Na Vogrskem o partizanskem tisku in njegovi pomembni vlogi MIADIH Janez Stanovnik: Zveza borcev NOB je dejanska naslednica Osvobodilne fronte Primorski dnevnik NEDELJA, 26. APRILA 2009 Št. 99 (19.498) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € 25. april naj bo vsak dan Aljoša Gašperlin Ni novost, da je del Trsta od nekdaj zazrt v preteklost. Zato tudi ni novost, da je mesto žejno razvoja. Toda vodo lahko dolije le skupen družbeno-kulturni razvoj. Dokler pa bodo nekateri še podpirali zgodovinski revizionizem in skušali enačiti žrtve s krvniki, bo to težko. To je namreč način, da se spodbuja delitve in ohranja status quo. Pa vendar. V Rižarni je tržaški župan Roberto Dipiazza jasno poudaril, da namerava večina občanov odpraviti zgodovinske spore iz preteklosti in gledati naprej. Dipiazza ni govoril o spravi ali skupnem spominu, temveč je na-glasil, da komemoracije ne smejo več podžigati sle po maščevanju. Kdor to misli, skuša zavirati razvoj in je zato politično mrtev. Nujno ga je torej izolirati in obenem izkoristiti vsako priložnost za dialog in soočanje z namenom ohranjanja različnih spominov. Novim generacijam moramo namreč ponuditi mesto, ki se razvija, brez delitev v duhu svobode in demokracije. Pomen enakopravnega sožitja v duhu miru je poudarila dolinska županja Fulvia Premolin, medtem ko je tržaški škof Evgen Ravignani poudaril, da je treba graditi novo prihodnost, v kateri bo vsak svoboden ne glede na versko ali narodno pripadnost. V Rižarni je bil skratka poziv k skupni gradnji smele prihodnosti ob upoštevanju vseh različnosti, in to v znamenju demokracije in vrednot, ki jih jamči ustava. Poglavitno je, da to ne ostane le poziv ob 25. aprilu. Če že hočemo vsi skupaj boljšo prihodnost, razvoj in sožitje, se je treba teh načel držati vsak dan. 25. april - Slovesnosti ob 64-letnici osvoboditve Svoboda ni samoumevna, k njej moramo težiti nenehno Spominske prireditve poudarile vrednote, na katerih temelji republiška ustava Na spominski svečanosti v Rižarni sta odlomke pričevanj nekdanjih deportirank prebrala mlada recitatorja Nika Pregarc in Diego Muratore, za njima predstavniki javnih uprav, levo dolinska županja Fulvia Premolin, skrajno desno pa tržaški župan Roberto Dipiazza, ki sta bila osrednja govornika na slovesnosti v Rižarni kroma TRST, GORICA - Dan osvoboditve so včeraj praznovali po vsej Italiji, na Tržaškem in Goriškem ni bila nobena vas izvzeta. Poudarek je bil na svobodi, antifašizmu in ostalih vrednotah, na katerih temelji italijanska ustava. V Trstu je bila Ri-žarna nabito polna, na Goriškem je bilo najbolj slovesno na Vrhu in v Rupi, kjer so obeležili tudi obletnici spomenikov. Na državni ravni je bila osrednja slovesnost v kraju Onna, v bližini L'Aquile, kjer je bil tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi. Po njegovem je čas, da se dan osvoboditve prekrsti v dan svobode, brez medsebojnih nasprotovanj in polemik. Onno so izbrali, ker je to mestece pred tedni razdejal potres, pred 64 leti pa so na istem prizorišču pobile večje število civilistov. Na 4., 5., 10., 11. in 30. strani Tudi letos dve proslavi priključitve Primorske Na 2. strani Gomizelj županski kandidat Ljudstva svobode v Repentabru Na 6. strani »Ekstra«, program za dinamične višješolce Na 11. strani Demokratska stranka zahteva odstop goriškega podžupana Na 12. strani alpinizem - Trideset let po prvem slovenskem vzponu na Everest Politična nesoglasja niso skalila hrvaško-slovenskega srečanja KATMANDU - Člani slovenske alpinistične odprave, ki je leta 1979 po zelo težki zahodni smeri prišla na najvišji vrh sveta, 8844 metrov visoki Mount Everest, so v petek obiskali članice hrvaške ženske ekipe "Everest 2009" v njihovem baznem taboru pod Everestom na višini 5380 metrov. Hrvaška odprava je sprejela tudi povabilo za obisk slovenskega tabora v tri ure oddaljenem Gorak Shepu. "V alpinizmu in planinstvu ni prostora za politiko in politična nesoglasja, zato vam želimo veliko sreče pri vzponu," je hrvaški odpravi zaželel Viki Grošelj. Letos mineva 30 let od prve slovenske osvojitve najvišje gore sveta. V Himalajo se je vrnilo deset alpinistov, ki jih tako kot leta 1979 tudi ob letošnji obletnici vodi Tone Škarja. Slovenski alpinisti so v 25-članski odpravi pred 30 leti skupaj z dvema hrvaškima in dvema bosanskima kolegoma začrtali novo, "Jugoslovansko smer" na najzahtevnejšem zahodnem grebenu Mount Everesta, Slovenci Andrej Štremflj, Nejc Zaplotnik, Stane Belak in Hrvat Stipe Božič pa so osvojili vrh najvišje gore sveta. BRATISLAVA Zlato in srebro za zbora z Vrha in iz Nabrežine BRATISLAVA - Dekliška pevska skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela in Kraški slavček iz Nabrežine sta na mednarodnem zborovskem tekmovanju Slovakia cantat v svojih kategorijah dosegla najvišja mesta. Bodeča neža, ki jo vodi Mateja Černic, je prejela zlato priznanje in prvo mesto ex aequo v kategoriji dekliških zborov ter drugo mesto in zlato priznanje v kategoriji ljudskih pesmi. Kraški slavček pod taktirko Mirka Farlana pa je v kategoriji dekliških zborov osvojil srebrno priznanje. Izide tekmovanja, ki so se ga udeležili zbori iz 14 evropskih držav, so razglasili včeraj v Bratislavi. 2 Nedelja, 26. aprila 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - Državna bo v Kobaridu, borčevska pa na Lazni pri Lokvah Ob prazniku priključitve Primorske spet dve proslavi 14. septembra spomin na tigrovce, partizane in osvobojenega ozemlja Kobariške republike KOBARID - Primorska bo ob dnevu priključitve k matični domovini letos vnovič imela dve proslavi. Državna slovesnost bo, kot kaže, v Kobaridu. Borci pa svojo manifestacijo, s katero bodo obeležili tudi 65. obletnico ustanovitve pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst, pripravili na Lokvah nad Novo Gorico. "Po sprejetem koledarju in lokacijah proslav bo letošnja državna proslava ob počastitvi vrnitve Primorske k matični domovini v Kobaridu 14. septembra. V Zgornjem Posočju namreč od uveljavitve novega zakona o praznikih in dela prostih dnevih še ni bilo državne proslave, Kobarid je tudi iz tehničnega vidika primeren za organizacijo in izvedbo," so povedali na ministrstvu za kulturo, v okviru katerega deluje koordinacijski odbor za državne proslave. Čeprav je predlog koledarja in lokacije državnih proslav 9. aprila potrdila tudi vlada, je koordinacijski odbor sredi aprila obravnaval pobudo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, da bi bila počastitev vrnitve Primorske k matični domovini na Lokvah. "Odbor bo ponovno presojal o morebitni spremembi lokacije na podlagi soglasnih, tehtnih in utemeljenih sklepov vseh primorskih županov. Do takrat pa ostaja koledar državnih proslav v letu 2009 nespremenjen," so še pojasnili na ministrstvu za kulturo. Spremembe lokacije za državno proslavo pa, kot kaže, ne bo. Novogoriško združenje borcev, ki je predlagalo proslavo na Lokvah, ne nasprotuje slovesnosti v Kobaridu. Da ne bi delali "zdrah in konfliktov", so skle- Načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar (levo) si je prizadeval za proslavo v Kobaridu, novogoriški župan Mirko Brulc (desno), pa ni želel »ustvarjati zdrah in konfliktov« nili, naj državna proslava ostane v Kobaridu, je povedal novogoriški župan Mirko Brulc. S tem so zadovoljni tudi v Zgornjem Posočju, kjer se niso bili pripravljeni odpovedati proslavi, je dejal načelnik tolminske upravne enote Zdravko Likar, ki je skupaj s tremi posoškimi župani tudi predlagal, naj bo državna proslava v Kobaridu, kjer se bodo spomnili poso-ških tigrovcev, partizanov in znamenitega osvobojenega ozemlja Kobariške republike v septembru in oktobru 1943. Čeprav na Lokvah državne proslave ne bo, pa bodo borci tam septembra organizirali borčevsko manifestacijo ob 65. obletnici ustanovitve pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko primorje in Trst na bližnji Lazni. To ne bo "kontra" proslava, ampak obeležitev dogodka, saj ne nasprotujejo slovesnosti v Kobaridu, je pojasnil Brulc. Podobno je bilo že leta 2007, ko so imeli Primorci dve proslavi, državno v Brkinih in ljudsko zborovanje v Novi Gorici. (STA) slovenija - Slavnostna seja ZZB NOB pred praznovanjem dneva upora proti okupatorju Stanovnik: Zveza borcev NOB je dejansko naslednica Osvobodilne fronte LJUBLJANA - Zveza borcev je dejansko naslednica Osvobodilne fronte (OF). Ta je bila organizator in idejni voditelj slovenskega upora, ki je edinstveni spomenik na narodni poti slovenstva od kulturnega naroda preko političnega naroda do nacije, je na slavnostni seji predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije dejal njen predsednik Janez Stanovnik. "Naš upor je bil spontan izraz odpora slovenskega naroda, ki je bil obsojen na smrtno uničenje," je dejal Sta-novnik na slavnostni seji, posvečeni dnevu upora proti okupatorju, ki ga bodo v Sloveniji uradno proslavili jutri. "Vsem tistim, ki danes govorijo o t.i. živem ščitu, ki naj bi se uprl vodstvu OF v času druge svetovne vojne, vodstvu, ki nas je peljalo od pekla do zmage, vsem tistim, ki pravijo, da naj pometemo za seboj, naj zapremo vrata, vsem tistim, ki pravijo, da je pomiritev možna le, če se demokratični partizani ogradijo od vodstva in se združijo z demokratičnimi domobranci, odgovarjam, da je to zame sramota," je poudaril Stanovnik. Po njegovih besedah je bil sestanek v Vid-marjevi hiši sestanek disidentov takratne družbe - komunistov, krščanskih socialistov, liberalcev in kulturnikov. Udeleženci sestanka, pravi predsednik zveze borcev, so bili prepričani, da je bil sestanek 26. aprila 1941, "nato pa je Franci Škerl na podlagi meteoroloških podatkov ugotovil, da je bil dejansko 27. aprila". Kot trdi Stanovnik, nimamo nobenega pisnega zgodovinskega dokumenta o tem, kaj se dejansko dogajalo. "Tako da se zgodovinarji do današnjega dne prepirajo, ali je bila usta- Janez Stanovnik novljena Osvobodilna ali Protiimpe-ralistična fronta," je povedal. Kot je dodal, je udeleženec sestanka Jože Rus dejal, da sta bili takrat sprejeti dve ključni odločitvi: odločitev za oborožen upor in da se bo organizacija imenovala Osvobodilna fronta. "Boris Kidrič pa je Kominterni napisal, da je bila Antiimperialistična fronta," je dejal predsednik zveze borcev. Ob tem je zatrdil, da mu je bilo takrat, kot mladeniču, vseeno, ali je bila Osvobodilna ali Antiimperialistična. "Bili smo globoko prizadeti nad Munchnom, kjer so zahodni zavezniki, Daladier in Chamberlain, podpisali pakt, s katerim je bila podpisana smrtna obsodba Češkoslovaški. Nato pa je Stalin s Hitlerjem podpisal pakt, s katerim je bila zapečatena usoda Poljske," je dejal in poudaril, da smo bili Slovenci leta 1941 "sami, osamljeni v totalno okupirani Evropi, ki je bila pod totalno Hitlerjevo kontrolo". Na seji je predsedstvo zveze borcev podelilo zlato listino akademiku Antonu Vratušu in 24 zlatih plaket. Zlato plaketo sta med drugim prejela nekdanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc in nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič. (STA) Sanader proti dvojnim merilom v pogajanjih z EU ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader je včeraj poudaril, da je proti dvojnim merilom, ko gre za pogajanja z EU. Dejal je namreč, da se je Slovenija uniji pred petimi leti pridružila z nerešenim mejnim vprašanjem s Hrvaško, zdaj pa prav zaradi tega vprašanja blokira hrvaško pridružitev sede-mindvajseterici. Ob predstavitvi monografije z naslovom Heroji ne umrejo je poudaril, da Hrvaška nima namena trgovati s svojim ozemljem ter da je potrebno še naprej, ko gre za reševanje mejnega vprašanja s Slovenijo, vztrajati pri mednarodni sodni instanci. Izrazil je željo po dobrih odnosih s Slovenijo in pri tem še ocenil, da je očitno, da Slovenija mejnega vprašanja ne želi prepustiti v reševanje Meddržavnemu sodišču. Ob tej priložnosti je slovensko stran znova pozval, naj deblokira hrvaška pristopna pogajanja in državi tako omogoči nadaljevanje prizadevanj za polnopravno članstvo v EU. (STA) Zanimiva nedelja v Merčah MERČE - Razvojno društvo Me-rišče in vaška skupnost Merče vabita danes na tradicionalni Mer-čanski pohod s predstavitvijo vaških običajev in znamenitosti. Ker je Merčanska nedelja star vaški prazniki, ko Merčanci prodajajo zimo, bodo ta dan obeležili eno najstarejših trt v Sloveniji. Gre za Kovačevo trto, staro približno 350 let, sorte refošk, ki daje vino teran in po pisnih virih so ob njej vezali konje Napoleonove vojske. Trta poleg 450 let stare vaške cerkve, preko 100 let starega in preurejenega vaškega kopališča in nekaj zelo lepih vaških štirn predstavlja simbol vasi. Obeležili jo bodo ob 13.30 uri, nakar bo sledila otvoritev otroškega igrišča, sledil pa bo pohod v dolžini približno pet kilometrov. Domačini bodo po besedah predsednika RD Merišče Ivana Žiber-na prikazali tudi vaške znamenitosti, življenje otrok na paši in grabljenja sena nekoč. Seno bo prevažal kraški sivec, avtohtona kraška sorta, za katerega želijo, da bi se obdržal na Krasu. Gotovo bo kraški sivec glavna atrakcija prireditve. Pohodniki bodo obiskali tudi dve zanimivi kraški pečini, za kar potrebujejo svetilko. Seveda pa so Merčanci pred praznikom pridno očistili vas. Pred kratkim so namestili tudi pastirsko hiško, ki stoji nad starim vodnim zajetjem Studenec, ki je nekoč služil samo za pitje izvirne vode. (O.K.) istra - Študijski krožek Beseda Slovenske Istre predstavil 1 3. številko zbornika Brazde s Trmuna tokrat v Podgorju Posebna pozornost je bila v Podgorju posvečena pretresljivemu zapisu klenega Podgorca enainosemdesetletnega Franca Korena »taboriščnika št. XI40199« PODGORJE - Pred kratkim je študijski krožek Beseda Slovenske Istre predstavil 13. številko zbornika Brazde s trmuna v Podgorju kot gost lokalne Krajevne skupnosti. V nabito polni dvorani v prostorih bivše osnovne šole, se je odvijal nadvse prijeten in občuten večer ob glasbeni spremljavi mlade in obetavne violinistke Lee Žabkar in izvrstnega harmonikarja Danjela Julariča, ki sta večer popestrila z motivi slovenske ljudske glasbe. Po pozdravnem nagovoru predsednika Krajevne skupnosti Jožka Rojca, je mentorica krožka Nadja Rojac pozdravila navzoče in se zahvalila za povabilo, saj je študijski krožek prvič gostoval v idiličnem kraju ob vznožju Slavnika, od koder prihaja članica krožka Marija An-drejašič Koren, ki je ob Nadji Rojac, večer tudi prisrčno vodila. Kot običajno je bilo najprej predstavljeno prvo poglavje zbornika in v njem pričevanje Jasne Toplak, hčerke pesnika Rada Bordona, ki že 40 let živi na Ptuju. V svojem sestavku z naslovom Moja Ba-diha opisuje doživetja iz otroških let, ko Franc Koren z mentorico krožka Nadjo Rojac in članico Marijo Andrejašič miha crnič je po končani drugi svetovni vojni preživljala poletne počitnice pri znancih na Ba-dihi pri Plavjah. Dva prispevka o istrskih izseljencih v Argentini je napisal član krožka Ivan Novak. To sta zanimivi zgodbi o ljudeh iz Abitantov in Butarov, ki so po sili razmer zapustili rodno grudo in odšli čez veliko lužo s trebuhom za kruhom. Zgodba o ljudeh, ki so s težo nostalgičnega domotožja tiho gojili v srcu žarek upanja o ponovni vrnitvi v rojstni kraj. Žal se jim želje niso uresničile. Občasno pa prihajajo in obiskujejo te kraje njihovi potomci in iščejo svoje korenine. Med Istrani, ki so odšli v svet je tudi pesnik in pisatelj Bert Pribac, sin po- štene in pokončne srgaške družine, ki se je moral po drugi svetovni vojni pred zasledovalci umakniti v daljno Avstralijo, kjer je preživel celih štirideset let. Prispevek, ki ga je napisal sam Pribac, ima naslov Črni krokar izseljenstva. Osrednji del zbornika, ki je posvečen pustnim običajem v Istri, so članice krožka Marija Koren iz Podgorja, Danila Tuljak iz Koštabone in Marija Jerman iz Sirč prikazale v prozi in poeziji, v narečjih in v knjižni slovenščini. Barvitost in pristnost narečij je popestrilo tudi hudomušno pripovedovanje istrskih štorij ali zgodb, ki sta jih na svojstven način podala Cvetka Starc z Mali-je in pripovedovalec Radoslav Kostantin-Košte iz Sečovelj, ki sta publiko spravila v smeh in dobro voljo. Posebna pozornost je bila ta večer v Podgorju posvečena pretresljivemu zapisu klenega Podgorca enainosemdeset-letnika Franca Korena »Taboriščnika št. XI 40199«. Na petih straneh zbornika je zlita pripoved človeka, ki je kot šestnajstletni fantič okusil grozote nemškega uni- čevalnega taborišča smrti Flosenburg, kjer je »človek«, če ga sploh lahko tako imenujemo, postal le številka. Franc se je po osvoboditvi vrnil iz Nemčije 4.6.1945, edini živ od skupine mladih Podgorcev, ki so bili odpeljani najprej v Koronejske zapore in Rižarno, zatem pa v nemški lager. Tudi sam zelo izčrpan in izmučen kot pravi: »Bil sem kot smrt - kosti zavite v koži. Tehtal sem 34 kg, sam sem povedal, kdo sem, ker me ni nihče prepoznal.« Pretresljiva zgodba, ki je segla globoko v dušo vsem prisotnim. Večer se je zaključil v prijetnem razpoloženju z družabnostjo ob bogatem prigrizku in okusnih slaščicah, ki so jih pripravile domačinke za to priložnost. Domačini so si ob klepetu ogledali tudi razstavljene predmete članic krožka Marije Andrejašič Koren - voščilnice in tihožitja s suhim cvetjem, Danile Tuljak Bandi - šavrinke in reliefne slike istrskih motivov ter pletenih košaric in miniaturnih izdelkov kmečkega orodja iz brinovega lesa v tropinovem žganju, ki jih izdeluje Ra-doslav Kostantin-Košte. (D. T.) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 26. aprila 2009 3 kanalska dolina - Kljub temu, da je ne obiskuje veliko gojencev Glasbena šola Tomaža Holmarja v okviru GM dosega lepe uspehe Zadnji uspeh sta dosegli pianistki šole na 35. srečanju glasbenih šol Gorenjske in zamejstva UKVE - Pri Glasbeni matici šoli Tomaža Hol-marja v Kanalski dolini so lahko ponosni na delo in uspehe, ki jih šola v zadnjih letih beleži. Podružnica v Kanalski dolini je sicer številčno majhna, kar je posledica razmer na teritoriju, saj na ozemlju beležijo prisotnost kar treh aktivnih šol in nekaj posamičnih ponudnikov. Gojenci šole nastopajo na notranjih prireditvah šole in na kulturnih prireditvah v Kanalski dolini, ki jih šola organizira skupaj s središčem Planika. V okviru tega delovanja sta se pianistki šole pred dnevi uspešno udeležili in predstavili na 35. Srečanju Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki je letos potekalo v baročni dvorani graščine v Radovljici. Poleg najboljših gojencev vseh petih gorenjskih glasbenih šol so se srečanja udeležili tudi mladi glasbeniki iz slovenske Glasbene šole Celovec. Najboljše gojen-ke klavirja so nato dan kasneje nastopile na glasbeni prireditvi v Beneški palači v Naborjetu. Srečanje je bila hkrati priložnost, da so se gojenke in Glasbena matica predstavil širši italijanski publiki. Pred nekaj tedni se je šola v Sovodnjah udeležila srečanja komornih skupin iz vseh podružnic Glasbene matice. V nadaljevanju šola načrtuje ob koncu šolskega leta nastop gojencev šole in glasbeno delavnico. Rudi Bartaloth Pianistki Glasbene matice šole Tomaža Holmarja sta uspešno sodelovali na 35. Srečanju Glasbenih šol Gorenjske in zamejstva v Radovljici V Abrucih se zemlja še naprej trese, za prizadeto prebivalstvo pa je najpomembneje, da se čim prej usposobijo tisti objekti, ki so še uporabni za bivanje ansa potres v abrucih - Slovenska strokovnjakinja iz ekipe EU se je vrnila s potresnega območja Po njenih besedah italijanska civilna zaščita dovolj dobro obvladuje razmere LJUBLJANA - Strokovnjakinja iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije Polona Weiss, ki je kot sodelavka skupine strokovnjakov Evropske unije italijanskim kolegom teden dni pomagala pri ocenjevanju uporabnosti v potresu poškodovanih objektov, se je v petek vrnila v Slovenijo. Poudarila je, da je bilo delo težko, da pa italijanska civilna zaščita dobro obvladuje razmere. Weissova je po vrnitvi poudarila, da je bilo delo na prizadetem območju zelo težko, saj je njihov delavnik trajal od ranega jutra do polnoči ali celo do ene ure zjutraj. Prebivalce pokrajine Abruci medtem še vedno vznemirjajo popotresni sunki, ki pa so iz dneva v dan šibkejši in dosegajo intenziteto 3,2 do 3,3 stopnje po Rich-terju. Weissova je poudarila, da italijanska civilna zaščita zelo dobro obvladuje položaj, zato italijanske oblasti tudi niso zaprosile za mednarodno pomoč. Osemčlanska skupina strokovnjakov iz EU je sicer pomagala italijanskim kolegom pri ocenjevanju uporabnosti v potresu poškodovanih objektov, pripravljala je predloge rešitev, ves čas pa je bila tudi v tesnih stikih z evropskim Centrom za spremljanje in obveščanje (MIC). Poleg Slovenke so v skupini sodelovali tudi strokovnjaki iz Francije, Grčije, Nemčije, Portugalske in Španije ter dva strokovnjaka iz skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije; ekipo je spremljal tudi predstavnik MIC. Kot so pojasnili v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve pri upravi za zaščito in reševanje, lahko države tovrstno pomoč ponudijo samo na podlagi prošnje prizadete države. Italija je za pomoč zaprosila prek mehanizma civilne zaščite Evropske unije, prek tega pa je prošnjo za pomoč prejela tudi Slovenija. Tokratna zahteva Italije je bila zelo specifična, saj je šlo za pomoč pri oceni poškodovanosti objektov. Strokovnjaki so bili tako izbrani ad hoc. V tem primeru je bilo prijavljenih več kot 30 strokovnjakov, na podlagi ustnih intervjujev pa so izbrali devet strokovnjakov, med njimi Weissovo. Na evropski ravni sicer obstaja baza strokovnjakov, v kateri ima Slovenija štiri strokovnjake, a prav zaradi specifičnosti italijanske zahteve, so tokrat strokovnjake izbirali ad hoc. (STA) V Vidmu zaradi ropa aretirali mlada Slovenca VIDEM - Policisti videmske kve-sture so aretirali dva slovenska državljana, ki sta osumljena ropa. Gre za voznika tovornjakov Dejana Veršnika, 29-letnika iz Celja, in njegovega vrstnika Vladimirja Re-povša iz Ljubljane. Kot so sporočili s kvesture, sta Veršnik in Repovš skušala od nekega mladeniča v Vidmu dobiti ključe od njegovega avtomobila, pri čemer sta se izdajala za pripadnika »mednarodne policije«. Fant je očitno ugotovil, da nekaj ni v redu in po kratkotrajnem prerivanju, mu je uspelo zbežati. Med begom je naletel na policijsko patruljo, kateri je povedal, kaj se mu je zgodilo. Policisti so Slovenca presenetili, ko sta brskala po mladeničevem avtomobilu, ki sta ga skušala ukrasti. Pri podrobnejšem osebnem pregledu so pri njiju našli tudi nekaj stvari, ki so pripadale mlademu Videmčanu, zato je bila takojšnja aretacija povsem logična posledica, vsega, kar se je zgodilo. V Piranu in Krajinskem parku Sečoveljske soline še danes Solinarski praznik PIRAN - V Piranu se je včeraj začel dvodnevni, 7. Solinarski praznik, ki oživlja tamkajšnje že stoletne običaje, so povedali v Turističnem združenju Portorož. Tudi letos bodo na prazniku predstavili solinarsko družino, pripravili so program za otroke, glasbeni program in razstave. Dogajanje ob Solinarskem prazniku, ki je povezan z nekdaj največjim piranskim praznikom mestnega zaščitnika sv. Jurija, poteka na Tartinijevem trgu v Piranu in v Krajinskem parku Sečo-veljske soline. Priprave na praznovanje so se začele že v začetku aprila, solinarska sezona pa se je s praznikom sv. Jurija - z okrasitvijo Tartinijevega trga in piranskih ulic ter odprtjem razstave Sv. Jurij v piranskih izložbah začela že v petek. Danes se bo praznovanje začelo s promenadnim koncertom na Tar-tinijevem trgu, nadaljevalo s procesijo sv. Jurija, mašo v stolni cerkvi, ob 12. uri pa bo odhod soli-narske družine z barko v soline. Dogajanje se bo nadaljevalo v Krajinskem parku Sečoveljske soline. Tam bo med drugim na voljo tudi brezplačen vstop v muzej solinarstva. Med zabavno kulturnim programom, solinarskimi plesi in igrami bo na tržnici možno pokusiti dobrote slovenske slovenske Istre. (STA) a «J Pod pokroviteljstvom Občine Repentabor N.K. KRAS prireja ob priliki napredovanja članske ekipe v elitno ligo ŠPORTNI PRAZNIK pod velikim šotorom na glavnem trgu v Repnu Petek,! maja2009 16.00 Odprtje kioskov 20.00 Ples z znano slovensko pevko Natalijo Verboten Sobota, 2. maja 2009 17.00 Odprtje kioskov ^ 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren Nedelja, 3. maja 2009 17.00 Odprtje kioskov ^ 20.00 Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET in Braco Koren Delovali bodo dobro založeni kioski ■ VSTOP PROST (Specijalitete na žaru - Pivo - Domače belo vino in teran) Allianz © RAS ZKB £ G R U P P O ä ÄSHO SKUPINA 1 0 Nedelja, 26. aprila 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Osrednja slovesnost ob 64-letnici osvoboditve Prihodnost temelji na svobodi, ne smejo pa je bremeniti pretekli konflikti Govorila sta Roberto Dipiazza in Fulvia Premolin - Verski obredi, petje TPPZ Pinko Tomažič in pričevanje nekdanjih deportirank V Rižarni je osrednja slovesnost ob dnevu osvoboditve od nacifašizma v sončnem vremenu minila v znaku upanja v skupno prihodnost brez bolečih razkolov ter s poudarkom na italijanski ustavi in večkulturnem Trstu. V polni Rižarni (po podatkih ravnatelja mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriana Dugulina je bilo 4000 ljudi) so bili prisotni vsi najvišji predstavniki krajevnih institucij in verskih skupnosti, glavna govornika sta bila tržaški župan Roberto Dipiazza in dolinska županja Fulvia Premolin. Posebna pozornost je bila namenjena slovenski besedi, ki se je tako kot večinski italijanski jezik pojavila v govorih, molitvah, pesmih in recitacijah. Roberto Dipiazza je poudaril, da je Italija pred 64 leti začela graditi idealno skupno hišo, ki se zrcali v republiški ustavi: »Demokracija je najvišja in je neodpovedljiva, vsak jo nosi v lastni zavesti.« »Danes gredo naše misli k partizanom, Judom, Slovencem, Hrvatom, političnim oporečnikom, homoseksualcem in Romom, ki so bili tu internirani in dober del katerih je svojo pot končal v koncentracijskem taborišču.« Zahvalil se je nekdanjima deportirankama Emi Tul in Jolandi Marchesich, antifašistka-ma, ki sta na svoji koži spoznali, kaj je Auschwitz. Na osnovi bolečih in dragocenih izkušenj moramo po županovem mnenju krepiti vizijo Trsta, rešeno konfliktov iz preteklosti: »Velika večina prebivalcev Trsta gradi prihodnost, v kateri nas bodo kraji spomina združevali, ne pa ločevali. Duh maščevanja ne sodi na komemoracije.« Trst še ni dovolj enoten in mirno usmerjen v ekonomski in socialni razvoj, ta cilj pa ni daleč. V tem smislu moramo razumeti, da provoka-cije omejenega števila ljudi, ki transverzalno delujejo proti temu cilju, nimajo posebne teže: to so dejanja ideološko iztirjenih ljudi, ki so bili politično poraženi. »Svoboda je tudi možnost, da se poboljšamo. Če bomo sužnji sovraštva, bomo zagotovo slabši,« je bila županova zaključna misel. Fulvia Premolin je v dvojezičnem govoru prav tako podčrtala vdanost temeljnim načelom ustave. »Danes imam privilegij, da ponesem skupno sporočilo miru, ki smo ga potrdili vsi prisotni župani, na poti, ki je posejana z vred- Z desne v smeri urinega kazalca: institucionalni parter; utrinek sredi občinstva; pogled na prireditev s perspektive partizanskega pevskega zbora; nekdanje deportiranke kroma notami omike, morale in ohranjanja spomina,« je dejala. Nadalje se je spustila v razmišljanje o pojavu zgodovinskega re-vizionizma, zaključila pa je s trditvijo, da svoboda ni dosežek, temveč stalna težnja, ki ima v ustavi svojo oporo. Ko se bomo vsi strinjali, da kdor se istoveti z vrednotami svobode, enakopravnosti in socialne pravice, je antifašist, bo 25. april res pravi dan osvoboditve, je dejala dolinska županja. Slovesnost se je pred tem začela z vstopom častne vojaške straže 2. konjeniškega regimenta Piemont in praporov krajevnih uprav. Prvi venec so skupaj položili prefekt Giovanni Balsamo, predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat in tržaški župan Roberto Di-piazza, drugega ostalih pet županov tržaške pokrajine, sledili so venci slovenskih in italijanskih društev ter organizacij. Verske obrede so vodili tržaški škof Evgen Ravignani, predstavnik protestantske cerkve Dieter Kampen, srbsko-pravoslavni pop Raško Radovic in grški arhimandrit Gregorios Miliaris. Ravi-gnani je molil tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku, med drugim je pod- črtal, da je spomin na potlačene naša dolžnost, toda to ni dovolj, saj moramo ob tem graditi novo prihodnost, v kateri bo vsak svoboden, ne glede na vero, narodnost in kulturo. Včeraj je bila sobota, zato judovskega obreda v Rižarni ni bilo. Judovski verniki se bodo za po-svetilno molitev kadiš zbrali danes ob 10. uri. Mlada recitatorja Nika Pregarc in Diego Muratore sta prebrala odlomke pričevanj deportirank Eme Tul in Jo-lande Marchesich, obe sta bili včeraj v Rižarni. Na koncu sta otroka poljubila deportiranki in tako v duhu svobode in miru simbolično združila vse generacije. Tulova in Marchesicheva sta med vojno skupaj potovali v Auschwitz, Mauthausen in druga taborišča, Tulova je med drugim zapisala, da je zbolela za tifusom, tehtala pa je okrog 30 kilogramov. 5. maja 1945, ko je že izgubila vsakršno upanje, so ji povedali, da je taborišče osvobojeno. Naslednjega dne je praznovala 20. rojstni dan in svoboda je bilo najlepše možno darilo. Slovesnost je z običajnim čustvenim nabojem sooblikoval Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki je med uradnim programom postregel s priljubljenima pesmima Vstajenje Primorske in Bella Ciao. Z Borovo Hej brigade se je nato začel daljši koncert s pesmimi in recitacijami iz časov odporni-štva. (af) / ŠPORT Nedelja, 26. aprila 2009 5 25. april - Proslava pri spomeniku padlim v boju za osvoboditev iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca Antifašizem univerzalna vrednota demokratične družbe in civilizacije Pahor: Slovenci in demokratični Italijani smo bili in smo na pravi strani - Sprevod SKP do Rižarne Potrjevanje vrednot antifašizma in narodnoosvobodilnega boja v sodelovanju z italijansko Resi-stenzo ni proslavljanje golih obletnic, temveč nekaj globoko resničnega in čutečega, ki je zasidrano v srceh ljudi. Nekatere sile stalno postavljajo pod vprašaj pomen 25. aprila in ga hočejo spremeniti. Prav zato je nujno strniti se okrog teh idealov, ki so obenem univerzalni in vsesplošni. To je poudaril v svojem posegu ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor, ki je bil slavnostni govornik na proslavi pri spomeniku nabrežina - Občina Devin-Nabrežina in VZPI-ANPI Marta Ivašič o zapuščini, ki je tudi danes aktualna »To niso bili bledolični časi, to je bila trda zgodovina, tako blizu nenadni smrti in obenem polna življenja. To je bil čas, ki je dal ljudem priložnost, da vzamejo usodo tudi v svoje roke, bil je čas, ki je zahteval odločitev. Morda se je kdo, posamezno lahko temu izognil. Vaškim skupnostim, domačim družinam pri nas ni bilo dano ostati zunaj dogajanja, tudi če bi to hoteli. Pri nas tudi ženske in otroci niso mogli mirno čakati doma. Treba je bilo izbrati.