Slovenski • v • f • V •• običaji ГЧ> prod pičlimi tristo leti » znanost ni ranimaU м ljudske običaj«. Ti običa|i ho pa vendai silno zanimivi, ka so »e podcde>vali u roda v rod in no navadno v bistvu te prastari, cclo iz paganskih časov naroda so se še ohranile Jo Mktivni neke značilnosti teh običajev Sun Slov-m «o praznovali posebne zimske, pomladne, kresne itd običaj«, z nastopom krščanstva pa so se stari zimski običaji pagan-sktga značaj spojili s krščanskim boJučcvaujcm v neko enota Najstarejša priča slovenskih Kemičnih običajev jr naš Valvazor, ki v svoji Lhre des llet-zigthums Crain l HA) na več krajih tt običaje omenja in popisuje, dasi ne poda celotne slike Ker je to najstarejši znani popis naših božtčmh običajev, ho marsikaterega čitatclja nemara zanimal Ko govori Valvasor o staroslovanskcm kultu boga Svantovita, omenja tudi boga »lk>-xitiuus P° k.itncm naj hi bila preostala slovenska bcM4la Uoi'č Iravi, da so od kulta trga ho c» oeiali Ndičnim običajem Slovene**' še neke navade, na ppmcr, (ti se praznujejo Meric N»itsthie«, tnje sveti večen (pred svetim dne vom. prni Novun letom in pred sv Tremi kralji) • trm da se takrat je ne samo kruh. nego tudi iTK-u ш orehi Praw, da se u to priliko napravi drobno testo, poinaie z medom in potrese • stolčenu» orehi, stisne skupaj in zvije ter spefr in »ne pod imenom »potica« Pravi tudi, da sprfco takrat velik hlcber kiuha, ki dobi tu vrhu vse vrste okraske iz pečenega testa in se imenuje »Propcrtnig« (poprlnjak) V mestih in trgih, pravi VaKazor, kjer imaio ljudje boljše okuse, (»dcbcatere Maculer«), denejo v p> j prtn ak tudj ocvirke ;n jajca in ga umetno okrase I a poprtnik sc pokži na vsak »veti večer, dokler ga je še ka; na m zo. ponekodi ga pride i duhovnik blagoslovit, kmetje ga pa kar sami pottropc z blagoslovljeno vedo in nato po- , kade vse hišne prostorr s kad lom in dišavami Potem sede družina u mizo in Je poprtnjak. Valvazoc privi, da jc aed Slovenci običaj, da od svetega Mik o za pa do svečntce hodijo okrog ta nI j* a .n. .'je. kakih šest do sedem, ali celo po pct.u;.M m.«iih skuraj m po jo po hišah trr pebitajo darove, imenujejo sc po njegovem •kokdacits L j- pevci. Kar kckduiki na denarju pn ljudeh nahen». shranijo do SM ce in tedaj »i kupijo luinmcga voska m izgotov« iz njega orbtoj tankih svcčic. Го tri take sve-čece splete,o skupaj in več takih kit navežejo na vrh visokega kola. da vise navzdol in so v.d i ti kakor košara. Na vrhu je mal stolpič, vse je pa ok.a-cno z zlatimi in svilnatimi trak< vi, zaaUvxami, zvezdami itd Tudi iz brezovih pob. katere so skuhali, režejo kmetje vse vrste tiguncc za »voj »večni količek Včasih, pravi V alvazor, je Uk voščen kol debel uko, da ga dva moža ne objameta Na svetnico nese vsaka vas takšen »večni kol v cerkev, da ca blagi slove ćim debelejši je, tem večja čast za vas, ki ga je spravila »kuruj 1 oda. čr je bila tisto kto slaba letina, te navade ni. posebno Doenjci pa se je drže in plešejo in pojo in vescljačijo, ko se napravija »večni kol če se koledniki raznih (ar kje na potu srečajo, je pa gotovo pretep Na sveti večer med polnočnico gredo vsi ljudje za oltar poljubit pateno, kalen pravijo Slovenci »bothla nusrza« (hož;a mizica), ćc pade aveti dan na peick, lete vsi hitro po polIII čl lici domov in hitro jedo meso ter vlečejo otroke za ušesa, da si zapomnijo, kdaj je bilo dovoljeno v petek meso jesti Toliko o božičnih običajih in o koledova-oju v XVII stoletja V Will in MX sto'ctju so se ohk\iji v raznih kraj nah Slovenije nekoliko diferencirati /animm so božični običaji komikih Slovencev. Na sveti večer poškropi