust, ozirorriiaj se jih prideli kompetentnim uradom. (Qlej n. pr. institucijo sadjarskih nadzornikov!)