« Tako se je Marta Iva-šič, slavnostna govornica na proslavi osvoboditve v Nabrežini, ki jo je organizirala devinsko-nabre-žinska občinska uprava s sodelovanjem krajevne sekcije VZPI-ANPI, spomnila prelomnega časa zmage nad nacizmom in fašizmom, prihoda svobode in novega upanja za prihodnost. Govornica, ki je nastopila po uvodnih besedah, ki jih je v italijanščini in slovenščini podal župan Giorgio Ret, je tisti čas primerjala s sedanjim: »Živimo zapletene čase, nejasne in meglene, polne protislovij, starih in novih konfliktov, starih in novih socialnih razlik. A takrat ni bilo nič manj zapleteno, stvari niso bile tako jasne, kot se sedaj nam zdijo, ko pogledamo nazaj. To povedo tudi zapletene zgodbe vsakega posameznika, družin, krajev, dežel. A treba je bilo izbrati, pa čeprav si vojne niso bili oni izbrali.« Nabrežina in bližnje vasi so dale več kot 300 partizanskih borcev, vsak tretji je padel, je povedala Ivašičeva in nadaljevala: »To ni bila le borba naših krajev. Partizanske sabotaže na železniško progo, mostove in daljnovode so bile stvar dogovarjanja z zavezniškimi silami. To tudi ni bila le politična in vojaška zadeva poveljstev, bila je vse-ljudska vstaja in borba, ki je bila tudi kulturno in družbeno dejanje.« Današnji dan pa je govornica označila za dan hvaležnosti: »Samo tako lahko potem pridejo tudi dnevi razmisleka, vprašanj, pogledov na temne strani, trenutki novih izbir in novih presojanj med nami, ki smo se rodili po vojni. Čeprav je pogosto tako, da nam prav stari borci in antifašisti znajo povedati več in bolje: oni, ki so spoznali in postavljali temelje zgodovine in so se dotaknili prvinske vrednosti življenja in smrti, nam znajo tudi o tem našem, sedanjem času spregovoriti trezno in iskreno, jasno, a ne poenostavljeno, s pozornostjo do zapletenosti in konkretnih dejstev, radodarno in obenem zahtevno in obvezujoče.« In ta naš čas je tudi čas priseljevanja z najrazličnejših koncev sveta, ob katerem nas mora bogastvo naše preteklosti zavarovati pred nestrpnostjo in rasizmom, v teh dneh po potresu v Abrucih pša naj nam navdihne darežljivost. »Naj nas spomin na čas, ko so ob 8. septembru naši ljudje pomagali italijanskim vojakom, vojakom okupatorske države, da so se mogli rešiti in so se tisoči srečno vračali domov, mnogi pa so se pridružili partizanskim vojskam, pomaga najti prave odnose med nami; naj nas spomin na odpor-ništvo in NOB obvaruje pred nestrpnostjo do Italijanov, in njih pred nestrpnostjo do nas,« je pozvala govornica, ki je slovenski del svojega govora nadaljevala z italijanskim delom, v katerem je strnila poti, ki so privedle do osvoboditve obeh narodov, vsakega na svoj način, a v imenu istih vrednot svobode in človeka vrednega življenja. Preden so lepo obiskano svečanost zaokrožili pevci zbora Fantje izpod Grmade in domača godba na pihala, sta učenec in učenka deklami-rala Kajuhovi pesmi, neizbrisni priči časov, ki se jih spominjamo 25. aprila. padlim v boju za osvoboditev iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Komemoracija je bila pred glavno proslavo dneva vstaje in osvoboditve v Rižarni in se je je udeležilo kar lepo število ljudi. Med temi so bili občinski svetniki Iztok Furlanič, Igor Švab in Roberto Decarli, deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič ter pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev Fiom-Cgil Antonio Saulle. Po proslavi so se udeleženci podali do Rižarne v sprevodu, ki ga je priredila pokrajinska SKP. Proslavo je priredil Odbor za spomenik padlim Slavnostni govornik na komemoraciji (levo) je bil ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor (desno) kroma v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca in jo je povezoval njegov predsednik Sandi Volk, oblikovali pa so jo MPZ Rdeča zvezda pod vodstvom Hermana Antoniča ter recitatorki Marina Coccolo in Vilma Gregori. Volk se je uvodoma zahvalil udeležencem, ker je bila njihova prisotnost še kako pomembna v obdobju, ko najvišje inštitucije države poklanjajo priznanja fašistom in ko se občinska uprava pripravlja na poimenovanje ulice po fašističnem propagandi-stu in bojevniku. To počnejo pod pretvezo sprave, toda do sprave je med drugače mislečimi vseh narod- nosti že zdavnaj prišlo, je poudaril Volk. Proslavo je sklenil Pahor in spomnil, da je prvi antifašizem v Evropi nastal prav na Primorskem. Prava prelomnica je bil viharni september leta 1943, toda za končno svobodo je bilo treba čakati do maja leta 1945. Danes pa je na pohodu revizija zgodovine in pravi protagonisti tonejo v pozabo. Zato je prav vselej poudarjati, da je antifašizem vrednota demokratične družbe in civilizacije, je poudaril Pahor, in da smo Slovenci in demokratični Italijani bili in smo na pravi strani. A.G. dolina - SKD Valentin Vodnik in VZPI-ANPI Skrb za prenašanje vrednot na mlade rodove Govornicam se je zahvalila mlada tabornica kroma Skrb za obrambo demokracije, ki je bila pribor-jena s krvjo in ni nikdar dokončno osvojena, in prizadevanje za prenašanje vrednot svobode na mlade rodove sta bili osrednji sporočili včerajšnje proslave dneva osvoboditve v Dolini. Pri spomeniku sredi vasi jo je organiziralo domače kulturno društvo Valentin Vodnik s sodelovanjem sekcije VZPI-ANPI Doline, Mač-kolj in Prebenega, za slavnostni govor pa so zadolžili predsednico pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanko Hrovatin. Gostja proslave pred spomenikom v senci košatih kostanjev je bila astronomka in znana politična osebnost Margherita Hack, za kulturni okvir pa sta poskrbela MoPZ Valentin Vodnik pod vodstvom Anastazije Purič in ob harmonikarski spremljavi Edvina Križmančiča, in Pihalni orkester Breg. Na slovesnosti so sodelovali tudi taborniki Rodu Modrega vala, ki so poskrbeli za častno stražo ob spomeniku. Dejan Kozina, ki je v imenu prirediteljev povezoval program in za uvod obsodil novo mazaško akcijo v Boljuncu, je k mikrofonu najprej povabil dolinsko županjo Fulvio Premolin. Po njenem dvojezičnem pozdravu in dobrodošlici udeležencem (med njimi je bil tudi direktor tržaških mestnih muzejev Adriano Du-gulin), ki jo je končala s pozivom k medsebojnemu zaupanju in zasledovanju odličnosti, je besedo prevzela Stanka Hrovatin. Njene misli so se vrnile v čas osvobajanja Primorja, Trsta in Istre, h koncu nacizma in fašizma, spomnila se je tistih, ki so žrtvovali življenja za svobodo, za boljši svet, v katerega so trdno verjeli. »Slovenci smo hoteli živeti svobodno, zato smo leta 1941 stopili v NOB in to je bilo največje dejanje v zgodovini našega naroda,« je dejala Hrovatinova in dodala, da imena tistih, ki so za ideal svobode izgubili življenja, hrani 13 pokopališč. Potem se je govornica pomudila pri sožitju in poudarila, da »nam bratstvo tudi danes ni prazna beseda«. Toda ali je današnji svet, današnja Italija takšna, kot so si jo želeli takrat? Odgovor govornice je bil žal zanikalen, kar je utemeljila s številnimi dejstvi, nenazadnje tudi z nesposobnostjo države, da prepreči mazaške akcije, kakršna se je na dan osvoboditve dogodila le streljaj od kraja proslave. Margherita Hack je svoje besede v veliki meri namenila mladim, ki jim je treba pomagati, da dojamejo, kaj je bil fašizem in kaj je demokracija. Tudi mi tega v mladosti nismo znali razlikovati, dokler nam niso razlike pokazala okrutna dejanja režima, je povedala. Danes živimo v demokraciji, a se nam včasih porodi kakšen dvom, zato jo moramo braniti pred napadi in jo ohraniti tudi zaradi moralnega dolga do tistih, ki so jo priborili s svojo krvjo. (vb) 6 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / skgz - Jutri pokrajinski kongres za Tržaško Zveza namerava zarisati dolgoročnejše smernice delovanja Na pripravnem srečanju v Briščikih sta Rudi Pavšič in Ace Mermolja podala izhodiščne misli Poudarila sta, da Zveza želi na Jutri ob 19. uri bo v Gregorčičevi dvorani bo 6. pokrajinski kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze za Tržaško. Na njem bodo izpostavili vrsto vprašanj, ki so vezana na zdajšnjo manjšinsko stvarnost, na odnose v Deželi FJK in s Slovenijo. Razpravljali pa bodo tudi o današnji organiziranosti slovenske manjšine: vprašanje je namreč, piše v vabilu, če je še učinkovita, če je vablji- va za mlajše, skratka, če je primerna za ta in bodoči čas. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je kot pripravo na kongres priredila na sedežu SKD Dom Briščiki srečanje s posamezniki, ki delujejo na različnih področjih, a niso, vsaj ne vsi, neposredno včlanjeni v organizacijo. Odziv na vabilo je bil zelo dober, saj je v neformalnem polkrogu sedelo kakih šestdeset povabljencev, med katerimi je Na sedežu SKD Dom Briščiki je potekala zanimiva razprava kroma bilo veliko mlajših obrazov. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič in član Izvršnega odbora Ace Mermolja sta podala izhodiščni poročili ali izziva. Pavšič se je konkretno dotaknil perečih problemov naše skupnosti in same SKGZ. Mermolja pa je spregovoril o tem, kako so lahko krovna in ostale organizacije koristne manjšini in tudi tistim posameznikom, ki delujejo na drugih področjih in v drugih okoljih. repentabor - Slovenec županski kandidat Ljudstva svobode Gomizelj za Berlusconija VZgoniku za župana Ljudstva svobode Denis Zigante, v Dolini Roberto Massi Denis Zigante Roberto Massi Denis Zigante v zgoniški občini, Dorjan Gomizelj v repentabrski in Roberto Massi v dolinski občini, to so županski kandidati Ljudstva svobode na junijskih občinskih volitvah v treh okoliških občinah. Imena sta včeraj sporočila koordinator in namestnik koordinatorja Berlusconijeve stranke na Tržaškem Piero Camber in Piero Tononi, ki sta tudi poudarila, da se bo desnosre-dinska koalicija v vseh treh občinah predstavila s skupno listo, medtem ko se je pred petimi leti predstavila s krajevnimi listami (Oltre il Polo per Sgonico, Oltre il Polo per Monrupino, Oltre il Polo per San Dorligo). Zgoniška občina. Županski kandidat Ljudstva svobode je Denis Zigan-te, nekdanji predsednik Federacije ezul-skih organizacij in član upravnega sveta Ljudske univerze v Trstu (imenovala ga je tržaška občina). Dosedanji načelnik desnosredinske liste Nicola Guarrino bo nosilec liste, na kateri bosta med drugimi kandidirala tudi Michele Invernizzi in Marino Pestel. Dosedanji občinski svetnik Maurizio Di Mauro ni še potrdil ponovne kandidature, svetnica Alessandra Gambino pa ne bo vnovič kandidirala. Repentabrska občina. Na listi Ljudstva svobode bo za župana kandidiral Slovenec Dorjan Gomizelj. Po poklicu je kmetovalec, oktobra bo dopolnil 40. leto. Prihodnji teden bo odprl osmico na domačiji na Repentabru. Je tudi učitelj tenisa, pred leti je bil prvo kvalificirani igralec padriške Gaje. Prav na teniških igriščih je spoznal Tononija, ta je že lani napovedal, da bo na letošnjih občinskih volitvah v repentabrski občini na desnosredinski listi kandidiral za župana Slovenec, kar se je tudi zgodilo. Dolinska občina. Županski kandidat Ljudstva svobode bo sedanji občinski svetnik liste Oltre il Polo per San Dorligo Roberto Massi. Ta je pred petimi leti med vsemi kandidati prejel največ preferenc (29). Načelnik svetniške skupine Oltre il Polo per San Dorligo in županski kandidat desnosredinske liste pred petimi leti Giorgio Jercog je zagotovil svoje sodelovanjem kar pa bo odvisno od programa. Na listi Ljudstva svobode bodo med drugimi kandidirali tudi zdravnik sodne medicine Mauro Le-sti, Grazia Sartoretto, Francesco Bettia in sedanji občinski svetnik UDC Roberto Drozina. Tononi je omenil možnost, da bi na volitvah v dolinski občini imela skupna lista dva simbola, ob znaku Ljudstva svobode tudi simbol UDC. Ljudstvo svobode je pred določitvijo kandidatur predlagalo Severni ligi, naj pristopi k skupni desnosredinski listi. V tem primeru bi bil eden od županskih kandidatov v treh okoliških občinah izraz Bossijeve stranke, kar pa njeni tržaški predstavniki niso sprejeli ter se odločili za lastno listo. Tononi je omenil tudi primer Borisa Gombača. Ta naj bi izjavil, da »pripada Ljudstvu svobode, kljub temu pa je hotel zaradi osebne ambicije kandidirati z lastno listo.« »To lahko stori, ampak Ljudstvo svobode ni avtobus, na katerega lahko vstopiš, izstopiš in nato spet vstopiš. Ko si enkrat izstopil, si zamudil avtobus ...«, je namestnik koordinatorja Ljudstva svobode ocenil Gombačevo odločitev. M.K. kongresu zarisati dolgoročnejše smernice delovanja ob upoštevanju sprememb, v katerih živi manjšina. Nemalokrat se zastavlja vprašanje o sedanji vlogi krovne organizacije, o tem, kako jo uporabniki in širša javnost dojemajo in kako ljudje, ki živijo izven ožjih operativnih krogov, percepirajo tako spremembe v teku kot delovanje same SKGZ. Postavlja se torej vprašanje, v kolikšni meri je organiziranost slovenske manjšine takšna, kot je danes, vsem nam koristna in kako lahko "dosega" delo, energije in misli ljudi, ki so zaposleni v okoljih, ki niso tradicionalno manjšinska. Ob tem je treba tudi oceniti ali struktura, ki je dedič slovenskega preporoda in povojne obnove, odgovarja današnjemu prostoru in času, ali pa je potrebno najti nove postojanke, nove načine dela, skratka, novo kulturo in mentaliteto. SKGZ ni edina krovna organizacija, ni edini dejavnik med Slovenci v Italiji. Tudi vizije med raznimi komponentami in posamezniki ne vedno sovpadajo. SKGZ pa želi na svojem kongresu izpostaviti svoje poglede in predloge, ki pa ne morejo biti papirnati ali nastati v ožjem krogu ljudi. Razprava, ki je sledila uvodom, je bila živahna, čeprav nujno razpršena na več tem. Dejansko so prisotni želeli povedati svoja mnenja o enotnosti v manjšini, o tem, zakaj se nekateri pomembni problemi ne razrešijo, o odprtosti oziroma zaprtosti organizacij in društev, o manjši zainteresiranosti za narodna vprašanja med mladimi, kar je opazno na šolah, o odnosu z italijanskimi sosedi, o teritoriju in o mnogih podobnih vprašanjih. Srečanja niso zastavili z namenom, da bo prišlo di sklepov. Očitna pa je potreba mladih, da se pogovarjajo tudi o problemih lastnega okolja, da pride do izmenjave mnenj in da jim večkrat ne zadošča delna resnica, ki jo dobilo v časopisih. Skratka, srečanje je dokazalo, da so podobne pobude potrebne in da si ljudje želijo organizacij, ki nudijo možnost za medčloveške stike, za skupne razgovore in delo. Če torej srečanje v Briščikih ni moglo roditi kakega sklepa, je dalo SKGZ-ju jasno in dodatno nalogo: odpirati prostore za srečanja, nuditi tribuno za izmenjavo mnenj, zapolniti vrzel, ki je nastala potem, ko se je večina strankarskih, sindikalnih in podobnih organizacij preselila iz starih celic ali sekcij na televizijo, se zaključuje tiskovno sporočilo SKGZ: Prvomajsko slavje v Bazovici Bazovske organizacije pripravljajo tudi letos prvomajsko praznovanje v Bazovici. Poleg poklona padlim pri vaškem spomeniku, druženja ob tabornemu ognju, nočnega pohoda na Kokoš ter jutranje prvomajske budnice z godbo V .Parma iz Trebč v četrtek, 30. aprila in petek, 1. maja, bo letos prvi večer na sporedu že v ponedeljek, 27. aprila. V Bazovskem domu bo ob 20.30 na ogled dokumentarni film Bil sem zraven, režiserja Jurija Grudna iz leta 2007, ki pripoveduje zgodbo o fotoreporterski legendi Ediju Šelhausu. Gruden prikazuje življenje in delo znanega slovenskega fotografa in snemalca Edija Šelhausa, ki je 70 let beležil slovensko zgodovino. Leta 1943 je bil s svojimi aparati med partizani, po vojni, med leti 1945 in 1950, pa je bil v Trstu, kjer je s svojimi objektivi opazoval in dokumentiral dogajanja v bivših conah A in B ter demonstracije v mestu. Novi sedež društva Liburnia Naturistično humanistično društvo Liburnia, ki šteje med svoje člane tudi številne Slovence, se je preselilo v nov sedež na Trg Goldoni št. 5. Uradna otvoritev bo v torek 28. aprila ob 18. uri z debatnim večerom na temo Naturizem: kdo me pozna. V sredo predavanje dr. Andreja Zagheta Združenje prostovoljcev Hospice Adria - onlus vabi na predavanje Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi.Predaval bo dr. Andrej Zaghet, in sicer v sredo, 29. aprila ob 17.uri v Peterlinovi dvorani (Ul. Donizzetti št. 3). Dr. Zaghet, Tržačan po rodu, je po klasičnem liceju F. Prešerna leta 1996 diplomiral iz psihologije na tržaški univerzi ter dokončal triletni študij grafologije, leta 2001 pa je v Milanu diplomiral iz psihoterapije. 2005. leta je na videmski univerzi dokončal master iz psihologije umsko prizadetih ljudi, naslednjega leta pa je v Bologni postal član italijanskega združenja za regresivno hipnozo. Pri založbi Mladika sta izšli njegovi knjigi Bolezni in motnje zrcalo naše duše. Pogled v psihosomatiko in grafologijo (2004) in »skanje notranjega dragulja. Od diagnoze v psihosomatiki in grafo-logiji do komplementarnega in psihosomatskega zdravljenja (2006). Danes dela kot psiholog in psihoterapevt v Trstu in Gorici ter predava grafologijo na ljubljanski grafološki šoli GE - Global Elite. bazovica - Skrajni desničarji obiskali fojbo »Alternativni« 25. april: obritoglavci na bazovskem šohtu Medtem ko so goste množice v Trstu in po vaseh praznovale 25. april, se je na bazovskem šohtu tudi letos zbrala skupina skrajnih desničarjev. Pripadniki gibanja Forza Nuova in obritoglavci so dan osvoboditve obeležili na svoj način: z rimskim pozdravom pred fojbo. A ob njih seveda ni bilo predstavnikov oblasti - vsi so bili v Rižarni. kroma / ŠPORT Nedelja, 26. aprila 2009 7 obletnica - Odšla je pred letom dni Spomin na Matejko Peterlin Obletnice so na poteh življenja tiste postaje, kjer se nekoliko zaustavimo, pogledamo nazaj in ocenjujemo stanje naših čustev in vrednotenj. Ko se spominjamo preminulih ljudi, nam taki pogledi povedo, kakšne vezi še ostajajo med nami in kaj je tisto, kar nam jih ohranja dragocene. Radijski oder iz Trsta se danes spominja svoje dolgoletne članice in prijateljice Matejke Peterlin Maver (1943-2008), soustvarjalke neštetih likov in del iz slovenske in svetovne zakladnice dramske umetnosti. Ko po enem letu čutimo, kako nam manjka, je s tem najzgovorneje povedano, kaj nam je bila. Predvsem smo imeli v njej drago prijateljico, vedro v človeških odnosih, dobro po srcu in modro v presojanju. Vse smo ji lahko zaupali in ona nam prav tako. V veselih trenutkih je obilno dodajala iz svoje prisrčnosti, v težavah je pomagala z vztrajnostjo in zaupanjem v človeka. Kot radijska igralka je delila z nami lepo in nepozabno avanturo odra, ki ga dojema le uho, in publike, ki je ne vidiš, ker je bogve kje vse ob sprejemnikih, daleč od edinega povezovalca, od mikrofona. Stotinam in stotinam dekliških in ženskih likov je z glasom in notranjim žarom dajala življenje in podobo, v družbi z našimi glasovi so se rojevale dramske stvaritve iz vseh časov in okolij kulturne zgodovine. V zrelejših letih je postala tudi režiserka, z najvišjim ciljem kvalitete, zahtevna do vseh in še najprej do sebe. Bila so cela desetletja, ko skoraj ni minil dan, da ne bi bili skupaj pri vajah ali snemanjih. In če je ni bilo med nami, smo lahko samo ugibali, kje utegne biti ob vseh nalogah, ki si jih je -ob osrednjem poslanstvu v družini in na poklicnem profesorskem mestu -kar naprej nalagala iz neugnanega čuta dolžnosti do širše skupnosti: morda pri pevskih vajah ali v knjižnici, mogoče pri inštruiranju ali v gledališču, morebiti pri pisanju lastnih tekstov ali pregledovanju tujih, morda med šolskimi otroci pred prvimi odrskimi poskusi - ali pa na obisku v domu za osta- rele, pri zapuščeni družini v stiski, ali kjerkoli na takih tajnih poteh, za katere sta vedela samo ona in Bog? Iz neštetih podrobnosti, pa naj jih je tudi skrivala, smo razumeli, da je imela Matejka rada ljudi, da je bila zaskrbljena za prihodnost vsakogar, ki ga je poznala, da se je zanimala tudi za najbolj oddaljene čez morji, da so jo ža-lostile vsakršna znamenja usihanja v življenju naše skupnosti - in da se je srčno veselila vsakega uspeha, brstenja, svitanja. Drago ji je bilo vse, kar je naravno čutila za svoje, za naše: od skromnega pevskega zbora do izbrane publicistike in umetnosti, od šolskih volitev do uveljavljanja Slovenije v svetu, od pritrkavanja na Kontovelu do vrhunskih predstav v Cankarjevem domu, od skavtskih taborov do narod-noobrambne politike, od slovenske misijonske kolibe v Afriki do Slomškovega blaženstva v siju katedralskega slavja. Matejka je združevala v sebi rojstno osrednjo Slovenijo z ljubljeno primorsko deželo, kamor je bila v še rosnih otroških letih presajena po vojni. Za oba ta koščka domovine in še za vse druge, tudi najbolj oddaljene, je imela odprto srce in čuječ razum. Bila je dragocena oseba, eno leto po njenem odhodu se vidi še bolj. Taka ostaja med vsemi, ki so jo spoštovali in imeli radi. Še posebej pa se je danes spominjamo nekdanji in sedanji člani naše igralske družine. Radijski oder dolina - Od 7. do 12. maja Majenca 2009 Priprave so se začele že februarja - Izvoljena županja in župan Tudi letos bo Dolina zacvetela s praznovanjem Majence. Majenca je praznik pomladi in je tradicija, katere živa sila so mladi fantje in dekleta dolinske fantovske in dekliške, ki s pomočjo in sodelovanjem vseh vaš-čanov vsako leto obnovijo starodavni ljudski običaj. Majenca v Dolini bo letos potekala od četrtka, 7. maja do torka, 12. maja; v tem času se bo odvijal bogat kulturni in glasbeni spored ter občinska razstava vin in ek-stradeviškega oljčnega olja, o katerih bomo še poročali. Priprave za Majenco so se pričele kot običajno že februarja, ko je bil na prvi fantovski in dekliški uri iz- voljen letošnji župan Majence, Christian Sancin. Skupaj z županjo Ma-jence, Viviano Vodopivec, ki je bila izvoljena na drugi uri, vodita odbor in nadzorujeta pripravljalna dela, ki jih ni malo. Zadnja fantovska in dekliška ura bo namreč na večer 30. aprila, ko si bodo fantje in dekleta porazdelili še zadnje zadolžitve, nato bodo šli parterji in njihovi sodelavci po topol, oznanilec pričetka Majence, in ga slovesno postavili na Kaluži sredi vasi. V noči od 30. aprila na 1. maj pa bodo v Boljuncu, Borštu, Prebenegu, Ri-cmanjih in Lonjerju s pristnim ljudskim čutom za naše tradicije ponovno slovesno dvignili maje. Skupna počastitev padlih za svobodo Vzhodnokraška kulturna društva, ki so februarja uspešno skupno praznovala Dan slovenske kulture (SKD Kraški dom - Repenta-bor, SKD Tabor - Opčine, SKD Grad od banov, SKD Primorec -Trebče, SKD Slovan - Padriče, SKD Skala - Gropada, SKD Lipa - Bazovica, SKD Krasno polje -Gročana. Pesek, Draga), bodo skupaj obeležila tudi obletnico osvoboditve. Predsedniki v imenu omenjenih društev bodo skupno počastili padle za svobodo pri vsakem vaškem spomeniku s polaganjem cvetja in minuto zbranosti. Jutri se bodo ob 18.30 zbrali v Repnu, od koder bodo šli še na Opčine, v Bane, Trebče, Padriče, Gropado, Bazovico in Gročano. DSI: jutri srečanje s pisateljema Jutrišnji večer v Društvu slovenskih izobražencev poteka v znamenju dveh velikih imen sodobne slovenske literature. Gosta ponedeljkovega srečanja v Peter-linovi dvorani na Donizettijevi 3 v Trstu bosta pisateljica, prevajalka in pesnica Zora Tavčar ter pisatelj, katoliški mislec Alojz Rebula. Ob izidu dveh njunih novih del, Zora Tavčar je pred kratkim izdala pri Goriški Mohorjevi družbi pesniško zbirko Žarenje, Alojz Rebula, letošnji petino-semdesetletnik, pa je pri tržaški založbi Mladika pravkar izdal dnevnik Pod vrhom tisočletja. Dnevniški zapisi so pisatelju Rebuli zelo pri srcu; v spremni besedi na začetku omenjenega dela Pod vrhom tisočletja, dnevniških zapisih iz let 1996-1999 o dnevniku piše takole: »Dnevnik: to so orgle. Iz katerih lahko privabiš vsakršno muziko; lirično razpoloženje, epski razgled, meditacijo, kulturen, verski, estetski, politični problem, vse.« S pisateljema se bo pogovarjala in vodila večer prof. Tatjana Rojc. Srečanje v Društvu slovenskih izobražencev se bo kot običajno začelo ob 20.30. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 26. aprila 2009 ZDENKA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.06 - Dolžina dneva 14.05 - Luna vzide ob 6.13 in zatone ob 22.20 Jutri, PONEDELJEK, 27. aprila 2009 ZITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1021 raste, veter 10 km na uro severo-zahodnik, vlaga 79-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,7 stopinje C. OKLICI: Manuel Ciacchi in Elisabetta Paris, Ciro Trocino in Elena Montel-la, Marco Intini in Sara Marincola, Davide Moratto in Lucia Marinig, Davide Avian in Daniela Bergamo, Luca Vi-sintin in Erica Ravalico, Adriano Ber-toni in Loretta Fonio, Mohamed Hassan Abd Ellatif Gmad in Erica Laco-seljac, Maurizio Costantino in Fran-coise Madeleine Soubeyran, Giovan-na Mantese in Lara Mitrovich, Lorenzo Romanelli in Antonella Sinico, Luca Calligaris in Serena Scomersi, Michele Bellia in Vanina Iersettig, Paolo Dopuggi in Giada Giombi, Stefano Bais in Benedetta Marchesini, Gian-carlo Toma in Silvia Pistaferri, Florim Thaqi in Gloria Nordio, Giordano Tull in Erica Flego, Pietro Rossin in Monica Lolato, Francesco Rotolo in Alessandra DAmico. [I] Lekarne Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631385), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Od ponedeljka, 27., do petka, 30. aprila in v soboto, 2. maja 2009 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). Petek, 1. maja 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3, Opčine - Pro-seška ulica 3. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Ospedale 8, Ul. Commerciale 21, Capo di Piazza Mons. Santin 2, Milje -Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di Piazza Mons. Santin 2 (040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. m Kino Nedelja, 26. aprila 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči (040 212733). AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Fast & Furious«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Che -L'argentino«. CINECITY - 11.00, 13.15, 15.20, 17.35, 20.00, 22.00 »Houdini - L'ultimo ma-go«; 17.35, 20.00, 22.15 »Rocknrolla«; 11.00, 12.50, 14.40, 16.30, 18.20 »Le avventure del topino Desperaux«; 10.50, 13.00, 15.15, 16.15, 17.30, 18.30, 20.00, 21.30, 22.10 »Fast & Furious«; 20.10, 22.15 »Questione di cuore«; 10.50, 12.45, 14.45, 16.35, 18.30, 20.20 »Earth - La nostra terra«; 22.05 »Duplicity«; 10.55, 12.45, 14.30 »Dragon-ball Evolution«; 10.45, 12.50, 15.00, 17.30, 20.00, 22.00 »Mostri contro alieni«; 10.45, 13.00, 15.20 »Io & Marley«. FELLINI - 16.45 »Mamma mia!«; 18.30, 20.20, 22.15 »Katyn«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Questione di cuore«; 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20 »Io & Marley«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20, 21.30 »Varuhi«; 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Dirka na Zakleto goro«; 14.20, 16.20 »Pošasti proti Nezemljanom«; 14.50, 17.10, 19.30, 21.50 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.30 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Disastro a Hollywood«; 20.15, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Generazione 1000 euro«; 18.15, 22.15 »Rocknrolla«. SUPER - 16.00 »Dragonball Evolution«; 17.20, 22.30 »Franklyn«; 19.20, 20.40 »Diverso da chi?«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fast & Fu-rious«; Dvorana 2: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.10, 22.10 »Gli amici del bar Margherita«; Dvorana 4: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Questione di cuore«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.00 »Louise Michel«; 16.00 »Mostri contro alieni«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. M Izleti PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 2. maja, na planinsko turo: Tolminski Triglav (1141 m) - Kobilja glava (1475 m) - Jalovnik (1457 m). Lahka krožna tura z 1200 m višinske razlike, izhodišče nad vasjo Žabče pri Tolminu. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek v društvenih prostorih v torek, 28. aprila, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spel-lo, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2. junija 2009. Za prijave (do ponedeljka 4. maja) in informacije kličite na št. 3403447695 po 19.30 (Tamara). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Da-neu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mla-dinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Naborjeta, Žabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040--417025. ZA IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA -od 14. do 17. maja, je še nekaj prostih mest! Obisk Kumrovca - muzej Josipa Broza Tita, Husnjakovo, najpomembnejše najdbišče pračloveka, Stubica, kmečki upori, Zagreb in Samobor. Informacije na tel. št. 040-637025 (Adria-tica). 8 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR SKD TABOR Prosvetni dom na Opčinah Danes / nedelja, 26. aprila 2009, ob 18.00 C. Goldoni CAMPIELLO v izvedbi domače gledališke skupine Prevod in režija Sergej Verč. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev Srečanje z avtorjema Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo ob izidu dveh novih knjig. Pogovor z avtorjema bo vodila prof. Tatjana Roje Jutri, v ponedeljek, 27. aprila ob 20.30 v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi 3. Kriška sekcija VZPI Evald Antončič-Stojan in SKD Vesna v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabita na PROSLAVO OB DNEVU OSVOBODITVE v četrtek, 30. v Kulturnem domu A. Sirka Nastopajo: Osnovna šola Alberta Sirka trio flavt GM prof. T. Tretjak Kraški ovčarji MoPZ Vesna Slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Sledijo baklada, položitev venca k spomeniku padlim v NOB in prvomajski kres. Toplo vabljeni! ¿j Čestitke V četrtek je na tržaški univerzi, na pravni fakulteti, uspešno diplomirala naša Eliza Macarol Čestitajo ji vsi domači Sara Pertot je diplomirala in postala novi p.r. Čestitamo staff starec tribe Mama jutri jubilej praznuje, Aprilska leta mladostno izkazuje! Glažek na zdravje bomo spili, Da bomo njen rojstni dan proslavili. In še mnogo zdravih, srečnih let ti srčno želijo Dgr, Jng, Jšg Hip hip hura, naša MAGDA jih jutri 60 ima. 60 čestitk, 60 voščil, 60 objemov in 60 poljubčkov naj k tebi prihitijo, ENDADUFA se s tabo veselijo in vse najboljše ti želijo. saz Slovenska kulturno-gospodarska zveza POKRAJINSKI SVET ZA TRŽAŠKO SKLICUJE 6. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško jutri, 27.aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UI.S.Francesco 20/2) OBČINA DEVIN NABREZINA "Obveščamo, da je Občina Devin Nabrežina izdala odloka za sledeči parceli, lastnika katerih nista dosegljiva: 1) odlok o vpisu služnosti na delu k.p. 2611/3 iz 4. z.t. Z.V. 601 KO Nabrežina v lasti (1/1) Edgarja Franka Nemetza, rojenega 17.04.1918 v New Yorku; 2) odlok o razlastitvi dela k.p. 1384/55 1. z.t. Z.V. 1881 KO Nabrežina v lasti Angele Zoll (1/1), rojene 17.07.1881 v Devinu Nabrežini. Odloka se hranita in sta na ogled v Uradu za javna dela. Prevzem posesti je predviden: za k.p. 2611/3 dne 20.05.09 ob 9.45; za k.p.1384/55 dne 22.05.09 ob 10.15. Odgovorni za postopek: inž. Gilberto Skerl" a SKD Igo Gruden vabi na otvoritev razstave Metke Erzar PREBUJANJE v torek, 28. aprila, ob 18.00 v kavarni Gruden v Nabrežini Draga MAGDA! Jutri praznuješ tvoja okrogla leta. Leta tečejo in nič ne rečejo... Prav iz srca ti voščim vse najboljše, tvoja teta. Draga ELIZA! Hvala tebi smo že lahko tako zgodaj obiskale univerzo in bile prisotne ob zagovarjanju tvoje teze in te na koncu kronale z lovorovim venčkom Sedaj čakamo, da nam odstopiš tri lovorove liste za uspešno popotnico našega bodočega študija. Michelle, Josette in Marisol. Danes v Repnu NASTJA ima rojstni dan. Vse najboljše, zdravja, sreče na obilo ji želimo vsi, ki jo imamo srčno radi. Jutri SREČKO okrogli jubilej ima, a to se mu prav ne pozna. Vse najboljše mu želiva iz srca, a jutri praznika bosta dva. Pred 40. imi leti sta s SONJO v zakon stopila, večno ljubezen sta si obljubila. Veliko zdravja, sreče in veselja, to je najina iskrena želja. Ančko in Gina. Dragi ALEŠ! V svojem mladem življenju si dosegel pomemben cilj, naj te tvoja prijaznost, tvoj pogum in dobra volja spremljajo še naprej, v ponos si vsem, ki te imamo radi. Elda, Luciano, Dinora in Nikolas. 0 Prireditve SKD TABOR - OPČINE V APRILU Danes, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Campiello«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. V sredo, 29. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastitev dneva osvoboditve: ob 20. uri, pri osrednjem vaškem spomeniku - priložnostna misel, pesmi in recitacije v izvedbi učencev OŠ F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca »Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu (režija Jože Vozny, Lj, 2007). V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI NEONSEVEN V J Podjetje Neonseven S.p.A (www.neonseven.com), del skupine u-blox, s sedežem v Zgoniku pri Trstu [Italija), išče nove sodelavce. Od kandidatov pričakujemo končan univerzitetni študij iz elektronike, delovne izkušnje na področju telekomunikacij in dobro znanje angleškega jezika. Prijave zbiramo na job@neonseven.com HU Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA LAURICA je v Dolini 445 odprla osmico. Tel. 040-228511. / bo do danes, 26. aprila, na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. SKD I. GRUDEN vabi na otvoritev razstave Metke Erzar »Prebujanje«, ki bo v torek, 28. aprila, ob 18. uri v kavarni Gruden v Nabrežini. KRIŠKA SEKCIJA VZPI - EVALD AN-TONČIČ - STOJAN in SKD Vesna v sodelovanju z vaškimi organizacijami vabita na proslavo ob dnevu osvoboditve v četrtek, 30. aprila, ob 19.30 v Kulturnem domu A. Sirka. Nastopajo: OŠ Alberta Sirka, Kraški ovčarji, trio flavt GM prof. T. Tretjak MoPZ Vesna, Slavnostni govornik Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.Sledijo baklada, položitev venca k spomeniku padlim v NOB in prvomajski kres. Toplo vabljeni! AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. H Mali oglasi 17-LETNI FANT išče delo v poletnem času. Tel. št. 349-8406057. DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. IŠČEM optimist v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228703 ali 338-8804155. LESENO POHIŠTVO (315x100) s pomivalnim strojem, z omaro na vogal s šipo, miza, trije stoli, dve klopi. Prodam tudi posamezno po delih. Cena: 800,00 evrov. Tel. št. 040-941476 ali 3477838117. PRODAM MOTORNO KOLO gilera SMT 50, letnik 2007, v odličnim stanju. Tel. 040 - 227022. PRODAM avtodom, letnik 1993, mehanika ford. Cena: 9.300 evrov. Tel. 040225369. PRODAM na novo vezene naramne in naglavne rute s čipkami ali brez, za kraško nošo. Tel. 040-299820. PRODAM scooter focus 125 ccm, črne barve, prevoženih samo 3.800 km, letnik 2006, zagon elektronski ali z da-ljincem. Cena: 750,00 evrov. Tel. št. 3280466885 po 15. uri. PRODAM ŠTEDILNIK na drva z možnostjo priključitve na napeljavo za ogrevanje stanovanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 349-3320198. V DRAG I (Dolina) dajem v najem halo na dve etaži, skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040228932 ali 00386-040302044. ZDRUZENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA 0NLUS vabi na predavanje GENERACIJSKA PROBLEMATIKA: TEŽKO BOLNI STAROSTNIK IN MLADI v sredo, 29. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani Ul. Donizetti 3 v Trstu Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040299442. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleniče-nega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040-380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatorci 17. Tel. 040-229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO bo jutri, 27. aprila, odprl Stanko Milič v Zgoniku 34. OSMICO je odprl Frandoli v Slivnem 25. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Medjavas 21. POMLADANSKA OSMICA je odprta v Boljuncu v kleti Parovel. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040229439. V VIŽOVLJAH je odprta osmica pri Ivanu Pernarčiču. Tel. 040-291498. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. v centru A. Ukmar-Miro pri Domju Delovali bodo dobro založeni kioski PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenje venskih bolezni Portorož - dr.sci.med. J.Zimmermann, specialist kirurg. Brezplačni specialistični pregledi v ŠTANDREŽU(GO) -Ul. San Michele 141: torek 16.00-20.00, TRSTU -Ul. dell'Istria 214: sreda 16.00-20.00 Tel. 00386-31837218 IŠČEMO OSEBO za skladišče in dostavo na dom, sposobno za delo s strankami, dobro znanje italijanščine, slovenščine, hrvaščine. Tel. 0422/881014 Barbara S Poslovni oglasi ms _ . _ . __IS Turistične kmetije PRODAM 2 TEŽKA KONJA, pa sme posavc. Informacije: tel. 00386-51369807 (Peter) ZARADI ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV PRODAJAM mercedes 170, letnik 2005. Cena 10.000,00 evrov. Telefonirati na št. 040-418660 KMEČKI TURIZEM FERFOLJA PRI PIŠČANCIH j e odprt vsak petek, soboto in nedeljo. Toplo vabljeni na pristno kapljico in domač prigrizek. 040-43992 IZKUŠENA GOSPA IŠČE DELO: pomoč starejšim, pospravljanje. Tel. 00386(0)41-948806 PODJETJE ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ išče delavca/ko. Tel. 347-8336070 ŠC MELANIE KLEIN IŠČE VZGOJITELJE za delo v poletnem središču. Obvezna višješolska diploma, znanje slovenščine in izkušnje z delom z otroki. Življenjepis poslati na: info@me-lanieklein.org PONUJAM POMOČ v gospodinjstvu, čiščenje ali kaj drugega, z lastnim prevozom. Tel. 00386-57341724 ZAPOSLIMO DEKLE/FANTA na kmečkem turizmu. 040-200848 ali 3397456210 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / ŠPORT Nedelja, 26. aprila 2009 9 □ Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel se bo odvijala od 19. do 27. julija 2009. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040573141. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040-573141. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel št. 040573141. DRŽAVNO ZDRUŽENJE ENAL CACCIA prireja danes, 26. aprila, »Pasjo razstavo vseh pasem« na športnem igrišču pri Domju. Nagrajen bo tudi najbolj simpatičen ne čistokrvni pes. Vpisnina je od 8. ure dalje na športnem igrišču. Razstava se prične ob 9. uri. Vabljeni. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V ODPORNIŠTVU iz Sv. Ivana in Kolo-nje ter Kulturno društvo Slavko Škam-perle sporočata, da bodo danes, 26. aprila, potekale slovesnosti v počastitev spomina na padle: ob 11. uri polaganje vencev k spominski plošči na pročelju Narodnega doma, v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI bo spregovoril podpredsednik Edvin Švab, pel pa bo Mladinski pevski zbor Tončke Čokove iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vi-voda v Ul. Pindemonte, k spominski obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjerju. V Četrtek, 30. aprila, bo delegacija ob 17. uri, položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), ob 17.15 v Ul. Orsenigo, ob 17,45 na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in ob 18.15 pri krožki Pečar v Ul. Fleming. Predstavniki tržaške Občine in Pokrajine bodo položili venec k obeležju na pročelju Narodnega doma. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj vabi danes, 26. aprila na antifašistični praznik, v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). Danes, 26. aprila, odprtje kioskov ob 16. uri. SZSO vabi na ogled skavtskega nogometnega turnirja »Fuzbalada 2009«, katerega se bo udeležilo deset skavtskih ekip iz Slovenije in zamejstva. Tekme bodo potekale danes, 26. aprila, zjutraj v prostorih oratorija pri Sv. Ivanu. Skavti bodo v večernih urah imeli sv. mašo, ki jo bo daroval Robert Friško-vec in taborni ogenj v skavtski koči v Dragi. Vsi toplo vabljeni. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČI-NAH zadruga z. o.z. vabi člane na redni občni zbor v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk - Proseška ulica 131 na Opčinah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na srečanje z avtorjema Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo ob izidu dveh novih knjig. Pogovor z avtorjema bo vodila prof. Tatjana Rojc. V ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 v Pe-terlinovi dvorani, Donizettijev 3, v Trstu. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 - 327122) do 27. aprila. POBIRANJE SMETI V OBČINI DOLINA - Odgovorni obvešča, da pobiranje smeti v Občini Dolina za nediferenci-rane odpadke (zelen zaboj) se bo izvajala v ponedeljek, 27. aprila. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 6. pokrajinski kongres v ponedeljek, 27. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 17. uri odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Pivki (ob 19.30). V petek, 1. maja, ob 17. uri nastop na prvomajskem prazniku na Op-činah in v nedeljo, 3. maja ob 14. uri nastop ob odkritju spomenika v Križu pri Sežani. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v ponedeljek, 27. aprila, ob 14.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 19.45 dr. Tiziana Cimolino predavala, kako preprečujemo in zdravimo sladkorno bolezen. Vabljeni! VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na »Prvomajsko praznovanje«. V ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 v Ba-zovskem domu, dokumentarni film »Bil sem zraven« - Edi Šelhaus. V četrtek, 30. aprila, ob 20.30 uri poklon padlim pri vaškem spomeniku, sledi taborni ogenj pri Kalu in nočni pohod na Kokoš. V petek, 1. maja, ob 7. uri bud-nica z godbo V. Parma iz Trebč, sledi poklon padlim na pokopališču. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. HOSPICE ADRIA ONLUS: Združenje prostovoljcev vabi na predavanje »Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi« v sredo, 29. aprila, ob 17. uri, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SKD IVAN GRBEC IZ ŠKEDNJA vabi v društvene prostore - Škedenjska ul. 124 - na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. SLORI: Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje občni zbor v sredo, 29. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Dnevni red: 1. pripustitev novih članov; 2. poročilo ravnateljice o delovanju Slorija; 3. odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 4. razrešnica in izvolitev novih članov Upravnega sveta; 5.razno. SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju na sedežu, drugo sklicanje pa v roku tridesetih dni s pisnim vabilom. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. DAnnunzio 62 v Miljah, ob 7. uri v prvem in v petek, 15. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. San Francesco 20, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 14. maja ob 20.uri v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. KD SLOVAN IN KD SKALA vabita Pa-dričarje in Gropajce, da se poklonijo svojim padlim v NOB s polaganjem vencev pred vaškima spomenikoma, v četrtek, 30 aprila, ob 20. uri na Padri-čah in ob 20.30 v Gropadi. Zbirališče Padričarjev na vaškem trgu ob 19.45. Nastop domačega združenega MePZ Slovan-Skala. Na dan 1. maja bo na Pa-dričah budnica ob 6. uri, v Gropadi ob 6.30. MLADINSKI KROŽEK PROSEK-KON-TOVEL IN VZPI-ANPI prirejata v četrtek, 30. aprila, ob 20. uri prvomajski predvečer. Nastopila bodo domača društva in ŽePZ Kombinat. V primeru slabega vremena bo proslava v telovadnici na Kontovelu. V petek, 1. maja, ob 8.30 bo budnica. Zbirališče pri Soščevi hiši. UPRAVA OBČINE DOLINA bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v četrtek, 30. aprila, s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom; ob 15. uri spomeniški park v Dolini; ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča; ob 15.30 Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk); ob 15.45 Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 Mačkolje: spomenik padlim; ob 16.30 Domjo: spomenik padlim; ob 16.40 Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču; ob 17. uri Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču; ob 17.15 Gročana: spomenik padlim; ob 17.30 Boljunec: spomenik padlim. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 0402916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cero-vljemavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Ž.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). KD F. VENTURINI vabi na 25. »Glas harmonike« v petek, 1. maja, ob 14. uri -Mednarodno netekmovalno srečanje godcev na diatonično harmoniko. V soboto, 2. maja, ob 17. uri, večer ljudskih in folklornih pesmi s pevsko kla-po »Pag« iz Paga, rusko - ukrajinsko pevsko skupino »Rodnjik« iz Trsta in ŽPS Stu ledi. Obe prireditvi bosta potekali v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Delovali bodo dobro založeni kioski. NK KRAS - REPEN prireja ob priliki napredovanja članske ekipe v elitno ligo »Športni praznik« pod velikim šotorom na glavnem trgu v Repnu 1.,2. in 3. maja. V petek, 1. maja, ples z znano slovensko pevko Natalijo Verboten, v soboto 2. in nedeljo 3. maja ples z ansamblom Kraški Kvintet in Bračo Koren. Specialitete na žaru, pivo, domače belo vino in teran. Vstop prost. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi od 1. do 3. maja, na prvomajski praznik pod šotorom na Opčinah. Program: petek, 1. maja, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 17. uri prvomajski pozdrav in koncert TPPT P. Tomažič, sledi nastop ansambla Mladi kraški mu-zikanti in ples s skupino Kraški ovčarji, ob 20.30 v dvorani film »Racconti da Stoccolma«. Sobota, 2. maja, ob 18.30 razprava »Gospodarska kriza, kaj storiti?«, ob 20. uri ples z ansamblom »Alter ego« in nastop AŠD Cheerdance Millenium: partnerski dvigi in članska skupina Faires Pom - Pon, v dvorani ob 20.30 film »A tempo pieno«. Nedelja, 3. maja, ob 17. uri koncert godbenega društva V. Parma, ob 17.30 razprava: Zakaj je 65 let preveč? Od 20. ure ples z ansamblom Alter ego, ob 20.30 v dvorani film » L'orchestra di piazza Vit-torio«. V dvorani je tudi na ogled razstava »Kuba 1959 - 2009« v organizaciji VZPI-ANPI Dol - Jamlje. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja znanja za 1. mesto uprav- nega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in z delnim delovnim urnikom za obdobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repentabrsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17.30. SKGZ v sodelovanju s Slovenskim klubom prireja v okviru Srečanj večer SKGZ in manjšina. Sodelovali bodo novinarji: Marij Čuk, Božo Marinac, Mirjam Muženič, Jurij Paljk, Robert Škrlj, Sandor Tence. Srečanje, ki ga bo povezovala Poljanka Dolhar, bo v torek, 5. maja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 6. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v sodelovanju s Krožkom Galeb in Primorskim dnevnikom bo letos potekala v Mladinskem hotelu v Pliskovici od nedelje, 23. avgusta, do petka, 28. avgusta. Informacije in prijave: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel.: 040635626, fax: 040-635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ts), ul. Ricreatorio 2 ob 15. uri. ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom »Drobci iz športnega sveta 2009«. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Dorice Legiša vd. Škerlavaj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in počastili njen spomin. Hčerka Suzana z družino Opčine, 26. aprila 2009 t V 96. letu starosti je mirno zaspala naša draga Francesca Paulina vd. Gruden (Francka) Žalostno vest sporočajo sin Armando z Marto, vnuka Andrej' in Elena z Damjanom, pravnuka Tomaž in Kristjan ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v torek, 28. aprila, ob 10.55 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v šempolajsko cerkev. Prečnik, 26. aprila 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna -Nabrežina Matejka Peterlin Maver 26. 4. 2008 ...česar ne zamete zimski čas, kar sije venomer kot draga ruda, je luč srca. Cene Vipotnik ZAHVALA Carlo Emili (Lucio) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Svojci Opčine, 26. aprila 2009 Pogrebno podjetje Sant'Anna 26.4.1979 26.4.2009 Ivan Jercog 22.4.2008 22.4.2009 Olga Strain Jercog Vedno v našem spominu Svojci 1 0 Nedelja, 26. aprila 2009 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu ob 25. aprilu - 35. obletnica vrhovskega in 20. obletnica rupenskega spomenika NOB Na Vrhu in v Rupi poziv k negovanju narodnega ponosa Boj za uresničevanje vrednot odporništva ni končan, ker svoboda ni dana enkrat za vselej« dan vstaje - V goriški občini Antifašizem naj ne bo zgodovinska podobica » V Rupi in na Vrhu je bilo letos praznovanje osvoboditve in zmage nad nacifaš-izmom posebno slovesno. V Rupi so namreč obeležili 20-letnico postavitve spomenika padlim v NOB, na Vrhu pa 35-letnico. Na obeh slovesnostih so govorniki pozvali prisotne in še posebno mlade k negovanju narodnega ponosa in k uresničevanju plemenitih vrednot odporništva. Na Vrhu so včeraj dopoldne kulturni program slovesnosti v priredbi krajevne sekcije VZPI-ANPI in kulturnega društva Danica oblikovali otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Tatjane in Sare De-vetak, ženska vokalna skupina Danica pod vodstvom Patricije Rutar Valič in moški pevski zbor Kras iz Opatjega sela, ki ga vodi Pavel Pahor. Svečanost je povezovala Karolina Černic, govorila sta Ivan Cibic - Mirko in Stojan Spetič. Prvi je spregovoril o svoji partizanski izkušnji in o delu v bolnišnici Pavla, medtem ko je Spetič opozoril na nevarno prebujanju skrajno desničarskih sil in ožigosal Berlusconijevo sprenevedanje s spravo, češ da je treba imeti usmiljenje do republikincev in fašistov. »Cilji, za katere so se vojskovali fašisti, se pravi rasizem, tiranija in izkoriščanje drugih narodov, so popolnoma nesprejemljivi. Partizani so se borili za svobodo, boljši svet in prijateljstvo med narodi. Žal se v Italiji obujajo skomine po spreminjanju demokratične ustave in obujanju rasizma, vlada hoče prepovedati stavke in sindikalne pravice, v naši deželi so uzakonili ulične obhodnice, nekakšne skvadre. Lovili bodo tujce; kdaj se bodo lotili tudi nas,« je poudaril Spetič in zato pozval mladino, naj goji vrednote svojih prednikov, ker svoboda ni dana enkrat za vselej, pač pa jo je treba negovati in čuvati dan za dnem. »Po 66 letih se vračam na Vrh, kjer se je začela moja partizanska epopeja,« je povedal Cibic in pojasnil, kako je zbežal prisilni italijanski mobilizaciji in s pomočjo trži-ških delavcev prišel do vrhovske kurirske postojanke P-16. »Tu sem od vrhovskih deklet prejel titovko; bili smo v desetih, med nami so bili tudi domačini, in vključili smo se v bataljon Simona Gregorčiča,« je povedal Cibic in se spominjal bojev na Goriški fronti. Povedal je, kako je pri Devetakih sprejel delavce in antifašiste iz Tržiča, ki so nato ustanovili Proletarsko brigado, nato pa je opisal krvave boje za obrambo Gorice, med katerimi je bil ranjen. Povedal je, da je usodo ranjenca delil z Marjanom Vižintinom z Vrha, po okrevanju pa je decembra leta 1943 postal pomočnik zdravnice Pavle. »Partizanski zdravniki so vzor požrtvovalnosti in predanosti svojemu narodu,« je poudaril Ci-bic in se zahvalil Vrhovcem za doprinos k osvoboditvi Primorske. »Zahvala nas obvezuje, da vam pomagamo ohraniti to zemljo slovensko,« je dejal Cibic. V Rupi je slovesnost na pobudo prosvetnega društva Rupa-Peč in v sodelovanju s sekcijo VZPI-ANPI potekala v petek zvečer. Praznovanje dneva vstaje je kot rečeno sovpadalo z dvajsetletnico odkritja obeležja krajanom padlim za svobodo in žrtvam vojnega nasilja. Spomenik sredi vasi, Na frnaži, kakor prostor v zgornjem delu kraja imenujejo domačini, so namreč odkrili 9. aprila 1989. Množična udeležba krajanov in prebivalcev sosednjih vasi ter številčne delegacije zveze borcev Bukovica-Volčja draga je odraz čutenja in volje, da se poleg hvaležnega spomina na padle in umrle vaščane ohranjajo in obnavljajo vrednote narodnoosvobodilnega boja. Predstavniki občine in društev ter organizacij so pred spominsko obeležje položili vence in cvetje. Po krajšem nagovoru sovodenjskega župana Igorja Petejana je Aldo Rupel spregovoril o sporočilnosti spomenikov in drugih obeležij narodnoosvobodilnega boja, o povezanosti sedanjega trenutka z obdobjem druge svetovne vojne in časom pred njo, o osmišljanju in aktualnosti praznovanja dneva vstaje v današnji družbi s posebnim ozirom na goriški prostor. Nekatere od vrednot, zaradi katerih so se ljudje množično uprli fašizmu, narodnost, enakopravnost in dostojanstvo, pravičnost in svoboda, so tudi danes le delno ali pa sploh neuresničene. Po več kakor šestdesetih letih od uveljavljanja italijanske ustave obstajajo velike težave pri priznavanju naši narodnostni skupnosti domovinske pravice v Gorici. Odsotnost napisa na Trgovskem domu - ki naj bi bil po novem simbol novega sožitja in novih časov - po več kakor šest- desetih letih od konca vojne, je najbolj viden in zgovoren primer takega pristopa. Spominske slovesnosti pred obeležji naj bi povezovale preteklost s sedanjostjo, obstaja pa nevarnost, da postanejo vse bolj obred. »Prav zato se moramo danes, ko se klanjamo spominu padlih borcev in žrtev vprašati, kako ravnamo glede jezika, narodnega ponosa in drugih vrednot, kako jih prenašamo na nove generacije,« je poudaril Rupel. Po njegovih besedah boj za uresničevanje teh vrednot ni končan in spomeniki so zato pomniki, čeprav v drugačnih razmerah, znamenja, ki nas na to opozarjajo. Od nas je odvisno, koliko smo za to dovzetni. Rupel je zaključil je z mislijo, ki na prvi pogled zveni morda izzivalno, a zagotovo to ni. Čez mesec dni bo minilo četrt stoletja velikega shoda na Travniku. Ni bila manifestacija v prazno, saj se je od tedaj mnogo stvari tudi spremenilo, vendar zagotovo ne v tisti meri, kakor smo upali in pričakovali. »Predlagam, če bo kdo sploh organiziral kakšno slovesnost ali shod, da se omogoči udeležba le tistim nekdanjim udeležencem, ki dokažejo, da so v tem časovnem obdobju izpolnili vsaj enega od treh pogojev: vpisali otroke ali vnuke v slovensko šolo, poskrbeli za vrnitev priimka v izvirno obliko ali na občini zahtevali dvojezično izkaznico,« je poudaril Rupel. Kulturni spored so so oblikovali otroški in mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški pevski zbor Jezero, vsi pod vodstvom Zulejke Devetak. Napovedovala je Katja Batistič. Svečanost na Vrhu (levo zgoraj); otroci pred spomenikom v Rupi (levo spodaj); štandreško polaganje vencev (desno); praporščaki in taborniška častna straža v Podgori (spodaj) bumbaca Da je boj proti fašističnim silam postavil temelje združene Evrope, je podčrtal Ivan Bratina, ki je spregovoril na včerajšnji proslavi pri spomeniku v Štandrežu. K enominutne-mu molku je prisotne povabila Vilma Braini, predstavnica krajevne sekcije VZPI-ANPI, ki je skupaj z društvom Župančič priredilo slovesnost. Po uvodu vokalne skupine Sraka je pozdravil pokrajinski odbornik Marko Ma-rinčič, goriško občino pa sta predstavljala svetnika Aleš Waltritsch in Marilka Koršič. »Za preprostim stavkom "Padli za svobodo" se skriva naša najsvetlejša zgodovina. Padli so za domovino, ker so domovini dali ljudsko identiteto in jo zato smiselno oblikovali, padli so za državo Italijo, ki je ponovno osvojila svobodo in demokracijo, padli so za novo državo Jugoslavijo, v kateri se je Slovenija prvič v zgodovini oblikovala kot suverena država. Padli so tudi za novo združeno Evropo, katere ideja se je že rodila v predvojnih antifa-šističnih krogih kot potrebna idejna protiutež Hitlerjevemu ekspanzionizmu,« je povedal Bratina in dodal: »V združeni Evropi an-tifašizem ne more ostati zgodovinska podobica, pač pa mora ohraniti svoj demokratični naboj v idejnem boju proti oblikam fašizma.« V Pevmi sta slovesnost priredili krajevna sekcija VZPI-ANPI in rajonski svet. Učenci osnovne šole Josip Abram so recitirali nekaj pesmi, medtem ko je zapel moški pevski zbor Štmaver. Govoril je pokrajinski odbornik Marko Marinčič in opozoril: »V italijanski državi nekaj ni v redu. To dokazuje tudi primer, ki se je zgodil pred nekaj meseci v Ri- mu. Neofašisti so organizirali shod, kjer niso štedili z rimskimi pozdravi in kljukastimi križi. Ko pa je na oder stopil predstavnik nemških neonacistov, so navzoče pozvali, naj spravijo transparente in naj ne stegujejo rok. "Če bi nemškega kamerada kdo slikal sredi teh simbolov, bi ga v ob vrnitvi domov gotovo aretirali," so povedali. V Nemčiji je tako.« Lepa množica ljudi, med njimi je bila tudi delegacija novogoriških borcev, se je zbrala v Podgori. V imenu sekcije VZPI-ANPI je uvedel Luciano Pelizzo, zapela sta mešani zbor Podgora in zbor moških pevcev iz Podgore, Štandreža in Solkana, tabornici RMV sta recitirali verze Mirana Jarca in Iga Grudna, v imenu občine je pozdravil odbornik Stefano Ceretta. Predsednik krajevne skupnosti Walter Bandelj je poudaril, da je bilo odporništvo skupni boj ljudi različnih političnih prepričanj, pokrajinski odbornik Marinčič pa je opozoril, da so v Italiji o 25. aprilu deljena mnenja, kar se drugod po Evropi ne dogaja, »ker Italija še ni razčistila svojih zgodovinskih odgovornosti, zato še vedno potrebujemo duha od-porništva«. Osrednja svečanost v Gorici je potekala v spominskem parku ob udeležbi najvišjih civilnih in vojaških oblasti. Tokrat je bil navzoč tudi župan Ettore Romoli, igrala je godba konjeniške brigade Pozzuolo. Včeraj dopoldne so položili vence na goriško pokopališče najprej delegacija SSk, nato pa predstavniki SKGZ. Mladinska iniciativa SKGZ je z društvom Briški grič položila venec v Števerja-nu in na Jazbinah. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 26. aprila 2009 1 1 ob 25. aprilu - Svečanosti v Ronkah, Štarancanu in Tržiču Slovenska prisotnost znak prizadevanj za sožitje V Doberdobu opozorili na poskuse revizionizma tako v Sloveniji kot v Italiji PODGORA, GORICA Poklon pred tovarnama Predstavniki borčevskih organizacij VZPI-ANPI, AVL in ANED, sindikalisti CGIL, CISL in UIL, predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva in rajonskih svetov se bodo v torek, 28. aprila, poklonili delavcem, ki so pred 64 leti padli med boji za obrambo goriških tovarn. Ob 10.30 bodo položili venec pred bivšo tekstilno tovarno v Podgori, ob 11. uri se bodo zbrali pred tovarna Carraro v Stražicah. »25. aprila ima poseben pomen ravno v Gorici, saj je mesto simbol združene Evrope, ki je najpomembnejša dediščina odporništva.« Tako poudarja občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani in pravi, da je tudi italijanska ustava vzklila iz par-tizanstva. »Državi tajnik DS Dario Franceschini je ob prevzemu vodenja stranke prisegel zvestobo ustavi skpaj z očetom partizanom,« pojasnjuje Cingolani in poudarja, da so demokracija in spoštovanje pravic manjšinskih skupnosti med temelji tako ustave kot Demokratske stranke. Praporščaki med sprevodom v Ronkah (levo), poklon padlim pred spomenikom v Doberdobu altran, bumbaca Laško je dalo velik doprinos osvobodilnemu boju, saj so se številni delavci in antifašisti pridružili partizanom; mnogi prebivalci Ronk, Tržiča, Štaran-cana in okoliških krajev so se udeležili tudi Goriške fronte, v kateri so so se Slovenci in Italijani skupaj zoperstavili Nemcem, kasneje pa so se v garibaldinskih brigadah borili proti okupatorjem na slovenskem narodnem ozemlju. Spomin na skupne boje je zato v Laškem še vedno živ, sploh pa je slovenska prisotnost na številnih proslavah znak, da si na tem območju goriške pokrajine srčno želijo sožitja med Slovenci in Italijani. Na včerajšnji svečanosti v Štaran-canu je tako zaigral pihalni orkester Kras iz Doberdoba, prisotna pa je bila delegacija iz pobratene občine Renče. V Tržiču so se slovesnosti ob dnevu vstaje udeležili tudi predstavniki novogoriške zveze borcev, sicer pa je prisotne nagovoril župan Gianfranco Pizzolitto in poudaril, da je treba mladim posredovati vrednote od-porništva. Po njegovih besedah namreč obstaja resna nevarnost, da bi se s časom izgubil zgodovinski spomin, kar bi omogočilo enačenje med žrtvami in krvniki. Slovenska pesem je zadonela med včerajšnjo svečanostjo v Ronkah. Skladbi Pod poraščeno titovko in Počiva jezero v tihoti je zapel trio, ki ga sestavljajo Leo, Lara in Miro Černic. Mladi pevci so sicer sklenili slovesnost s pesmijo Bella ciao, še pred tem pa so zapeli še skladbo Oltre il ponte. Dvojezičnost je prišla do izraza tudi med recitacijami nižjih srednjih šol iz Doberdoba in Ronk, saj so do-berdobski dijaki prebrali slovenska in italijanska pisma taboriščnikov.Ronško proslavo je povezovala podžupanja Marina Cuzzi, prisotne je nagovoril tudi župan Roberto Fontanot, medtem ko je slavnostni govornik bil Silvano Bacicchi. Pri spomeniku padlim v Doberdobu je na pomen vrednot antifašizma spomnil Štefan Cigoj, podpredsednik Zveze borcev goriškega območja, ki so mu prireditelji slovesnosti zaupali slavnostni govor. »Doberdob je v boju proti okupatorju odigral zelo pomembno vlogo. Več kot sto domačinov, kar pomeni okrog sedem odstotkov takratnega prebivalstva občine, je dalo življenje za svobodo in slovenstvo,« je poudaril Cigoj in nadaljeval: »Ob prazniku osvoboditve Italije in slovenskem dnevu upora, ki ga bomo praznovali v ponedeljek, si moramo postaviti vprašanje. So ideali, za katere so naši predniki dali življenje, v naših dveh državah in v Evropi nasploh še vedno živi? Načeloma lahko rečemo, da so, pozorni pa moramo biti do pojavov revizionizma, ki smo jim priča tako v Sloveniji kot v Italiji.