Natisov 15.000. ,Š(ajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. S3 prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-nišlvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za >/, strani K 40 — za >/i strani K 20 — za V8 strani K 10 — za Vie strani K 5"— za V«! strani K 250 za Vm strar.i K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 26. V Ptuju t nedeljo dne 27. junija 1915. XVI. letnik. Svetovna vojska. Lemberg od avstrijske armade zavzet. — Ruske armade nazadujejo pod krvavimi izgubami in zapuščajo Galicijo. — Nemci vjeli čez 58.000 Rusov. — Avstro - Ogrska in Nemčija je vjela doslej čez U10.000 sovražnikov. — Italijani v prvem mesecu vojne niso dosegli nobenega uspeha. — Izredno velike izgube Italijanov. — Lepi uspehi na morju. — Nemci odbili vse napade Francozov in Angležev. — Bulgarija ostaja nepristranska. — Povsod naprej! Galicija, krasna zemlja, pomladno solnce greje te, drami iz spanja ti sinove ... Stotisoče grobov odpira opojni klic veselja, sreče; drami koščene tam mrliče, ki so v smrtnem žrtvovanju božanskem kri prelili zate. Kot duh junaški vstaja vsak, ki tekom mesecev desetih izdihnil je na tvojih tleh, ko azijatsko žrelo vražje izbruhalo je milijone , prodanih sužnjev carja-zveri, ko jih deset za enega je vstajalo iz strelskih jarkov, ko brez usmiljenja je vojna kot satan sam vihtela bič... Zdaj vstajajo te blede sence, po zraku šepetanje gre: zastave naše plapolajo, zdrobljen trinog je ruske sile Lemberg je naš! Zavriskaj duša domovine! Bog: še živi! In naš ponos in naše pravo in naša kri in cesar naš! Kari Linhart. * * * Naše in nemške armade so v zadnjih mesecih, zlasti pa v zadnjih tednih dosegle uspehe, kakor jih svetovna zgodovina ne pozna. Višek teh uspehov pa je zopetno zavzetje gališke pre-stolice Lemberga. Vojaški, še bolj pa moralični pomen te zmage še ni mogoče popisati. Gotovo je le eno: da je ruska milijonska armada premagana in razbita, da je Galicija v pretežnem delu zopet naša in da zmagovite naše armade t navdušenem naporu zasledujejo sovražnika. Že zapušča civilno prebivalstvo Varšavo, že hočejo rusko prestolico iz Petersburg« v Kijew preseliti; tisti car, ki je šele pred kratkim obiskal Lemberg, kakor da bi bilo to mesto za večne čase njegovo, beži zdaj iz Petrograda . . . Čast in hvala našim in nemškim armadam, katerih imena so zapisana z zlatimi črkami v knjigi zgodovine! ' Za ostale sovražnike, za požrešno Anglijo, maščevanja žejno Francijo, za morilsko Srbijo in izdajalsko Italijo pa je ruska usoda pravi „memento mori". Kajti isti grob jih čaka . . . Povsod zmaguje naše orožje in povsod vstaja iz potokov krvi dan naše ogrožene svobode! * * * Lemberg — zopet naš! K.-B. Dunaj, 22.junija. Uradno se danes popoldne razglaša: Naša druga armada zavzela je danes po hudem boju Lembeg. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Zavzetje Lemberga. (Avstrijsko uradno poročilo od srede.) K.-B. Dunaj, 23. junija. Uradno se raz- Rasko bojišče. Severno-zapadna in zapadna fronta pasa okoli Lemberga bila je v- smeri ruske obrambene linije Z o 1 k i e w- - 2 — Straachill'ova grenčloa is zelenjavo povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti ta turiste, lovce, vojake, -------romarje itd. ==s== Mikolajew od velikih ruskih moči zasedena. Ob 5. nri zjntraj dne 22. junija vzela je v naskoku dunajska deželna bramba utrdbo R z ez n a ob cesti J a n o w - Ti ember g. Od. severnega zapada silili so v tem času naši vojaki čez vi-sočine vzhodno potoka M1 y n o w k a naprej in so vzeli v naskoku nekaj šanc pred visočino Lysagoro. Tekom dopoldneva smo v nadalj-nem napredovanju proti mestu ostale utrdbe in trdnjavske priprave severno-zapadne in zapadne fronte v krvavem boju vzeli. S tem je bila ruska fronta nanovo prebita in sovražnik, ki je imel zopet težke izgube, k nazadovanju prisi-1 j e n. Naši vojaki vsilili so v zasledovanju do vzhodne in severno-vzhodne strani mesta ter bo prekoračili južno Lemberga cesto, ki vodi v Mikolajew. Pod veseljem prebivalstva dospel je general kavalje-rijepl. Bohm-Ermolli ob 4. uri popoldne z vojaki 2. armade v Le rabe r g. -Tudi pri Z o 1 k i e w u in vzhodno Rawaruske soRnsiv nazadovanju. Posamezni napadi nasprotnika ob T a n e w u bili bo zavrnjeni. Danes ponoči nastopil je sovražnik med S a n o m in V i s 1 o ter v gorski pokrajini Kielce nadaljno umikanje, povsod zasledovan od zveznih vojakov. Ob Dnjestru je splošni položaj nespremenjen. Italijansko bojišče. V zdaj preteklem prvem vojnem mesecu niso Italijani n o-benih uspehov dosegli. Naši vojaki na južnem zapadu držijo kakor začetkom vojne svoje postojanke na ali blizu pri meji. Ob So-čini fronti v utrjenem obmejnem prostoru Flič-Malborget, ob Karniškem robu in na vseh frontah so se vsi poskusi sovražnikovega napredovanja pod težkimi izgubami izjalovili. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H o f e r, fml. Nemško poročilo od srede. K.-B. Berlin, 23. junija (W.-B.) Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Včeraj vzeli smo pod ogenj trdnjavo Dunkircben, sovražnikovo zbrano vojaštvo pri krajih B e r g o n in Haontschoote, Fonrnesin Kassel. Na visočinah M a a s e nadaljevali so Francozi s svojim poskusom prodiranja brez najmanjšega uspeha. Doslej smo vjeli 230 neranjenih Francozov, med njimi 3 oficirje in zaplenili 7 strojnih pušk ter 20 Bminenwerferjev." V Voge- Naš general Pflanzer-Baltin Naša slika kaže zasluženega vojskovodje avstrijske armade v južno-vzhodni Galiciji, ge- «S£> frtikiPflanterBa/fin nerala Pflanzer-Baltin, ki je Ruse v njih postojankah napadel in nazaj vrgel. za h vzeli smo v naskoku visočino 631 pri Ban de Sap t. Vjeli smo 193 Francozov, 3 strojne puške in več druzega materijala. Vzhodno bojišče. Nič novega. Južno-vzhodno bojišče. Včeraj popoldne so avstro-ogrski vojaki Lemberg v naskoku vzeli, potem pa ponoči S z e r e k med Dnjestrom pri Mikolajew u in Lemberg u. Bolj severno je v zasledovanju linija vzhodno Lenoberg-Zoltancze - Turynka severno - vzhodno Z o 1 k i o w a dosežena. Pri R a w a r u s k i je položaj nespremenjen. V kotu Sana inVisle in levo zgornje V i s 1 e pričenjajo se Rusi nazaj pomikati. Vrhovno armadno vodstvo. Zadnji dnevi Rusov v Przemyslu. K.