gospodar vso živino z blagoslovljeno vedo, gospe dinja pa obhodi vse prostore s ponvico, iz katere sc kadi dim špaj-ka in brinja hlapci In dekle imaio navado med zvoncuјеш k polnočmci vl vati raztopljen svinec v v odo. ki pokaže ust do posameznega v prihodnjem letu Na dan sv. Tomaža 21. dccembra imajo vero, da tisto dekle, ki se zvečer po vsem telesu umije in z levo nogo najprej z leze v posteljo, v sanjah ugleda svojega bcefckcga moža \ labudski dolini pospravijo med tremi božič' vse kuhinjsko posedi« pod mizo in ga obkrožijo z verigo, da H bila žetev prihodnje leto obilna in da bi imela gospodinja srečo. Na vrata narišejo tri krile in pa moro. Med polnočnico, pravijo Korošci, govori živina v hlevu. Bctokranjci pravijo, da jo sliši samo nedolžen človek, kateremu se je po ne-vcditetn vsulo pr.iprolno seme v čevelj, Korošci verjamejo, da med polnočnico divji lovci vlivajo svoje krogle, da tedaj ureir kopač zakladov svojo čarobno šibko in da je lidaj videti na pokopališču sener tistih ljudi, ki bodo drugo leto v fari umrli. V Ko/ni dolini iti v Zabnici pokrivajo na sveti večer Slovenci mizo z belim platnenim prtom, ki je rdeče modro veren, n» mizo pa po-loie božičiii kruh, imenovan •mižnjak«, zraven denejo nekaj žita in kadila. Mižujak mora ležati na mizi do kosila na sveti dan Na Stefa-nji dan se blagoslavlja na Koroškem voda in sol. Obe>je. pravijo Korošci, jc dobro sretlstvo zoper hudičeve izkušnja ve in zoper ► za co pranje«. zalo dajejo oboje tudi živini pokusit. Na dan nedolžnih otrrčičcv hodijo otroci po vasi tepežkat (Korošci pravijo »šapati«) in pojo zraven: »Sip, šap! Bog daj zdravje in srečo, da bi bili veseli kakor tiči v gozdu, zdravi kakor ribe v v< di, močni lakor medved v lezi m da hi imeli toliko otrok, kolikor ima drevo vej.« Zato dobe štruklje, jabolka, orehe ali pa denar (na Dolenjskem peko za tepežkarje okrogle hlebčke, imenovane predre«) V Ziljski dolini lepežkajo tudi odrasli fantje, ki ponoči s smrekovimi vejicami hexlijo oktvg jv» hišah In lepežkajo (»piš-nan»), pa dot-* /ato žganje ali črno kavo. Na večer sv. Treh Kraljev lomasti po ge>-I .'dovih »divja jaga«. To noč tekajo po Zilji po 1 nekod otroci z zvončki okrog, da jo preplaše Na »pernahti« obhaja »pehtra baba« hiše in kolcditiki hodijo okrog na Tri Kralje. Okrog Prevalj so se včasih odigravale peieebne pastirske igre na la dan Koroški Slovenci slave na sveti večer, Silvestrov večer in večer pred sv. Tremi Kralji »koledo- Cerkveni pevci ponekodi pojo pred hišami in pobirajo klobase in prekajrno meso Mislijo, da koledniki prneso srečo k hiši, posebno živini Med božičem peko koroški Slovenci »hadnikle«, kruhke a ajdove moke, pomazan« z medom in potresen« z makovim semenom Na Svečnico je v Železni J. lailt'j xarunirl: Janeiro. Kapfl običaj, da otrod napravijo Iz kartona majhne ladjice in postavijo vanje prižgane svečke, katere izpuste v reko Belo Star mož je včasih zraven pel: Nune dimitte servum luum, drugi pa so mu odgovarjali:Oloria Patri! To jc stare>davcn obiraj, spomin na grozuo poplavo v srednjem veku Povsod v Sloveniji je navada postavljati za božič v »Üolikov kot« jaslice, pred katerimi se oel svetega večera do avcčuic« moli veseli del rožnega venca, preden gre družina spal V ostalem tudi Gorenjci, Dolenjci in ätajerd kade na svete večere, peko pa In božične kruhe: enega pšeničnega (poprtnjak), drugega pa rie-nega m tretjega ajdovega. Poprtnik ali poprtnjak jc okrašen z raznimi testrnimi okraski. Poleg tega se peko tudi medene in orehove potice Poprtnjak pride šele na Tri Kralje na vrsto. Takrat sc tudi nariše na vrata me>ra, začetne