« Ob Cigoju sta navzoče nagovorila predsednik doberdobske sekcije VZPI-ANPI Jože Jarc, ki se je za prisotnost zahvalil tudi delegacijama sorodne slovenske organizacije z Bleda in iz Prvačine, ter doberdobski župan Paolo Vizintin. Pokrajino Gorica je predstavljal odbornik Marko Marinčič, prisotni pa so bili tudi člani društev Kremenjak in Kras Dol-Po-ljane. Za glasbeno plat ceremonije sta poskrbeli godba na pihala Kras in ženska vokalna skupina Jezero. Pred osrednjo slovesnostjo v Doberdobu so se padlim poklonili še v Jamljah, Dolu in na Poljanah. slovik »Ekstra«, program za dijake • V««| V I višjih sol Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik in slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič iz Gorice uvajata s prihodnjim šolskim letom nov program, ki bo v celoti namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program so poimenovali »Ekstra«, njegov namen pa je zagotavljanje dopolnilnih možnosti izobraževanja dijakom, ki bodo obenem imeli tudi možnost dodatnega druženja, konfrontacije in vsestranske rasti. »Ekstra« je obšolski program, ki e namenjen radovednim, ambicioznim in dinamičnim dijakom, ki se želijo učiti v modernem, a varnem okolju, ki želijo v družbi svojih vrstnikov in ob pomoči strokovno usposobljenih tutorjev pridobivati nova znanja in jih primerno vključevati v svoj šolski kurikulum. Redno so po programu predvideni kosilo v Dijaškem domu, prevoz od Dijaškega doma do Slovika, nadzorovano učenje v prostorih Slovika, uporaba računalnikov z internetno povezavo, tutorstvo, krajši tečaji slovenščine, angleščine in računalništva. Te dejavnosti bodo potekale med šolskim letom od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. Glede na želje in potrebe dijakov se bodo lahko organizirale še druge dejavnosti, npr. intenzivni tečaji tujih jezikov, inštrukcije, delavnice, ekskurzije, poletne dejavnosti, itd. Posebna skrb bo posvečena aktivnemu sporazumevanju v slovenskem jeziku. V šolskem letu 2008-2009 bodo poskusno uvedli en letnik programa, in sicer za dijake, ki bodo v omenjenem šolskem letu obiskovali prvi letnik višjih srednjih šol. Število vpisnih mest in vpisni pogoji bodo natančno določeni z razpisom, ki bo objavljen v začetku junija letos. Informativno srečanje s starši in pedagogi bo v sredo, 29. aprila, ob 18. uri v Tumovi dvorani goriškega KB centra; za informacije sta na voljo naslov elektronske pošte info@slovik.org in tel. 334-2825853. vogrsko - Na seminarju o partizanskem tisku na Primorskem tudi priče tedanjega časa Primorski dnevnik je sin partizanskega tiska, ki je nastajal v težkih časih po zaslugi neustrašnih ljudi Pričevanje Zorke Tavčar, ob njej Andrej Malnič foton.n. »Partizanski tisk je bil bogat in raznolik. Tehnike in tiskarne so delovale kljub ostremu nadzoru okupatorja. Nastanjene so bile v težko dostopnih grapah in globoko v gozdovih, zlasti pa v hišnih bunkerjih, kjer so bile razmere običajno zelo težke. Zaradi konspiracije so tehnike pogosto menjale sedeže,« je na seminarju o partizanskem tisku na Dvorcu Vogrsko včeraj povedala Slavica Plahuta, ki se je osredotočila na Primorsko. »Ko govorimo o partizanskem tisku, moramo gledati skozi oči tedanjega časa, ko se je po dolgih letih fašističnega preganjanja slovenska beseda znova pojavila,« je opozorila Plahutova in pojasnila, da se je partizanski tisk na začetku naslanjal na izkušnje antifašistov iz medvojnega obdobja. V začetnem obdobju vojne je tisk na Primorsko prihajal iz Ljubljane, preko kranjskega območja, poleti in jeseni leta 1942 pa so nastale prve tri preproste ciklostilne tehnike. Kasneje se je njihovo število povečalo. Poudarila je, da je bilo lokalnih besedil v tem tisku zelo malo, saj je bila na Primorskem cela generacija mladih prikrajšana za poučevanje v materinem jeziku, kar pomeni, da so bili bolj slabo pismeni. To je veljalo tudi za tiskarje, zato so imeli kar precej težav s pridobivanjem primernih kadrov. »Prav tu na Vogrskem je bila izdana prva in edina številka lista Naprej, glasila, ki je želelo nadaljevati tradicijo slovenskega časnikarstva na Primorskem,« je izpostavila Plahutova. Posebej je poudarila izdajo Primorskega poročevalca, ki je bil v letu 1943 osrednje partizansko glasilo, nastal pa je z združitvijo lista Naprej in Slovenskega poročevalca. Razmnoževali so ga v desetih primorskih ciklostilnih tehnikah, izhajal pa je v nakladi 1.500 izvodov; izšlo je štirinajst številk. Po enoletnem izhajanju je prišlo znova do primorske izdaje Sloven- skega poročevalca. Dodala je, da je v tem obdobju izhajalo tudi več drugih glasil in listov, nekateri od njih tudi v italijanščini. Mejnik v razvoju partizanskega tiska je kapitulacija Italije, ko se je pojavila potreba po veliki količini tiska, primorsko vodstvo pa si je ves čas prizadevalo za to, da bi gradivo tudi tiskali in ne le razmnoževali. Ustanovljen je bil poseben organ Pokrajinska tehnika KPS za Primorsko. Tako so začeli v začetku marca 1944 v bunkerju v bližini Vogrskega tiskati na majhnem tiskarskem stroju, pri tem pa so imeli zaradi premalo črk in usposobljenih tiskarjev nemalo težav. Tiskarno je vodil Andrej Kumar, od 16. marca 1944 pa je delovala pod imenom Tiskarna Ančka 222. V obdobju njenega delovanja - do avgusta 1944 - je nastalo 211.350 izvodov različnih publikacij manjšega formata. Predavateljica je izpostavila tudi pomen Goriške gospodarske komisije, preko katere je prihajal tehnični material iz Italije ne le za Primorsko, ampak tudi za Dolenjsko in druge konce Slovenije. Tudi v partizanskih enotah je na Primorskem delovalo petnajst premičnih tehnik. Najpomembnejša je bila tehnika 9. Korpusa, kjer so od novembra 1943 tiskali Partizanski dnevnik, ki je predstavljal najpomembnejšo partizansko periodiko na Primorskem in velja za edini tiskani dnevnik v okupirani Evropi. Leta 1944 so bili pogoji za delo tehnik in tiskarn na Primorskem zelo težki zaradi nemških ofenziv, zaradi slabih pogojev dela pa so začeli tiskarji tudi zbo-levati za tuberkulozo, tako da so morale nekatere tehnike prenehati z delom. Načrt je predvideval, da se po koncu vojne tehnike prenesejo v osrednja mesta. Tako je prišlo v Trstu do zasedbe tiskarne časopisa Il Piccolo; 3. maja 1945 je tam izšla posebna izdaja Partizanskega dnevnika, za tem sta izšli še dve šte- vilki, nakar je Partizanski dnevnik nehal izhajati, njegovo vlogo pa je prevzel Primorski dnevnik, ki se je rodil 13. maja 1945. V zvezi s partizanskim tiskom v obdobju 1944-45 je predavateljica še povedala, da je vseboval tako splošne informacije kot vojaški tisk, liste in brošure za kulturo in šolsko dejavnost, publikacije z reportažami, pesmi, umetniške mape, sten-čase, žepne časopise in podobno ter poudarila, da popolna bibliografija o tem žal ne obstaja. V zaključnem delu seminarja, ki ga je vodil direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič, so svoje spomine predstavili sodelavci in sodelavke v partizanskih tehnikah, ki so kot kurirji, stavci ali tiskarji vsak po svoje prispevali k informiranju primorskih ljudi med vojno, in sicer Irma Murovec, Srečka Volk - Ev-genija, Zorka Tavčar, Branko Brumat, Marta Bitež-nik in Adrijan Kumar. Slednji je poudaril, da bi se morali spomniti tudi vseh tistih ljudi, ki so dali na razpolago svoje hiše, v katerih se je potem tajno delalo, saj so s tem tudi sebe spravljali v nevarnost. Izrazil je prepričanje, da bi si tudi vsi ti ljudje zaslužili spomenik. Zbrane je nagovoril še glavni urednik Primorskega dnevnika, Dušan Udovič. »Dobro poznamo zgodovino partizanskega tiska, saj je to naša zgodovina. Mi smo sinovi Partizanskega dnevnika in počaščen sem, da sem lahko danes tu,« je povedal in dodal, da so se razmere od 13. maja 1945 precej spremenile, Primorski dnevnik pa že 64 let vztraja na tem »čezmejnem« območju, če se mu še lahko tako reče. »Naša vloga ostaja v marsičem nespremenjena. Zato smo, da širimo slovensko besedo na Tržaškem in Goriškem ter v videmski pokrajini,« je pojasnil Udovič. »Naš časopis je rezultat vašega dela. Mi smo še vedno tam in bomo tam tudi ostali,« je zaključil. Nace Novak 12 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Zaprtje Flya zaradi občinskega sklepa zanetilo politično polemiko Demokratska stranka zahteva podžupanov odstop Cingolani o selitvi trienija tržaške fakultete za arhitekturo: »Kdo bo plačal? « »Fabio Gentile naj odstopi«. Glavo goriškega podžupana zahtevajo predstavniki Demokratske stranke v občinskem svetu, ki so včeraj pojasnili svoje stališče o polemiki okrog diskoteke Fly. Načelnik Federico Portelli je izrazili ogorčenost nad ozadjem sklepa o predčasnem zaprtju lokalov, ki ga je v petek s pismom razkril lastnik bivše diskoteke Dennis Macedonio. Le-ta je moral dejavnost prekiniti zaradi upada gostov, ki ga je zabeležil po vključitvi lokala v sklep »proti nočnemu hrupu«. Mace-donio trdi, da odredba sprva ni zadevala lokalov za preživljanje prostega časa, kakršen je bil Fly, pač pa samo bare. Zagotovila v zvezi s tem je Macedonio dobil tudi s strani župana Romolija, zato je začel z deli za prilagoditev diskoteke predpisom. Po njegovih besedah pa je sklep 29. decembra lani spremenil poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzati, ki se o spremembi naj ne bi dogovoril z občinsko upravo. Muzzatiju naj bi po elektronski pošti nato pisal podžupan Gentile in ga spraševal, zakaj je v sklep vključil lokale za preživljanje prostega časa. Muzzati je odgovoril, da se je posvetoval s pravno službo občine, le-to pa naj bi vodil odvetnik, ki stanuje v bližini diskoteke Fly. »Slika, ki se izrisuje v zvezi z zloglasnim županovim sklepom, je osupljiva. Zgleda namreč, da je notranja sporočila med upravitelji in funkcionarji nekdo razširil v javnosti. Pričakujem, da bom kot občinski svetnik lahko preveril vsebino dokumentov, pred tem pa postavljam županu in podžupanu vrsto vprašanj. Kdo je elektronsko pošto posredoval navzven? Iz nje morda izhaja, da je občina privilegirala en sam lokal? Kako lahko pristojni odbornik in podžupan trdi, je je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči za rešitev Fly-ja? Kdo je torej ukazal Muzzattiju, naj spremeni sklep? Je župan dokument prebral, preden ga je podpisal? Zakaj nista Romoli in Gentile ponovno spremenila sklepa?« se sprašuje Portelli in ocenjuje, da si Goričani zaslužijo boljše upravitelje. Goriška DS se je včeraj oglasila tudi v zvezi s selitvijo trienija tržaške arhitekturne fakultete v Gorico. »Kdo bo plačal?« sprašuje tajnik Giuseppe Cingolani in ocenjuje, da bi bila novica pozitivna le v primeru, da bi stroške krila dežela FJK, in ne zgolj goriške institucije. Goriško grajsko naselje se je včeraj vrnilo v srednji vek. Oživili so ga vitezi, dame, vojščaki, rokodelci, trgovci in celo čarovnice, ki jih je v Gorico priklicala že tradicionalna aprilska prireditev Dies Domini. Včerajšnje lepo pomladno vreme pa je privabilo številne ljudi. Dvoboji vitezov, igre žonglerjev in nastopi sokolarjev bodo v veselje zlasti otrok na programu tudi danes, in sicer od 10.30 dalje. Živahno bo tudi na sejemskem razstavišču, kjer poteka vzorčni sejem Expomego; vstop je brezplačen. bumbaca krmin - Goriški gasilec Thomas Tonicello se pripravlja na ekstremni podvig Cilja na Guinessov rekord Z motorjem bo v začetku maja v 36 urah prepotoval enajst držav in prevozil preko tri tisoč kilometrov LAGO BLANCO PERITO i'ORENO 101 122 Pustolovec Thomas Tonicello http://thomastonicello. webs. com/ Thomas Tonicello, Krminčan, ki je po poklicu gasilec in je zaposlen v goriški gasilski kasarni, se pripravlja na ekstremni podvig, s katerim naj bi se vpisal v Guinessovo knjigo rekordov. »9. in 10. maja bom v 36 urah z motorjem prepotoval enajst držav in skupno prevozil preko 3.000 kilometrov. Na pot se bom odpravil iz Vidma, nato pa bom vozil po Sloveniji, Hrvaški, Madžarski, Slovaški, Poljski, Češki, Avstriji, Nemčiji, Švici, Liech-tensteinu in Italiji do startne točke,« pravi Tonicello in pojasnjuje, da bo opravljeno pot dokazala GPS naprava, na motorju pa bo imel pritrjeno tudi videokamero, ki bo potovanje posnela. Tonicello pričakuje, da bodo njegovemu podvigu sledile krajevni časopisi in televizije, mogoče pa bo vključen tudi v televizijsko oddajo o Guines-sovih rekordih, ki jo pripravlja zasebna televizijska mreža Canale 5. Goriški gasilec se bo na pot odpravil povsem sam, vozil pa bo motor Kawasaki versus 650. Zagotavlja, da bo na poti spoštoval vse hitrostne omejitve, sicer pa bo 87 odstotkov poti opravil po avtocesti, ostalih trinajst odstotkov pa po regionalnih cestah. Tonicello je pravi pustolovec. S terenskim vozilom je prečkal Aljasko in obe avstralski puščavi, udeležil se je ekstrem-nih dirk v Maleziji, Romuniji in drugih krajih, prepotoval je Mehiko, Tunizijo, Argentino in Čile, z avtomobilom znamke Toyota yaris je dosegel Moskvo. števerjan Pohoda, BrdAut in Kočani orkestar Pri kulturnem društvu Briški grič pripravljajo tradicionalno Prvomajsko slavje v Števerjanu. Tridnevno praznovanje bo potekalo na prireditvenem prostoru na Bukovju ob podpori SKGZ-ja in ZSKD-ja ter pod pokroviteljstvom občine Števerjan. Začelo se bo v petek, 1. maja, ob 17. uri z osrednjim dogodkom. Govornika bosta Alessandro Maran in Ace Mermolja, nastopila bo plesna skupina Metulj iz Pirana, za ples in dobro voljo pa bodo v nadaljevanju poskrbeli člani ansambla Modri val iz Kopra. Ravno tako prvega maja bo že v zgodnjih jutranjih urah potekal pohod s Trstelja v Števerjan, zadnji iz serije zahtevnejših pohodov mimo partizanskih obeležij. Letos bodo pohodniki startali pri Stjenkovi koči na Trstelju, se spustili v Renče, mimo Bukovice in biljenskih gričev prišli do Panovca. Pot jih bo dalje peljala do Solkana in po Štmavru in Podsa-botinu do Števerjana. Proga je zahtevna, zato je obvezna predhodna prijava. Prireditelji pa dajejo možnost tistim, ki se ne morejo udeležiti celotne proge, da se jim pridružijo od Solkana do Števerjana. Veliko pričakovanje vlada za koncert skupine Kočani orkestar iz Makedonije, ki bo v Števerjanu nastopila v soboto, 2. maja. V Balkan fest z začetkom ob 20. uri bosta uvedli domači rock skupini Live Killers in Grinders. Glasba Kočani orkestra priča o njegovi raznoliki narodnostni sestavi; glasbeniki so islamski Romi, ki govorijo turško, njihova kultura je blizu bolgarski, zaznavne so tudi primesi srbske tradicije. Poleg tega se v njihovi glasbi pogosto pojavlja predajanje solistične vloge od enega do drugega glasbila, kar je značilno za jazz glasbo. Kot je znano vsem njegovim poznavalcem, zna Kočani orkestar ustvariti edinstveno vzdušje, zato ga je zlasti v zadnjih petnajstih letih vzljubil tudi zahodni svet, ne nazadnje tudi po zaslugi filmov Emirja Kusturice. V nedeljo, 3. maja, bo na vrsti šport-no-rekreacijsko pobuda Spoznavajmo Brda. Pohodniki in ljubitelji hoje se bodo lahko sprostili na pohodu med Števerja-nom in Medano po progi, ki se vije med griči in stezami; ob 8. uri bodo pohodniki krenili z Bukovja in se povzpeli na Krminsko goro mimo Subide. Sledila bosta spust proti Plešivemu in pohod do Medane, kjer bo cilj. Tam bo krajši kulturni spored pred spomenikom padlim. Po lanskem uspehu prve izvedbe bodo tudi organizirali BrdAut, orientacijsko vožnjo z avtomobili po Brdih. Informacije o obeh pohodih so komurkoli na razpolago pri Silvanu Pittoliju (tel. 0481-884226), o BrdAutu pa pri Tamari Mizerit (tel. 334-2294517). pevma - Bogdana Bratuž in Anton Petje obiskala osnovno šolo Srečanje z igralcema Otroke je zanimalo, kako premagujeta tremo in kako se lahko na pamet naučita dolga besedila Učence osnovne šole Josipa Abrama sta prvega aprila obiskala gledališka igralca Bogdana Bratuž in Anton Petje, ki sta babica in dedek prvošolčka Jurija. Otroci so ju sprejeli s petjem in prizorčkoma, petošolci pa so na srečanju z njima prebrali besedilo o umetnosti, ki je iskanje lepega. Takšna je namreč tudi gledališka umetnost. »Gosta sta nam pozorno prisluhnila, potem pa sta nam orisala svoje gledališko življenje - so napisali pevmski otroci v svojem po- Bogdana Bratuž in Anton Petje med pevmskimi osnovnošolci ročilu o srečanju z gostoma -. Zaupala sta nam, kakšni občutki prevzamejo igralca, ko stopi na oder, kako prijetno mu je pri srcu, ko začuti odziv publike. Gospa Bogdana in gospod Anton sta igrala tudi v filmih, vendar sta kot filmska igralca pogrešala neposreden stik z gledalci. Gospod Petje je v mladih letih najprej študiral medicino, kmalu pa je spoznal, da je morda rojen za drugačen poklic. "Ko bi postal zdravnik, bi zdravil telesa, tako pa sem zdravil duše," je povedal. Na gledališki akademiji v Ljubljani sta se učila lepe knjižne izgovarja-ve, nastopanja, interpretacije proznih besedil in poezije. To sta nam dokazala, ko sta občuteno prebrala nekaj Župančičevih, Kettejevih in Prešernovih poezij. Učenci smo jima zastavili kopico vprašanj. Zanimalo nas je, katera je razlika med nastopom na odru in pred filmsko kamero, kako igralci premagujejo tremo, kako se lahko na pamet naučijo dolga besedila. Ob koncu smo jima navdušeno zaploskali in ju povabili, naj še prideta na obisk.« doberdob - »Prauce z varšta« S Smrdolinom otroci vzljubili gledališče Z animirano pravljico Smrdolin se je zaključil prvi del letošnjih »Prauc z varšta«, ki jih je priredilo društvo Jezero v Doberdobu. V nabito polni dvorani so tako otroci kot mamice uživali ob poslušanju zgodbe o čemerni čarovnici in živahnem di-hurčku. Čarovnico je odigrala sama organizatorka srečanj Luisa Gergolet, ki se v Feiglovi knjižnici že več let ukvarja s pripovedovanjem pravljic. Tokrat pa je stopil na namišljeni oder tudi devetletni Jakob Podveršič, ki se je imenitno odrezal v vlogi Smrdolina. Ob poslušanju prejšnjih pravljic, ki sta jih od februarja dalje odigrali tudi Giulia Battisti in Tamara Peteani, se je Jakob tako navdušil, da je sam prosil za sodelovanje. Igrica Smrdolin, ki se je zaključila s petjem in glasbo, je spodbudila tudi mnoge druge otroke, da so izrazili željo po sodelovanju na srečanjih s pravljico. V ta namen je društvo že organiziralo krajši gledališki tečaj za mlade med 8. in 14. letom starosti, ki se bo začel v ponedeljek, 27. aprila, ob 17.30 v prostorih društva Jezero v Doberdobu pod mentorstvom Jane Drasič in Valentine Sivec. (gl) Čemerna čarovnica / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 30. aprila 2009 1 7 štandrež - Priznanje združenja Via di Natale Nagrada za človekoljubje Dobrodelni ustanovi iz Aviana namenjajo izkupiček vsakoletne baklade Štandreška baklada decembra lani bumbaca Štandrežci so prejeli priznanje za svoje človekoljubje. Ob letnem občnem zboru združenja Via di Natale, ki zagotavlja brezplačno oskrbo za rakaste bolnike, asistira svojce bolnikov in upravlja ho-spic Via di Natale v Avianu, so jim podelili posebno priznanje, v kolikor že deveto leto zapored finančno podpirajo združenje in hospic. Kot znano, vsako leto prirejajo v Štandrežu nočno baklado, izkupiček prodaje sveč pa namenjajo dobrodelni ustanovi iz Aviana. Pobudnik baklade je rajonski svet, k njej pristopajo vsa vaška društva in župnija; lani decembra so jo priredili že devetič. Na svečanem sprejemu 17. aprila v kongresni dvorani sejmišča v Pordenonu so priznanje za Štandrežce izročili predsedniku rajonskega sveta Mariu Brescii. Letos so bili edini dobitniki iz goriške pokrajine. V lanskem letu je združenje Via di Natale prejelo skupno 1.266.450 evrov prostovoljnih prispevkov, ki so jih po deželi FJK zanje nabrali dobronamerni ljudje in združenja; iz Štandreža je prišlo 665 evrov. Lani so v hospicu sprejeli skupno 140 bolnikov (od 33. do 94. leta starosti), od tega 72 žensk in 68 moških, za skupno 3.080 dni hospitalizacije; poskrbeli pa so tudi za skupno 1.494 svojcev bolnikov in pacientov z dnevnim bivanjem v bolnišnici (»day hospital«). gorica - LEG Earle o ceni patriotizma V sredo predstavitev knjige Misijam zaveznikov v Julijski krajini in v okupirani Sloveniji med drugo svetovno vojno je posvečena knjiga z naslovom »Il prezzo del patriottismo. SOE e MI6 al confine italo-sloveno durante la Seconda guerra mondiale«, ki jo bodo predstavili v sredo, 29. aprila, ob 17.30 v knjigarni LEG na goriškem korzu Verdi. Ob avtorju Johnu Earleu bosta govorila Ivo Jevnikar in Marina Rossi. Laščakov obelisk Danes ob 9. uri se bodo v goriškem Podturnu začela praznovanja ob odkritju obnovljenega obeliska Antonia Laščaka, ki so ga na trg pred župnijsko cerkvijo postavili pred sto leti; ob 10.30 bo maša, med katero se bodo spomnili arhitekta. Proslava na Nanosu V spomin na eno prvih bitk primorskih partizanov in ustanovitev OF se bo ob 11.30 uri pri Abramu na Nanosu začela proslava, ki jo organizira Zveza borcev NOB Ajdovščina - Vipava. Slavnostni govornik bo Saša Vu-ga, sodelovali pa bodo MPZ Srečko Kosovel, Kvartet trobil slovenske vojske, trio harmonikarjev GŠ Vinko Vodopi-vec Ajdovščina, Peter Avbar, recitator-ji OŠ Draga Bajca iz Vipave in Zgodovinsko kulturno društvo Triglav. (nn) rupa - Včeraj začetek 40. praznika Jubilejna frtalja Danes popoldne nastop otroških pevskih zborov in ples Med včerajšnjimi nastopi na prireditvenem prostoru v Rupi bumbaca V Rupi se je včeraj začel jubilejni praznik Frtalje, ki ga v prirejajo že štirideset let. Dopoldne je v rupenski cerkvi zapel mirenski cerkveni pevski zbor, sploh pa se je ravno na podlagi stikov s sosedi iz Mirna porodil praznik frtalje. Pred drugo svetovno vojno so namreč mirenski pevci ob božiču in sv. Marku obiskali Rupo in s seboj na vozu prinesli tudi orgle, ki jih takrat v rupenski cerkvi ni bilo. Za pogostitev pevcev so Rupenci cvrli frtalje, pred štiridesetimi leti pa so tradicionalna srečanja prerasla v šagro. Včerajšnji kulturni program so oblikovali otroška pevska zbora Rupa-Peč in Zgo-nik ter pobratena zbora F. Bogovič iz Dobove in C. Silič iz Vrtojbe. Sledilo je tekmovanje v cvrtju frtalje, ki so jo tekmovalci pripravili vsak po svojem skrivnostnem receptu. Danes se bo praznik nadaljeval; ob 16.30 bodo nastopili otroški pevski zbori Vrh sv. Mihaela, Sovodnje, Štandrež in Kremenjak iz Jamelj. Sledili bosta tombola in ples z ansamblom Hram. Seveda bodo obiskovalci lahko okusili tipično frtaljo in druge jedi na žaru. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. B Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino V GORICI DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »Fast and Fourios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 15.30 »Ponyo sulla sco-gliera«; 17.30 - 19.50 - 22.00 »Che -LArgentino«. Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Fuori menu«. V GORICI JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Fast and Fourios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.00 »Animamente«: »Il segreto di Vera Drake«; 19.50 - 22.00 »Che - LArgentino«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ki-nemax d'Autore«: »Vuoti a rendere«. 40. praznik frtalje r Kupi Pričetek ob 16.30 Ttanes 26A. Nastop otroških pevskih zborov - Tombola z bogatimi nagradami Ples z ansamblom Hram Petek 1.5, Nastop MoPZ "A. Klančič" iz Mirna Pogovor z Alenko Florenin in Walterjem Devetakom, kandidata za mesto župana Sovodenjske Občine Dramska skupina iz Štandreža - Nagrajevanje otroškega ex-tempora Ples z ansamblom Happy Day Vsaki dan bo na razpolago material za otroški ex-tempore na temo našega praznika, v Najlepše risbe bodo nagrajene v petek 1 .maja. sodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. Čestitke OPZ Veseljaki iz Doberdoba se ponovno veseli uspeha svojih članic. Na regijskem tekmovanju mladih pianistov Primorske na Vrhniki je prejšnji teden KATARINA VISINTIN prejela zlato priznanje, VIDA GALLO pa bronasto. Obema iskrene čestitke in še veliko nadaljnjih uspehov. Ob 90. rojstnem dnevu čestitajo teti IVANKI iz Gabrij vsi Jurnovi nečaki iz Doberdoba in Poljan ter ji voščijo veliko zdravja, sreče in veselja. Ü3 Obvestila V TRŽIČU DANES KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.00 -18.45 - 20.30 - 22.15 »Fast and Furious - Solo parti originali«. Dvorana 2: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 16.00 - 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. Dvorana 4: 15.30 - 17.45 - 20.00 -22.110 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 16.00 »Mostri contro alie-ni«; 17.50 - 20.10 - 22.00 »Louise Michel«. V TRŽIČU JUTRI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Fast and Furious - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ki-nemax dAutore«: »The Wave - L'on-da«. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in po- m KD. BRIŠKI GRIČ pod pokroviteljstvom Občine Števerjan PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU 1. MAJA 2009 ob 17 00 OSREDNJI PROGRAM Govor: Alessandro Maran in Ace Mermolja, nastop plesne skupine Metulj, sledi ples z ansamblom MODRI VAL 2. MAJA 2009 ob 21.00 BALKAN FEST koncert: K0ČANI 0RKESTAR predskupini: Grinders in Live Killers 3. MAJA 2009 SPOZNAVAJMO BRDA ob 8.00 pohod ob 9.00 BRDAUT ob 19.00 ples: MAČKI www.brincell.net ««1=33 DANES, 26. APRILA, bo v dvorani Je-hovih prič v ulici Padlih borcev 2/A v Šempetru potekalo biblijsko predavanje z naslovom »Bog sprejme vse religije?« Ob 10. uri bo predavanje v slovenščini, ob 16. uri v italijanščini, ob 19. uri pa v španščini. DRUŽINSKA HIŠA NA PALKIŠČU je bila v četrtek, 16. aprila, tarča tatinskega pohoda. Neznanci so v notranjost vdrli skozi pritlično okno hiše na Pal-kišču 38, na ovinku ob glavni cesti, predvidoma med 8. in 15. uro, ko gospodarjev ni bilo doma. Ker se je tatvina zgodila pri belem dnevu in ob glavni cesti, domači upajo, da je morda kdo od krajanov ali mimoidočih opazil kaj nenavadnega. Zato pozivajo vse, ki so morda opazili sumljive ljudi ali avtomobile ali kar koli drugega, koristnega za preiskavo, da pokličejo na tel. 338-3176605. KULTURNO DRUŠTVO DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demi-triju (tel. 339-8667252). OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.do-berdob.it. OBČNI ZBOR ZSKD ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 28. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v dveh delih, in sicer v sredo, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu ter v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. 0 Prireditve MODRA'S GALERIJA KD Jezero iz Doberdoba prireja v sredo, 29. aprila, ob 20.30 glasbeni večer s triom Vrabec. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice v prostore knjižnice v ponedeljek, 27. aprila, ob 15. uri, kjer bo Tamara pripovedovala zgodbo Mali bober in odmev. ' . Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 347-1243400. Hi Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Prispevki Namesto cvetja na grob Sergia Ferfolie darujeta Paolo in Fabio Perrone z družinama 50 evrov za AŠD Sovodnje. V spomin na Sergia Ferfolio darujejo letniki 1941 320 evrov za AŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Ferdinanda Komjanca daruje Rikardo Štekar z družino 50 evrov za kulturno drustvo Briški grič. V spomin na Avgusta Lenardiča darujeta Alfreda Paoletti in David Sossou 50 evrov za vzdrževanje spomenika NOB v Pevmi. Pogrebi JUTRI V KRMINU: 14.00, Giovanni Pollencig iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče. Ponudbe veljajo do 6. maja 2009 Hlgermarket Emisteio ^^^^ ^^^ mo n f alco n e/tržic (GO) Kraj San Pob. ul ca Podíir Te) ÍWB1/J1Ó74Ü ^^^ pinedel¡4: ld.30-M.30 fid torb óo «¿ofe: NEPREKINJEN UfiNIKi V.00- 2030 ■ nídeíja: 9.10 - Í0.00 EMlSFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNÜ, FIUME VENETO (PN|l PERUGíA, SCÜRZE1 (VI), SI LEA VICENTA, VlTTQfelO VENETO (TV)r 2ANÉ (VI] VELIKO ARTIKLOV BREZ DODANE »MARŽE i ^RČrnoSJ Ekjtrii deviško (||j|■ FARCHfONI ta* Tunino MAREBU Testenine DE CECCO Jogurt SVELTIS5E it IJÍJ Jrííf Pralni ítrtj OAEWOO DWD FO 1 421 •AA * UD«* [(J-i>,- F Lq tannnf: M»I/H [Jitili.TifMj-jrHiHT fifi^Dzira Sd rn * bchn iz vat ickJa * í.}1^ .odio W Iujij lúqi T J - JhíaWgüIí l(t**¡M ^Tv j fcll» ^viriUn mAn ZZZ.'IJ Mobilni Telefon NOKIA 1209 *W|ari ■ b^roVi ■ frrJtrarr itVr ■itVkiWtiW ■ pGÍisfkra J ■ u1 jt ifj Pivo MAS TRO A^UÍRO ríie/tr Nedelja, 26. aprila 2009 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ob letošnjem 25. aprilu, dnevu odporništva Še pomnite tovariši ... Dušan Kalc Svet se naglo in vse hitreje spreminja. S težavo dohajamo to, kar se v realnem času steka z vseh koncev in krajev sveta skozi vse popolnejše informacijske kanale v našo zavest v obliki vesti in mnenj, predlogov in odločitev, gotovosti in dvomov, resnic in laži. Še preden prebavimo ena dejstva, nas že zasujejo nova, da nam je vse težje razumeti, kaj se pravzaprav dogaja okrog nas in čemu naproti drvimo. V razgledovanju okrog sebe skozi prizmo raznolikih tolmačenj, je izbira opcije vse težja. Občutek, da se stvari ne izboljšujejo, da se vrtijo okrog svoje osi, da smo nemočno obtičali sredi toka, je vse izrazitejši. Ob tem se rada polasti človeka tesnoba in neprijetna slutnja, da se vse vrtoglavo spreminja zato, da bi se v resnici nič ne spremenilo (če ne celo poslabšalo). Zdi se, kot bi vedno ena in ista logika razvrščala in razporejala dejstva in vesti. To je logika politične oportunosti, ki jo določata oblast in vladajoča kasta po svoji podobi in potrebi in ki se zdi danes še izrazitejša kot v preteklosti. Ta misel me nadležno preveva, ko iščem rdečo nit, s katero bi ob proslavljanju dneva odporništva in osvoboditve, 25. aprila, povezal preteklost z današnjostjo in jo projiciral v prihodnost. »Še pomnite tovariši«, mi zvenijo v glavi besede iz nekdanje radijske oddaje, ko so pričevanja preživelih borcev za svobodo, mnogih zapornikov in preganjancev ter redkih povratnikov iz uničevalnih taborišč utrjevala zgodovinski spomin na neko junaško obdobje upora proti zlu in skušala prikazati lepoto in pomembnost idej svobode, bratstva in enakosti ter tudi miru, družbene pravičnosti, solidarnosti in sožitja. Skoraj v isti sapi pa me z druge strani prešinejo besede razočaranja: »Zakaj smo se borili«, ki jih prav tako pogostokrat slišimo iz ust mnogih borcev, ko se ob spomenikih tistih, ki se niso vrnili iz gozdov, zaporov in taborišč, razgledujejo po neizmerni planjavi neobčutljivosti, hinavščine, sebičnosti, prostaštva, neetičnosti in hudobije današnjega sveta. »Še pomnite tovariši...