-B. poroča:. Neki v boju stoječi, preje v Przemyslu štacijonirani višji oficir poslal je o zadnjih dneh Rusov v Przemyslu sledeča poročila : V Przemyslu ostali .svojci moje žene so bili, vkljub temu da so dajali ruskim oficirjem hrano in stanovanje, od začetka osvobodilnih bojev vedno bolj mučeni; 23. maja, ko je utrdba Pralkowce kot prva padla, odgnali so jih Rusi kot „špijone". Dvornega svetnika N. je neki državni pravdnik obtožil, da je imel tele-fonično zvezo z našimi vojaki. Kako smešno! Cez glavo Rusov, brez radiotelegrafije! Bil je v domači obleki, brez da bi se mu dalo le eno minuto časa za preobleči, s tepežem iz svojega stanovanja izgnan ; brez da bi se mogel od svoje, v kuhinji se nahajajoče žene posloviti, so ga odpeljali. Potem so vlekli kozaki njegovo ženo v najekromnejši domači obleki, v copatah, v ječo. Njun otrok. 10-letni deček, se nt dal od nobenih groženj prestrašiti in je v primerni oddaljenosti očetu sledil, čakal je pred ječo, dokler niso vojaki očeta odgnali. Ko je dvorni svetnik na pozdrav nekega znanca odgovoril, so ga vojaki tepli. Neka ženska je pravila, da je videla dvornega svetnika umorjenega v cestnem jarku ležati. Obtožbo so le zaradi tega napravili, da so zamogli njegovo stanovanje izropati. 85-letni oče moje žene, major N. ležal je težko bolan v postelji inseni zamo-gel ganiti. Postavili so tri kozake pred vrata sobe in pričeli krasti ter ropati. Vse, kar ni bilo pribito, so vzeli: srebrnino, obleko, klobuke in tepihe. Vse so djali v kište; pri temu so bili ruski oficirji voditelji in razdeljitelji. Razbili so zrcala, štatuete, slike, pohištvo, celo one v sobi starčka, ki si ni mogel pomagati. Starčka so pustili 10 dni ležati, brez da bi se zanj brigali. Neka stara, kot blazna spoznana dekla mu je naskrivuem nekaj hrane prinašala. Končno so hoteli kozaki hišo zažgati, brez da bi starčka ven spravili. Sosedi bo prosili za njegovo življenje. Pomanjkanje petroleja in hitri beg, ko so naši prišli, so to neirečo preprečili. Popisati ni, kakšen je bil starček, ko sem ga zopet videl. Pravi strah iz kože in kosti, z globoko ležečimi očmi, brez besede, v krčevitem joku. Bržkone je to vse posledica maščevanja Rusofilov, katere je dvorni svetnik N. strogo a pravično sodil. Pripovedovalec končal je svoje poročilo z besedami: Bog kaznuj te barbare! Cesar Viljem na ruski fronti. K.-B. Berlin, 21. junija. Wolffov urad poroča: Cesar Viljem prisostvoval je pri Be-skidnemu kom boja za Grodek-linijo zapadno Lemberga. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 20. junija. Uradno se raz- Rusko bojišče. Nadaljevanje krepke ofenzive zveznih armad vodilo je včeraj v bitki pri M a g i e r o w - G r o d e k u do zopetne polne zmage čez sovražne armade. Po premaganju Sana in zopetnemu zavzetju Przemysla izsilil je uspeh zveznih vojakov v bitki Lubaszowkain zgornjim Dnjestrom 15. junija nadaljno nazadovanje sovražnika, je medtem pridobil še nove moči, Izognil se takrat pod težkimi izgubami v vzbodni in verno-vzhodni smeri nazaj. V naslednjih d zbralo je rusko vrhovno armadno vodstvo varstvo gališke prestolice še enkrat osta premaganih armad, da bi naše napredovanj močni in dobro pripravljeni Wereszyc postojanki vstavile. Po hudem boju naval junaških zveznih vojak tudi tokrat vso rusko frontop t r e s e 1. Ze v popoldanskih urah bila je vražnikova postojanka v napadalnem pros armade generalobersta pl. Mackensen o Magierowa prebita. Sovražnik pričel je zaj hiteti proti Rawaruski in Zolk' w u, medtem ko se je ob W e r e s z y c i hudo branil. Ponoči vzeli so v naskoku d armade Bohm-Ermolli sovražne p janke na obeh straneh Lemberške cest obenem vsilili so ostali k6ri te armade pov v glavno sovražnikovo postoja ko. Od 3. ure zjutraj se Rusi na celi bo fronti V nazadovanju, rasno tako v smeri p Lemberg u, kakor tudi severno in južno njega. Zavezne armade zasledujejo. Zopet je padlo na tisoče R sov inmnogo vo j n e ga mat e r i j a v roke zmagovalca. Na zgornjem Dnjestru pričel je vražnik svoje postojanke izpraznjevati. Na fronti armade P f 1 a n z e r napadal nanovo na raznih krajih, bil je pa pod j a težkimi izgubami nazaj vržen. Namestnik generaštabnega šef" pl.. H 6 f e r. fml. Avstrijsko poročilo od pondeljka. K.-B. Dun aj, 21. junija. Uradno se opoldne razglaša: Rusko bojišče. Zvezni vojaki so zasledovanju do Z o 1 k i e w a bliža L e m b e g a in južno mesta do potoka S z c z e r e dospeli. V teh linijah' stoječe ruske moči bile s povsod naptfdene. Pri Mikolajewu in Zydaczow stoji sovražnik ob Dnjestru. • Vojaki armade P f 1 a n z e r odbili so zop~ bnde napade Rusov jugo-zapadno P o d o g Zloty pri Zalesczyki in v besarabski o' mejni pokrajini, to pa pod najtežjimi izguba~ za sovražnika. Ostali položaj na severnem vzhodu je n spremenjen Italijansko bojišče. V noči na 2 t. m. odbili so naši hrabri vojaki pri P 1 a v zopet dva italijanska naskoka. Tu je prišel ne' italijanski oficir z belo zastavo in nekim hor ' stom pred našo postojanko, da bi povedal nek prošnjo svojega brigadnega komandanta. Ker s te dve osebi niste mogli s pismenim pooblasti lom kot parlamentarji izkazati, se ju je prijel in sta vojna vjetnika. V pokrajini severno-zapadno Krna smo sovražnika iz nekega sedla; pri temu so se oddelki Debreczinskega honved-infanterijskega polka posebno odlikovali. Naša težka artiljerija se je uspešno boja udeležila. Na koroški meji napadel je nasprotnik vzhodno P1 6 c k e n a, kakor vedno b" uspeha. V tirolski obmejni pokrajini se ni pri godilo ničesar bistvenega. Ogenj italijanske težke artiljerije proti našim utrdbam je brez vpliva. Molitveniki v največji izberi pri W. Blanke v Fuju, nasproti nemskej cerkvi. Dne 19. t. m. obstreljeval je naš torpedni | žoln uspešno tange in pristaniške naprave v | v Monopoli; naši pomorski letalni stroji bo z bombami kolodvore v Bari in B r i n d i-si poškodovali. • Jugo-vzhodno bojišče. Na tem bojišča se v zadnjem časn ni zgodilo ničesar. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hof er, fml. Nemško poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 21. junija. (W.B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Proti fronti severno Arrasa omejil se je nasprotnik večinoma na artiljerijski ogenj; le severno Souheza se je izvršil infanterijski napad, katerega smo zavrnili. • Zapadno Soissonsa ponesrečil se je posamezni francoski napad proti naši postojanki zapadno Monlina souaTonvent. Na zapadnem roba A r g o n n e nastopili smo z napadom. Wiirtemberzani in nemška deželna bramba vzeli so v naskoka na dva kilometra frontne širokosti več draga za dragi ležečih obrambenib linij in so prizadeli Francozom pri njih brezuspešnih protinapadih najtežje izgube. Plen tega boja znaša 6 oficirjev, 623 mož, 3 strojne paske in 3 „minenwerferje.a Na visočinah M a a s e napravili so Francozi proti našim postojankam ob Grande Tranch e e zvečer 5 močnih napadov; zapadoo ceste so se ti napadi v našem ognja izjalovili ; vzhodno ceste vsilil je nasprotnik v dele naših postojank; deloma je že zopet pregnan. Vzhodno Luneville vzeli smo naše pred-straže pred premočnimi sovražnikovimi močmi na glavno našo postojanko nazaj. V Vogezah bili so sovražni protinapadi v Pechtovi dolini in jažno krvavo zavrnjeni. Ponoči smo, da preprečimo nepotrebne izgube, izpraznili vas Metzeral, ki jo je francoska artiljexija razrušila. Vzhodno bojišče. V pokrajini severno-zapadno Szawel in vzhodno zgornje Du-b i c e ponesrečilo se je več deloma od močnih ruskih moči napravljenih napadov. Jugo-vzhodno bojišče. Armada generalobersta pl. Mackensen se bori za Lemberg in Z o 1 k i e w ; Rawaruskaje v naši roki. Zapadno Rawaruske bil je sovraž nik včeraj od nemških vojakov napaden in vržen. Dne 19. in 20. junija se je na bojnem polja med Zanowom in Magierowom okoli 9500 Rusov vjelo in zaplenilo 8 kanonov ter 26 strojnih pušk. Najvišje armadno vodstvo. Boji pri Plavi. K.-B. Dunaj, 20. junija. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: O bojih za prehod pri P 1 a v i se poroča še sledeče posameznosti: Italijani so več dni zaporedoma neprenehoma iz več kot 100 kanonov postojanke naših vojakov obstreljevali. Ko so bili prepričani, da so s tem ognjem naše pozicije zrušili, napravila je tretja italijanska divizija napad. V velikem mita pustili so naši infanteristi napadalne kolone na kratko distanco bliža priti in so pričeli potem grozoviti ogenj. Italijani pa, v katerih vrstah so se nahajali mnogi v tripolitanski vojni izkušeni vojaki, niso vkljnb velikim izgubam odnehali od napredovanja, zlasti ker so opazili, da nimamo pred našimi postojankami žice. Kakor blazni so se navalili. Prišlo je do groznega boja moža proti možu. s puškinim kopitom, lopato, kamenjem in nožem, celo z zobmi. Ta napad se je še dvakrat ponesrečil. Italijani so poskusili še tretjič napad, zopet brez uspeha. Ko je bil njih odpor konečno zlomljen, nastopili so nazadovanje in pustili tam mnogo mrtvih in ranjencev. 58.000 Rusov vjetih. (Nemško poročilo od torka.) K.-B. Berlin, 22. junija (W.-B). Iz Velikega glavnega stana se poroča: Boji severno in zapadno Lemberga se nadaljujejo. Zapadno Z o 1 k i e w a bili so Basi danes ponoči k nazadovanju iz svoje postojanke prisiljeni. Nemški vojaki in v njih sredini ee boreči avstro-ogrski a r m a-dni k6r so od 12. junija, to je od začetka njih zadnje ofenzive iz pokrajine pri Przemyslu in Jarosla- v u vjeli 237 oficirjev, 58.000 mož in z a p 1 e nili 9 kanonov ter 136 strojnih pušk. Najvišje armadno vodstvo. Rusko nazadovanje. K.-B. Dunaj, 20. junija. Uradno Be razglaša z dne 20. junija 1915 ob 10. uri dopoldne: Iz cele fronte iz Wer eszyca- linije nazaj vrženi so Rusi od danes zjutraj 3 ure povsod v nazadovanju. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hof er, fml. Velike izgube Lahov. Iz L u g a n a poročajo : Neki tu-sem došli milanski zastopnik švicarskih listov poroča, da prihaja vsak dan še vedno 10 do 12 vlakov z ranjenci skozi Milan v srednjo Italijo. Ljudstvo v Milanu, kjer se je najbolj na vojsko bujskalo, je že hudo potrto. Na glavnem trgu napravile so delavske žene že opetovano velike demonstracije proti draginji in vojni. — Celo v milanskih uredništvih govori se o naravnost grozovitem številu v dosedanjih obmejnih bojih padlih Italijanov. Pravijo, da je padlo 30.000 do 40.000 Lahov. Avstrijsko poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 22. junija. Uradno se danes opoldne razglaša: Rusko bojišče. Boji za Lemberg trajajo naprej. Ruska obrambena postojanka južno mesta bila je včeraj v prostora Dornfeld od, naših vojakov predrta ; zavzeli smo tudi na raznih krajih prehode čez potok Szczorek. Posamezne utrdbe na zapadni in severno- zapadni fronti Lemberga so po hudih bojih, v katerih se je dunajska deželna bramba posebno hrabro borila, v naši lasti. Nemški vojaki vzeli so v naskoku visočine zapadno K a 1 i k o w a in so odbili vse protinapade Rusov pod težkimi izgubami za sovražnika. Jažno Dnjestra je splošni položaj nespremenjen. Tadi včeraj so vojaki armade Pf la n-z e r, kjer bo bili napadeni, Ruse pod težkimi izgubami nazaj vrgli. ObTanewu in v Poljski ee položaj spremenil. Italijansko bojišče. Pri Plavi se je zopet nekaj sovražnih napadov odbilo. Neki italijanski letalec metal je pri Gorici brezuspešno bombe. Na vseh frontah postrelja sovražnik mnogo topovske municije, drži se pa drugače pasivno. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r; fml. Eden in pol milijona vjetnikov. Veliki berolinski listi so na podlagi uradnih obvestil izračunali, da se je dne 14. junija nahajalo v Avstro Ogrski in Nemčiji več kot edeninpolmilijona, natančno 1,610 000 vojnih vjetnikov. Med temi vjetniki je 1,240000 Rusov, 255 000 Francozov, 24.000 Angležev, 41.000 Belgijcev in 50.000 Srbov. Najbolj prizadeta je torej Rusija, ki je seveda tadi največji človeški rezervoar. V teh številkah pa vjetniki zadnjih tednov (od 14. junija naprej) še niso vračuujeni. Revolucijsko gibanje na Ruskem. List „Tidend" poroča iz Petrograda: Celotni železniški promet s provincami ob Baltiškem morja je zopet vstavljen. V Revalu bo se pretekli ,p*tek vršile poulične revolucijske demonstracije, kjer so se vršili krvavi spopadi. Govori se, da je 15 oseb ubitih, nad 60 oseb pa ranjenih. Se večji in nevarnejši izgredi so se vršili v Moskvi in drugih večjih mestih. Ruska cenzura skuša sicer vsako poročevanje o teh revolucionarnih dogodkih zadušiti, ali polagoma se bode že resnico izvedelo. Gotovo je, da vsled zadnjih velikanskih ruskih porazov v Galiciji v državi krvavega carja vre in da ae širi obupna nezadovoljnost, ki bode prav kmalu povzročila vihar po celi državi. Švica grozi. Italijanska vlada je glasom poročil vstavila prevažanje živil čez italijansko ozemlje v Švico. Ker gorata Švica seveda nima sama dovolj žitja in drugih poljskih pridelkov, da bi mogla izhajati, jo je omenjena italijanska prepoved hudo zadela. Švica zdaj grozi, da bo iztirala vse italijanske državljane, ki žive na njenem ozemlju, če bi se z italijansko vlado ne bi mogla spo- Polna vojna moč italij anske poljske armade znaša okroglo 1 milijon mož in 824 bataljonov, 180 eškadronov, 360 baterij, 475 kompanij trdnjavske artilje-rije in tehničnih vojakov. Skupno število italijanskih kanonov znaša okoli 1.440. Naša slika predočuje na zanimivi način to moč italijanske vojske, ki bode naše čita-telje gotovo zanimala. Vojna moč italijanske armade. ■?