ZDRUŽENJE OBRTNIKOV NA ZAČETKU OBETAVNE POTI
,J)obrega pol leta je minilo od ustanovitve občinskega združenja samostojnih obrtni-kov, ki zaenkrat vključuje nekaj čez sto članov, po navdu§enju in zanimanju sodeč pa se bo to število kmalu občutno pove-čalo."
To in še mnogo več nam je povedal predsednik združenja Mirko Živec, samostojni obrt-nik, avtomehanik iz Cilenškove 13 v krajevni skupnosti Zelena jama.
,,Zdniženje obrtnikov na rav-ni ljubljanskih občin je bila dobra stvar, vendar nekoliko preširoka. Obrtnikom ni omo-gočala    takega    neposrednega
stika, kot je potrebno. To me je več let motilo in s somišljeniki smo v iniciativnem odboru za-čeli pripravljati občinsko"dru-štvo obrtnikov. Pri tem nismo bili osamljeni. Podprli so nas občinska konferenca SZDL, skupščina Moste-Polje in drugi družbenopolitični dejavniki. Vsi smo ugotavljali, da sedanji čas nakazuje večjo organizacij-sko povezavo obrtnikov, večje podružabljanje in posodabljanje našega dela, da z združenimi močmi uspešneje razrešujemo probleme in naloge in se lažje vključujemo tudi v samouprav-ne in družbene tokove sodob-nega našega časa. Že po dose-danjem delu društva ugotavlja-mo, da smo imeli prav. Smo pa šele na zečetku zelo perspektiv-ne poti," je predsednik zdru-ženja opisal motiv za nastanek dmštva.
RAZBLINJENI SO VSI DVO-MI
Udeležba obrtnikov na prvem sestanku društva po usta-novitvi - 5. novembra je razbli-nila vse dvome o potrebnosti društva. ,,Skupščinska dvorana je bila nabito polna, nekaj sto jih je moralo biti," je ves v ognju pripovedoval predsednik in ni pozabil povedati, da ga je bilo ob začetku tega sestanka tako strah, da mu je glas kar zastajal. Ko pa je videl, daje ta velika množica prišla s čisto željo po tvornem sodelovanju, seje oddahnil.
Na tem sestanku so poleg splošne informacije o društvu obravnavali kolektivno delovno pogodbo, kije za obrtnike nova zakonska obveza in na prvi po-gled sila komplicirana. Predaval in pojasnjeval jo je strokovni delavec z gospodarske zbornice.
Obrtniki so ob tem pokazali izredno zanimanje in veliko po-trpljenja, čeprav jim je nova pogodba veliko administiativno breme.
DRUŠTVO NAJ POSTANE SREDIŠCE VSEH PRIZADE-VANJ IN REŠEVANJ
Z novo ustavo so obrtniku dane vse možnosti za razvoj po načelih o svobodi osebnega dela ter enakopravnosti zasebnega in družbenega sektorja. Probleme, ki so ostali od prej, pa je treba v tem duhu intenzivno reševati. Največ možnosti za to daje oiganizirana oblika združe-vanja. Prav zato je treba odpi-rati možnosti, da bi obrtniki aktivneje sodelovali na gospo-darskem, političnem in strokov-nem področju ter se konkret-neje vključevali v razvojni pro-gram občine in širSe družbene skupnosti. To potrebo bi moral čutiti vsak zasebni proizvajalec v občini in v društvu videti perspektivo tudi za razvoj. Na ta način bi obrtnike lahko skli-cevali tudi po strokah, tako bi
Mirko Živec - predsednik dru-štva
se dogovarjali, razčiščevali pro-bleme ter prek delegatov vpli-vali na odločitev v skupščini in drugih telesih. Eden od proble-mov je tudi uveljavljanje benifi-cirane delovne dobe. Velika pri-dobitev je, da so lahko zavaro-vane tudi žene obrtnikov, in so tako tudi one eiiakopravno vključene v delovni proces; po-
trebno pa bi bilo vsaj delno popraviti škodo za nazaj in dati možnost, da bi lahko za žene kupili leta za na/aj. Tudi ra/.like v obremenjevanju obrtnikov so nujne. Nekateri ostareli obrt-niki ne zmorejo vseh dajatev. Kaj z njimi? Ali se naj na stara lcta zaposlijo v družbenem sek-torju? Pa problem nelikvid-nosti. Gospodarske organizacije ne plačajo računov, dajatve pa je treba redno odvajati. Nad tem se bo treba zamisliti. treba bo več družbene pomoči in ra-zumevanja, še posebno za osta-rele in za uslužnostne obrtnike. Šeststo zasebnih obrtnikov v občini ustvarja toliko bruto produkta kot ena največjih go-spodarskih organizacij v občini, ter zadovoljuje občane in indu-strijo z vsem tistim česar sama zaradi ekonomske računice ne zmore. Zato je razumljivo, daje problem kreditiranja obrti ključno vprašanje za nadaljni razvoj in uresničevanje v ustavi in drugih dokumentih oprede-ljeno malo gospodarstvo. Nasta-jajo ,,mala mesta" (Štepanjsko
naselje, Nove Jarše itd.) ki so takorekoč brez uslužnostne de-javnosti. In v isti sapi omenimo izumiranje nekaterih dejavnosti. Za popravilo koles je v vsej občini en sam mehanik, prav tako za motorna kolesa in še so taki primeri. Med drugim pa so delavci, zaposleni v zasebnem sektorju, prikrajšani tudi pri stanovanjih iz solidarnostnega sklada ipd.