«, se spet oglasi iz globin duše, »... kako smo se borili ramo ob rabi s pripadniki drugih na- rodov, kultur, jezikov, ver, kako smo skupaj trpeli in umirali, ne le, da bi pregnali osvajalca in zasužnjevalca, temveč tudi, da bi zgradili pravičnejšo in človeka vrednejšo družbo, da se ne bi več sovražili med sabo, da bi ne postavljali pregrad in jarkov med različno govorečimi, različno mislečimi, različno verujočimi... « »Zakaj smo se borili... » odgovarja spet drugi glas, «...ko pa nam že bežni pogled na stvarnost, v kateri živimo, kaže, kako majhno vrednost imajo danes ideje, ki so pred 64 leti dvignile človeštvo k svetlobi iz dolgega mraka, in kako šibka so postala pričakovanja po pravičnejšem svetu..." Res je, da malodušje in črnogledost ne sodita k proslavljanju zgodovinskega datuma, ki je začel vračati človeku dostojanstvo in zarisal nova velika upanja, res pa je tudi, da ne bodo zadostovale besede njegovega nostalgičnega poveličevanja, posejane z dobrimi nameni in željami, da bi lahko upali na resnično uveljavljanje človekovega dostojanstva in njegovih pravic. Treba bo pač še veliko, veliko truda, časa in dobre volje. In še marsičesa. Teden, v katerem smo se pripravljali na 64. praznovanje 25. aprila, nam je prinesel o tem zgovoren dokaz. To naj bi bil teden boja proti rasizmu in ksenofobiji v svetu, ki ju je še vedno vsepovsod na pretek. In v najrazličnejših oblikah. Z rasnim sovraštvom je po malem (ali obilno) okužen ves svet. Celo vedno več ga je in čedalje nevarnejši postaja. Izpadi proti Romom so na primer dokaj razviti tudi v naši neposredni bližini, kot pričajo nedavni proti-romski shodi sicer »naprednih« in celo narodno ogroženih Kraševcev. Da o širjenju ksenofobega pojava širom po Italiji sploh ne govorimo. Zelo zgovoren tovrstni primer smo zabeležili prejšnjo soboto na turinskem nogometnem stadionu, kjer se je izlil tur sovraštva proti črnopoltemu Italijanu Mariu Balotelliju in celo proti belopoltemu »ciganu« Zlatanu Ibrahimoviču. Protirasistično bitko naj bi na čim boljši način izpeljala v Ženevi druga konferenca Združenih narodov, potem ko je prva pred osmimi leti v južnoafriškem Dur-banu klavrno propadla, češ da je bila preveč antisemitistično usmerjena. In glej, tudi druga se žal ni obnesla. Nekatere države, med katerimi ZDA in Italija, so jo ob-trožile antisemitizma, še preden se je začela, in se je zato sploh niso udeležile. Nekatere druge so ostro reagirale na napadalni poseg iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je s svojim protiizrael-skega gneva polnim posegom še dodatno izpraznil kongresno dvorano. Vse skupaj pa se je izrodilo v občajno igro merjenja moči in netegovanja mišic med državami z odprtimi računi. Na škodo, seveda, resnične teme kongresa, to je boja proti rasizmu, ki je svetovnim mogotcem, od vedno bolj zaverovanim v boj za oblast, očitno deveta briga. Še zlasti klavrna se v tem okviru izkazuje vloga italijanske vlade, ki se odločno (in dokaj podrepniško ter hinavsko) postavlja proti Ahmadinedžadovemu antisemitizmu, a se dokaj medlo in nedorečeno loteva (ali se sploh ne loteva) internih pojavov rasizma na stadionih ter v vsakdanjem življenju, zlasti v odnosu do priseljencev.. Rasizem na pohodu je le ena od odprtih ran v svetovnem in državnem tkivu. Širi se gospodarska kriza in z njo brezposelnost, kar pomeni, da bredemo v vse ob-čutnejšo revščino. Vzporedno stopa družbena kriza in kriza vrednot, ko začenjajo prevladovati nezaupanje v pravila, ko se širijo kulturna poplitvitev, povprečnost, skrajni individualizem, uveljavljanje bolj prebrisanih. Zaskrbljujoče je tudi, da vse te pojave spremlja neka splošna zaspanost in neodzivnost razumniškega sveta. Ni čudno, da se zato nevarno prebujajo neofašistične skomine, da beležimo vse več primerov nestrpnosti in nasilja. Po zadnjih podatkih so se v Nemčiji v teku preteklega leta kazniva dejanja politične (skrajnodesni-čarske) narave pomnožila za 11,4 odstotka. Za Italijo ni točnih podatkov, a se da porast neofašističnega nasilja opaziti takore-koč s prostim očesom. Tudi pri nas so si skrunilci spomenikov in drugih znamenj slovenske prisotnosti v zadnjem času mar-ljiveje zavihali rokave. Snovi za razmišljanje ob 25. aprilu je skratka na pretek. Italijo pestijo nemajhne težave (in ne samo zaradi globalne finančne krize ali katastrofalnega potresa v Abrucih), ki jim sedanji politični razred ni kos. Berlusconijeva večina je bolj usmerjena v reševanje liderjevih osebnih, zlasti sodnih problemov kot v reševanje stvarnih problemov države, opozicija pa tudi ni sposobna pokazati večje energije. Italija ni v povojnem razdobju z moralnega vidika najbrž še nikoli zdrknila tako nizko. Res je, da politike ne delaš z moralo, prav gotovo pa je ne delaš bolje brez nje, kot bi rekel Andre Malraux. Po razdejanju, ki je sledilo Mussoli-nijevim avanturam, se je znala Italija (sicer z izdatno tujo pomočjo v strahu pred komunizmom) kmalu postaviti na noge. Sledila so razna razdobja, od sindikalnih uporov do znamenitega revolucionarnega leta 68, a prava možnost za korenitejšo prenovo in modernizacijo (ter moralizacijo) države se je pokazala ob zbližanju dveh glavnih strank, KD in KPI, z Morovim in Berlinguerjevim »zgodovinskim kompromisom«. Toda ugrabitev in umor Mora ter »svinčena leta« so pretrgala ta proces zbliževanja in v osemdesetih letih se je vnela bitka med dvema vizijama Italije, med tisto, ki so jo predstavljali Pertini, Berlinguer in Zaccagnini, ki so poudarjali pomen etike v upravno političnem življenju in svarili pred degeneracijo političnega sistema in tisto, ki jo je predstavljal Craxijev skrajni pragmatizem v senci subverzivnega načrta Gellijeve framazonske lože P2. Sprva je kazalo, da je prevladala prva vizija, ki je sprožila ostro protikorupcijsko akcijo, bolj znano pod imenom »čiste roke«, ter privedla do konca prve republike, toda s prihodom Berlusconija na oblast so se vsi dobri nameni o zajezitvi degeneracije političnega in upravnega življenja počasi razblinili. Danes se soočamo s sistemom, ki nas v marsičem spominja na programske smernice zloglasne lože P2. Posebno zanimivo je, da se Berlusco-nijeva priljubljenost, ne glede na njegove neverjetne, prej komične kot resne izpade, stalno veča. Te dni je njegov Giornale ustrelil vest, da je sploh najbolj priljubljen državnik na svetu. Za vso to popularnost nosijo torej v prvi vrsti zaslugo njegovi (in ne samo njegovi) časopisi ter predvsem televizijski kanali, tako njegovi zasebni, kot javni, nad katerimi si je zagotovil vso kontrolo, kot priča dogajanje prejšnjih dni, ko je prišlo do sramotnega porazdeljevanja stolčkov na RAI. Tako smo spet pri vprašanju odgovornosti sredstev javnega obveščanja. Že pred mnogimi leti, ko Berlusconija še ni bilo na prizorišču, je Pier Paolo Pasolini označil televizijo za najbolj avtoritarno in represivno sredstvo javnega obveščanja. »Medtem ko fašistično časopisje, je dejal, v bistvu ni bilo sposobno niti oprasniti duše italijanskega ljudstva, jo je novi fašizem, ki ga predstavljajo nova sredstva poročanja, ne le oprasnil, temveč razparal in oskrunil za vselej.« Kdove, kaj bi si Pasolini mislil danes, spričo neverjetne duhovne in kulturne revščine italijanske televizije ter njenega načrtnega manipuliranja. V takšnem vzdušju je tudi 25. april, kot simbol odpora proti nacifašismu in narodnega preporoda, na veliki preizkušnji. Nekateri bi ga radi kratkomalo ukinili, mnogi pa ga izvotlili globljega pomena ter postavili na isto raven partizansko osvobodilno gibanje in salojske fašistične bojevnike. Polemikam ni ne konca ne kraja in veliko vprašanje je, kaj bomo v tem pogledu še doživeli. Letos se je v proslavljanje prvič vključil sam premier Berlusconi, tisti, ki je izjavil, da »ni Mussolini nikoli ubil nikogar, svoje nasprotnike je le pošiljal na počitnice v konfinacijo«. V trenutku, ko pišemo te vrstice, ne vemo, kaj se bo zgodilo, nekaj pa je že vnaprej predvidljivo: potrebno bo še veliko naporov in budnosti vse demokratične, svobodoljubne in resnicoljubne javnosti, da se sedanje cefranje demokratičnega tkiva italijanske družbe in države, nevarnost uničevanja republiške ustave in propadanje vrednot odporništva zaustavijo. 25. april torej ne kot zgolj priložnost za nostalgično obujanje spomina, temveč kot izhodišče za ponovno vstajo zdravih sil v duhu enotnosti, čuta odgovornosti in solidarnosti proti slehernemu nadaljnjemu poskusu uresničevanja Gellijevega izročila. Za boljšo prihodnost. Naj zaključim z drobno vestičko, ki jo veliki tisk seveda ni objavil in ki se mi zdi po svoje pomenljiva za ta naš čas. Pred milansko sodno palačo na Korzu Porta Vitto-ria se je vsak dan postavil 53-letni G.D.C. s svojo harmoniko in spremljal sodnike in odvetnike, ki so šli mimo z notami znane italijanske partizanske pesmi Bella ciao. Hotel je na glasbeni način protestirati proti krivicam. Tako je namreč izjavil, potem ko jo milanski občinski odbornik za zdravje Gianpaolo Landi di Chiavena odredil, da ga pregledajo na psihosocialnem oddelku in preverijo, če obstajajo pogoji za njegov sprejem na psihiatrično zdravljenje. Tako je pač. V Italiji trenutno namreč ni obsodbe vreden kdor krade in laže, temveč kdor laž razkrinka in krajo prijavi. In torej ni kaznovan, kdor dela krivico, temveč kdor krivico obsoja. / 16 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR Izletniki Primorskega Dnevnika so se iz Turčije vrnili polni nepozabnih vtisov. To je namreč dežela, ki s svojimi barvami, vonji in okusi očara marsikaterega turista in včasih se je od vsega tega kar težko posloviti. Teden dni sicer ni veliko, a dovolj, da si obiskovalec ustvari vtis o deželi, njeni kulturi, zgodovini in navadah. OD ISTANBULA DO ANKARE IN ČUDOVITE KAPADOKIJE —i— v • • v I Turčija v očeh izletnikov Primorskega dnevnika Jasmina Strekelj Pred vami je reportaža, katere namen je prikazati Turčijo na neobičajen način, in sicer z očmi izletnikov Primorskega dnevnika, ki so se 27. marca odpravili na osemdnevne počitnice. Za organizacijo izleta je poskrbela slovenska turistična agencija iz Trsta Adriatica.net. Da bi čim bolje podoživeli vzdušje, ki je vladalo med potovanjem, smo povprašali nekatere izmed glavnih akterjev turške pustolovščine o njihovem doživljanju tamkajšnje realnosti. Telefonsko smo poskusili stopiti v stik z vsemi izletniki, naposled smo jih »ujeli« osem, tako iz Gorice kot iz Trsta. Na vprašanja so se v povprečju raje odzvale predstavnice nežnega spola, večina moških anketirancev je namreč raje prepustila »besedo« soprogam. Postavili smo jim različna vprašanja, od bolj splošnih (katera zanimivost jih je najbolj očarala, katere anekdote ne bodo pozabili, ali jim je bila hrana všeč itd.) do bolj »so-ciološko-antropoloških« vprašanj (katere kulturne razlike so jih presunile tako v pozitivnem kot v negativnem smislu, ali so zaznali razlike med Turčijo in Evropo oziroma Istanbulom in ostalo Turčijo inp.). Ker so v povprečju izletniki Primorskega dnevnika izkušeni potovalci in so mnogi med njimi že predhodno prekoračili evropski prag, nekateri pridobljeni odgovori ponujajo različne načine razmišljanja in dojemanja drugih kultur, v našem primeru tistih, ki niso zahodne. Istanbul, prihajamo! 1. dan, 27. marec 2009 Izletniki so lahko izbrali med odhodom iz Gorice, Trsta ali z Opčin. Dobro razpoložena posadka je tako okoli 10. ure krenila proti letališču Jožeta Pučnika oziroma ljubljanskemu Brniku, kjer se je vkrcala na letalo za Istanbul. Največja posebnost približno 15-milijonske turške metropole je njena zemljepisna lega, saj je edino mesto na svetu, ki leži na dveh celinah hkrati. Razprostira se namreč na severozahodu države ob Bosporski ožini, ki ločuje Evropo od Azije. Mesto je znano tudi kot Carigrad, historično pa kot Bizanc in Konstantinopel, vendar je od leta 1930 uradno ime prav Istanbul. Po nastanitvi in večerji v Hotel Grand Star v samem centru, so izletniki lahko zadihali turški »azijski zrak« med sprehajanjem po glavni nakupovalni ulici. Takoj do prestolnice 2. dan, sobota 28. marca 2009 Po zajtrku je izletnike čakal udoben avtobus, s katerim so se odpeljali do Ankare - mesta, ki ga je Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne republike Turčije, proglasil za prestolnico Turčije. Ankara je cvetoče turistično središče in upravno središče države od leta 1920. Leži sredi Anatolije ali t.i. Male Azije. Anatolski polotok tvori na- mreč med Črnim in Sredozemskim morjem osrčje države in predstavlja njen azijski del. Mesto je znano po bizantinski trdnjavi, ki se razprostira na vrhu hriba - vzhodno od starega mesta. Krajše poročilo o tem, kar so izletniki videli med potovanjem do Ankare, nam je skorajda v živo (preko elektronske pošte) posredoval organizator. Z avtobusom so se podali na 450 km dolgo pot: najprej so prečkali Viseči most, ki povezuje Azijo z Evropo. Peljali so se mimo industrijskega predela Istambula in mimo obale Mar-marskega morja. Pokrajina se je začela postopoma spreminjati, nižinsko močvirnato področje se je prelevilo v gričevnato pokrajino, polno velikih nasadov in lešnikov. Ko pa so se peljali mimo planote, ki presega 1.000 m, se je večina izletnikov začudila snegu, ki jih je spremljal mimo mesta Boula vse do Ankare. Prednost, da so izletniki potovali v tem letnem času je v tem, da ni bilo veliko turistov, v zameno pa so se morali odreči visokim temperaturam. Sledilo je kosilo v starem delu Ankare. Kot je v njihovi navadi, so izletnike sprejele domačinke, ki so pekle kruh. Skupino sta od začetka spremljali dve vodički, gospa Tatjana iz Slovenje in gospa Shakira iz Istam-bula (s predniki iz Črne gore). Gospa Sonja Kobal je med pogovorom poudarila zadovoljstvo, da je bila gospa Shakira izredno dobro podkovana. Edina težavica je bil jezik, saj nekate- ri ne obvladajo srbohrvaščine. Naposled pa so razlage razumeli, saj je iznajdljiva vodička uporabljala »sloven-sko-srbo-hrvaško mešanico«. Sledil je ogled Muzeja anatolskih civilizacij, ki je očaral marsikaterega izletnika. Anatolija je bila namreč od prazgodovine šteta za zibelko civilizacij. Zaradi starosti indoevropske hetitščine in luvijščine nekateri raziskovalci sumijo, da je Anatolija center, od koder so se razširili indoevropski jeziki. Sedanji prebivalci Anatolije pa so potomci turških ljudstev in govorijo predvsem turško. Ob meji z Irakom in Iranom pa živi številčna kurdska skupnost. Z avtobusom so se potem izletniki podali do orjaškega Mavzoleja Očeta Turkov oziroma Kemala Ataturka, ki se je po prvi svetovni vojni uprl zavezniški zasedbi velikega dela Turčije. Ustanovil je svoje narodno odporniško gibanje, ki je doseglo, da so zavezniki priznali turškemu narodu neodvisnost (24. junija 1923). Prav zaradi tega mu je Ljudska skupščina podelila vzdevek Ataturk oziroma Oče Turkov. Ankara kot mesto ni očarala vseh izletnikov. Nekateri so jo definirali »vojaško mesto«, drugi »precej revno in umazano ter z markantnim videzom islamske veroizpovedi«, tretji pa so jo celo označili za »depresivno« v primerjavi z Istanbulom. Po večerji so se izletniki lahko oddahnili v udobnem Hotelu Sergah. Preko Hatuše do Avanosa, osrčja Kapadokije 3. dan, nedelja 29. marca 2009 Jutranji odhod iz mesta se je vil vzdolž barakarskega naselja. Revnemu predmestju je sledila slikovita pokrajina. Izletniki so bili namreč namenjeni v pretežno gorato pokrajino v vzhodni Mali Aziji, imenovano Kapadokija, kjer so imeli svoje trgovske kolonije že Asir-ci. Na njenem ozemlju je niz pomembnih arheoloških najdišč in mnogih krščanskih arhitektonskih spomenikov, samostanov in cerkva, ki segajo od V. do XIII. stoletja. Prisotni so si najprej v Hatuši ogledali ostanke nekoč mogočne hetitske civilizacije in so šele nato dosegli osrčje Kapadokije, mesto Avanos, ki ob bogati turistični ponudbi slavi tudi po tradicionalni produkciji keramičnih izdelkov. Tu se je en izletnik preizkusil v proizvodnji keramičnih izdelkov in med tem spravil v dobro voljo ostale. Potniki so nato prespali v Hotelu Yiltok. Joj Kapadokija, kako si neverjetno očarljiva! 4. dan, ponedeljek, 30. marca 2009 Po zajtrku je pester program vključeval celodnevni izlet po antični pokrajini Kapadokiji. Ustavili so se v Urgupu in Zelveju. Doživetja tega dne so marsikateremu izletniku ostala zapisana v spominu. Videli so nekdanja bivališča, apnenčaste stolpiče (dimnike), cerkve in samostane, vklesane v skale. Do leta 1956 so v teh votlinah živeli ljudje. Ta čudež narave sta geološko ustvarila izbruha dveh vulkanov. Izletniki so se nato povzpeli na razgledno točko, ki jim je ponudila enkraten razgled vseh izklesanih pečin. Vreme je bilo uradno naklonjeno obiskovalcem, če upoštevamo, da je teden prej divjala tam mino snežna nevihta. Na tem področju obratujejo tudi delavnice domače obrti - tkanje preprog in izdelovanje okrasnih predmetov iz oniksa. Seveda brez kupovanja ni šlo. Ogled proizvodnje preprog je navdušil nekaj udeleženk izleta, ki so si enega le privoščile, vendar ga večinoma niso nosile v njihovih kovčkih. Za to je bil večinoma zadolžen moški spol, ki si je lahko »napasel« oči zvečer, v restavraciji Yasar Baba. Folklorni program je namreč vključeval tudi nastop treh trebušnih plesalk, ki so s spretnimi in vabljivimi gibi prepričale nekaj gostov, da so se prepustili k plesu. Ostali so mnenja, da so se »novopečeni plesalci turške glasbe« kar dobro odrezali. Izletniki so nato prenočili v Hotelu Ylitok. Nepozabni trenutki v Kapadokiji in na letališču 5. dan, torek 31. marca 2009 V torek so se izletniki podali na ogled podzemnega mesta Kaymakli, nekaterih manj znanih, a veličastnih dolin v osrčju Kapadokije. Avtobus je nato krenil proti Kayseriju. Tam so se udeleženci »s kako težavo« vkrcali na letalo, ki je v večernih urah pristalo v Istanbulu. Sledila je namestitev v Hotelu Marble in večerja v restavraciji. Kdor si je želel, se je nato še dodatno sprostil v bližnjih lokalih in bifejih. Nekateri kafiči so obratovali kar do treh zjutraj. Večina izletnikov je Kapadokijo proglasila za »nepozabno«. Gospa Ne-rina Bordon, ki že 18 let hodi na izlete Primorskega dnevnika, se bo z veseljem vedno spominjala prekrasne Palače Topkapi in Plave mošeje v Istanbulu, kar pa ji bo vedno ostalo tudi v srcu je »Kapadokija s svojim enkratnim podzemnim mestom, ki se vije kar 70 m pod zemljo«. Kljub fizičnemu naporu ji je ogled bil zelo všeč. Da je bil tale dan res bogat doživetij, vendar posebno naporen, potrjuje gospa Marisa Mosetti, ki se je zaradi fizičnih naporov odrekla podzemnemu izletu. Vseeno pa ji je Ka-padokija izredno ugajala. Njen mož, Oscarre (Oskar) Ussai, pa je videl tudi podzemno naselje in se zanj navdušil. Sonja Kobal je Kapadokijo definirala »kot na luni, nekaj enkratnega«. Za nepozabno so proglasili tudi anekdoto na letališču Kayseriju. Posredujemo vam krajše poročilo. Večini izletnikov bo namreč ostal globoko v spominu masivni odhod bodočih Hadžijev v Meko in potovanje z njimi v letalu. Hadži je namreč beseda arabskega izvora in lahko pomeni tako muslimana, ki je že romal v Meko, kot kristjana, ki je romal v Jeruzalem. Zgodilo se je, da so se naši izletniki znašli nekako »obkoljeni in preplavljeni« od ogromne gneče, od katerih je bilo približno dvesto bodočih - v belo-oble-čenih in večinoma s prekritim obrazom - Hadžijev, in trikrat toliko sorodni-kov-spremljevalcev. Romanje v Meko je izredno pomemben dogodek v življenju muslimanskega vernika in je zato običajno, da se z njim veseli cela družina oziroma, točneje, celo sorodstvo: mož, vse žene z vsemi otroci, bratje, sestre, sestrične itd. Problem je nastal, ko so vsi potniki in predvsem spremljevalci istočasno »vdrli« v moderno, a vendarle majhno letališče. Trajalo je kar nekaj časa, da so se vsi izletniki prebili do sedeža na letalu. Nazadnje je podvig uspel tudi tistim sedmim »nesrečnim« izletnikom, ki jim je bil začetno onemogočen sam vhod v letališče. Tudi sam let ni bil dolgočasen, saj so bili turisti v veliki manjšini (približno 70:230). Nekateri izletniki so se ob vsem / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. aprila 2009 17 tem malce prestrašili, drugi »zabavali« ob opazovanju neobičajne scene, tretje pa je dogodek malce presunil, ker so videli, da se turška policija ni pretirano sekirala za skoraj pomečkane turiste. Nazaj v Istanbul 6. dan, sreda 1. aprila 2009 Šesti dan potovanja je bil namenjen izključno ogledu znamenitosti Istanbu-la. Najprej je potekal ogled veličastne Hagije Sofije, zgrajene v VI. stoletju pod cesarjem Justinijanom, ki je žal še vedno v popravilu. Danes je nekdanja bizantinska cerkev in nato mošeja preurejena v muzej. Sledil je ogled rimske cisterne - mogočnega zbiralnika vode. Po kosilu so se neutrudni izletniki sprehodili po nekoč orjaškem hipodromu in si ogledali Mošejo sultana Ahmeda I., imenovano Modra mošeja zaradi prevladujoče barve v njenem okrasju, ter občudovali sugestiven dvorec otoman-skih sultanov - Topkapi (od XV. do srede XIX stoletja). Palačo Topkapi je dal po osvojitvi mesta postaviti sultan Meh-med II. Razkošen kompleks vključuje obsežna dvorišča, paviljone, mošeje, bazene. V čudovitih dvoranah so razstavljene zbirke orožja, kuhinjska posoda, izdelki iz porcelana in druge dragocenosti ter številne relikvije, ki so povezane s prerokom Mohamedom. Program je predvideval tudi prijeten obrok s prekrasnim pogledom na Bosporsko morje. Prenočevanje v Hotelu Marble. Še vedno Istanbul 7. dan, četrtek 2. aprila 2009 Predzadnji dan počitnic je najverjetneje najbolj razveselil nežni spol, saj je bilo geslo dneva »shopping«. Izletniki so lahko tudi uživali v živahno- sti turškega vsakdana. Obiskali so znamenito pokrito tržnico (Kapali čaršija). Tale bazar razpolaga s štiri-tisočimi pisanimi trgovinicami, ki ponujajo izdelke iz zlata, srebra, bakra, keramike, usnja itd. Skratka, dobrin za vse okuse. Med tistimi, ki se je preizkusila v barantanju, je tudi gospa Diana Marche-sich, ki se je naposled odločila za tipični šal, imenovan »pashmina«. Ko se je sprehajala med stojnicami je večkrat za sabo slišala prodajalce, ki so v italijanščini ponavljali »no fregatura, no fre-gatura«. Pred ribjim kosilom pod Visečim mostom je sledil ogled egipčanske tržnice oziroma bazarja začimb. Nato so se izletniki podali na dveurni izlet z ladjo po Bosporski ožini. Na žalost sta veter in megla preprečila idealen razgled. Večerjali so v živahnem nočnem klubu Kervansarayu, kjer so zaplesale zapeljive trebušne plesalke, prenočili pa v Hotelu Marble. Istanbul in Turčija v primerjavi z Evropo Turčija je dežela, ki s svojimi barvami, vonji in okusi »omami« marsikaterega turista. Včasih se je težko posloviti od vsega tega. Gospa Sonja Kobal je Istanbul obiskala že pred kakimi desetimi leti. Opazila je številne razlike: »Mesto je danes neprimerno bolj urejeno in predvsem čisto. Takrat je bilo veliko stavb v gradnji, danes pa je večina teh dokončanih«. Istanbul je torej dojeto kot evropsko mesto ali če si izposodimo besede gospe Diane Marchesicheve »bolj podobno Zagrebu ali Beogradu kot tipičnemu azijskemu mestu«. Vsi izletniki po vrsti pa se strinjajo, da komaj podani opis Turčije velja izključno za Istanbul. Mnogi so predeli v Turčiji, kjer vladata revščina in umazanija. Kljub temu, da je že Ataturk strogo ločil državo in vero, ukinil sultanat in kalifat (interese ljudstva od takrat zastopa ljudska stranka in gospodarstvo vodi država), prepovedal ženskam zakrivanje obraza s feredžo (1925), uvedel civilno pravo, razglasil enakopravnost žensk (1932), uzakonil pasivno in aktivno volilno pravico za ženske, je današnje stanje žensk, predvsem v ruralnih in revnejših pokrajinah, nevedno kot na papirju. Za razmislek pojasnilo vodičke Shakire: »Tudi dandanes se zgodi, da je vrednost ženske v bolj obubožanih predelih Turčije enakovredna vrednosti pičlih dveh krav«. Značilnosti turške kuhinje V glavnem skorajda vse tipične turške jedi vsebujejo dodatek česna, mete, peteršilja, origana in tolčene paprike. Turška kuhinja je bila nekaterim izletnikom »nepričakovano všeč«, kot je izjavila gospa Ankica Sedmak. Katere pa so tipične turške jedi? Nepogrešljiv del turške prehrane sta prav gotovo svež sir in jogurt, ki ga strežejo kot napitek, prilogo h glavnim jedem ali osnovo za namaze. To sta na primer Hay-dari - zeliščni jogurtov namaz ali Tarator - zelenjavni jogurtov namaz. Ugodni klimatski pogoji v mediteranskem in črnomorskem delu Turčije omogočajo bogat izbor zelenjave. Šte- vilne jedi so pripravljene iz jajčevcev, bučk, paradižnika in druge zelenjave ter dopolnjene z rižem ali različnimi vrstami žit (npr. bulgar). Znane so predjedi, imenovane meze, ki so lahko mrzle ali tople in so večinoma zelenjavne ali ribje. Okusni so tudi trtni listi, polnjeni z rižem, burek s sirom ali mesom, piščančja in druge solate ter čorbe iz rdeče leče z limono ali kremne juhe. Najbolj znana mesna jed je kebab iz telečjega ali piščančjega mesa. Jedo tudi jagnjetino. Sladice pa so običajno pripravljene z medom, lešniki, mandlji, pi-stacijami ali sadjem, kot Baklava ali Ka-dayif (tanki rezanci, preliti s sladkornim sirupom). Tudi gospa Diana Marche-sich je hrano ocenila za »dobro«, gospo Leon Mario in njenega moža Maria Gaeta pa ni stoodstotno prepričala, saj sta menja, da ob nizki zunanji temperaturi jima hladne jedi niso ležale, denimo, meze, saj »moramo upoštevati, da je bilo mraz. Tako v Ankari kot Ka-padokiji, ki je bila še delno zasnežena. Drugače pa nama je bil izlet zelo všeč«. Zakaj že domov? 8. dan, petek 3. aprila 2009 Po zajtrku se je malce utrujena, a na splošno zadovoljna skupina izletnikov Primorskega dnevnika pripeljala do letališča in z letalom odletela do Brnika. Pred tem pa so vsi še prisrčno pozdravili prijazno Shakiro. Sledila je vožnja do doma. (JS) 1 8 Nedelja, 26. aprila 2009_NEDELJSKE TEME Pod naslovom: predstavitve zbornika se je v Evropskem parlamentu udeležilo veliko poslancev Desno: Csaba Tabajdi Spodaj: naslovna stran novega zbornika ZBORNIK OB 25-LETNICI DELOVNE SKUPINE ZA MANJŠINE V EVROPSKEM PARLAMENTU n • • v • Samo zadovojne manjšine anKo zagotavjajo » » staDi nost evropske aruzoe v Predsednik delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu, madžarski socialist Csaba Tabajdi, je ob koncu mandata in ob 25. obletnici delovanja tega sicer neformalnega telesa evropskega parlamenta izdal zajeten zbornik, ki nekako obnavlja prizadevanja za zaščito manjšin na evropski ravni v vseh teh letih. Zbornik z zelo pomenljivim naslovom »Manjšine Evrope, združite se!« na skoraj 800 straneh obravnava vse manjšinske aspekte, o katerih je tekla beseda v zadnjem mandatu in besedila glavnine predstavnikov manjšin, njihovih organizacij ter ustanov, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko, ki so se v zadnjih petih letih zvrstili na zasedanjih delovne skupine za manjšine. Rezultat tega dela je izredno zajeten in popoln zbornik, ki je do neke mere tudi priročnik, saj poleg avtorskih tekstov vsebuje tudi vsa besedila, ki jih je v tem mandatu v zvezi z manjšinami odobril Evropski parlament. Knjiga se začenja s pomembnim posvetilom: namenjena je tistim članom Evropskega parlamenta, ki so se še posebej ukvarjali s problematiko narodnih oziroma jezikovnih manjšin; med temi so tudi kasnejši prejemnik Nobelove nagrade za mir, severnoirski laburistični poslanec John Hume, italijanski socialist Gaetano Arfe, avtor prve resolucije evropskega parlamenta o manjšinskih jezikih leta 1981 in grof Franz Ludwig von Staufenberg, avtor besedila o gospodarski zaščiti manjšin, sicer pa poznan kot sin avtorja spodletelega atentata na Hitlerja (o katerem so pred kratkim posneli film z Leonardom Di Capriom v glavni vlogi). Namen te knjige pa poslanec Tabajdi navaja že na manšeti, kjer ugotavlja, da se mora Evropska unija soočiti z veliko kon-tradikcijo, to je z dejstvom, da najpomembnejša organizacija stare celine ni oblikovala pravno zavezujočega sistema zaščite manjšin in ustreznega kontrolnega mehanizma. »Evropska unija je od novih držav članic zahtevala nekaj, česar sama nima in česar od starih članic ni nikoli zahtevala ,« je zapisal Tabajdi, ki tudi opozarja, da samo najbolj zakrknjeni nacionalisti lahko za- nikajo, da je vprašanje tradicionalnih narodnih manjšin (te predstavljajo približno 8 odstotkov prebivalstva) in priseljencev (teh je za 6,5 odstotka prebivalstva) eden največjih izzivov Evropske unije.Tu postavlja Tabajdi vrsto vprašanj. Katere zahteve narodnih manjšin ocenjuje Evropska unija za legitimne? Kateri mednarodni forum bi lahko ali bi moral razsojati o teh vprašanjih in na osnovi katerih načel? Kakšen ključ primerjave lahko upoštevamo, ko gre za vprašanje narodnih manjšin oziroma njihovih pripadnikov? Po njegovem mnenju, velja tu samo en kriterij: ali se manjšine oziroma njihovi pripadniki počutijo doma, ali so zadovoljni s svojim stanjem in ali lahko odločajo o svoji usodi. »Samo zadovoljne narodne manjšine lahko zagotavljajo stabilnost evropske družbe,« ob koncu ugotavlja madžarski poslanec. Zbornik sam je razdeljen na vsebinska poglavja. Prvo poglavje vsebuje nekaj splošnih besedil, med katerimi po funkciji izstopa besedilo predsednika Evropskega parlamenta Hansa-Gerta Poetteringa, svoje poglede pa so posredovali tudi evropski komisar za kulturo Jan Figel, predsednica madžarskega parlamenta Katalin Szili in madžarska ministrica za zunanje zadeve Kinga Goncz. Drugo poglavje vsebuje vrsto besedil o prizadevanjih za vzpostavitev evropskega pravnega okvira za zaščito manjšin; v njem je vrsta predlogov, pa tudi kronika številnih neuspelih poskusov, da bi do take zaščite prišlo. Tretje poglavje obravnava nekatere primere avtonomije manjšin; tu se kot dokaj uspešni modeli prikazujejo Južna Tirolska, Katalonija in Baskija, kot model z velikimi problemi pa stanje Lužiških Srbov. Četrto poglavje je bolj jezikovno usmerjeno, saj obravnava pomen zaščite jezikov oziroma uveljavljanja jezikovnih pravic; tu so prikazani nekateri modeli, kot na primer valižanski, ki temeljijo prav na jezikovnih pravicah. Peto poglavje vsebuje vrsto stališč in dokumentov, ki so vezani na delovanje delovne skupine za manjšine oziroma na predloge, ki so jih postavljali člani te skupine v zvezi s splošno jezikovno politiko. Najdaljše, šesto poglavje, ki obsega skoraj 300 strani, pa obravnava dejavnost delovne skupine za manjšine glede na posamezne regije oziroma jezike. Razdeljeno je na sedem vsebinskih točk, in sicer na me-detnične odnose na Zahodnem Balkanu, na promocijo pravic madžarske manjšine na območju Karpatov, na vprašanja slovenske manjšine v Avstriji in v Italiji, na problematiko rusko manjšine v Latviji in v Estoniji, na ugrofinske manjšine v Rusiji, na regionalne jezike oziroma narodne manjšine v Franciji in na vprašanje Tibeta, ki so ga obravnavali po lanskih nemirih. Zadnje, sedmo poglavje vsebuje dokumente, ki jih je v tem mandatu sprejel Ev- ropski parlament v zvezi z manjšinami, priložen pa je še seznam članov delovne skupine za manjšine in seznam vseh sej delovne skupine od decembra 2004 do novembra 2008 z glavnimi točkami dnevnega reda. Pozornost tudi slovenskim manjšinam Kot omenjeno, je v šestem poglavju ena izmed točk namenjena tudi Sloveniji in slovenskim manjšinam. Ta točka vsebuje tri prispevke, zabeležko razprave o Slovencih v Italiji in Avstriji, ki jo je delovna skupina opravila 7. julija 2005 in predsednikov povzetek te razprave. Avtorica prvega od treh prispevkov je avstrijska evropska poslanka, pripadnica liberalno-demokratske skupine Karin Resetarits. Njen prispevek o slovenski manjšini na Koroškem ima pomenljiv naslov »Oblegana skupnost«. V njem obnavlja zgodovino koroških Slovencev in med drugim opozarja na dejstvo, da je 7. člen državne pogodbe bistvenega pomena za pravno zaščito slovenske manjšine na Koroškem in na avstrijskem Štajerskem. Prepričana je, da bi morala biti slovenščina na Koroškem in Štajerskem ter hrvaščina na Gradiščanskem priznana kot uradni jezik poleg nemščine, na teh območjih bi morali biti tudi vsi javni napisi dvojezični. Dejansko pa slovenščine v javnih uradih ne sprejemajo oziroma jo sprejemajo v zelo majhni meri. Zelo problematično pa je dejstvo, da Avstrija namerno ne izvaja razsodb ustavnega sodišča iz let 2001 in 2005 o dvojezičnih napisih. Vsa manjšinska zakonodaja določa pravice manjšin na osnovi števila pri- Minorities of Europe Unite! Minorites europčennes, unissez-vous! Minderheiten in Europa vereint euch! padnikov manjšine v posameznih občinah, to pa je zelo problematično, ker tako postane manjšina talec popisov prebivalstva. Poslanka tu navaja tudi druge razsodbe ustavnega sodišča in svoj prispevek končuje z ugotovitvijo, da Avstrija če ni sprejela ustrezne zakonodaje za izpolnjevanje obvez iz državne pogodbe glede zaščite slovenske manjšine. Slovenska evropska poslanka Ljudmila Novak, pripadnica Evropske ljudske stranke, je svoj prispevek namenila Sloveniji in njenim manjšinam, s pomenljivim naslovom »Zgledna praksa«. Uvodoma je opozorila, da tako definicijo pripisujejo Sloveniji v tujini, kjer jo pogosto omenjajo kot eno izmed držav z zadovoljivo pravno zaščito narodnih manjšin. Po njeni oceni je prav ustrezna zaščita manjšin pomemben pokazatelj ravni demokracije v sodobni pluralistični družbi. V zgodovini so se z manjšinami prepogosto okoriščali, jih manipulirali in izkoriščali, vendar je bila to vselej kratkoročna politična igra. Slovenska ustava priznava in ščiti italijansko in madžarsko manjšino, katerima zagotavlja status avtohtonosti, posebno pozornost pa namenja Romom, še zlasti v izobraževanju. V zvezi z Romi obstajajo tudi nekatere težave, predvsem na področju zaposlovanja, tudi glede na dejstvo, da Romi vztrajajo pri nekaterih tradicionalnih dejavnostih sive ekonomije. Manjšinam iz drugih republik nekdanje Jugoslavije pa ni zajamčen status avtohtonosti. Slovenija je tudi pristopila k vsem pomembnim mednarodnim konvencijam v zvezi z zaščito manjšin. »Prepuščeni političnim prepihom« pa je naslov prispevka o slovenski manjšini v Italiji, ki ga je napisal goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič. V njem uvodoma posreduje bralcem osnovne podatke o slovenski manjšini v Italiji, o njeni zgodovini in o asimilaciji v zadnjem stoletju, še zlasti v videmski pokrajini. Ta asimilacija se je nadaljevala, pa čeprav v prikriti obliki, tudi v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja. Leta 2001 je bil odobren zaščitni zakon, vendar se ta zakon izvaja v premajhni meri, da bi lahko prišlo do korenitih sprememb stanja manjšine. Na narodnostno mešanih območjih sicer s strpnostjo gledajo na manjšino, njene prisotnosti pa ne pojmujejo kot vrednoto. V zadnjem delu svojega prispevka pa Marinčič načenja nekatere aktualne teme, kot na primer vprašanje, ali naj se manjšina zapira vase, ali naj se odpira dialogu. Opozarja tudi, da v stanju »nepopolne dvo-jezičnosti« manjšinski jezik dejansko izgublja, kot pozitiven znak pa navaja povečanje vpisov v slovenske šole. Med potrebnimi ukrepi navaja vključevanje slovenščine v večinske šole, ob koncu pa se zaustavlja še pri širitvi Evropske unije in opozarja, da predstavlja vstop Slovenije v Evropsko unijo edinstveno priložnost za manjšine v teh krajih. Ob koncu vsebuje ta del zbornika še opomnik z zasedanja delovne skupine za manjšine 7. julija 2005, na katerem je vprašanja slovenske manjšine v Italiji obrazložil deželni svetnik Mirko Špacapan, in zaključke predsednika Csabe Tabajdija, ki je med drugim pozval Italijo, naj izvaja zaščitni zakon in naj ratificira Evropsko listino za regionalne ali manjšinske jezike. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 26. aprila 2009 19 S pravimi odmerku fosforja pri gnojenju vinske trte je možno doseči optimalne vsebnosti sladkorja v grozdju, izboljša se aromatičnost vin in njihova struktura. Pri rdečih sortah se okrepi tudi vsebnost barvil, pri belih pa močneje izstopa fenolna komponenta POMEMBNO ZA VINOGRADNIKE Novosti v zvezi z gnojenjem vinske trte (2. del) Strokovna služba Kmečke zveze 29. APRILA Srečanje o varstvu vinske trte Strokovna služba Kmečke zveze vabi vinogradnike na strokovno srečanje, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 20.30 na kmečkem turizmu Milič Andrej v Zagradcu, 2. Srečanje prirejata družbi DU POINT in COMPO, na pobudo podjetja CONSORZIO AGRARIO iz Ronk, v koordinaciji s svetovalno službo Kmečke zveze. Na srečanju bosta obravnavani dve izredno zanimivi temi: varstvo in foliarno gnojenje vinske trte. O prvi temi bosta predavala strokovnjaka družbe DO PONT dr. Nicola Pes in enolog Ranieri Fedel, ki bosta podala analizo stanja z ozirom na varstvo trte v letu 2008 in nakazala smernice za varstvene posege v tekočem letu. Prav tako zanimivo in aktualno bo predavanje o foliarnem gnojenju trte dr. Guida Maffolija, strokovnega izvedenca družbe COMPO. To opravilo se vedno bolj uveljavlja kot dopolnilno gnojenje k talnemu gnojenju in ga uspešno uporabljamo predvsem za dognojevanje z mikroelementi, katerih pomanjkanje je na našemu območju razmeroma pogost pojav. Prvi del smo namenili novostim v zvezi z gnojenjem vinske trte, ki zadevajo dušik. Danes bomo posvetili svojo pozornost ostalima dvema važnejšima makroelementoma fosforju in kaliju. FOSFOR (P2O5) Pomen fosforja za vinsko trto. Fosfor je gradnik beljakovin in vseh rastlinskih delov, vpliva na dobro cvetenje in oplodnjo ter pospešuje zorenje grozdja in mladik. Znaki pomanjkanja.Ob pomanjkanju fosforja je rast trte slaba, nastanejo motnje v cvetenju ter pride do osi-panja. Listi se slabo razvijejo, ostanejo majhni in predčasno odpadejo. Določitev gnojilnega odmerka fosforja.Tudi za določitev točne količine fosforja je treba upoštevati več dejavnikov, predvsem pa količino pridelka in založenost tal s tem elementom. Številni poskusi so pokazali, da znaša potrebna količina fosforja za pridelek 70 - 80 stotov grozdja na ha in ob srednje visoki preskrbljenosti tal, 30 do 35 kg tega hranila na ha, kar je za dobro tretjino manj od odmerka, ki so ga strokovnjaki svetovali do danes (50 - 60 kg/ha). Čas gnojenja in čas odvzema fosforja.Trta odvzema ta element predvsem v začetni fazi cvetenja, pozno poleti in zgodaj jeseni. Zahteve po tem elementu pa so največje ob cvetenju, ob zaprtju grozda in ko se začnejo jagode mehčati pa do dozorenja. S fosforjem gnojimo lahko v enem samem odmerku jeseni ali ob koncu zime. Možno pa je tudi gnojenje v dveh delih, deloma jeseni deloma pa pred začetkom brstenja. Učinki pravilnega gnojenja na kakovost grozdja.Pozitivni učinki v vinu so zaznavni zaradi optimalne sinteze sestavin, ki dajejo vinu aromo, meh-kost in nežnost. KALIJ ( K2O) Pomen kalija za vinsko trto. Kalij uravnava oskrbo z vodo, aktivira encime, vzdržuje pritisk v celicah ter sodeluje pri nastanku ogljikovih hidratov (sladkorja). Znaki pomanjkanja.Listi postanejo svetleči, rahlo mehurjasti, barva listov se spremeni. Listi belih sort por-javijo, listi rdečih sort pa postanejo rdečkasti. Listni rob rjavi in se viha navzdol. Na grozdju pride do zastoja v rasti in dozorevanju. Določitev odmerka.Ob že navedenem hektarskem pridelku se svetuje gnojenje z 80 - 100 kg/ha, kar v glavnem potrjuje do danes svetovane gnojilne odmerke za kalij. Čas gnojenja in čas odvze-ma.Do največjega odvzema tega hranila pride ob koncu poletja - začetku jeseni ter ob koncu cvetenja. Največje zahteve pa ima trta pred cvetenjem, po oploditvi, pred zaprtjem grozdja in ob času zorenja. Na splošno velja pravilo, da so zahteve po kaliju najvišje, ko je na trti prisoten grozd. S kalijem gnojimo jeseni ali ob začetku brstenja. Lahko gnojimo samo enkrat ali v dveh odmerkih. Glede na pomembno vlogo, ki jo ima kalij pri nastanku sladkorja je koristno gnojiti s tem hranilom tudi preko listov. Učinki pravilnega gnojenja s kalijem na kakovost vin.S pravilnimi odmerki pri gnojenju s tem hranilom so bili dosežene optimalne vsebnosti sladkorja v grozdju in s tem visoka alkoholna stopnja, izboljšala se je aromati-čnost vin in njihova struktura, pri rdečih sortah pa tudi vsebnost barvil ter zaznovanost grozdnih sadežev, pri belih pa je močneje izstopala fenolna komponenta. DO PRVE POLOVICE MAJA V nobenem vrtu naj ne manjkajo plodovke Od sedaj naprej, vse do prve polovice maja je čas, da presadimo na prosto plodovke, kot so paradižnik, bučke, kumare, jajčevec in paprika. To seveda, če nam vreme dopušča. V slučaju pa, da so temperature, posebno ponoči, še nizke, pokrijemo posajene rastlinice s paj-čevinastim vlaknom. Rastlinice, ki jih bomo presadili na prosto, lahko pridelamo doma ali pa jih kupimo. Presadimo jih z vso zemeljsko grudo. Med sadikami, ki smo jih sami vzgojili, izberemo le lepe, zdrave in zelene, slabše pa odstranimo. Če pa rastline kupimo, kar je bolj pogost primer, izberemo le zdrave ter ne preveč visoke sadike z dobro obraslimi koreninami. Če so rastline previsoke, pomeni da so gojitelji preveč zalivali in gnojili. Take sadike so bolj podvržene boleznim in škodljivcem. Pred sajenjem moramo zemljo dobro pripraviti. Posebno paradižnik, paprika in jajčevec zahtevajo zemljo dobro pognojeno s hlevskim gnojem, ki naj bo po možnosti dobro zrel. Pokopljemo ga že med oranjem. Obdelamo 30 cm globoko. Važno je, da sadimo na sončno lego, vse plodovke pa se dobro obnesejo, če jih gojimo tudi v rastlinjaku. Boljši uspeh imamo, če jih presadimo ob oblačnem vremenu ali pa v poznih popoldanskih urah, ko ni premočnega sonca. Nekaj ur pred sajenjem sadike zalijemo, da ostane koreninska gruda kompaktna. Nato naredimo luknjo in vanjo položimo sadiko z zemeljsko grudo vred. Zemljo okrog nekoliko potlačimo in rastlinice zalijemo. Zelo dobro se pri plodovkah obnese plastična folija. Na ta način ostanejo plodovi bolj čisti in zdravi, plevel se ne širi in zemlja se nekoliko ogreje. Najprej že pripravljeno gredico prekrijemo s črno plastično folijo in jo dobro pritrdimo, da je burja ne odnese. Nato naredimo luknje, kjer bomo posadili sadike. Glede varstva plodovk je zelo važna preventiva že pred in med sajenjem: najprej moramo upoštevati kolobarje-nje. Plodovke naj si ne sledijo samim sebi za nekaj let, pa tudi ne ostalim plo-dovkam. Ne smemo saditi pregosto, gnojiti moramo zmerno, posebno z dušikovimi gnojili. Narediti moramo vse, da voda ne zastaja, najbolje je, da gredice nekoliko dvignemo. V prodaji dobimo tudi sorte, ki so odporne nekaterim boleznim. Če gojimo v rastlinjaku, moramo večkrat prezračevati. Posamezne plodovke imajo različne potrebe. PARADIŽNIK (Lycopersicon ly-copersicum) se prilagodi različnim tlom, najraje pa ima rahlo in propustno zemljo, dobro pognojeno s hlevskim gnojem ali z drugimi organskimi gnojili. Rastlina je zahtevna na svetlobo. Sorte paradižnika v glavnem delimo v tiste, ki neprestano rastejo, ki jih je večina, in v tiste, ki rastejo do določene mere. Prve zahtevajo oporo, ki jo po možnosti postavimo pred presajanjem, druge pa opore ne potrebujejo. Paradižnik presadimo v razdaljo 40-50 cm za 50-100 cm. Po sajenju rastlinic dobro zalijemo. Rastlinice moramo pozneje na oporo stalno in večkrat zavezovati. Zelo moramo paziti, da ne preveč stisnemo vezi. BUČKE (Cucurbita pepo) sadimo tako, da ima vsaka rastlinica na razpolago kvadratni meter površine; razdalja naj bo na primer 150 cm za 70 cm ali pa 100 cm za 100 cm. Sorte se razlikujejo po barvi in obliki. Pri nas je več povpraševanja po sortah s svetlim olupkom. Bučka je zelo občutljiva na mraz, zato je bolje, da za presajanje na prosto počakamo do začetka maja, ko ponoči temperatura ne pade pod 10 stopinj. Dobro se obnese tudi gojenje v rastlinjakih. Za dobro kakovost in proizvodnjo moramo bučke ves čas stalno in po malem zalivati z vodo, ki ima sobno temperaturo. Bučka potrebuje tudi gnojenje, vendar ne smemo pretiravati z dušikom. Občasno moramo zemljo okopavati. KUMARE (Cucumis sativus) presadimo, ko nočna temperatura ne pade pod 10-12 stopinj. Gojiti moramo v za-vetnem kraju in tam, kjer razpolagamo z veliko vode. Pri presajanju naj ima vsaka rastlina prav tako na razpolago kvadratni meter. Zemlja naj bo vedno vlažna. Le tako plodovi ne bodo postali grenki. Voda za zalivanje naj ne bo mrzla. Bolje je, da jo prej pustimo na soncu, da se nekoliko ogreje. Nekatere sorte zahtevajo oporo. PAPRIKA (Capsicum annuum) je toplotno zahtevna rastlina. Zahteva veliko sonca in zavetne lege. Tla naj bodo strukturna, propustna na vodo in dobro pognojena z organskimi gnojili. Paprika ne mara bazičnih tal. Zemljo pognojimo in obdelamo 30 cm globoko. Sadilne razdalje naj bodo 7080 cm za 40-50 cm. Rastline moramo posebno med poletjem stalno, a zmerno zalivati. Če rastlina nima dovolj vode, mesnati del ostane tanek. Po potrebi rastlini damo oporo in jo vrši-čkamo, ko je visoka 15 cm. JAJČEVEC (Solanum melongena) sadimo v razdaljo 80-150 cm za 50-70 cm. Rastlina uspeva v nekoliko toplejših krajih, kot velja za krompir. Zahtevna je namreč na toploto, vsekakor pa pri nas dobro uspeva. Previsoke vlage ne mara, dobro raste v vseh vrstah tal, naj -raje pa ima peščena in rahla tla. Magda Šturman TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona - TRST Ul. Travnik, 10 Tel: 040/8990110 agraria, 040/8990100 rezervni deli KMETIJSKA MEHANIZACIJA Kosilnice, kopačice, motokultivatorji, CASORZO, NIBBI, BCS, FERRARI, BENASSI. Profesionalni »spaccalegna« - cepilci, traktorji FERRARI POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG J0NSERED IN ALPINA NAJVEČJA IZBIRA japonskih, italijanskih bočnih in rotacijskih kosilnic najboljših znamk HONDA, SHINDAIVVA in KAVVASAKI Rezervni deli, servis, mehanična delavnica Ra.še.... ČEBULICE RAZNIH VRST CVETLIC VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL KOKOŠI IN PIŠČANCI ZA VZREJ0 SADIKE OLJK IN P0VRTNIN EKSTRADEVIŠKO OLIVNO OLJE SEMENA 20 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / Massimo Laurencig med plezalnim podvigom v Lomastijevi poči (pod naslovom in desno zgoraj) in med zimskim vzponom v severni steni Triglava (desno spodaj) POGOVOR Z EDINIM GORSKIM VODNIKOM IZ BENEČIJE Massimo Laurencig: Vse gore so lepe, I I • • • • I v • a Julijci so najlepši ... Tjaša Gruden V tiridesetletni beneški alpi- Snist Massimo Laurencig je pozimi postal gorski vodnik, pred nekaj več kot mesecem dni pa je požel nov uspeh. 13. in 14. marca mu je namreč s kolegom Luco Vuerichem, ki ga je spoznal na tečaju za gorske vodnike, uspelo preplezati mar-kantno in težavno Lomastijevo poč (VIII-/VI, 400 m) v severni steni sever- nega predvrha Cime Grande della Sca-la/Velika lojtrca nad dolino Mrzle vode. Verjetno gre za najzahtevnejšo smer iz zapuščine legendarnega Ernesta Lo-mastija iz Tablje, ki je v sedemdesetih letih podiral meje alpinizma. Omenjena poč, ki se vzpenja vseskozi proti desni čez tristo metrski previs, je ena najbolj »norih« linij v Julijcih. Lomasti se je je leta 1978 lotil še z enim izjemnim plezalcem, Robertom Mazzilisom. »Prvo ponovitev smeri Lomasti -Mazzilis sta opravila Novogoričana Pavel in Peter Podgornik leta 1980 poleti, za njima pa to ni uspelo nikomur več. Najin uspeh pa je še večji, ker sva bila prva, ki sva smer preplezala pozimi, to se pravi v precej težjih razmerah. Prav zaradi tega so o najinem vzponu veliko pisale najrazličnejše italijanske in mednarodne revije ter spletne strani o alpinizmu,« je svoj podvig komentiral Massimo Laurencig, ki smo ga zmotili med poučevanjem športnega plezanja v Tolmeču. Slovenski plezalec, ki je edini gorski vodnik iz Benečije, poučuje vse zvrsti alpinizma ter vodi skupine po gorah (zainteresirani, tudi s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenije, lahko pišejo na email massimo.laurencig@alice.it ali pokličejo na 338/5676100), iz domačih krajev pa za zdaj še nima veliko učencev-strank. »Pri nas me kot alpinista še ne poznajo. Počasi pa bo že šlo. Predaval sem že pri Planinski družini Benečije in pri CAI, povabili pa so me tudi na nekatere šole. Tako sem lahko tudi otrokom pokazal in razložil, kako se je treba vesti v hribih, da se izognemo nepotrebnim nevarnostim. V naših dolinah je veliko ljudi, ki so jim gore všeč, z mojo pomočjo pa bi jih lahko še boljše spoznali. To je bil tudi eden izmed razlogov, zaradi katerih sem se odločil, da postanem gorski vodnik. Še bolj potrebno pa se mi zdi, da svojo ljubezen do narave in gorskega sveta posredujem mladim, ki na splošno preveč posedajo pred računalnikom ali se ukvarjajo samo z nogometom. V Sloveniji je s tega vidika povsem drugače. Očitno se tam zavedajo, da je ljudem veliko bolj pri srcu to, za kar se navdušijo v otroških letih.« Kako ste vzljubili gore in začeli plezati? »Že od otroških let hodim v hribe. Rodil sem se namreč v Črnem vrhu. Igral sem se na pašnikih in plezal po drevesih. Pozimi pa sem veliko smučal, saj sicer, ko je snežilo, sploh nisem mogel iti v šolo. Vojaščino sem opravil pri alpincih in takrat sem se navdušil za plezanje. Začel sem z Matajurjem, Krnom, Triglavom, potem so prišle počasi na vrsto vse Alpe. Nato mi je prijatelj iz Padove predlagal, naj se prijavim na tečaj za vodnike. Prej zanj sploh nisem vedel.« Opravili ste ga zelo uspešno... »Res je, po dveh letih sem postal vodnik, bil sem celo najbolj uspešen v svojem letniku. Zdaj sem zelo zadovoljen in upam, da bo z mojo pomočjo čim več Benečanov vzljubilo naše gore in doline. Marsikdo se sploh ne zaveda, da imamo tako rekoč pred vrati nekaj res enkratnega in čudovitega.« Katere gore so najlepše? »Vse so iz različnih razlogov privlačne. Dolomiti so na primer zelo lepi v poletnih mesecih, francoska stran Mont Blanca pa je pozimi še posebno primerna za turno smučanje. Najlepše pa so po mojem Julijske Alpe, kar so mi potrdili tudi številni prijatelji, ko so jih spoznali. V Julijcih je res vedno lepo.« Katera zvrst alpinizma vam je najbolj všeč? »Veseli me prav vse. Zame je glavno to, da svoj čas preživljam v naravi.« Kaj pa je najtežje? »Najtežje je po mojem začeti. Gore privlačijo marsikoga, za plezanje pa se nato ne odločijo vsi. Tisti prvi korak je najtežji. Ko premagaš strah in začneš plezati, te to tako prevzame, da ne odnehaš.« Sodelujete mogoče tudi z Združenjem gorskih vodnikov Slovenije? »Ne, sicer poznam veliko slovenskih vodnikov, a z njimi še ne sodelujem. Upam pa, da bom prej ali slej lahko, saj sta navsezadnje tako italijanska šola za vodnike kot slovensko združenje med najboljšimi v Evropi.« Gorski vodnik mora verjetno tudi veliko trenirati... »Tako je. Vodnik mora imeti dobro vzdržljivost in mora biti v vseh pogledih dobro fizično pripravljen. Zato veliko tečem, tudi po hribih. Pozimi veliko smučam, poleti pa več plezam. Kondicija mora biti namreč taka, da med plezanjem zame in za tiste, ki jih spremljam, ni nevarnosti.« Komu bi svetovali tako službo? »Tistim, ki res ljubijo gore. Poklic je naporen, meni pa je zelo všeč, čeprav z njim v Italiji ne moreš zaslužiti toliko kot v Švici, Franciji ali Sloveniji, kjer je alpinizem precej bolj popularen.« Pot do državnega izpita za gorskega vodnika je zelo zahtevna Massimo Laurencig je državni izpit za gorskega vodnika po praktično dveletnem pripravništvu opravil 19. decembra lani. Na strokovni izpit se je začel pripravljati že marca 2007. Takrat je namreč uspešno prestal zahtevno selekcijo za vpis na državni tečaj za gorske vodnike, ki je nato trajal poldrugo leto in je bil zelo zahteven, tako da ga je ob beneškem alpinistu zaključilo le še 14 plezalcev. Program je predvideval tako praktični kot teoretični del, saj mora gorski vodnik obvladati plezalne tehnike v vseh pogojih in tehniko turnega smučanja na vsakem terenu in v vseh snežnih razmerah, znati pa mora še veliko več. Poznati mora na primer osnove vremenoslovja, osnove vede o ledenikih, botanike, zoologije in geologije, imeti mora znanja o snegu in plazovih. Obvladati mora tudi veščine taborjenja in zasilnega bivanja v naravi, prvo pomoč in načine obveščanja v primeru nesreče ter gorsko reševanje. Izpitov, ki jih je moral Laurencig med pripravništvom opraviti, je bilo veliko in so bili vsi zelo naporni. Kot primer naj navedemo tistega o plezanju v visokogorju, ki je potekal na Mont Blancu. Trajal je enajst zaporednih dni, osem jih je bilo namenjenih plezanju po ledeniku, trije pa plezanju v granitu. Poklic gorskega vodnika urejata državni zakon 6/89 in deželni zakon 2/2002. Operativni sektorji gorskega vodnika pa so: plezanje v naravni skali, visokogorju in ledu, športno plezanje na umetnih stenah, tekmovanja v športnem plezanju, alpinistično smučanje, gorsko reševanje, izletništvo, soteskanje ali kanjoning, svetovalna služba za ocenjevanje uporabnosti smučarskih prog, ki so izpostavljene snežnim plazovom, okoljska vzgoja, vodenje v zaščitena območja, javno izobraževanje, posegi z alpinistično tehniko na velikih drevesih, svetovalna služba za podjetja na področju športa in varnosti, razvijanje in utrjevanje motoričnih sposobnosti otrok in najstnikov, nevarna dela, priprava sten za plezanje. KULTURNI Št. 152 Nedelja, 26. aprila 2009 Mladi civilni prostovoljci so spoznali Rezijo Civilna služba pomeni tudi to: nuditi edinstveno in dragoceno priložnost petim mladim prostovoljcem, ki živijo v naši deželi, da spoznajo Rezijo s svojimi naravnimi in kulturnimi posebnostmi. Tako se je zgodilo prejšnji teden, ko se je skupina mladih, v spremstvu odgovornih za ARCI Civilna služba iz Trsta (Giuliano Gelci, Nives Košuta in Costanza Iannone), podala v rezijan-sko dolino, da bi se seznanila s tamkajšnjo stvarnostjo. Mladi so začeli civilno službo lani oktobra. Zanimivo je to, da so se prijavili na slovenski projekt z naslovom Nove poti manjšinskih kultur, ki ga je leta 2007 vložila Zveza slovenskih kulturnih društev in je specifično osredotočen na slovensko stvarnost v naši deželi. Namen ZSKD je seveda bil ta, da privabi v prvi vrsti slovensko govoreče mlade: na projekt pa so se nasprotno odzvali italijanski mladinci od 18. do 28. leta, ki prihajajo iz različnih krajev naše dežele in sicer iz tržaške, goriške in pordenonske pokrajine. Kako pa je prišlo do obiska v Re- ziji? Med poglavitne cilje projekta Nove poti manjšinskih kultur sodijo večja vidljivost slovenske prisotnosti v deželi, prodornejše sodelovanje in izmenjava med tu živečimi kulturami ter pridobitev novih kompetenc za mlade, ki se nameravajo posvečati kulturnemu delu tudi po opravljeni civilni službi. V sklopu projekta je določeno število ur namenjeno tudi obveznemu iz- obraževanju. Večji del izobraževalnega programa obsega splošne tematike, kot npr. identiteta in cilji civilne službe, promocija kulture miru, prostovoljne organizacije in italijanska zakonodaja ipd. Obsežen del programa pa zadeva tudi t.i. specifično izobraževanje, ki je posebej osredotočeno na teritorij in na organizacijo, kjer mladi opravljajo civilno službo. Obisk doline Rezije je bil nadvse prijetna in hkrati tudi poučna priložnost za mlade, ki so prvič spoznali njene lepote in zanimivosti. Skupino je prijazno sprejela kulturna delavka in predstavnica ZSKD Luigia Negro, ki je ob sodelovanju nekaterih članov društva Rozajanski dum osvetlila naravne, zgodovinske in seveda kulturne dragocenosti doline. Srečanja se je udeležila tudi Pamela Pielich, ki je tudi sama civilna prostovoljka in je kot članica folklorne skupine posebej izpostavila pomen glasbe in plesa v rezi-janski kulturi. Obisk se je zaključil v Parku Julijskih Alp, kjer so udeleženci spoznali še dve civilni prostovoljki, Eliso Bobaz in Anno Pontarini, ki opravljata civilno službo v sklopu lokalne Pro loco. agenda-agenda-agenda KREATIVNE DELAVNICE IN TEČAJI ZSKD obvešča, da JSKD vabi na sledeče tečaje: Likovnoteoretski seminar: Likovne spremenljivke Tečaj: Kako nastaja mozaik Kiparska delavnica: Les Tečaj: Risanje portreta Likovna delavnica Brda: Mreža in mreženje struktur prostora Likovna delavnica Sinji Vrh: Risanje dreves Kiparska delavnica: Kamen Delavnice bodo potekale od maja do avgusta 2009. Programi so namenjeni odraslim, ljubiteljem in ustvarjalcem, dijakom zadnjih letnikov, študentom in pedagogom. Prijavnico dobite na ZSKD, kjer dobite tudi informacije o terminih in vpisninah. Rok prijave zapade 8. maja 2009. Uradi ZSIKD so na voljo za vse informacije Trst:vtel. 040 635 626, e-posta trst@zska.ora Gorica: tel. 0481 531495, e-posta aorica@zskd.ora Čedad: tel. 0432 731386, e-posta cedad@zskd.ora Solbica: tel. 0433 53428, e-posta rezija@zskd.ora Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prirejata peti mednarodni mladinski godbeniški laboratorij, ki se bo odvijal v Dijaškem domu v Portorožu od nedelje, 19.7. do sobote, 25.7. 2009. Namenjen je godbenikom od 9. do 20. leta starosti, ki bodo preživeli sedem dni ob igranju v orkestru. Dovolj časa pa bo seveda tudi za prijateljsko druženje, zabavo in rekreacijo ob morju. Opozorili bi, da sodelovanje v pihalnem orkestru ni namenjeno izobraževanju posameznega inštrumenta, temveč orkestrski igri. Pihalni orkester Intercampusa bo s pomočniki vodil dirigent Miro Saje, dolgoletni dirigent Pihalnega orkestra Krka in predsednik strokovne komisije pri Zvezi slovenskih godb. Prijavnica in razpis sta na razpolago na spleni strani www.zskd.eu ali pa na uradih ZSKD. Rok prijave zapade 26. maja 2009. Zaradi omejenega števila mest vabimo zainteresirane, da se prijavijo čimprej. glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Lil J Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 8/III Devet nagrad na regijskem tekmovanju na Vrhniki Zveza primorskih glasbenih šol in Glasbena šola Vrhnika sta priredili Regijsko tekmovanje mladih pianistov Primorske, ki se je odvijalo 17. in 18. aprila na sedežu šole na Vrhniki. Tekmovanja se je udeležilo devet učencev Glasbene matice iz Trsta in Gorice, ki so vsi odnesli zlato, srebrno ali bronasto priznanje. Ocenjevalno komisijo so sestavljali predsednica Helena Megušar in člani Selma Chicco, Borut Logar, Denys Masliuk in Helena Plesničar. Osemletna Helena Lupine, učenka prof. Claudie Sedmach na tržaški šoli Glasbene matice, je prejela zlato priznanje v kategoriji začetnikov. Zelo uspešno so se odrezali tudi učenci goriške Glasbene matice in predvsem osemletna Katarina Visintin, ki je prejela 98 točk in zlato priznanje, po številu točk drugo najvišjo nagrado. Tudi drugi učenci prof. Vesne Zuppin so se izkazali z zelo dobrimi uvrstitvami: v prvi A kategoriji sta Elisa Ter-rana in Vida Gallo prejeli bronasto priznanje, Cristian Visintin pa je v prvi B kategoriji prejel bronasto priznanje. Prof. Beatrice Zonta je prav tako nabirala obilne sadove svojega pedagoškega dela, saj je pripravila na tekmovalni nastop štiri nagrajene učence: najmlajša je bila Eva Frandolič, ki je odnesla bronasto priznanje v kategoriji začetnikov; bronasto nagrado je žirija prav tako podelila devetletni Demetri Jarc, Ivan Antonutti in Samuele Vittorio Ferletti pa sta dobitnika srebrnega priznanja. Voščilo iz Špetra Ob stoletnici tržaške Glasbene matice je vodstvo ustanove povabilo vse sedeže na deželnem teritoriju na jubilejno praznovanje v obliki bolj slovesnih šolskih glasbenih prireditev. Gorica je pred kratkim priredila svoje glasbeno voščilo, v soboto, 9. maja pa bo na vrsti Glasbena matica Špeter, ki bo izvedla proslavo pod pokroviteljstvom krajevne Občine v večnamenskem središču v Špetru s pričetkom ob 17.uri. Prireditev bo velik praznik mladih glasbenikov, ki se v Benečiji glasbeno izobražujejo pod okriljem šole Glasbene matice. V ta namen so se vsi profesorji angažirali za nastop čim večjega števila učencev, ki bodo s svojimi nastopi prikazali raznolikost pedagoške ponudbe in dosežke znatnega vzpona in razvoja špetrske sekcije. Igrali bodo solisti in komorne skupine iz vseh oddelkov. Za to priložnost bodo učenci zaigrali in zapeli tudi v orkestrski in zborovski zasedbi. Nastopil bo tudi večkrat nagrajeni harmonikarski orkester Glasbene matice, ki ga vodi Aleksander Ipavec. Spored bo v prijateljskem duhu popestril še nastop gostov iz Glasbene šole Tolmin. napovednik TRST V sredo, 29. aprila ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, ul.Mon-torsino 2 Občni zbor Glasbene matice V petek, 15.maja ob 20.00 v Beethovnovi dvorani, ulica Coroneo 15 8. Srečanje višješolske mladine -prir. Mešani mladinski zbor Trst ŠPETER V soboto, 9.maj'a ob 17.00 v večnamenskem središču v Špetru Koncert ob 100-letnici Glasbene Matice Nastopi solopevskega oddelka (razred K.Nemeth): V sredo, 22. aprila ob 20.30 v Občinski dvorani v Hlodiču V ponedeljek, 4. maja ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bardu UpJ glasbena 1 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it Za širšo glasbeno »orientacijo« mladih pianistov Pianistka in docentka Glasbene matice Claudia Sedmach je dopolnila bienija za akademsko izobraževanje druge stopnje iz didaktike instrumenta na tržaškem konservatoriju. Razmišljanje o novih poteh pedagogike in o omejitvah zastarelih učnih programov se je z visokim izpo-polnjevalnim študijem razvilo v konkretne načrte in učno metodo, ki podpira in spodbuja večjo glasbeno razgledanost učencev. Drugi specialistični bienij je predstavljal dopolnilo prvega z dodatnimi vsebinami in spodbudami: Glasbena obzorja so neskončna. Odpirajo se vedno nova okna, ki vzbujajo radovednost, da neprestano raziskuješ nova področja. Oba bienija, ki sem ju izbrala, sta vezana na temo didaktike instrumenta in specifično klavirja, saj je to področje, s katerim se redno ukvarjam. Z izkušnjo na terenu sem vedno bolj ugotavljala, da tradicionalna diploma ne nudi tega znanja ali vsaj ne v potrebni meri. Ob tem je pred leti nastopilo tudi krizno obdobje hudih finančnih težav ustanove, kar je postalo še dodatna spodbuda, da smo se razni profesorji lotili specialističnega izpopolnjevanja. Bila sem res zadovoljna, ko se je ponudila priložnost bienijev druge stopnje; ko sem dokončala študij na prvem bieniju, je konservatorij uvedel še dodatno, dvoletno specializacijo, ki je specifično usmerjena v formacijo docentov klavirja. Drugi bienij je predvideval zelo zanimive predmete in predvsem kompozicijo v povezavi z didaktiko. Naučili smo se na primer, kako pisati skladbe, ki so izrecno namenjene reševanju določenega problema, odprli smo vprašanje modalnosti, ki jo tradicionalni študij v glavnem ne upošteva, čeprav je ponujala mnogim skladateljem dodatne možnosti umetniškega izražanja. Zanimiva je bila tudi poglobitev v jazz govorico in v osnove improvizacije, ki prav tako ne spadajo v tradicionalne programe. Kot izbirni predmet sem dodala še zgodovino modernih glasbenih zvrsti oz. jazza, bluesa, pop glasbe ali ro-cka, saj gre za glasbo, ki je danes najbolj razširjena. Sad diplomskega izpita je zbirka klavirskih skladb, ki ponujajo neobičajni pogled na učne metode. Diplomski izpit je razdeljen na tri dele: predstavitev diplome, izvedba treh skladb različnih obdobij in vodenje komorne skupine pri izvedbi skladbe, ki jo mora kandidat naštu-dirati v treh urah. Pri svojem delu sem se osredotočila na en problem. Opazila sem namreč, da imajo otroci velike težave v prehodu iz skladb, ki uporabljajo pet prstov na petih tipkah, na skladbe, ki zahtevajo premike in skoke po klaviaturi. Napisala sem tako vrsto skladb, ki na zabaven način učijo otroka, kako se stik s klaviaturo lahko spreminja med izvajanjem. Vsaka skladba se razvija pretežno v obsegu ene pozicije, posebnost pa je v tem, da sem dodala ritmično-zvočne elemente kot so trkanje na klavir, ploskanje in druge efekte. Na ta način otrok razvija orientacijo, ritmični čut, obvladanje klaviature in motoriko. Želela sem, da bi bila propozicija obenem sveža, zabavna in zanimiva, zato se vse dogaja v precej igrivem slogu. Vse skladbe so v glavnem modalne, kar pripomore k temu, da se izvajalec privadi na širše doje- manje ne samo tonalnih glasbenih vtisov. Tudi metrumi upoštevajo v študiju manj uporabljene taktovske načine. Če odpiraš učencem širša obzorja, bodo čisto naravno pristopali k različnim zvrstem glasbe. Vsaka skladba v zbirki ima svojo predstavitev z nasveti za študij in izvajanje. Skladbe so solistične, za klavir štiriročno, na koncu je še igrica, v kateri se melodija ponavlja tako, da ob vsakem ponavljanju izvajalec nadomesti skupino not z dodatnim zvočnim elementom, tako da na koncu ostane samo gib. Upam, da bom kmalu lahko javno predstavila svoj pedagoški projekt s praktičnim prikazom njegovih značilnosti. Želja po posodabljanju učnih programov je samo načrt ali je širitev glasbenih obzorij dejansko že postala del rednega pouka? Nova spoznanja in metodo učbenika sem seveda že spremenila v konkretno dejavnost, saj je raznolikost učne snovi velika pridobitev za formacijo otroka. Ne smemo biti preveč togi v pristopu k umetnosti, to je nujno za razvijanje otrokove kreativnosti, zanimanja in radovednosti. Redni občni zbor Glasbene matice Upravni odbor Glasbene matice vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009 ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: uvodni pozdrav, poročila ( predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora), razprava, odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009, razno. Nagradni nastop glasbene revije na Glasbeni matici Državna nižja srednja šola sv.Ciri-la in Metoda je sklenila 8. aprila deveto izvedbo že tradicionalne Glasbene revije, ki je namenjena vsem glasbenikom osnovnošolske in srednješolske stopnje iz tržaške pokrajine. Letošnje revije se je udeležilo 191 učencev javnih in privatnih glasbenih ustanov, ki so zaigrali solistično ali v komornih zasedbah. Člani ocenjevalne žirije Humbert Mamolo, Federico Crisanaz, Tamara Tretjak in Fabio Nesbeda so podelili vrsto posebnih nagrad in so izbrali kandidate za nagradno udeležbo na glasbeni reviji višješolcev, ki jo prireja licej Dante. Med nagradami je tudi javni nastop izbranih udeležencev revije, ki so igrali tudi letos v Gallusovi dvorani na sedežu Glasbene matice v Ro-janu. Po pozdravu ravnatelja Bogdana Kralja, ki je predstavil gostujočim glasbenikom delovanje ustanove, in navdu- šeni dobrodošlici koordinatorke Glasbene revije Silvie Di Marino, so nastopili učenci šole Marij Kogoj (pianisti Helena Lupinc, Veronika Feri, Dana Tence, Rebecca Jark, Matej Jazbec, Rok Dolenc, violončelistka Gaia Jark, kitarist Ivan Sup-pani), učenec konservatorija Tartini (pianist Alessandro Chiovara), solistka glasbenega laboratorija srednje šole sv.Cirila in Metoda (flavtistka Barbara Ban ob spremljavi prof. Aljoše Starca), učenec Akademije Ars Nova (pianist Giuliano Di Pierro) in harfistka priva-tistka (Vida Skerk). Ob stoletnici po tržaških šolah Profesorji in učenci Glasbene matice gostujejo v teh mesecih na sedežih tržaških šol vseh stopenj s projektom, ki ponuja mladim možnost soočanja z zgodovino in delovanjem stoletne ustanove. Na začetku aprila meseca je didaktično usmerjena prireditev zaživela na Stadionu 1. maja za dijake Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Srečanja se je udeležila tudi ravnateljica šole, prof. Milena Padovan: »Ko smo prejeli ponudbo Glasbene matice za predstavitev delovanja šole, ki letos praznuje stoletnico ustanovitve, smo začeli razmišljati, kako bi lahko uokvirili to pobudo v sklopu šolskih, že rednih prireditev. Letos nismo priredili Prešernove proslave na našem sedežu, ker smo bili ob dnevu kulture v Ljubljani, zato je gostovanje profesorjev in učencev Glasbene matice postalo pri- merna priložnost za nekoliko drugačno vrednotenje vsakoletnega podeljevanja nagrad Sklada Josipa Tavčarja in nagrad za orientacijski pohod, ki navadno poteka ravno ob Dnevu kulture. Ob tem je bil dan pred velikonočnimi počitnicami primeren kot glasbeni uvod v praznovanje. Glasbena matica goji vzgojo k umetnosti, k lepemu in je prav, da lahko ponudi našim dijakom prikaz dobre glasbe in plemenitega delovanja. Nekateri dijaki študirajo na Glasbeni matici, drugi pa so imeli priložnost, da so od bliže spoznali to pomembno ustanovo. Prof. Vesna Zuppin je na začetku predstavila zgodovinski oris ustanove, nakar smo prisluhnili glasbenemu sporedu v izvedbi solistov in komornih skupin. Dijaki so zelo lepo sprejeli to pobudo, so pozorno poslušali in imam vtis, da jih je resnično zanimalo, poleg tega, da je bilo vzdušje posebno prijetno.