&> 106H Jn&nterie Bersdg&Ji Alpini fanixxttyp tismlerie fclddrtikric 67OO00nann V9O0O SOOOO JtOOO 750OO 79000 MArtikrtc 7500 Die kriegsstčrke itolienis&e fe/darmee. razumeti glede dovoza živil. Pomisliti se mora, da je teh Italijanov, ki bivajo na Švicarskem, več kot 200.000 duš. Angleška križarka potopljena. K.-B. Berlin, 21. junija. Uradno se razglaša : Due 20. junija napadel je eden naših (nemških) podmorskih čolnov ckoli 100 morskih milj vzhodno od Firth of Forth neko angleško pancersko križarko Minotaur-razreda. Torpedo je zadel. Učinek pa podmorski čoln ni mogel več opazovati. Namestnik šefa admiralnega štaba: pl. B e h n c k e. Križarke „Minotaur"-razreda so 150 metrov dolge in imajo 755 mož posadke. Oboroženi so s štirimi 284 cm kanoni, desetimi 19 cm, šestnajstimi 7 6 cm kanoni; nadalje imajo 5 stiojnih pušk ter 5 torpednih cevi. Angleške skrbi zaradi ruskega poraza. K.-B. Kopenbageu, 22. junija. List „K6benhavn" piše: Neki izvrstni angleški vojaški pisatelj objavlja v »Weekly Review" članek, v katerem izračuna, da napravi ruski poraz en milijon najboljših nemških vojakov za zapadno fronto prostih. Nemški napad proti Francozom in Angležem se bode potem zgodil z velikansko močjo in s porabo grozovitih tehničnih vcjmh sredstev. Pisatelj pravi, da bodo morale Anglija, Francoska in Belgija vse svoje moči porabiti, le da se branijo; tudi dvomi pisatelj, da se bode zgodilo to hranjenje brez izgube zemlje. Nemci so izredno močnejši glede streliva in kemikalij. Angleška industrija zamogla bode šele v treh mesecih nemško doseči. V prihod-njih treh mesecih morajo biti torej zapadne velesile na najgrozo-vitejše pripravljene. Pomanjkanje stre-Ijiva jo za napad poBebno odločilno. Pisatelj pravi potem, da angleško ljudstvo bedo trpi, medtem ko rudniški lastniki in žitni trgovci cela premoženja zaslužijo. Treba je organizirati vso ljudstvo za izdelovanje streliva in vojno službo. (Iz tega je razvidno, da se na Angleškem in Francoskem širi hudi strah pred nemškimi armadami. Usoda Rusije je pravi »mene tekel" za vse naše sovrage! Op. ur.) Eno leto vojne. Nemški vojaški kritik major Schreiber-h o f e n piše: Cez šest tednov bo eno leto, odkar se je začela svetovna vojna. Vendar doslej še ni nikjer videti, da bi se bližal konec. Nasprotno! Angleži se delajo, kakor da bi šele sedaj začeli napenjati vse sile, Italija je poslala na bojišče svoje prve armade in vse države pripravljajo rezervno moštvo, orožje in municijo za vse slučaje. Iz vsega tega je razviden trdni sklep, sovražnika ne samo premagati, ampak uničiti, — ne samo toliko in toliko ozemlja zasesti, ampak žrtvovati sovražnika, da se mu bodo mirovni pogoji diktirali, čisto vse eno je, če se bodo odločilni boji bili ob Seini ali ob Reni, ob Visli ali ob Adižu, — premagati sovražnika, da bo popolnoma onemogel, to je cilj. Bulgarija ostane nepristranska. Listi poročajo: Bulgarski ministerski predsednik Radoslavov je dne ] 7. junija izročil konzulom Ruske, Angleške, Francoske in Italije odgovor na poziv, ki so ga te države poslale Bulgarski, da se naj udeleži vojne proti Avstro-Ogrski, Nemčiji in Turčiji. Bulgarski odgovor opetovano naglasa, da interesi Bolgarije zahtevajo, da bulgarska vlada čuva n e-pristrancst. Svojo nepristransko politiko bi Bulgarija le tedaj spremenila, če bi Rumu- nija, Srbija, Grčija in Turčija prepustile Bulga-riji vse tisto ozemlje, katero je zveza naših sovražnikov v zadnji noti ponudila Bulgarski. To ozemlje bi bilo: Od Ruinunije Dobrudža, od Srbije in Grčije Makedonija, Karala in Salouiki, od Turčije črta Eaos-Midia. Stališče Balgarije je, da ji je le tedaj mogoče spremeniti svoje nepristransko stališče, ako se imenovana ozemlja takoj prepustijo Bulgariji. Iz tega bulgarskega odgovora je razvidno, da Bulgarija zopetno odklanja ponudbe naših sovražnikov. Položaj na Balkanu za nas torej ni tako nevaren, kakor se je to od gotove strahopetne strani slika. General d'Amade ranjen. K.-B. Rim, 19. junija. »Giornale d'Italia" poroča iz Kaire : Francoski general d' A m a d e bil je pri nekem izkrcevalnem boju v Dardane-lah ranjen. Turška granata odtrgala mu je dva prsta in ga je tudi na hrbtu ranila. Preselitev ruske prestolice ? K.-B. Stockholm, 23. junija. Ruski pravosodni minister predlagal je, da se premesti rusko prestolico iz Petersburga v neko drugo rusko mesto. Ne misli se pa, kakor preje nameravano, Moskvo za prestolico povzdigniti, marveč neko mesto v K r i m i ali pa K i j e \v. Civilno prebivalstvo zapušča Varšavo. Listi poročajo, da je na povelje Nikolaje-viča pričelo 100.000 civilnih oseb Varšavo zapuščati. Razun vojaštva in uprave armadeosta-nejo le državni uradniki v Varšavi. Rusija se torej že boji za svojo poljsko prestolico. Velika turška zmaga. K.-B. Konstantinopel, 23. junija. Veliki stan naznanja : Na kaukavški fronti so naši iz smeri O 11 y nastopivši vojaki s številnimi napadi močno sovražnikovo desno krilo z uspehom proti vzhodu pregnali. Predvčeranjem zavzeli so naši važ ne sovražnikove postojanke in so napravili mnogoplena. Poročila iz Erzeruma pravijo, d a s o Turki v zadnjih dneh proti Rusom uspehe dosegli. Sovražnik je imel velike izgube in beži v neredu, zasledovan od Turkov. Ruski vjetniki pripovedujejo, da vlada v ruski armadi velika beda in lakota in da so se zgodili punti v Baku, Moskvi in Stvaropolu. Naraščanje revolucije na Ruskem. Iz Sofije poročajo, da je n o t r a n j i položaj na Ruskem vedno nevarnejši. Pričelo se je zopet revolucijsko gibanje, ki je oblasti zelo prestrašilo Vesti o ruskih porazih so to gibanje še povečale. Že zdaj mora vlada zaradi nemirov večje za Galicijo določene vojaške oddelke doma obdržati. Boje se, da bode revolucija še bolj narastla, kadar se poraze natančneje izve. Uspešni napad naše mornarice. K.