črke imen treh Kraljev in letnica Ko-lcdnišlvo sc je najdaljc ohranilo v Beli krajini in na vzhodnem Štajerskem. Tam hodijo e>krog ouoci z veliko papirnato zvezdo in pojo razne pesmi, ki kličejo blagoslov na hišo Zelo j« te ponekod udomačena vera, da na sveti večer živali preroški govore med seboj, kar pa razume le človek, ki je v božji milosti. Svetla, jasna božična noč kaže na slabo letino in nesreče, Dusc tistih, ki umrjo na sveti dan, gredo naravnost v nebesa, ludi vlivanj« svina je te marsikje v navadi. Naj dexUin h koncu te staro belokranjska koledniško pcbcm, ki jo pupevajo po vaaefe tnje koledniki, imenovani •kraljitarji«, ki nosijo seboj veliko papirnato, razsvetljeno zvezda Nosi jo najstarejši, edcu jo ziblje z vrvico tretji pa pobira elarove: Svet JoM. Marij», kam grr*i na potal, ker »e je na rodil nori kralj Je pustil fante pomorit, dvanajst lav lent inuJiib otrok. To je Ma žalost ino jokl llcrodei *t |e veselit, pa Jeza«s le ni doML Mi na kolena pademo, la Jezu»u danijema, Mir», kadila in zlata Za rojstvo mi zahvalimo ljubo devico Marija ki je nam nnlila Jezusa, o« Jezuu Zveličan^ Ki je ustvaril nebo in zemljo C!»veku di: dušo in telo Pripravil nam sveio neba Mi ra|J»mo naprrj to noč. Pridi nam Jezu» na pmuočl N. Velikonja: Bog obrača, človek obrne Both'na doffcdblea. Saj ne hI pripovedoval, če bi ml slvar ne gorela na duši, če bi ae ne Inlo dogodilo od trke du črke, kakor je napisano. Bila *u de<\ka. Janko id Sim»k; Janka •In tx^atu vdove Sitiiek. »in ulsjgp vdove la Irto dni in če/ sls »irčki, avočicami ш ble»lKiun ae okraskL In pod njim -o »e grmadili darovi okoli in okoli: iirrMče, obleke in alaWlce, ki so kar name valile: »Vzemi me, vzemit< ftimkova mati je hodila v tovarno In ni imela ne i'aaa ne denarja ta božične darove. Stmek je sam izvlel el izpod omare zaprašeno Šl atlo s starimi papirnatimi in vaemi razcefra-ninil jaslicami in pastirAkl, postavil hribček iz mntiu ns desko v kotu in dve drobni svečki pri-d jaslice. V' omari je mati imela pod rjuhami Simkove lanske rokavice, ki mu jih je bila lete* nanovo podpletla. Popoldne pred avelim večerom se Je d<»-godilo, da je šel po c«^ti »lep berač ter mukoma odletoval po zamrzletn tiru. Janko »e Je sankal na n>vih sankah, ki 4iu jih je prinesel Miklavž. Simek pa na pol-oMe*nnih deskah, ki »i jih je bil sam zbil da je t«zil na njih vod«» » korita. Janku и Je smešno «delo brpzmoteo od-skakovanje slepega »Urea, k| se je opotekal preko Iclenlh kep; nihče ne bi Ml mogel reči, da je bil iiudobn^ga srca, o r«-hstUa se ga je bila č».Inn razigrnno-t in (bjestneel Spu-lil •e je po ktrmein poledenelem in izglajenem tiru. »Ilola. hop!< Je zavpll, >s poti, m< ž. da vas ne povonm!« SUiree se je jilašno zavrtel na 1 Inncu in ve» znitxlen od strahu planil »redi lira: »Ti ntoj Bog. še poveirili me bodo!< fte proden »e je Janko doliro zavedel, so sanke že drv'ale pu ledu ler tTi ;čile z vso silo v starega moža ki je ta motovilil z rokami ler se vin-n>> stokajoč zvruil z obrazom naj>roj v cestni ja rok. »O. le bo že kaznoval Jezušček, ti poredni fant!« Kol bi trenil, je bil šimek pri beraču ter ga dvigml Iz jarka, očistil mu sneg iz brade in z lic ler ga spravil na cesto. Starec pa ga Je prijel trdo za roko ler /aiVl vpiti, da » ljudje drli skupaj. In ko je ves ra/srjen in peneč se od je/e demkivkal. za1 aj gre. Je stopil kočijnt Gr gn k Siuikti ter ga stresel za ušesa, da se mu Je kri pocedlla iz'ti uhljev: »Na! Sram te bidl krpa v» hudobni!« »Snj nisem jaz, sni nisem Jaz!