« i.podlistek M. ipodlistek@gmail.com 26. 4. 2009 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Med knjigo in glasbo Knjiga je za Slovence pravzaprav simbol samega slovenstva. Od Trubarja do danes je knjiga težko ločljiva od same zgodovine in zgodovinskega razvoja slovenskega naroda. V knjigah je zbran zgodovinski spomin naroda, a tudi najintimnejše izpovedi pesnikov in pisateljev, skratka ljudi, ki so s svojim pisanjem posredovali drugim ne le jezik, ampak tudi del teh občutkov. Knjiga je prav zaradi tega vse prej kot predmet, temveč kulturna dobrina. Organizacija UNESCO je proglasila 23. april kot svetovni dan knjige. Dejstvo, da so izbrali prav ta dan pa ni zgolj naključje. Na ta dan praznujejo namreč Katalonci praznik sv. Jurija (po katalonsko Sant Jordi). Praznik je poznan kot el dia de la rosa ali pa kot el dia del llibre - odvisno od zornega kota: moški podarijo ženski rožo, v zameno pa dobijo (seveda katalonsko!) knjigo. Skratka, gre za praznik, ki je za Ka-talonce neke vrste kulturno Valentinovo, saj gre za praznik ljubezni do jezika, kulture ter seveda tudi ljubljene osebe! Praznik rož in knjige se je uveljavil šele leta 1923, ko je knjigarna v Barceloni začela s to ponudbo. Stvar je nato prerasla in postala najprej katalonski praznik, od leta 1995 pa celo svetovni dan knjige! Podobno bi lahko zapisali o pevski kulturi in tradiciji, s katero smo na »sodoben« način tesno povezani prav tako od samega Trubarjevega časa dalje. Beseda v pesmi je že takrat bila v ospredju zanimanja slovenskih protestantov. Tudi v današnjem času, ki ga medijsko zaznamujejo internet in druga hitra sredstva sporočanja, pa sta knjiga in glasba še vedno nepogrešljiva sestavna dela našega vsakdana in doma. Glasbeni pred-vajalniki in sedaj elektronske knjige v bistvu posredujejo le na sodobnejši način tisto, kar nas definira kot kulturni narod. Sicer pa ne zamudite današnjega 40. Praznika frtalje v Rupi! Okno v svet ■ IVIM t t domislije in znanja Narodna in študijska knjižnica v Trstu je (k)raj za ljubitelje slovenske tiskane besede! V samem mestnem središču, in sicer na ul. Sv. Frančiška 20, je obiskovalcem na voljo nad 125.000 enot - od knjig, periodike do zgoščenk in DVD-jev. Knjižnica je tradicionalno shajališče tržaških Slovencev, saj imajo na voljo bogato založene police z najnovejšim dnevnim in periodičnim tiskom, ki izhaja tako v Italiji kot v Sloveniji, poleg tega pa pridejo tudi študentje in raziskovalci na svoj račun, saj imajo na voljo čitalnico ter tudi bralec in tiskalnik za reprodukcijo mikrofilmov. Na tem mediju, ki je v resnici bolj podoben starim filmskim kolutom formata Super 8 kot mikrofilmu hollywoodskih vohunov, so danes razpoložljivi namreč letniki Edinosti in Primorskega dnevnika. Nezanemarljivo vlogo pa igra knjiž- nica tudi k posredovanju ljubezni do knjige in branja. S prirejanjem bralnih uric se otroci že od mladih nog naučijo, da je knjiga pravzaprav okno v svet domišlije in znanja, nenazadnje pa si prostor, ki je opremljen prav po meri in potrebi najmlajših obiskovalcev, lahko ogledajo tudi sami. Tudi na ta način se otroku približa knjigo, in to iz vsakega zornega kota! Poleg otroških uric pa se je knjižnica uveljavila tudi kot razstavni prostor za mlade umetnike, ki imajo na razpolago za prve razstave dobro obiskan prostor v samem središču mesta. Obiskovalcev je namreč v knjižnici čedalje več. V zadnjih desetih letih se je obsik knjižnice več kot podvojil: od 5871 obiskov leta 1998 so lani beležili kar 12.782, še bolj očiten pa je podatek glede izposoje na dom: od 3132 izposojenih knjig pred desetimi leti je lani romalo na dom obiskovalcel Narodne in študijske knjižnice kar 11.718 knjig. Za vse potrebe knjižnice skrbijo od ponedeljka do petka med 9.00 in 18.00 uro štiri knjižničarke, in sicer Gabriela in Ksenija s celim delavnim urnikom, Ivana s polovičnim ter Martina, ki dela v knjižnici osem ur tedensko. Poleg dela z vse bolj številnimi obiskovalci (zaradi katerega bi bilo potrebno razmisliti o večjih prostorih tako za obiskovalce kot za vse večji knjižni fond), knjižničarke zapisujejo knjige tudi v virtualno knjižnico Slovenije (www.cobiss.si). Informacije o knjigah in knjižnici pa so na voljo tudi na spletni strani (http://www.nsk-trst.sik.si/) ter seveda v sami knjižnici. Knjiga in DVD o Paskvalu Gujonu Jtt&KVAL GUlOH OM i HWtfflKfh rriLv ^^rimi " -f.m II II J. lCC-kh P 'i+^L-fnI i.l!ih PASQUAi.E GtJTpN i MiaunpDei U-MAJUP a i/" ronfooc fftTHii J* it H Mhuc "Id jmr vjr. '>.".' Trn. Ti Zbornik, ki je izšel pri Kulturnem društvu Ivan Trinko iz Čedada, je obsežen zapis v slovenščini in italijanščini o Gujonovem delu in življenju. V zborniku so zbrana pričevanja nekaterih Gujonovih sopotnikov, sobratov in znancev. Še najbolj zgovorni del zbornika so nekateri prispevki, ki jih je Paskval Gu-jon napisal v beneških časopisih. Pri izidu knjige so sodelovali še zadrugi Most in Novi Matajur iz Čedada ter Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida. Filmski zapis na DVD-ju, ki ga je izdala zadruga Most iz Čedada, pa gledalcu predstavi Gujona kot izvrstnega pripovedovalca v pojočem beneškem narečju. Filmski zapis sta pripravila Ezio Gosgnach in Štefan Rutar. i.nformacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 37084, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: corili01@gorica.191.it Fotografski utrinki 4. Natečaja Bogomir Špacapan Prosvetno društvo Podgora in Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica sta v nedeljo, 19. aprila, organizirali 4. natečaj cerkvenega zborovskega petja Bogomir Špacapan. Pobuda se je odvijala v cerkvi v Podgori, pod pokroviteljstvom Goriške nadškofije in Koprske škofije. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Ivan Florjanc, prof. Hubert Mamolo, Peter Pirih, Patrick Quaggiato in Dario Bertinazzi, je največ točk dodelila Mešanemu pevskemu zboru "Sv. Jernej" z Opčin pod vodstvom Janka Bana; drugi se je uvrstil Mešani pevski zbor župnije Cerknica, ki ga vodi Tadej Podobnik, tretje mesto pa je zasedel Mešani mladinski pevski zbor "Ignis" iz Postojne pod taktirko Florijane Žnidaršič. Poleg oblikovanja bogoslužja Mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin sodeluje tudi na raznih natečajih. Mešani cerkveni pevski zbor Cerknica je bil ustanovljen leta 1986. Mešani mladinski pevski zbor Ignis iz Postojne deluje od leta 1998. Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa bo letos praznoval 20-letnico delovanja. Župnjiski mešani pevski zbor Šempeter neguje cerkveno petje že 21 let. Društvo slovenskih izobražencev prireja jutri ob 20.30 v Peterlinovi dvorani vTrstu srečanje z Zoro Tavčar in Alojzem Rebulo ob priliki izida njunih knjig in osebnih jubilejev. Mešani pevski zbor Jazbine-Plešivo deluje v tem sestavu drugo leto. 1 0 Nedelja, 26. aprila 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Udinese z vso vnemo, ustvarja pa si »sovražnike« Chievo ugnal v 92. minuti - Handanovič odličen - Fiorentina nadigrala Romo CHIEVO - Po tretji zaporedni zmagi je Udinese celo še v igri za uvrstitev v pokal UEFA. Če mu bo uspela »misija nemogoče« je težko napovedati, zagotovo pa so si Videmčani v tem sklepnem delu sezono ustvarili kar nekaj sovražnikov. Po Reggini je zdaj to tudi Chievo, ki morda ni pričakoval, da bodo Marinovi igralci igrali s takšno vnemo. Udinese je po solidnem prvem polčasu povedel po enajstmetrovki DAgostina, prekršek, ki je povzročil najstrožjo kazen, je bil nesporen. V nadaljevanju tekme je imel vratar Udine-seja Handanovič precej več dela kot njegov kolega v vratih Chieve. Slovenski re-prezentant je zagotovo opravil enega svojih letos najboljših nastopov in pri Juven-tusu pridobil še nekaj dodatnih točk, če naj verjamemo pisanju športnega tiska, da se bo stara dama skušala znebiti Buffona, da bi napolnila svojo blagajno pred obnovo moštva. »Handa« je opravil nekaj odličnih posegov, vendar nič ni mogel proti strelu z glavo Pelissierja iz neposredne bližine. Chievo je po izenačenju še napadal, Udi-nese pa je (nezasluženo) podvojil v sodnikovem podaljšku, s tem pa precej razburil domače igralce. Videmski ekipi je sinoči pomagala še Fiorentina, ki je visoko in povsem zasluženo premagala Romo. Boj za pokal UEFA in Ligo prvakov je tako še odprt. Chievo - Udinese 1:2 (0:1) STRECLI: DAgostino (11-m) v 34. min., Pellissier v 60., in DAgostino 92. min.. CHIEVO (4-3-1-2): Squizzi, Frey, Morero, Yepes, Mantovani, Italiano (od 55. Luciano), Rigoni, Marcolini (od 77. Langella), Pinzi 6 (od 81. Colucci), Bogdani Pellissier. UDINESE (4-3-3): Handanovic 7, Isla 6 (od 79. Domizzi), Zapata 6, Felipe 5,5, Pasquale 6 (od 89. Obodo), Inler 5,5, DAgostino 6,5, Asamoah 6, Pepe 6 (od Tako je branilec Chieva Yepes nesporno podrl napadalca Udineseja Quagliarello v kazenskem prostoru. Sodnik je dosodil 11-metrovko ansa 60.Lukovic 5,5), Quagliarella 6, Sanchez 7. Fiorentina - Roma 4:1 (1:0) STRELCI: Vargas v 6.; Gilardino 47. in 67., Gobbi v 73., Baptista v 86. FIORENTINA (4-2-3-1): Frey; Co-motto, Gamberini, Dainelli, Pasqual; Do- nadel, Montolivo; Semioli, Jovetic (Gobbi), Vargas (Kuzmanovic); Gilardino (Bo-nazzoli). ROMA (4-2-3-1): Artur; Motta, Pa-nucci, Cassetti (Tonetto), Riise; De Rossi, Pizarro; Taddei (DAlessandro), Brighi, Baptista; Totti. VRSTNI RED: Inter 74, Juventus in Milan 64, Fiorentina 58, Genoa 57, Roma 52, Palermo 49, Cagliari 48, Lazio 47, Udinese 45, Atalanta 41, Catania in Sampdo-ria 40, Napoli 39, Siena 37, Chievo 34, Torino 27, Bologna 26, Lecce 24, Reggina 23. DANES: ob 15.00 Bologna - Genoa, Lazio - Atalanta, Lecce - Catania, Milan -Palermo, Reggina - Juventus, Sampdoria - Cagliari, Torino - Siena, ob 20.30 Napo-li - Inter. Zola »Anglež« še štiri leta LONDON - Trener angleškega prvoligaša West Hama Italijan Gianfran-co Zola je sprejel pogoje vodstva kluba in tako podaljšal pogodbo za nadaljnja štiri leta. Pravzaprav bo do uradnega podpisa prišlo v naslednjih 48 urah, londonsko moštvo pa je trenutno na prvenstveni lestvici sedmo in se bori za uvrstitev v evropski pokal UEFA.42-letni italijanski strokovnjak je na klopi West Hama presedel že zadnja štiri leta, službovanje v londonskem klubu pa je obenem tudi njegovo prvo trenersko delo v katerem od klubov. 1. SLOVENSKA LIGA - Luka Koper - Interblock 3:0, Domžale - MIK CM Celje 0:3, Rudar Velenje - HIT Gorica 1:0. nogomet - V Trevisu proti zadnjeuvrščeni ekipi je Triestina tretjič zapored izgubila Še pepelka je bila prehud zalogaj Odločilni gol je Quadrini dosegel po trinajstih minutah igre - Triestina je popolnoma odpovedala s fizičnega in taktičnega vidika - Zdaj životarjenje Treviso - Triestina 1:0 (1:0) STRELEC: Quadrini v 13. TREVISO (4-4-1-1): Guardalben; Baccin, Zaninelli (34.dp Mezzano), Scur-to, Galuppo; Missiroli, Gissi, Frezzotti, Pe-drelli (16.dp Zigoni); Quadrini; Piovacca-ri (23.dp Vicente). Trener: Gotti. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 6; Cac-ciatore 5,5, Minelli 5,5, Cottafava 5,5, Rul-lo 5 (13.dp Allegretti 5); Tabbiani 5, Gorgone 5, Princivalli 5,5 (27.dp Antonelli 5), Testini 5; Ardemagni 5,5, Della Rocca 4,5 (1.dp Granoche 5). Trener: Maran. SODNIK: Cavarretta iz Trapanija B-liga IZIDI 37. KROGA Albinoleffe - Bari 1:4, Brescia - Mantova 0:0, Frosinone - Pisa 1:1, Grosseto - Vicenza 2:' , Livorno - Modena 1:2, Piacenza Empoli 1:1, Rimini - Avellino 2:3, Sassuolo - Ascoli 1:0, Treviso - Triestina 1:0, jutri ob 19.00 Ancona - Cittadella, ob 21.00 Parma - Salernitana Bari 37 20 12 5 53:28 72 Parma 36 17 15 4 52:27 66 Livorno 37 13 20 4 56:34 59 Brescia 37 16 11 10 47:35 59 Sassuolo 37 15 13 9 49:38 58 Empoli 37 15 11 11 44:43 56 Albinoleffe 37 14 12 11 43:40 54 Grosseto 37 15 9 13 57:61 54 Triestina 37 14 10 13 50:42 52 Ascoli (-2) 37 14 9 14 33:37 49 Piacenza 37 12 11 14 40:44 47 Vicenza 37 11 13 13 40:34 46 Pisa 37 11 11 15 41:48 44 Mantova 37 10 14 13 34:41 44 Rimini 37 11 10 16 38:50 43 Frosinone 37 10 13 14 42:50 43 Ancona 36 12 6 18 46:56 42 Cittadella 36 9 15 12 36:37 42 Salernitana 36 11 7 18 39:51 40 Modena 37 9 12 16 47:58 39 Avellino (-2) 37 8 14 15 36:54 36 Treviso (-1 ) 37 7 14 16 34:52 34 PRIHODNJI KROG: sobota 2.5. ob 16.00 Triestina - Piacenza 5,5; OPOMINI: Zaninelli. Galuppo, Scur-to, Gorgone; IZKLJUČITEV: Gorgone v 45.dp (dvojni opomin); GLEDALCEV: 3.000. Tretji zaporedni poraz, tokrat proti pepelki prvenstva, in ne da bi v drugem polčasu nikoli streljali v okvir Guardal-benovih vrat. Bolj črno sliko bi težko orisali, a tako je pač sedanje stanje v taboru Triestine. V Trevisu se je neformalno končalo prvenstvo Tržačanov, ki imajo le še teoretične možnosti, da se uvrstijo v končnico za napredovanje. Zadnjih pet tekem bo torej »počitniških«. Pepelka prvenstva Treviso je, tako kot v istoimenski pravljici, doživela prazničen dan. Pot do zmage je domači ekipi vsekakor precej olajšala Triestina, ki je odpovedala na celi črti, ki bo tako podaljšala obdobje brez zmag v tem mestu. Zadnjič je Trie-stina v Trevisu slavila leta 1994 v D ligi. Rullo je le bil na razpolago in tako zasedal običajno mesto na levem pasu, Tabbianija je Maran postavil na desno stran vezne vrste, kjer je na sredini deloval znova Gorgone, medtem ko je v napadu ob Della Rocci igral Granoche. Poraz v Vicenzi sta tako najdražje plačala prav simbola ekipe, kapetan Allegretti in lanski najboljši strelec Granoche. Oba sta morala sesti na klop za rezerve in šlo je za izključno tehnično izbiro. Zamenjave v postavi pa, resnici na ljubo, niso obrodile sadov. Toplo sonce, ki je sijalo nad Tre-visom, ni preprečilo ekipam, da bi tekmo začele z dokaj visokim tempom. Tak način igre pa je prijal bolj domači ekipi, ki je izkoristila dobro vključevanje Quadrini-ja in Missirolija v fazi napada. Piovaccari je zadrževal žogo in nato čakal na enega od dveh bolj napadalnih vezistov, ki sta s svojo hitrostjo povzročala nič koliko težav tržaški obrambi. V 8. minuti je Trie-stina prestrašila domačo ekipo s hitrim protinapadom Ardemagnija. Zaninelli ga je zrušil, sodnik pa se je odločil le za opomin branilcu. Prosti strel je neuspešno izvedel Tabbiani, a žoga se je od živega zida odbila proti Princivalliju; slednji je silovito udaril po usnju in Guardalben je moral izjemno poseči in se zateči v kot. Poskus Minellija po kotu pa ni bil uspešen. Pet minut kasneje je za hladno prho poskrbel Quadrini, ki je s 25 metrov silovito streljal in premagal nemočnega Agaz-zija. Po prejetem golu je Triestina poskušala reagirati, a se omejila le na nekaj strelov z razdalje. Po pasovih sta bila Tabbia-ni in Testini kot stari levi, ki so jim odpadli zobje: želeli bi nasprotnika ugrizniti, a nimajo ne moči ne orožja, da bi to naredili. Ardemagni se je vsaj trudil, vendar je bil popolnoma osamljen, saj je bil Della Rocca le fizična prisotnost na igrišču, ki ekipi ni nikakor koristila. Treviso je imel torej dokaj lahko delo v obrambi, v napadu pa je v 36. minuti z Missirolijem tve- gal ponovno zadeti. Le lep poseg Agazzi-ja je rešil Triestino. Tokrat se je Maran odločil za prvo menjavo že med odmorom. Res nespodobnega Della Rocco (več kot očitno fizično ni bil zmožen igrati) je zamenjal Gra-noche, ki pa ni igral veliko bolje od mo-štvenega kolege. Napadalci Triestine so imeli tudi dokaj malo žog na razpolago, saj so se težave Tržačanov začele že pri gradnji igre. Izredno počasno prehajanje iz faze obrambe v fazo napada in statičnost igralcev je zelo olajšala delo Trevisu, ki ni nikoli tvegal. Le Allegretti v 67. minuti je poskušal, a šlo je za strel z razdalje, ne pa za lepo grajeno skupinsko akcijo. Domača ekipa je obratno zamudila dve izredni priložnosti v protinapadu. Prvič se je preveč obotavljal Piovaccari, nato pa je zgrešil odločilno podajo Zigoni. Menjave Marana znova niso zadovoljile. Bomo sploh kdaj videli igrati Trie-stino s tremi napadalci, če ne od prve minute vsaj ko mora nadoknaditi gol? Zakaj je vztrajal s Testinijem, ki je bil celo tekmo popolnoma odsoten? Čemu igrati s štirimi branilci, ko se je nasprotnik izključno branil? Nihče ne zahteva od Ma-rana, da bi se iz dneva v dan spremenil v Zemana, a nekoliko več poguma bi lahko le pokazal. Očitno je tudi, da so pri Triestini nekaj zgrešili tudi s fizično pripravo, saj so nekaterim igralcem že pošle moči. Top: Quadrini in Missiroli sta v prvem polčasu razživela tekmo in večkrat zarezala globoke rane v obrambo Triesti-ne. Flop: Ni igralca, ki bi se rešil. Trie-stina je zatajila na celi črti, najbolj pa preseneča, da Maranovi varovanci niso pokazali prave želje po tem, da bi vsaj izenačili. Iztok Furlanič formula 1 V Bahrejnu bo Trulli začel s prvega mesta MANAMA - Jarno Trulli (Toyota) je bil najhitrejši na kvalifikacijah pred današnjo VN Bahrajna (14.00 po Rai lin Sky sport). Z iste vrste bo startal tudi Trullijev mo-štveni kolega Nemec Timo Glock, medtem ko si je tretje startno mesto privozil Nemec Sebastian Vettel (Red Bull). Svetovni prvak Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Mercedes) je bil četrti, trenutno vodilni v sezoni Britanec Jenson Button (Brawn-Mercedes) pa peti. Za Ferrari znova slabo: Felipe Massa bo dirko začel z 8., Räikkönen pa z 10. mesta. MOTOCIKLIZEM Rossi najhitrejši MOTEGI - Valentino Rossi (Yamaha) bo današnjo (začetek ob 8.00, ponovitev ob 17.00 po Italia 1) dirko na VN Japonske začel s prvega startnega mesta v razredu MotoGP. Z drugega mesta bo dirko začel Avstralec Stoner (Ducati). Tretji je bil Rossijev kolega v moštvu Španec Jorge Lorenzo. ODBOJKA Piacenza in Trento vodita z 2:1 TRENTO - Po 3. tekmi polfi-nala končnice odbojkarske A1-lige Trento in Piacenza vodita z 2:1. Pia-cenza je Macerata po zaslugi Mars-halla (19 točk) v gosteh premagala kar s 3:0 (25:20, 25:20, 25:18), Trento (Ka-zijski 18) pa je na domači tleh s 3:1 (20:25, 25:21, 25:123, 25:20) odpravil Cuneo (Wismans 17). TENIS Italijanke presenečajo TARANTO - Italijanska reprezentanca po prvem dnevu polfi-nalnih bojev pokala Federacij presenetljivo vodi z 2:0 proti branilkam naslova, Rusinjam. Flavia Pennetta je gladko premagala s 6:4 in 6:0 Ano Ča-kvatadze, medtem ko je Francesca Schiavone ugnala Svetlano Kuznje-covo z 1:6, 6:2 in 6:3. V drugem pol-finalnem obračunu med reprezentancami Češke in ZDA je po uvodnih dvobojih izid neodločen 1:1. JUDO Urška Žolnir evropska prvakinja TBILISI - Slovenska judoistka Urška Žolnir je na evropskem prvenstvu v Tbilisiju v kategoriji do 63 kilogramov osvojila naslov evropske prvakinje. Žolnirjeva, ki je tako osvojila že svojo tretjo kolajno na evropskih prvenstvih, je v finalu po le 37 sekundah borbe ugnala Rusinjo Vero Koval. Aljaž Sedej pa je v kategoriji do 81 kg osvojil bron. HOKEJ NA LEDU »Slovenski gol« za Avstrijo ni bil dovolj Na svetovnem prvenstvu elitne lige v hokeju na ledu je Avstrija visoko izgubila proti Švedski s 7:1. Za Avstrijo je edini gol v drugi tretjini dosegel koroški Slovenec Martin Oraže, ki igra za ekipo iz Beljaka. Izidi: ZDA - Latvija 4:2, Norveška - Finska 0:5, Češka - Danska 5:0, Švedska - Avstrija 7:1. ROKOMET - Izidi drugega dela MIK 1. lige za moške, skupina od 1. do 6. mesta: Celje PL - Cimos Koper 28:29, Trebnje - Prevent 31:23. KOŠARKA - A1-liga: Pesaro -Avellino 89:67. Izid lige UPC, za prvaka: Luka Koper - Krka 79:82. / ŠPORT Nedelja, 26. aprila 2009 25 košarka - Končnica moške B2-lige AcegasAps polfinalist V »domačem« Pordenonu ugnal Como rokomet - Polfinale play-offa Al-lige h v v • m.m • • Trzacani v Nociju slavili zmago po 18 urah vožnje z Asiagom hockey in-line Končno zmaga, v četrtfinalu Acegas Aps - Como 82:70 (24:20, 44:33, 57:44) ACEGAS: Lenardon 20 (13:14, 2:7, 1:6), Marisi 4 (4:4, -, 0:3), Bocchini 9 (1:1, 1:1, 2:5), Benevelli 13 (1:2, 6:9, -), Di Gioia 7 (3:6, 2:7, 0:1), Spanghero 15 (6:7, 3:3, 1:3), Pigato 4 (2:4, 1:3 -), Gen-nari 10 (4:7, 3:4, -), Zurch n.v., Coroni-ca. SON: 25. SKOKI 37 (31+6) COMO: Bergna 8, Angiolini 21, Ballarate 7, Matteucci 5, Andreello, Poz-zi 16, Anzivino 8, Meroni 2, Sari 3, Spa-tafora. SON: 33; SKOKI: 37 (28+9). Tržaški AcegasAps je uspešno prestal prvi krog končnice za napredovanje v košarkarsko B1-ligo. V četrtfinalu je po »dramatičnem« uvodnem porazu in diskvalifikacijo igrišča za dva kroga, vendarle ugnal Como. Preteklo sredo ga je v drugi tekmi najprej premagal na njegovih tleh, sinoči pa še na nevtralnem igrišču v Pordenonu, kjer se je zbralo okrog 1.000 gledalcev, skoraj izključno Tržačanov, na čelu z županom in predsednikom kluba Dipiaz-zo. Tržačani so začeli boljše in končali prvo četrtino v vodstvu, kljub temu, da so izgubili več žog in zgrešili nekaj enostavnih protinapadov. V drugi četrtini se je prednost AcegasaAps še povečala, gostje pa so bili izjemno živčni. Njihov najboljši igralec Matteucci, ki je »sam zmagal« na prvi tekmi v Trstu, je bil popolnoma neučinkovit, dobro so ga Tržačani tudi pokrivali, na ta način pa popolnoma spravili iz tira. Najvišjo prednost je tržaško moštvo doseglo v tretji četrtini (plus 16 točk), ko je kazalo, da je gostom popolnoma upadel pogum. Vendar očitno ni bilo tako, če ve- trofeja rocco Jutri zvečer v Štandrežu Zanimivo tudi v Novi Gorici V okviru 24. trofeje Nereo Rocco bo jutri Juventina na nogometnem igrišču v Štandrežu gostila tekmo tretjega kroga skupine C med Udinesejem in nemško Bo-russio iz Dortmunda. Tekma se bo začela ob 20. uri. Jutri bo zanimivo tudi v Novi Gorici, kjer bo ob 17. uri zaključna tekma mladinskega čez-mejnega prvenstva U14 med selekcijama ekip z italijanskega in slovenskega dela Goriške. Pri selekciji goriških ekip z naše strani meje bosta igrala tudi Juventinina nogometaša vratar Nazzaro in branilec Fedel. Ob 18.30 pa se bosta v novogoriškem športnem parku v okvirju Turnirja držav pomerila reprezentanci U16 Slovenije in Italije. IZIDI TURNIJA DRŽAV - Skupina A: Italija - Izrael 0:1, Go&Go - Slovenija 2:2; skupina B: Hrvaška - Srbija 1:1, Mehika - Irska 1:1. DANES: Italija - Go&Go (17.00 Vipava), Izrael - Slovenija (17.00 Miren). IZIDI N. ROCCO - Skupina A: Empoli - Treviso 2:0, Atlas -ZDA 0:0; skupina B: Juventus -Triestina 1:1, Partizan - Cali 1:0; skupina C: Napoli - Udinese 1:1, Borussia - Gana 0:1; skupina D: Milan - Sampdoria 2:2, Rijeka - Kärn-ten 0:0. DANES: Treviso - ZDA (18.30 San Vito al Torre), Empoli -Atlas (20.00 Teor), Triestina - Cali (17.00 Trbiž), Juventus - Partizan (20.00 Krmin), Udinese - Gana (17.30 Forgaria), Napoli - Borussia (20.00 Campoformido), Sampdo-ria - Kärnten (20.00 Pertegada), Milan - Rijeka (20.00 Premariacco). mo, da je prednost Acegasa Aps začela v zadnjem delu igre hitro kopneti. Tržačani niso našli več poti do koša, začeli so solirati in metati iz neizdelanih položajev, imeli pa so tudi nekaj smole. Po zaslugi Pozzija in Angiolinija so gostje v samih 6 minutah skoraj izničili zaostanek in se približali na izid 67:64. Tedaj je igralce Coma spet zajela živčnost, začeli so se prerekati s sodniki (Meroni je bil izključen, potem ko je »lovil« sodnika po celem igrišču in mu žugal s prstom), Tržačani pa jim niso nasedli in so obdržali mirno kri, spet po-prijeli in brez nadaljnjih težav osvojili dragoceno zmago. Za nastop zasluži pohvalo celotna ekipa, posebno pa še niti 18-letni Spanghero in Pigato za igro v obrambi. V polfinalu se bo Acegas Aps pomeril z zmagovalcem današnje tretje tekme med Trentom in Iseom. (RAS) Tin Tokič (Pallamano TS) kroma Po Tridentinskem: Jani Brajkovič zaostal le za Bassom ARCO - Slovenskemu kolesarju Janiju Brajkoviču ni uspelo zmagati 33. dirke po Trentinu. Na zaključnem vzponu zadnje, četrte etape je kolesar Astane zašel v težave, prišel na cilj kot deseti, njegov zaostanek pa je bil prevelik, da bi zadržal prednost pred Italijanom Ivanom Bassom (Liquigas) in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Etapo je sicer dobil Danilo Di Luca (LPR Brakes) pred rojakoma Giampaolom Carusom in Stefanom Garzellijem, Bassu pa je za zmago zadostovalo peto mesto. »Dobil sem potrditev, da sem pred Girom dobro pripravljen. Iz težkih časov sem prišel še močnejši, za kar se moram zahvaliti ekipi, predvsem pa družini, ki mi je stala ob strani,« se je zmage veselil 31-letni Basso, ki se je tako po skoraj treh letih odsotnosti zaradi vpletenosti v dopinški škandal zmagovito vrnil na ceste. Potrditev, da so bile njegove višinske priprave uspešne, je dobil tudi Brajkovič. Zadovoljni dirko zapuščajo tudi kolesarji Adrie Mobila. Tomaž Nose je dirko končal na 15. mestu, Robert Vrečar pa je bil drugi v točkovanju gorskih ciljev. Intini Noci - Pallamano TS 23:24 (12:10) PALLAMANO TS: Mestriner, Zaro, Lo Duca 6, Nadoh 5, Jan Radojkovič 4, Car-panese 3, Visintin 4, Ionescu 1, Sardoč 2, Leone, Fanelli, Tokič. Trener: F. Radojko-vič. NOCI - Iz apulijskega gostovanja (Noci se nahaja na pol poti med Barijem in Tarantom) so se tržaški rokometaši vrnili s pozitivno in negativno novico. Pozitivna je, da so Radojkovičevi fantje na prvi pol-finalni tekmi končnice A1-lige premagali trdoživega nasprotnika in imajo pred sobotnim povratnim dvobojem minimalno prednost za uvrstitev v finale. Negativna novica pa je, da se je po eni minuti poškodoval steber tržaške ekipe Tin Tokič (mogoče zlom prsta na roki, poškodbo bodo potrdili jutrišnji izvidi). Tokičeva poškodba je še kako vplivala na potek tekme, kljub temu pa so Tržačani, predvsem v drugem delu, igrali zelo prepričljivo. Po prvem polčasu so pred številnim občinstvom vodili gostitelji, ki so v drugem delu še povišali vodstvo na +4 (20:16). Proti koncu pa so se Tržačani organizirali, čeprav je še do dve minuti pred koncem domača ekipa vodila za dva gola razlike (23:21). Nato se je prebudil Visintin, ki je z dvema goloma in izsiljeno sedemmetrovko poskrbel za preobrat. Zmagoviti zadetek so Radojkovičevi fantje dosegli prav v zadnji sekundi. Predsednik Giuseppe Lo Duca je pohvalil nastop krilnih igralcev Lo Duce in Carpaneseja. Pa še to: Tržačani so v Noci odpotovali z vlakom. Pri Foggi je bila železniška proga zaprta, tako da so se namesto predvidenih 12 ur vozili kar 18 ur, saj so šli v Apu-lijo mimo Rima! Isto je veljajo za povratek domov. Ostali izid: Ancona - Bocen 39:31. Pirati Civitavecchia - Polet Z KB Kwins 4:5 (2:3) POLETOVA STRELCA: Fajdi-ga 4 in Berquier. POLET: Petronijevič, Galessi, Fajdiga, J. Ferjanič, Battisti, Berquier, G. Cavalieri, Fabietti, Deiaco. Trener: Aci Ferjanič. V zadnjem krogu regularnega dela prvenstva hokejske A1-lige na ro-lerjih so po osmih zaporednih porazih poletovci končno zmagali. Zadnjič so namreč »kwinsi« slavili zmago v Montebelluni, ko so si tudi matematično zagotovili nastop v play-offu. Polet bo v četrtfinalu končnice prvenstva za naslov državnega prvaka igral proti branilcu naslova Asiagu Vipers, ki je sinoči visoko premagal Milano 24 Quanta in si tako zagotovil