-B. Dunaj, 19. junija. Uradno se Dne 17. in 18. junija je več naših žark in torpednih čolnov napravilo vožnj ob italijanskem obrežju od drži ne meje pa do Fan o. Pri temu je poj dovalo seiuaforske postaje na izlivu T a g 1 i ( m e n t a in pri Pesaru ter železniški mo pri Rimini čez reki Montauro in žila potom streljanja iz topov; en i tal janski parnik so potopili, moštvo i šili. Vsi naši parniki so nepoškodopani prišli. Podpore družinam in invalidom. Cesarska naredba z dne 15. junija dolo za vojake, ki so postali invalidi in za njihovi svojce in za svojce na bojišču padlih vojakd sledeče: • 1. Podpore se bodo izplačevale še tudi dalje svojcem vojakov, ki so bili sicer poklica pod orožje, a so bili pozneje izpuščeni iz tivne vojaške službe ter v slučajih, v katerih | že potekla postavno določena doba za izpla vanje podpor. Podpore se bodo izplačevale i polni ali v zmanjšani izmeri še nadalje. 2. Za moštvo, ki je postalo v sedanji voj ski invalidno, za svojce invalidnega moštva za svojce na bojišču padlih, pogrešanih ali ud lih vojakov se določa, da bodo dobivali držav podporo tudi v takih slučajih, ki sicer niso konito določeni, katere, je pa vlada potom redbe določila. Podpore se bodo izplačevale le tedaj, bo dokazano, da je prošnjik potreben podpo in sicer začenši od tistega dneva, od kater naprej ima dotičnik pravico do podpore, v sls čajih pa, če bi dan ne mogel priti v začenši s prvim dnevom tistega meseca, ki sle smrti moža. 3. V slučajih, navedenih pod točko 1 in se bodo izplačevale državne podpore za ves dokler bo trajala sedanja vojska in po konč vojski še nadalje šest mescev. Visoke st državnih podpor, ki se bodo a plačevale vsak mesec naprej, je določena s sli dečimi letnimi svotami: Za invalide. 1. 60 K na leto, če se je sposobnost, kaj prislužiti, zmanjšala za najmanj 20, to ne več kakor za 50 odstotkov. 2. 120 K, če se je sposobnost, si kaj služiti, z ozirom na prejšnji poklic, zmanj za 50 do 100 odstotkov. 3. 180 K, če je dotičnik popolnoma ne-| zmožen si kaj prislužiti. Za svojce invalidov. 1. 60 K na leto za ženo invalida, ki dobiva še vrhu tega sam podporo v visokosti označeni v točkah 1 do 3. Težki poraz Lahov na južnem Tirolskem. Cie ■Scnlsppe c/erM'1/eiJer-i/iSt/d/Jrd Na italijanskem bo-[ jišču bil je neki regiment alpincev, ki je na visočini Lavarone poskusil napad, hudo tepeni Alpinci so izgubili T6$ sto mož in so morali zbežati. Začetki italijanskih bojev so bili doslej za laške izdajalco povsod jakoj neugodni., Naša slika nam pre-dočuje pozorišče teh bojev na južnem Tirol skem. Stole (Zimmersessel) * po 3"—, 5'—, 6"— kron se dobijo v zalogi LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. est 2. 36 K na leto za vsakega zakonskega ali nezakonskega otroka dotičnega invalida. 3. Po 60 K na leto za zakonskega očeta ali starega očeta, za zakonsko ali nezakonsko mater iuvalida, ki ima sam pravico do podpore, določene v točkah 1 do 3, toda z omejitvijo, da celoskupni znesek teh podpor ne sme znašati več kakor 120 K na lato. Za svojce padlih ali umrlih. 1. Vdova dobi na leto 120 K. 2. Vsak zakonski ali pozakonjeni otrok dobi na leto 12 K. 3 36 K na leto dobijo zakonske ali poza-konjene sirote, ki so brez atarišev, če je padli zapustil le samo eno takd siroto. Po 30 K, če je zapustil 8, po 24 K, Če je zapustil 3 in po 18, K, če je zapustil 4, ali več takih sirot. 4» 60 K na leto bo dobivala vsaka nezakonska sirota, če je v oskrbi vdove, ki ima pravico do pokojnine za padlim, ali pa pravico do državne podpore. « 5. 108 K %*. tisto nezakonsko siroto, za katero je dosedaj skrbel padli ali umrli in za katero ne pride ena zgoraj označenih točk v poštev, po 120 K, če je zapustil dve, po 96 K, Če tri in po 90 K, če je zapustil Štiri ali več takih sirot. 6. Po 60 K za zakonskega očeta in starega očeta, za zakonsko ali nezakonsko mater, nadalje za zakdhskega očeta nezakonske matere z omejitvijo, da celoeknpna svota vseh podpor ne sme znašati več kakor 120 K. Pri tem pridejo v poštev v prvi vrsti stariši, v drugi stari oče ali stara mati. V cesarski naredbi se določa, da bodo dobivali dečki podp»ro do končanega 16. leta,*de-kleta pa do končanega 14. leta svoje starosti. Za svojce padlih ali umrlih veljajo iste pravice, kakor za svojce pogrešanih. Invalidom, ki so popolnoma delanezmožni, se lahko v slučaju, če je to neobhodno potrebno, podelijo večje podpore, kakor je sedaj določeno. Letni zneski vseh podpor skupaj z invali-dovo pokojnino vred pa ne smejo znašati več, Jkakor 600 K na leto. Vse ^označene podpore se podelijo le tedaj, 65 študentov, od teh pa večji del zaradi rušenja javnega miru. O razpravi, odnosuo o sodbi bodemo poročali Dva sina in 14 vnukov v vojni ima 93-letni kmet Gampenrieder v Bolcsnu. Dva vnuka sta na bojnem polju že padla junaške smrti. Starčka jako veseli, da sta njegova tudi-^Te priletna sinova šla v boj proti laškemu sovragu. Pravi, da bi šel sam tudi, ko bi bilo mogoče. Obsojeni veleizdajalci. „Nova Roforma" poroča iz Tarnova: Z razglasi se javlja: Vojno sodišče 4. etapnega poveljstva je obsodilo zaradi v e 1 e i z d a j e sledeče osebe na smrt naveza 1 i h : profesorja učiteljskega seminarja L a-z a r s k i, železniškega kurjača Pasiecznik, trgovca Fast, kamnoseka M u s i a 1, peka Plonk, čevljarja Weiss in deklo N y t k o w-n o. Zadnjim trem se je smrtna kazen spremenila v 10 do 20 letno ječo, na ostalih pa se je takoj izvršila. Poziv k varčenju z živili in kurilom. Vojna hrana prebivalstva. Na vapodbudo namestništva sta stopili v službo obširnega prosvetnega dela dve ženski organizaciji na Štajerskem in sicer „Občno nemško druHso gospa v Gradcu" in »krajevna skupina Gradec državne organizacije gospodinj v Avstriji." To delo ima namen prebivalstvo navajati k varčnemu vporabljanju za prehrano prebivalstva, navajati k varčnemu ravnanju z živili ter k stvari primernemu vporabljanju za prehrano prebivalstva v vojni posebno važnih živil. Obe družbi gospa razvijate v celi deželi posebno živo delovanje s prirejanjem potovalnih predavanj, ki so navadoo družena s praktičnimi tečaji v kuhanju. Pri tem jih podpirajo v posameznih krajih posebni krajevni odbori domačih gospodinj, kterim so istotako omogočili priznanja vredno delovanje v mnogih slučajih še le kurzi in predavanja po trudapolnih pripravah ; njim vsem dolgujejo prebivalstvo in zlasti oblasti, kterih prizadeve se s