Društvo obrtnikov bo omo-gočilo ustanavljati tudi samo-pomoč, pa konec koncev varo-vati poslovno moralo in ugled obrtnikov. Za tistega, ki bo to obpje kvaril, bo društvo predla-galo izključitev in odvzem obrt-nega dovoljenja. Taki primeri so že npr. v Grosupljem.
PISARNA DRUŠTVA NAJ BI SE RAZVILA V SERVIS
,,Včasih smo se stiskali pri meni," je dejal tovariš Živec in z očmi obletel majhen prostor-Ček, ,,sedaj pa imamo svoj dru-štveni prostor v Zadružni ulici 9, kjer se sestajamo vsako sredo otl 18. do 20. ure in se menja-mo pri dežurstvu. Obrtniki pri-hajajo po nasvete, plačujejo čla-narino ali se na novo vpisujejo. Tudi naša delegacija se sestaja v tej pisarni; je zelo aktivna, kar je za nas posebna družbena pri-dobitev. Za ta prostor smo zelo hvaležni občinski skupščini, ki nam je zelo pomagala."
Potem je tovariš Miro razkril še načrte, ki jih imajo z društve-no pisarno. V njej nameravajo - čez čas, ko se bodo še bolj okrepili, imeti protesionalnega uslužbenca, ki bo urejal vse dru-štvene zadeve, obenem pa nudil obrtnikom tudi vsestransko po-moČ v administraciji, vodenju knjig in drugem. Na primer: sedaj imajo obrtniki honorarne računovodje za vodenje knjig, kar pa je dostikrat neredno, ne-strokovno ipd. V tem ,,servisu" bi to opravljal en sam strokov-no razgledan uslužbenec: tudi dopise, fotokopije, prevode itd., vse, česar vsak posameznik ne more imeti, bi imeli lahko vsi skupaj v tem servisu zdru-ženja.
DRUŠTVO ODPIRA MOŽ-NOSTI TUDI NA DRUŽBE-NEM PODROČJU
Takoj ko so društvo ustano-vili, so se člani udeležili obrt-niških iger v Novem rnestu, in to kar s petimi ekipami. Bili so četrti. ,,Vse so sami plačali, in to s takim navdušenjem, da se ga ne da opisati. Saj je to ven-dar prelomnica tudi'na družbe-nem področju," je z ognjem in velikim razumevanjem do špor-ta in do družbenega področja razlagal navdušeni gokartist. ,,S takimi oblikami moramo na-daljevati. Delavec ne more samo delati v svojem prostoru, živeti mora tudi družbeno. Kaj misli-te, da si mi ne želimo npr. ob 8. marcu sklicati obrtnice in jim ob topli čestitki pripeti nagelj-ne? Pa izleti, strokovne ekskur-zije itd. Toda to nam doslej ni bUo  mogoče.  Društvo pa bo
omogočilo podreti stare pregra-de zaprtosti delavcev v zaset-nem delu in jih tudi na tem področju izenačiti z delavci v združenem delu."
KAKO SE OBRT VKLJUČUJE V STABILIZACLISKA PRIZA-DEVANJA?
,,Morala se bova povrniti na že povedano," mi je na to vpra-šanje hitro odgovoril tovariš Ži-vec. ,,Tudi obrt je treba moder-nizirati. Zato pa so potrebne investicije s strani družbe -tudi na tem področju. Z roč-nim delom se ne da nič več napraviti. Produktivnost lahko povečamo le z novo tehnolo-gijo, s katero bomo — z istim živim delom - več napravili. Le tako je mogoče zaustaviti zvi-šanje cen storitvam. Po drugi strani pa je uresničevanje vseh naštetih ciljev našega združenja tudi pomemben prispevek k srednjeročnim in organiziranem razvoju gospodarstva.
S. GERLICA