« s<« je zvijal ftimek m ialnr k< rakov duleč. »Kdo pn Je?c Slim-k Je sj>H nresunljivo pogledal Janka, ki je bledel oil razburjenja In strahu, a se ni ganil. Urngn je ponovil: »Kdo pa nI ga bil? AH fl, Janko?« Janko se je stresel, v grozi zrl debelo Oropovo roko in grčavo palico slepega lierača ter odvrnil: »Jaz nisem ničesar videl.« ftlmek je od bolesti zajokal na pins; kakor da ga je nekdo sunil v srce, črlinil pa ni niti besedice. II. Janko je hodil po tem dogodku okoli hi^e kakor brez glave. V areu ga je Ignla zavest strašne krivde, da Je zatajil prijatelja. V dno duše mu je grizel sram in kot goreča oglu mil J* v spominu Uvelo dvoje lnl«*tnih oii ubogega šunka »Saj Ik) Jezušček mene kaznoval in Simka obdaroval!« mu je gorelo v možganih. »I>a. za vse ga 1st poplačal. In prav je, če meni ničesar ne prinese. Cisto prav, a čisto prav. ker »cm hudoben!« Od slrašne Merine niu je šlo na jok. Stokrat se jo bil že pokesal vse svo^e slrahopet-nosti. doetkral je bil {v pri mami. da ji vse pove. Kol iln mu je nekdo zadrgnil glas. ko je bolel govorili. Bal se J»» fcalitl mamo, ki je \>n žarelo "d tihe sroče in klpečega boj.ičnega ve-sel.a Zvečer je pozvonč alo; vsi ao se usuli ok«li dreveščka. ki je migljalo v morju bloška in luči. Sestricam iu bralcem so ražarele oči: lom pod drevescem »o bili darovi, za katere so vsak večer prosili Jezuščka. Vse je bilo. kar je kdo prosil. Nada punčko, voziček In klavir-ček. 7.vonko sabljo in puško in kamenčkov zo palače in mostove, veliko škatlo. Vse se Je smehljalo Izpod drevesca v migljajoči evetfdht in sladki vahljlvosli. Vse. za kor je kdo molil, zaradi č^snr je bil ves mesec pride», o čorrer je sanjal že noči in neki. Vzl likali so. širili roke. poljubljali mamo in rajali od veselja vsi Iz sebe. Le Janka ie zazeblo v dno srca: tam pod drevescem je bila železnico — sir« j z vr*to vozičkov In v njem vse polno orodja. Vse. o čenter je kdaj mislil. V ni se dren'al k drevesni. ob struni Je sini, bledel od silne ome>-Mce. ki ga je pr jela, zamahnil žolostno z roko mi ler se opotekal v strašni muki, ki mu je krčila srce. »To ni mogel prinesti Jezu&ek. to so prinesli drugi!c mu je kakor nož zarezalo l-♦telii, mu je ncuadoiua šinila v glavo miftl, da mu je srce vzplalo fot morje v viharju: »Simku podarim železnico!« In ko se je zdanilo in je mama šla k maH, je p< grabil vlak v veliko škatlo, ga pokril in »tekel k feitnku. Simek je bil za vaniha doma ter gkxlal suhe krhlje, ki mu jih je bd božiček natresel okoli jaslic. >Na Simek.« je vzkliknil deček, »to ti j* prinesel Jezušček pri nas e Simku so se rarprle oči. ves presenečen ie pozabil zapreti usta in, šele ko je prišel k sapi, je dejal: >l*ri vas. praviš? In zame?« »Da, pri nas — zate! Kadi tistega moža!« »Radi slepra?« Pomislil je in čez čas dejal: »Zskaj s! molčal?« »Zaradi mame — moja mama M bila žalostna!« >Moja je tudi bila,« je otožno dejal »Po vedali so ji!« »Ali si me izdal?« Simek je zamčljivo pljunil predse. >Saj nisem š-pe*!« ЈапЧо je razprl oči od ofkudovanja; občutek. koliko je Siničk nad njim. ga je epekel v srce. »Zalo pa je Jezušček prinesel železnico tebi.« »Da, vse popravi! Ali vidiš, kako vse po pravi?« »Da, vse popravi!« je ponavljal za njim Janko. . Janku Je bilo, kakor da s«> rnu Je odvalil l»£nk kamen od rca ko je hitel proti domu. Pred ekmi mu je živo gor 1 rado*lni obraz ni» gega ftimka. ki je bil že navil stroj, položil lir in ves iz selie strmel v vrsto vozičkov, drvečih po tiru. Se -deri dva predora Je ropo'ola žel' znlea. VldH g" je kako tle-ta t rok/iruP »O. kako le to lepo. l ako Je to lepo!« Janko Je Irepe-.ul od nejKioisne sreAe. ki mu je pl"Iii v srru. \ obraz je i'"iel od ra-dtili in Uluicooili