tem bistveno podpirajo, posebno zahvalo. Dosedaj so bila predavanja prirejena na 46 krajih na Štajerskem. Tozadevna poročila kažejo, da prebivalstvo povsod posluša predavanja z razumom in je upati, da bo trudapolno delo prosvete prineslo dobre sadove. Vojaški dopusti povodom žetve. C. kr. ko-respondenčni urad poroča 19. t. m.: Vojni minister in deželnobrambni minister sta z ozirom na narodno gospodarsko važnost dela ob žetvi odredila, kako se smejo podeljevati dopusti moštvu, ki se nahaja v zaledju, kako se smejo določati delovne skupine in v katerih izjemnih slučajih se sme dovoliti začasen odpust iz čr-novojniške službe. Sedanje maksimalne cene za žito ostanejo v veljavi do 31. julija t. 1. Vse nove pridelke, razen tistega, kar bo kmetovalec za prihodnje celo leto neobhodno doma potreboval, si bo prisvojila uradna vojna žitna družba in ker vse kaže, da bo letošnja letina izborna, zato je že sedaj gotovo, da bodo nove maksimalne cene, po katerih bo imenovana žitna družba pridelke pokupila, znatno nižje. Kdor ima še sedaj nepotrebno velikih zalog, naj jih pravočasno proda, Če ne bo imel veliko izgubo, in kdor bo svoje žito hitro omlatil in pred 31. julijem po stari ceni prodal, bo vsekako več zaslužil, kakor tisti, ki bo s prodajo odlašal. Prihodnje leto ne bo pomanjkanja in bo pravočasno vse tako urejeno, da nihče ne bo mogel po oderuško špekulirati. Požari v Londonu. V zadnjih dneh se širijo t Londonu in v drugih angleških mestih skrivnostni požari. Angleži dolže Nemce, da so ti povzročitelji teh požarov. Sedsj se je pridružil celi Trsti takih še nov požar. V Regent Streetu v Londonu je izbruhnil veliki ogenj, to pa v neki , tovarni za gumi. Šele delovanju nad 100 požarnih bramb S3 je posrečilo ogenj vsaj toliko omejiti, da se ni naprej razširil. Vendar je uničenih kakih 50.000 kil surovega gumija. Skoda je seveda velikanska. Izdatna Obsodba. Na Dnnajn je bila 17. t. m. obravnava proti tvrdki Edvard Sachs & Co., koje lastnika sta neki Mihael L'chtenstern in J. Zeiger. Ta tvrdka kupčnje z mastjo in je na Dunaju v Ljnbuu, v Gradcu, v Celovcu in v drugih krajih prodajala mast dražje, kakor je znašala tržna cena. Od decembra do marca je vedno prodajala kilogram mssti za 2 do 55 vinarjev nad najvišjo dunajsko tržno ceno. Sodišče je obsodilo Lichtensterna in Zeigerja vsa-vsakega na 42.000 K oziroma vsakega na 14 dni zapora in je proglasilo za zapadlo vso mast, kar jo je oblast pri tej tvrdki zaplenila. Te zaplenjene masti je 25 000 kilogramov in je vredna 150.000 K. Ce se dasta obsojena dražilca zapreti, ju bo njiju početje veljalo le 150,000 K, če pa ne bodeta marala iti na ričet, ta bo draženje masti veljalo skupaj 234 000 K. 234000 K — to pa res niso mačj<* solze. Patrijotizem Ziljske doline. Kor. arad poroča: Deželni predsedaik dr. grof Lodeon-Late-raDO je potoval minuli teden v spremstvu okrajnega glavarja dr. pl. Jessemigga po Ziljski dolini. Povsod se je zamogel deželni predsednik prepričati o sainozaupanju prebivalstva, ki je z veseljem pripravljeno, ustreči vsem zahtevam v dolini se nahajajočih čet in ki nevstrašeno ter zvestem izpolnjevanju svojih dolžnosti, doprinaša neobhodno potrebne žrtve, ki jih zahteva položaj. Dolžnost naznanitve mlatilnih strojev. Kor. urad poroča: Mmisterijalna odredba glede naznanitve zalog žetve nalaga tudi dolžnost naznanitve mlatilnih strojev na poljedelsko mini-sterstvo do 28. junija. Krompirja imajo na Nemškem toliko, da skoraj ne vedo kam z njim. Državni tajnik dr. Delbriick je rekel: ,V krompirju se bomo še zadušili." V nekaterih krajih na Westfalskem, kjer so mestne občine nakupile velike množine krompirja, ga zdaj prodajajo cent po 2 marki, to je po 2 K 40 v. Kar dva I V Budimpešti so zaprli dva vojna liferanta. Evgena Drechslerja in Hajnalko Feny-veša, ki sta z drugimi, že prej pod ključ spravljenimi somišljeniki, preskrbovala armado s suk-nom. Koliko je ta družba prigoljufala, še ni doguano, a so morale biti znatne svote. Feny-veševe hčere so namreč obdolžene, da so pri hišni preiskavi, pri kateri se je dobilo polno denarja, izmaknile 200 000 kron, Drechslerjeva žena pa je priznala, da je iz jeze zaradi hišne preiskave več kupov bankovcev vrgla v ogenj. Cenjeni naročniki naj oprostijo, ako pride list zdaj pozneje. Naša krivda to ni. Vsled vojne je železniški in poStni promet teko omejen in predrugačen, da prihajajo vsi listi zakasnjeno. Kar je v naših močeh, se bode gotovo storilo, da dobijo ceoj. odjemalci .Štajerca" pravočasno. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Naše napredovanje. K. B. Dunaj, 24. junija. — Splošni položaj v vzhodni Galiciji se ni spremenil. Vzhodno in severno-vzhodno Lemberga so boji z močnimi ruskimi četami. Na zgornjem Dnjestru smo zavzeli Mikolajow in Zydaczow. Doli tega mesta so naše Čete po težkih bojih na raznih krajih na desni breg Dnjestra prešli. Med Vislo in Sanom se Sovražnik naprej umika. Severno Visle smo zadnje straže Rusov čez Kamiena nazaj vrgli. Zasedli smo Ostrowiec in Sandonierz. * * * Na koroški meji bili so pri malem Palu močni italijanski napadi zavrnjeni. Drugače na tej in tirolski meji le močni topovski ogenj. V pokrajini Krna vlada ob Soči hudi topovski boj. Napadi Italijanov pri Gradiski in Monfalkonu so se izjalovili. Namestnik generalštabnega šefa : pl. Hofer, fml. S 5/15. 24. CC Sklep. [ Za prodajo štaeunskeg blaga y konkurzni zadevi Janeza Vavpotič Makolah in sieer v celoti ali ve,cji partijah se odredi na dari 4. julija 1915 popoldne ob 2. uri v Mi kolah. C.h.okr. sodišče v SLfifstrici odd. dne 19. junija 1915. Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni ina kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema z zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 24. j u n i j a v Stralleggu, okr. B rkfeld; prifl Št. Rupertu**, okr. Weiz; v Hartberg na Lebingu**, okr. Hartberg ; pri Št Janžu, okr. Oberzeiring; pri sv. LtM nartu v Slov. Goricah**; pri Št. Janžu na Dravskem polju"*, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejemM v Furstenfeldu**; v Kirchbachu** ; v Hieflau okr. EisEn-erz; v Waldu okr. Mautern; v Konjicah** ; v LucahS okr. Gornjigrad; v Laškem**; v Gradcu(sejem s klavno! živino). Dne 25. junija v Rogatcu (sejem s ščetinarji)™ v Lipnici*; v Gradcu (sejem s klavna živino). Dne 26 junija v Brežicah (svinjski sejem); prifl sv. Križu, okr. Ljutomer; v Cmureku**; v Stallhofenu**,! okr. Voitsberg. Dne 28. junija pri sv. Lovrencu na Dravskem I polju**, okr. Ptuj; na Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah;! v Ribnic.**, okr. Marenperk; v Feldbacbu**; pri Št. I Janžu**, okr. Arvež; v Gradcu (sejem z rabuo žiaino).! Dne 29. junija v Mouichwaldu. okr Vorau; J pri Sv. Petru, okr. Ljubno; v Gomilici, okr. L'pnica ; v Geisttalu, okr. Voitsberg; v Saala, okr. Voitsberg; prt Sv. Petru okr. Oberwolz. Dne 30. junija v Rajhenburgu**. okr. Sevnica $ na Spodnji Polskavi*, okr. Slovenska Bistrica ; v Tr-novcih*, okr. Ptuj; v Zrečah**, okr. Konjice; v Solčavi*, okr. Gornjigrad; v Ormožu (sejem s ščetinarji); v Ime-nem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Gradcu (svinjski sejem). Dne 1. j u 1 i j a na Ptujski gori*, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (mesečni konjski in živinski sejem) Dne 2. j u 1 i j a v Garrachu**, okr Weiz; Aul-fenhofu. okr. Hartberg; v Putter waldu, okr. Oberzeiring; v Št. Ilgu pri Turjaku**, okr. Slov. Gradec; v Remšniku**, okr. Marenberg; v Oppenbergu, okr. Rottenmann; v Ptujski gori, okr. Ptuj; v Polenšaku, okr. Ptuj; v Ro gatcu (svinjski sejem); v Wildonu**; v Gradcu (svinjski sejem). Dne 3. julija v Brežicah (svinjski sejem). Dne 4. j u 1 i j a v Št. Ožvaldu v Freilandu, okr. Deutschlandsberg ; pri cerkvi Sv. liga, okr. Hartbeig ; v ■ Stanzu, okr. Kindberg. Dne 5. j u 1 i j a v Marenbergu**; v Št Petru ob Ottersbachu* ; okr. Cmurek; v Videnu, okr. Brežice; pri cerkvi Sv. liga**, okr. Hartberg; v Ormožu. Letos se je prikazalo že precej spomladi vse polno Ustnih uaic. Ta mrčes, ki se poloti različnih rastlin in jim pije sok, onesnaži s svojimi izločki tudi listje in sadje. Ker takšno zamazano listje ne more t več dihati, vsahne in odpade pred časom. Kmetovalcev!, I osobito pa sadjerejčeva skrb naj bo, da ta mrčes, čim 1 ga opazi, takoj zatre. Prav dobro sredstvo za pokonče- I vanje listo h usic je naslednje : Za vsak h 100 litrov vode- I se vzame 1'/» kg kasijevih ttsk (Quassiaholzspanne), ki se dobe v drogerijah, ter denejo močit eno noč v 10 L vode. Naslednjega dne se vse to dobro skuha. Nato naj • se dene vkuha v kakšno posodo (kad) 100 L vode, napne čez njo kos platna za vreče in zlije vkuho nanj, da se ista precedi. Tej precejeni tekočini naj se doda še 2' . kg mazavega mila (Schmierseife), katero so tudi i 7 dobi t drogeriji, nato vse do dobra premeša in poškropi i njo od ušic napadene rastline. Če listje še ni polžasto z»ito, zadošča, če se poškropi rastline kar naravnost s pomočjo trtne škropilnice, ako pa je listje zvito, pripogne naj se napadeni poganjk navzdol in ga vtakne ali pomoči v to raztopino. Ta raztopina pomori vse one ušice, katerim pride do živega, listju in sadju pa nič ne škoduie. Kakino apno se naj rabi za napravo ga-lično-apnene raztopine. Več ali manj vsako leto opazimo, da ta in oni vinogradnik, osobito pri prvem škropljenju, mnogo irtnih poganjkov opali. Večinoma tiči vzrok v tem, da se je uporabilo za napravo škropilne tekočine že presušeno ugašeno apno. Zato se toplo priporoča, naj se uporablja v ta namen izključno le mastno ugaštno apno, bodisi da se ga vreze z notranjih plasti le ugašenega apna ali pa da se živo v to svrho sproti ugaša. Ce želiS imeti fižolovo stročje t jeseni, vsadi fižol meseca julija ah avgusta. Za predelovanje jesenskega stročja rabi samo nizki ali pritlikavi fižol. Ker ni žilasto stročje nič kaj prijetno za usta. zato glej, da si poiščeš seme fižola, katerega stročje ni žilasto. Nizki fižol sadi v vrste na razdaljo 30 cm in v vsako z mo-tikico napravljeno jamico deni po 3—4 zrna. Nikar ne sadi fižola v sveže pognojeno, marveč v takšno zemljo, ki je bila že prej za kakšno drugo rastlino pognojena in si jo z lešic pobral. Ako pa takšne zemlje nimaš, ampak drugo bolj pusto, potem pognoji jo s superfos-fatom in kalijevo soljo, ali pa vzemi namesto teh dveh lesni pepel. Porabljajte kialioo! »Deutsche landwirtschaftli-che Presse« priobčuje: Kislico (kisavca) naj bi se v vojnem času, ko je vse tako drago, bolj vpoštevalo, že zaradi tega, ker povsod raste ; največkrat se jo najde na robih ob potih in v jarkih. Kislica zdravju jako prija in je zelo tečna rastlina, ki povihu tega nič ne stane. Vsakdo naj bi si od te .rastline dokaj vkuhal, kar ni težko, in si tako zagotovil zalogo te brezplačne zelenjave, zlasti ker se dajo steklenice za ta namen prav lahko dobiti. Da si za celo leto vgotovimo to zelenjavo, jo v juniju ali juliju natrgamo, liste čedno umijemo in z malo vode mehko skuhamo. Če se dene kislica takoj po umivanju k ognju, zadostuje za kuhanje že voda, ki se drži ca listih. Če je kislica mehko kuhana, kar se doseže v desetih minutah, se to tvarino precedi skozi mrežo, napolni vročo v čedne, suhe steklenice in zamaši. Če je kislica kuhana v lastnem soku, torej skoraj brez vode, kakor je zgoraj omenjeno, tedaj se drži leta dolgo, ne da bilo treba steklenice posebno zadelali. Kislico pa lahko tudi po leti pripravimo Jcakor špinačo, tedaj se pa mora dati v zelenjavo nekoliko sladkorja. Če se hoče pozneje od vkuhane kislice napraviti juho, tedaj se dene vsebina ene steklenice v lonec in se prilije k temu toliko vode ali, kar je še boljše, mesene juhe, da dobi juha zaželjeno kislino, potem se prida nekoliko smetane in moke in soli po okusu. Če se da v kislino juho nato še nekaj trdo kuhanih ali stepenih jajc, tedaj je nasitna in okusna brana,u;ki malo stane in pomeni za nerazva-jencga človeka samostojen obed. Včasih najdemo kislico tudi nasajeno v vrtovih, vendar je prosto v. naravi se nahajajoča boljša i kar se tiče okusa i trpežnosti. H! Pokažite svoje navdušenje za cesarja in domovino in stopite v vrste c. k. prostovoljnih strelcev. Naznanila sprejema poveljništvo c. kr. strelcev v Ptuju, rotovž, I. nadstr. PV* Sladko mrvo kupuje v vsaki množini M. Blaschitz, gostilna, Ptuj, živinsko sejmišče. 274 Pridni prodajalec ali f^*»prodajalka~"3Pi zmožna nemščine in slovenščine, se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Anton Krautsdorfer, Slov. Bistrica. aso iejlia jiMlniliki (Iikung- iM Dienstyermittlnng) službe, učence, stanovanja in posestva ▼ Ptuju izvršuje fM Trste posredovanja najhitreje. "W Vpnianja ia po>mi!a v mastni stražnici (rotors). Maribor Theresienhof. Čebule (Ink) limone kava sladkor medicinalni kognak najceneje dokler traja zaloga Schmderitsch, Maribor Theresienhof. as Išče se vešči kravar za sanatorij Brestovac na Sljemenu. Ponudbe na upravo sanatorija Brestovac Zagreb, Prera- dovičeva ul. 17. 2« za vse delo se takoj sprejme pri g. Hans Stra-schill Breg pri Ptuju. sse 2 hlapca mlada, vojaščine prosta se za domača dela takoj sprejmeta. Mesečna plača K 20-— in dobra oskrba. Vprašanja na gostilno Blaschitz, Ptuj, živinsko sejmišče. 268 ********* Komi ki govori nemški in slovenski, pridni prodajalec se sprejme pri Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 264 koruzo, kašo, ajdo kupuje Hans Sirk, Maribor, Hauptplatz. 266 Vino belo in rdeče K 56"— do K 80-—, »0% na prava siivovka in dro-Ženka K 184—, vinsko-zeleni sodi 300 do 800 litrov K *0 — za 100 litrov, prodaja J. Kravagna, Ptuj. 255 Učenec iz dobre hiše in z dobro šolsko izobrazbo se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom F. Schosteritsch, Št. Vid pri Ptuju. 287 Mašinist se sprejme za mlatilni čas. Ponudbe na graščinsko oskrbništvo v Zavrču. 288 Mizarski učenec se takoj sprejme. — Dogovor uetmeno. — Naslov: Leopold Wake, mizarski mojster, StraB bei Spielfeld. 282 4 vinske sode nove z vsebino 400 do 500 litrov se takoj proda. Vpraša se pri fijakerju Terbutz, Ptuj. Komi strogo soliden, z dobro šolsko izobrazbo in obeh deželnih jezikov smožen se takoj sprejme pri g. Hans Toplak, trgovina z mešanim blagom, Juršince. 287 Ljudska kopelj mestnega l£ kopališča v Ptuju, g I Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. lure do S. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in pramikih od 11. do 12. ure copoldne. 1 kope) „Brau»e z vročim zr&koto, paro ad" z rjuho K—-70 ro all I Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. -4# iiiiiiiB Razglas. ^- Hranilnica mestne občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tudi £,&. zanaprej obrestujejo hranilne vloge s 41 0 0 •44 Z novimi kakor tndi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. Knjižice lastnih hranilnih vlog kakor tudi vojnega posojila se sprejemajo v brezlačno shranitev. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem letn poBebno lepo opremljene vlažne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 126 35 642 Patriotičen kinč in oficijelni znaki ces. In kr. vojnega ministerstva na Dunaju. št. 131. Oflc. fcrnarumenl št. 132. 0«o. državni kril I št. 13S. Ofio. evitrljiko-trlž c. in k. vojnega mi- . c. in k. vojnega minister- j ograkl*furSkl znak c. in k. nisterstva.....2 K 1 «tv*........3K| vojnega miniitemva 2 K št. 166. Ono. vojni prstan ,,Zlato da« bpm ia Železo" v »rebi-o vdelan K T— St. 1G7. V 14-karotno slasto vdelan K 91— in K 12—. št. 144. Oflc. jelAinl prstan C. in k. vojnega minister- itva........I K Št. 145- V srebro vdelan 3 K Št. 146. V zlato vdelan 6 K in 12 K St. ISO. Pravi arebrnl Erttait, ofic. cnio-rumeni rtt, poilacen ... 3 K St. 151. Isti kotman&etni gumbi.......3 K St. 152. lati kot uhani 5 K Ko kravatne igle . . 2 K Col era radosluje papirnat odreiek. Poilje s ineska in 50 vin. ta poitolno; pošilja a prod vpollljatvi dotičneta tudi na bojišče od: I. izvozDft tvrdka vojnih ur za armado Maks Bohnel Dunaj, Margaretenstrasse 27/51. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčani«: krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 »in. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 1'20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Herbst, apottka Bleiburg na Koroškem. 49 3Cava-an *■■■■■■■■ •pp 50°/« cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 11 — franko po povzetju. Vi klgr. veleprima najfinejši čaj K 220 oddaja A. Sapira, 490, ekBport kave in čaja Galanta. 756 Vinogradniki! Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronospern! Bakrena galica (Kupfervi-triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 156 Peroeid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbenih instrumentov, u8njatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orožja itd. <•. in kr. dvorni liferent, BRttX št. 731 (ČeSki). Nikel-Roskopf-ure K 8-90, 420, 6—. Srebrne ure K 8-40, ni- kel-budilnica K 2-90; budilnica z dvema zvoncoma K i-—. Razposiljatev proti povzetju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 99 T Ste Meščanska parna žaga. Na novem lenrnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice is plinarsk« hiše postavljena je parna žaga vsakomur Vsakomur se le« hlodi itd.,ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi mm oblati, vrtati, spahati i. t. i. Krojač priden in trezen se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom Josef Presker, Zreče pri Ko- Djicah. 263 Trgovski učenec nemškega in slovenskega jezika zmožen se sprejme v trgovini z mešanim blagom Josef Presker, Zreče pri Konjicah. I Zahtevajte v vseh trgovinah in trafikah 1 („Štajerc"-Schweden.) sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. • Ravnateljstvo. Kraplnske •t ozdravijo proti«, (Da Hrvatskem) 523S; revmatizem od ravnateljstva. 11 SJ&I*Illjtl.O« Otvnrjene od 20. aprila naprej. -"P* m Niklasta Roskopf-ura, 36 urno kolesje ... K Štev. 705. Niklasta anker-Roskopf-ura, ki teCe v kamenjih ..........K Štev. 698. Niklasta cilinder-remontoar ... K Štev. 850. Sreb. ploSča pancer-verizica 50 gr. K n » n » 1& » K Niklasta pancer-verizica..........K Srebrni privesek (podkev)........K btev. 600. Najfinej&a prima radij-ura (prava nikel-anker-remontoar, pravo švicarsko kolesje, tekoče v kamenjih, h prima radij-sveto&o cifermeo in kazalci), jako natanko regulirana K Jako fina zanesljiva, lepa in res cena je vendar le ura od H. Suttner-ja v Ljubljani štev. 701. itev. 189. 14-karatni zlati prstan s kamen. K 380 lev. 1689. 14-karatni zlati uhani z lepimi kamenji...........K 6*— tcv. 16*9. Srebrni uhani z lepimi kam. K --90 tev. 1203. Niklasta budilnica, dobro anker- ..........K 3-60 1-40 Lastna fabrifca ur v Švici, Svetovna znamka ,IKOu. proti povzetju ali naprej-placilu svole. Za kar ne dopade, denar nazaj z navodilom,^« je ^ ^ 73vtflfli ^°ki''> nai se zahteva zastonj in franko idMUU] od renomirane krščanske svetovne razpo- šiljalnice Razposiljatev Krasni cenik H. Suttner T Ljubljani št. 701. Največja svetovna eksportna hiša boljših ur. Glavni zastop fabrike ur „Zenithu Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tisk: W. Blank, v Ptuja 64801�0647