prvo mesto na lestvici (tržaška Edera je namreč doma igrala neodločeno 2:2 proti Vicenzi). Prva tekma bo prihodnjo soboto na openskem Pikelcu. Sinočnja tekma v Civitavecchi je bila zelo borbena. Poletovci so povedli s 3:0, pred koncem polčasa pa so gostitelji znižali zaostanek. V drugem polčasu so »gusarji« izenačili in celo naskakovali vodstvo. Vratar Petroni-jevič pa je »pack« rešil na gol-črti. V nadaljevanju je Berquier zabil četrti gol, trideset sekund kasneje pa še Faj-diga petega. Poletov najboljši strelec Aleš Fajdiga je skušal tokrat naska-kovati še naslov najboljšega strelca lige, kar pa mu ni uspelo. Prvi strelec ostaja napadalec Civitavecchie Ši-munek, ki ima 37 golov. »Fajdo« ima le enega manj, 36. Od zgoraj: Kosovelovi ekipi, dijakinje Trinka in Slomška kroma noteniško zvezo, so celo igrali bolje od tekmovalcev. Pozna se, da v nekaterih šolah imajo namiznoteniške krožke: v ekipah nihče ne izstopa, igralci pa so enakovredni. Smisel dijaškega ekipnega prvenstva je prav ta, da se ovrednoti tiste ekipe, ki imajo »zlato sredino«,« je povedala Miličeva. Višja srednja šola: dijakinje: Co-pernico (UD) - Slomšek 3:0, Galilei (TS) -Marinelli 2:1, Galilei - Slomšek 2:1, Co-pernico - Marinelli 3:0, Copernico - Galilei 2:1, Slomšek - Marinelli 3:0. Vrstni red: 1. Copernico , 2. Galilei, 3. Slomšek, 4. Ma-rinelli. Nižja srednja šola: dijakinje: Kosovel - Tavagnacco 2:1, Tavagnacco - Dante 1:2, Trinko - Kosovel 2:1, Tavagnacco -Trinko 1:2, Dante - Kosovel 2:1, Trinko -Dante 1:2. Vrstni red: 1. Dante, 2. Trinko, 3. Kosovel, 4. Tavagnacco Dijaki: za 1. mesto: Ascoli - Tavagnacco 2:1, za 3. mesto: Dante - Locchi 2:1, za 5. mesto: Petrarca -Kosovel 2:1. KOSOVEL: dijakinje: Katarina in Dana Milič, Johana Milič, Giada Sardo, Martina Bresciani. Dijaki: Albert Kerpan, Aleksander Sardoč, Vedran Guštin, Denis Doljak. SLOMŠEK: Tjaša Doljak, Lejla in Fe-dra Crociati, Desiree Canzian. TRINKO: Jasmin Lutman, Mila Boschi, Lara Turri, Tamara Lupin. šolski šport - V Zgoniku deželni namiznoteniški finale za nižje in višje srednje šole Med 16 ekipami in 120 dijaki in dijakinjami tudi vrsti slovenskih šol Kosovel, Trinko in Slomšek V športnem centru v Zgoniku je v petek stekla deželna faza ekipnega dijaškega prvenstva v namiznem tenisu v organizaciji DTTZG Žiga Zois in Športnega krožka Kras. Pravico do nastopa so imele šolske ekipe nižjih srednjih šol in prvih dveh razredov višjih srednjih šol, ki so v pokrajinskih fazah osvojile prvo oziroma drugo mesto. V Zgoniku se je v zgodnjih dopoldanskih urah zbralo 18 ekip, ki so se med samo pomerile v moški in ženski konkurenci ločeno po starostnih kategorijah. Prvouvrščena ekipa vsake kategorije se je uvrstila na državno fazo. Med 120 dijaki je nastopilo tudi pet slovenskih ekip: ženska in moška ekipa srednje šole Kosovel iz Op-čin in Proseka, ženska ekipa nižje srednje šole Trinko iz Gorice in ženska ekipa višje srednje šole Slomšek iz Trsta. V ženski konkurenci nižjih srednjih šol je nastopilo pet ekip, ki so igrale po sistemu vsak proti vsakemu. Ekipa Dante je imela največ zmag in tako osvojila prvo mesto. Trinko je bil z dvema zmagama drugi, Kosovel pa tretji (zbral je eno zmago). Četrto mesto je osvojil Tavagnacco. Nižje-šolcev je bilo največ: nastopilo je šest ekip, ki so se po predtekmovanju pomerile še v finalnih dvobojih. Po napetem boju je zmagala šola Ascoli iz Gorice, Kosovel pa je bil zadnji. Na tekmi za 5. mesto je klonil z 2:1. Dijakinje višje srednje šole Slomšek je v konkurenci štirih ekip osvojila tretje mesto. V tekmovanju po sistemu vsak proti vsakemu so osvojile eno zmago. Šolo Ma-rinelli iz Vidma so premagale s 3:0. V konkurenci dijakov je prvo mesto pripadlo šoli Galilei iz Trsta. Med nastopajočimi ekipami tako v ženski kot moški konkurenci ni bilo dveh ekip iz Pordenona, goriški ekipi pa sta odpovedali nastop. Deželni finale je nasploh uspel. Profesorica Sonja Milič, sicer športni direktor pri ŠZ Kras je pozitivno ocenila tudi nivo ekip: »Dijaki so prikazali kakovostno igro. Nekateri dijaki, ki niso včlanjeni v namiz- 26 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / moška c-liga - Pri Natisonii »srečen poraz« s 3:2 S točko proti vodilnemu Soča do obstanka v ligi Sloga Tabor osvojila enosmeren derbi proti Olympii - Pozzo premočen za Val Pav Natisonia - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:2 (25:10, 19:25, 25:16, 25:27, 15:8) SOČA: M. Černic 11, Škorjanc 3, I. Černic 14, Lango 3, Valentinčič 20, Jan Černic 3, Juren 2, I. Devetak 0, M. Deve-tak 3, Kragelj (L), Braini n.v. TRENER: Bat-tisti. S točko v gosteh proti vodilni Natisonii so si sočani tudi matematično izborili obstanek v ligi. Dva kroga pred koncem prvenstva jih lahko tržaški Rigutti sicer lahko dohiti, toda zaman, ker imajo so-čani več doseženih zmag. Tekma v San Giovanniju al Natiso-ne je bila zelo razburljiva. V prvem setu so gostitelji zmagali brez večjih težav. So-čani so bili zelo zmedeni, tako da je trener Lucio Battisti v drugem setu nekoliko spremenil šesterko (Valentinčič je prevzel vlogo korektorja). Poteza je obrodila sadove. Soča je povedla z 10:7 in prednost obdržala do konca seta. Tretji set je bil podoben prvemu in gostitelji so zasluženo povedli na 2:1. Najbolj razburljiv je bil četrti set. Soča je vodila, na koncu pa so domačini izenačili (25:25). Gostje pa so se le zbrali in uspelo jim je izenačiti na 2:2 in si zagotoviti najmanj točko. »Tie break« je minil v popolni prevladi Nati-sonie. Pri Soči sta dobro igrala Ivan Čer-nic in Igor Valentinčič. Sloga Tabor Televita - Olympia Tmedia (25:18, 25:5, 25:14) SLOGA TABOR TELEVITA: Kante 10, Slavec 5, Sorgo 7, Vatovac 14, Igor Veljak 10, Vanja Veljak 4, Privileggi (L), Pe-terlin, Riolino, Strain 6. TRENER: Božič OLYMPIA TMEDIA: Bernetič 6, Hlede 3, M. Komjanc 3, Mania' 1, Perso-glia 1, Terčič 4, E. Komjanc (L), L. Brotto 0, P. Brotto, Capparelli 0, Caprara 0. TRENER: Jerončič Tretjeligaški derbi se je, kot je bilo pričakovati, zaključil z gladko zmago Sloge Tabor Televita. Tekma je trajala slabo uro, stanje na igrišču pa je povsem odražalo položaj, ki ga imata naši ekipi na lestvici. Mladi igralci Olympie so se v Repnu že vnaprej predali močnejšim nasprotnikom Sloge Tabor kroma Olympia Tmedia je prišla v Repen v okrnjenem sestavu, saj je center Peter Špacapan prvenstvo že zaključil, ker je sprejel službeno mesto v Veroni. Tako je bila goriška ekipa še mlajša, kot sicer, poleg tega pa je dajala vtis, da se je vdala v poraz že pred samim začetkom tekme. Do Sloge Tabor je kazala preveliko spoštovanje, tako da je prav gotovo zagrešila veliko več napak, kot bi jih sicer in domači ekipi ni nudila praktično nobenega odpora. Pri Slogi Tabor Televita je po daljši odsotnosti zaradi bolezni spet »polnopravno« zaigral Nicholas Privileggi v vlogi libera, celotno ekipo pa moramo pohvaliti, da je kljub zelo lahko tekmi stalno obdržala zadostno zbranost in se ni nikoli prilagodila igri Goričanov. Dalj časa je bil tokrat na igrišču tudi mladi Marko Strain, ki se je zelo solidno odrezal. Tri nove točke so Slogo Tabor Tele-vita seveda obdržale pri vrhu lestvice, kar je dve tekmi pred koncem rednega dela tudi najpomembneje. Trener Božič je po tekmi dejal: »Mimo rezultata samega, ki sem ga seveda pričakoval, moram pohvaliti Marka Straina: je eden najbolj resnih igralcev v ekipi, ima največ prisotnosti na treningih, do sedaj pa je dobil bolj malo priložnosti, da se izkaže, zato me je njegov današnji dober nastop še posebej razveselil.« Olympiin trener Zoran Jerončič pa ni mogel skriti razočaranja zaradi pristopa svojih varovancev:« Vse tri derbije, to je proti Soči, Valu in Slogi, smo igrali daleč od svojega nivoja, proti ostalim ekipam pa smo se veliko bolj borili. Res je sicer, da je Sloga zaigrala zelo dobro, moram ji čestitati, še najbolj pa so mi bili igralci všeč v obrambi, kjer zlepa niso popustili, tudi ko so imeli v svojih rokah visoko prednost.« (INKA) Val Imsa - Il Pozzo 0:3 (18:25, 21:25, 17:25) VAL IMSA: Devetak 4, Florenin 7, Marget 8, Masi 9, Corazza 3, Nanut 3, Plesničar (L), Radetič 12, Povšič 0, Corva 0, Sancin. TRENER: Makuc. Izkušeni gostje iz Pradamana so bili sinoči v Štandrežu predobro razpoloženi, da bi jih lahko valovci presenetili. Njihovo najboljše orožje je blok, s katerim so velikokrat ustavili Valove napade, povedati pa je treba tudi, da je bil sprejem gostiteljev neprecizen, tako da so bili napadi našega moštva predvidljivi. Precej slabše kot ponavadi je igral tudi libero Plesničar, saj je igral nerazpoložen, bolela ga je namreč poškodovana peta. Trener Makuc je na korektorsko mesto že v prvem setu poslal na igrišče Radetiča namesto Masija, slednji pa je v naslednjih dveh setih zamenjal na centru Corazzo (v 2.) oziroma Nanu-ta (v 3. setu). Nekaj več so valovci pokazali v drugem setu, v bistvu pa so stalno zaostajali za nasprotniki, ki so bili zelo učinkoviti tudi v napadu. Koprski Športel jutri o kolesarstvu Na jutrišnjem Športelu (ob prazničnem Dnevu upora proti okupatorju ne bo šel v eter v živo) se bo voditelj oddaje Igor Malalan pogovarjal s predstavnikoma naših dveh kolesarskih klubov Radijem Pečarjem (KK Adria) in Dariom Štolfo (SK Devin). Razpravljali bodo, zakaj v zamejstvu nimamo večje tekmovalne kolesarske ekipe, čeprav je ta šport pri nas zelo priljubljen. Športelovi sodelavci so pripravili tudi intervju s kolesarjem Ivom Doglio (predsednikom tržaškega kluba Team Eppinger Saab) in z dvema raziskovalcema iz Sežane, ki sta izumila neke vrste pripomoček za kolo. Tokrat ne bo nagradne igre Poglej me v oči. ženskac-liga Hud poraz Sloge List v boju za obstanek Il Pozzo - Sloga List 3:0 (27:25, 26:24, 25:23) SLOGA LIST: Babudri 12, Bu-kavec 17, Ciocchi 4, Cvelbar 4, Gre-gori 15, Starec 4, Gantar (L), Colsani 0, Maurovich 0, A. Spangaro 2, M. Spangaro 0. TRENER: Drasič Sloga List je v Pradamanu izgubila eno ključnih tekem v boju za obstanek, tako da je zdaj njena naloga postala še težja. Il Pozzo je bil pred tekmo na predzadnjem mestu in torej za našo ekipo, s tremi točkami pa jo je dohitel. Slogašice verjetno niso zdržale pritiska pred pomembnim srečanjem, saj si samo tako lahko razlagamo pekoč poraz. Domača ekipa je tehnično slabša od naše, vendar Sloga tega ni znala izkoristiti. Naše igralke so tokrat slabo sprejemale, tako da so bili učinkoviti protinapadi praktično neizvedljivi in na drugo stran mreže so pošiljale vse prevečkrat lahke žoge. Za nameček je bila zelo povprečna tudi igra v obrambi. Če upoštevamo, da so se vsi trije seti končali z minimalno razliko v točkah, je jasno, da bi bil lahko izid - le z malce odločnejšim nastopom naših igralk -povsem drugačen. Začetek tekme sicer ni obetal takega razpleta, saj so Slogašice, sicer z manjšo prednostjo, vodile praktično do konca, imele na razpolago dve zaključni žogi (24:23 in 25:24), vendar so jim nepotrebne napake v končnici preprečile zmago. V drugem nizu je vodil Il Pozzo do 18.točke, Slogašice so ga ujele, bile do konca zelo blizu zmage, ki pa se jim je tudi tokrat izmuznila v končnici. V zadnjem setu so naše igralke začele slabo in domačinke so takoj povedle s 7:2. Sloga List je svoje nasprotnice ujela pri deseti točki, povedla s 13:10, nato pa spet popustila in dovolila Pozzu, da je že dokaj visoko povedel. V nadaljevanju so naše igralke sicer spet reagirale, vendar je bilo že prepozno. (INKA) moška d-liga - Proti drugo uvrščenemu Cordenonsu Zlata vredni točki Za slogaše je v boju za uvrstitev v končnico za napredovanje še vse odprto Sloga - Futura Cordenons 3:2 (24:26, 25:16, 25:22, 24:26, 15:13) SLOGA: Bertali 5, Cettolo 21, Kante 7, Romano 20, Ro-žac 11, Taučer 6, Maver (libero), Ilič, Iozza. Trener Ivan Peter-lin V Repnu je včeraj po pravem maratonskem boju Sloga premagala drugouvrščeno Futuro, ki je naši ekipi sicer odvzela točko, je pa s svojimi nastopi končala, saj bo v naslednjih dveh kolih prosta. Tekma je bila zelo lepa in predvsem polna adrenalina, saj je bila za obe mladi ekipi izrednega pomena v tej odločilni fazi v boju za play off. Igralci so bili napeti kot struna, temu gre tudi pripisati kako naivno napako v najbolj »vročih« trenutkih, pa tudi velike preobrate med tekmo samo. Trener Peterlin je tudi tokrat nekoliko spremenil postavo, saj je odsotnega libera Rioso nadomestil Martin Maver. Pri Slogi je tokrat dobro deloval napad, kjer sta bila David Cettolo in Matjaž Romano zelo uspešna, precej negotova pa je bila obramba, ki je zlasti taktično velikokrat odpovedala. Da bo tekma zelo izenačena je bilo jasno že v prvem se-tu, v katerem so Slogaši odlično začeli, takoj visoko povedli (11:3) in vse je kazalo, da je Futura proti razigranim domačinom brez moči. Vendar se gostje niso predali, začeli so nižati zaostanek, Slogaše ujeli pri 16:16, nato pa celo povedli s 24:22. Našim od-bojkarjem je uspelo izenačiti, dve naivni napaki v končnici pa so jih stali set. V drugem je šlo Slogi vse kot po olju, saj praktično niso grešili, v tretjem pa so gostje začeli zelo odločno in povedli z 9:2, vendar so se tokrat Slogaši ob pravem času zbrali, izenačili pri 17. točki in potem v velikem slogu set zaključili v svojo korist. Vse je že kazalo, da bo naši ekipi uspelo osvojiti vse tri razpoložljive točke, saj je v četrtem nizu že visoko vodila s 17:10, vendar so odlični gostje spet napeli vse svoje sile, izkoristili vsako negotovost v vrstah domačinov, začeli nižati razliko in se niso predali malodušju, niti ko je Sloga vodila z 21:18. Z zelo značajnim nastopom so izničili tudi set žogo Slogašev, z odličnima servisa preprečila protinapad naše ekipe in stanje v se-tih izenačili. Tudi peti je bil poln preobratov, saj so po začetnem vodstvu Future Slogaši ujeli pravi ritem, povedli s 7:3, vendar tekme s tem še zdaleč ni bilo konec, saj so gostje odločno rea- 1. ženska divizija - Polfinale na Goriškem Govolley izgubil po petih setih igre Morarese je vodil že z 2:0 - Požrtvovalna reakcija girali, začeli nižati razliko, Slogašev pa niso nikoli prehiteli, čeprav so izenačili tako pri 12.kot pri 13. točki. Trener Peterlin je bil seveda z dvema točkama zadovoljen, čeprav bi, seveda, raje imel tri: «Fantje so se zelo srčno borili in samo izreden odpor, ki ga je zmogla nuditi Futura, nam je preprečil izdatnejšo zmago. Za play offje še vse odprto, tako da sta tudi ti dve točki zlata vredni. (INKA) ŽENSKA D-LIGA Bor Breg na gostovanju v Buttriu v petem setu nadoknadil zaostanek 9:13 Buttrio - Bor Breg Kmečka Banka 2:3 (23:25, 25:18, 22:25, 25:14, 14:16) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 14, Sancin 1, Grgič 2, Spetič 6, Flego 15, Gruden 4, Contin (L), Zerjul 10, Del-la Mea 8. TRENER: Smotlak Združena ekipa Bora in Brega se iz Buttrie vrača z dvema točkama, za zmago pa se je morala res pošteno potruditi. Domačinke so namreč igrale zelo borbeno, saj nujno potrebujejo točke v boju za obstanek. Naša ekipa je tako s težavo prihajala do točk, saj ima Buttrio eno boljših obramb v ligi, tokrat pa je dobro igral tudi v napadu, kjer je bil še posebno učinkovit s krila. V prvem setu so naše igralke začele nekoliko bolj negotovo, tako da je Buttrio takoj povedel. Vodil je do 16. točke, ko so pla-ve izenačile, pritisnile na plin in si priigrale 5 točk prednosti. Na koncu so domačinke našo ekipo skoraj ujele, preobrat pa jim vendarle ni uspel. V drugem setu je bil Buttrio preprečlivo boljši, kar velja tudi za četrti niz. Tretji set pa je bil podoben prvemu: na začetku so vodile domačinke, Bor Breg pa je iz točke v točko igral bolj odločno in izkoristil vsako napako svojih nasprotnic. Odločilni peti set je bil nato najbolj napet. Do osme točke sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nato pa je Buttrio po-vedel kar 13:9. Naše igralke pa se niso predale in so nanizale kar 5 točk zaporedoma, nato pa izkoristile drugo zaključno žogo in tako še podaljšale serijo zmag. (TG) V Moraru se je sinoči bil oster boj za vsako točko bumbaca Morarese - Govolley Kmečka banka 3:2 (25:23, 25:20, 19:25, 12:25, 15:11) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Danielis 7, Zavadlav 26, Mania' 17, Petejan 3, Bressan 21, G. Zavadlav 0, Ra-gusi (L), Uršič 3. TRENER: Petejan. V prvi tekmi polfinala končnice 1. ženske divizije na Goriškem za napredovanje v D-ligo so igralke Govolleya potegnile krajši konec po petih setih igre, potem ko so nadoknadile začetni zaostanek 2:0 v setih. Izkušene igralke Morareseja so začele tekmo zelo odločno, Govolley (nastopil je brez Antoničeve in Deganove, tako da je imel trener Rajko Petejan na klopi le izkušeno Paolo Uršič) pa preveč negotovo. Kljub prevelikemu številu napak ni manjkalo dosti, da bi osvojile uvodni set, manjši pa je bil njihov odpor v drugem setu. Položaj Govolleya se je v 3. setu še bolj zapletel, saj je Morarese po-vedel kar z 18:13. Tedaj se je Goričankam končno »odprlo«, nasprotnice pa so z delnim izidom 12:1 popolnoma nadi-grale. V četrtem setu so gostje še naprej diktirale tempo (zlasti dobro je deloval napad), Morarese pa je bil pred njimi brez moči. Zal se je Govolleyev »stroj« v začetku skrajšanega petega niza spet ustavil. Ob menjavi igrišča je bilo 8:3 za gostiteljice. Naše igralke so spet reagirale, nasprotnicam se približale na 12:10, imele so tudi priložnost, da bi osvojile naslednjo točko, kar pa jim žal ni uspelo, to pa je Morarese izkoristil in zmagal. Boj za uvrstitev v finale je vsekakor odprt, (zaradi zapleta datum povratne tekme še ni določen), z le nekoliko boljšo igro pa igralke Govolleya lahko prevladajo. / ŠPORT Nedelja, 26. aprila 2009 27 košarka - Proti ekipi Amatori Isontini v končnici promocijske lige Sokol rešil nalogo že v prvi četrtini V nadaljevanju pa je igral slabo - V sredo spet - Križman pod nož? Sokol Ca' D'Oro - Amatori Isontini 76:65 (30:16, 45:37, 70:52) SOKOL: Spadoni 12, Vidali 6, Umek 18, Hmeljak 23, Budin 15, Malalan, Gu-štin, Vescovi 2, Emili, Gruden, Križman n.v., trener Gruden. 3 točke: Spadoni 4, Umek 2; SON: 21; PON: Umek (37). Sokol je po pričakovanju, zasluženo in zanesljivo premagal ekipo Amatori Isontini, ki je že odrezana od boja za napredovanje. Za gostitelje ni stopil na igrišče, sedel pa je na klopi Pavel Križman, ki si je med tednom na treningu poškodoval ličnico ter bo moral sredi tedna na pregled in nato verjetno na operacijo. »Pravega« Sokola, smo videli le v prvi četrtini, ko je igral čvrsto v obrambi in učinkovito v napadu. Udarna Sokolova peterka Spadoni, Umek, Hmeljak, Budin in Vidali je že v 5. minuti povedla z 20:5 in nato sklenila prvo četrtino s 14 točkami prednosti. V tem delu se je zlasti izkazal Gregor Budin s prodori na koš in s skoki pod obema košema. Premoč našega moštva je bila očitna, v nadaljevanju pa go- stitelji niso ponovili igre iz uvodnega dela srečanja, očitno so mislili, da so že opravili svoje. Grešili so tudi enostavna polaganja na koš, veliko je bilo izgubljenih žog. Le Angelo Spadoni je s tremi uspešnimi trojkami ohranil vodstvo, ki pa je skopnelo na 8 točk ob koncu druge četrtine. V tretji četrtini je domače moštvo spet igralo nekoliko bolj zbrano in povečalo vodstvo na 18 točk. V zadnjem delu srečanja pa spet nazbrana igra, veliko napak pri podajah in izgubljenih žog. Ob zanesljivem vodstvu pa Sokolova zmaga ni bila vprašljiva in zmaga je bila tu. Poleg Budina in Spado-nija bi pohvalili še najboljšega strelca Marka Hmelljaka (23 točk) in Martina Vida-lija (5 skokov v obrambi in 2 v napadu). Sokol bo spet na igrišču že v sredo, ko se bo v gosteh spoprijel z goriškim At-hletismom. (lako) Ostali izidi: Scoglietto - Athletismo 37:60, Mossa - Skyscrapers 60:57, Virtus - Grado 72:91. Vrstni red: Grado in Athletismo 14, Sokol inScoglietto10, Skyscrapers 8, Amatori Isontini 6, Mossa 2, Virtus TS 0. košarka - C-liga Jadran začenja pot za obstanek Košarkarji Jadrana Mark začenjajo danes svojo pot v končnici za obstanek v državni C-ligi. Na domačih tleh se bodo, s pričetkom ob 18. uri, pomerili proti Vatovčevemu Oderzu. To bo šele prva tekma, povratna bo namreč prihodnjo sredo v Oderzu, morebitna tretja pa bi bila prihodnjo nedeljo, spet v Trstu. Če bo Jadran izločil Oderzo, si bo že zagotovil obstanek, v primeru da bi bil izločen sam, pa ga čaka še en krog tekem proti zadnjeuvrš-čenemu Pool Venezia. Spored, danes ob 18.00: Jadran Mark - Oderzo; Marghera - San Daniele. Četrtfinale končnice za napredovanje, danes: Roncade - Spilimbergo, Padova - Rovigo 78:69, Caorle - Codroipo, Por-denone - Montebelluna. Križman sije zvil gleženj kroma plavanje - Nastop Borovih plavalcev na mednarodnem memorialu Romano Calligaris v Trstu Večina izboljšala svoje znamke V 50-metrskem bazenu Bianchi so največ pokazali Hrovatin, Pelizon in Terčonova - Dobra organizacija društva Triestina Nuoto Mednarodnega mladinskega plavalnega mitinga »Romano Calligaris«, ki ga je v tržaškem bazenu Bianchi zgledno organiziralo društvo Triestina Nuoto, se je udeležilo tudi osem Borovih plavalcev. Na tekmovanju se nastopilo preko 500 tekmovalcev in tekmovalk 26 društev iz petih italijanskih dežel, mednarodni pečat pa je mitingu dala prisotnost slovenskih klubov PK Koper in Žito Gorenjka ter hrvaškega Primorja z Reke. V 50-metrskem bazenu so skoraj vsi borovci precej izboljšali svoje znamke, v zelo močni in številčni konkurenci pa niso mogli poseči po najvišjih uvrstitvah. Vseeno je bilo nekaj izidov vrednih omembe. Tako je Niki Hrovatin med dečki (letnik 1994) dosegel nove osebne rekorde na 100 m prosto, s časom 1:00,56 je bil 23. mesto, na 100 prsno je bil s časom 1:22,07 enajsti, na 200 m mešano (21. mesto) pa se je popravil za celih 10 sekund (2:41,57). Perspektivni Ivan Pelizon je med začetniki A (letnik 1997) preplaval razdaljo 100 m hrbtno v času 1:27,56, kar je navrglo 11. mesto, na 100 prsno (1:33,45) pa je bilo 17. Dober je bil tudi rezultat 1:37,59 Aleksije Terčon (letnik 1997) na 100 m prsno. Bila je 11. Dobro so nastopili tudi ostali borovci, večina izmed njih je izboljšala svoje osebne znamke. Na sliki (od leve): Aleksija Terčon, Ema Kravos, Silena Bergamaschi, Niki Hrovatin, Ivan Pelizon, Helena Vidali, Erika Žerjul, Williams Matarrese Domači šport Danes Nedelja, 26. aprila 2009 KOŠARKA MOŠKA DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Jadran Mark - Oderzo ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 18.00 na Opčinah: Sloga Multinvest - Blossom Gumin UNDER 16 MOŠKI - 11.00 v Gorici, športni center Špacapan: Olympia Hlede A.I. - Soča Rast UNDER 14 MOŠKI - 10.30 v Prati: Follador PN - Olympia Fer-Style; 11.00 na Opčinah: Sloga - Torriana TENIS ŽENSKA B-LIGA - 9.00 v Brescii: TS E. Rossi - Gaja MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Maniagu: TC Maniago -Gaja NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Rožacu: Virtus Corno - Juventina; 16.00 v Sangiorgu di Nogaru: Sangiorgina - Kras Koimpex; 16.00 v Križu: Vesna - Ponziana 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Sovodnje; 16.00 v Vilešu: Villesse -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg -Opicina; 16.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Begliano; 16.00 v Porpettu: Porpetto - Primorje Interland 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Doberdobu: Mladost - Strassoldo DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Pomlad - Pro Cervignano Jutri Ponedeljek, 27. aprila 2009 ODBOJKA UNDER 14 ŽENSKE - 18,45 na Proseku: Kontovel - Sokkol □ Obvestila ZSŠDI razpisuje likovni natečaj namenjen učencem osnovnih, ter literarni natečaj namenjen dijakom nižjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na temo športa z naslovom Drobci iz športnega sveta 2009. Najboljši prispevki bodo objavljeni v letnem Zborniku slovenskega športa v Italiji, avtorji del in njihovi mentorji pa bodo ob predstavitvi Zbornika tudi nagrajeni. Rok za predstavitev prispevkov zapade 5. junija 2009. Podrobnejše informacije na www.zssdi.it. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! šolski šport - Tržaška faza odbojkarskega prvenstva za nižje srednje šole v okviru Mladinskih iger Fantje šole Kosovel v deželnem finalu Naslednja faza že jutri v Lignanu - V ženski konkurenci se ekipe šol Gruden, Ciril in Metod ter Kosovel niso prebile dlje kot do polfinala - Kosovel tudi organizator Jutri se bo v Lignanu odvijal deželni finale v odbojki v okviru mladinskih iger. Tržaško pokrajino bodo v moški konkurenci zastopali dijaki srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Proseka, ki so povsem zasluženo postali tržaški pokrajinski prvaki. Na tekmovanje se je v tržaški pokrajini vpisalo 11 šol, štiri v moški in sedem v ženski konkurenci. Dekleta je organizator - šola Srečka Kosovela, ki ji je tržaški pokrajinski urad podelil nalogo vodilne šole - razdelil v tri izločilne skupine. V skupini A so bile tri naše šole in sicer nabrežin-ski Gruden, svetoivanski Ciril in Metod ter openski Kosovel. Najbolje so se odrezale dijakinje Grudna, ki so v svoji skupini osvojile prvo mesto in se tako uvrstile v četrfi-nale. Nastop v drugi fazi pa se je izmuznil dekletom Kosovela, ki so sicer osvojile enako število točk kot drugouvrščeni IC Commerciale, vendar so dosegle eno zmago manj. Pravico do nastopanja v naslednji fazi so si priigrale tudi dijakinje dolinskega Gregorčiča, ki so v izločilni skupini C zasedle drugo mesto. Žal pa nobeni od naših šol ni uspel preboj v polfinale, tako da moramo tokrat beležiti eno od najslabših uvrstitev naše ženske šolske odbojke v zadnjih letih, obenem pa tudi priznati, da naše šole že nekaj let niso več v ospredju, kot so bile nekoč. IZIDI Izločilna skupna A: IC Commerciale - Sv. Ciril in Metor 3:0, Kosovel -Gruden 1:2, Sv. Ciril in Metod - Gruden 0:3, Kosovel - IC Commerciale 1:2, Sv. Ciril in Metod - Kosovel 0:3, Gruden - IC Commerciale 3:0. Vrstni red: 1. Gruden 8, 2. Commerciale 5, 3. Kosovel 5, 4. Sc. Ciril in Metod 0. Izločilna skupina C: IC Ma-sih - Gregorčič 1:2, IC Masih - IC T.Weiss 3:0, IC T.Weiss - Gregorčič 2:1. Vrstni red: IC Masih 4, Gregorčič 3, IC T.Weiss 2. Četrtfinale, skupina A: Gruden - IC Commerciale, 1:2, IC Masih - Commerciale 2:0, Gruden - IC Masih 0:2. Vrstni red: 1.I.C. Masih , 2. IC Commerciale, 3. Gruden. Četrtfinale, skupina B: IC Campi Elisi - Gregorčič 2:1, IC Ro-li - Gregorčič 2:0, IC Roli - IC Campi Eli-si 2:1. Vrstni red: 1.Roli, 2. IC Campi Elisi, 3. Gregorčič. CIRIL IN METOD: Karen Bevilac-qua, Nada de Walderstein, Jasna Gornik, Joelle Grudina, Marta Jerjan, Tamara Or-lich, Martina Pincer, Veronika Pučnik, Tamara Suman, Sanja Valente, Gaia Voinich. Profesorica: Jadrana Gabrovec GREGORČIČ: Giorgia Barut, Alice Jež, Irene Kalin, Tina Klun, Lara Kraljič, Neja Martini, Sharon Mattarese, Nika Pregarc, Sara Preprost, Sophie Vinci. Profesor: Claudio Starc Gruden: Tereza Budin, Marinka Devetak, Eleonora Doz, Mara Mic-heli, Anastazija in Marija Pertot, Giulia Raubar, Ivana Škerk, Janika Škerl, Urška Vi-doni. Profesorica: Jadrana Gabrovec KOSOVEL: Samantha Agosta, Breda Ban, Alesandra Brankovič, Martina Bre-sciani, Isabel Cassanelli, Tea Crismancich, Karin Čok, Ksenja Daneu, Tjaša DellAn-no, Irina Goruppi, Petra Grgič, Karin Hrovatin, Nika Klobas, Nina Malalan, Urška Ravbar, Petra Sossi. Profesor: Ivan Pe-terlin V moški konkurenci so nastopale, kot rečeno, reprezentance štirih šol. Moških šolskih ekip je že po tradiciji vsako leto manj od moških, z veseljem pa lahko ugotovimo, da se je kakovostna raven moške odbojke precej dvignila. Ekipe so se najprej pomerile po sistemu vsaka proti vsaki, nato sta bili na sporedu še obe finalni tekmi. Kosovelovi fantje so brez težav premagali šoli Divisione Julia in IC San Giovanni, po treh napetih setih pa še šolo Masih, ki je veljala za favorita tekmovanja. Ekipi sta se seveda pomerili še na finalni tekmi, ki je bila v openski telovadnici ob prisotnosti številnih dijakov, ki so bučno in športno navijali za sošolce. Tokrat so Kosovelovci slavili brez izgubljenega seta in se povsem upravičeno veselili naslova pokrajinskih prvakov. Izidi: IC Masih - IC Divisione Julia 3:0, Kosovel - IC San Giovanni 3:0, IC Ma-sih - IC S.Giovanni 3:0, Kosovel - IC Di-visione Julia 3:0, Kosovel - IC Masih 2:1, IC S.Giovanni - IC Divisione Julia 0:3. Za 3. mesto: IC Divisione Julia - IC S.Giovanni 2:0, finale za prvo mesto Kosovel -IC Masih 2:0. Vrstni red: 1. Kosovel, 2. IC Masih, 3: IC Divisione Julia, 4. IC San Giovanni. KOSOVEL: Danjel Antoni, Danjel Guštin, Mirko Juretič, Albert Kerpan, Samuel Kralj, Ilja Krečič, Matija Milkovič, Andrej in Sebastian Pelikan, Andrea Riosa, Peter Sosič, Jordan Trento. Profesor: Ivan Pe-terlin. Po finalnih tekmah v obeh konku-rencah (pri dekletih je zmagala šola Cam-pi Elisi pred šolo Roli) je bilo na sporedu nagrajevanje. V imenu šole - organizatorja ga je vodil prof. Ivan Peterlin ob prisotnosti predstavnice Urada za telesno vzgojo pri Tržaškem pokrajinskem uradu Mir-jano Metlika. Nagrajene so bile vse nastopajoče šole (v nagradni sklad so prispevali Občina Trst, pokrajinski odbor FIPAV, ZSŠDI, Urad za telesno vzgojo, ZKB, Banca Antonveneta, Gostilna Veto, trgovina Start Sport ter AŠZ Sloga) ter najboljši posamezniki, med katerimi sta bila tudi Ko-sovelovca Daniel Antoni (podajač) in Jordan Trento (napadalec). Kosovela ekipa se bo na prvi tekmi jutrišnjega deželnega finala pomerila z zmagovalcem iz goriške pokrajine. (INKA) 28 + Nedelja, 26. aprila 2009 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.00 Tv Kocka: Ljudske zgodbe s Krasa -O živalih, šmrklju in še o čem 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 LYNX, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.40 Dok.: Stella del Sud 10.00 12.20 Aktualno: Linea verde 10.30 Aktualno: A sua immagine 10.55 Sv. Maša 13.10 13.40, 15.45 Šport: Pole Position 13.30 Dnevnik 14.00 Avtomobilizem: Gran Prix 16.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti 16.35 18.10 Variete: Domenica In... sieme 18.40 Variete: Domenica In - 7 giorni 20.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. Max Giusti) 21.30 Nad.: David Copperfield 1.10 Dnevnik, sledi Cinematografo ^ Rai Due 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Aktualno: Mattina in famiglia 9.50 19.00 Šport: Numero Uno 10.00 Avtomobilizem: GP2 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Aktualno: Tg Motori, sledi Tg Eat Parade 13.45 Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio... 17.05 Šport: Studio sprint 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.25 Nan.: Squadra speciale Lipsia 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: Numb3rs 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando E' domenica papa 7.40 Variete: Mamme in Blog 7.50 Variete: E' domenica papa 8.50 Risanke 9.40 Film: Walter e i suoi cugini (kom., It., '61, i. W. Chiari, A. Ninchi) 11.15 Aktualno: Buongiorno Europa 12.00 Dnevnik, šport in vremenska napoved 12.25 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita, sledi Passepartout 13.25 Doc.: Timbuctu 14.00 Deželni dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - Kratke vesti in prometne informacije 15.05 Kolesarstvo: Classiche del Nord 17.05 Dok.: Alle falde del Kilimangiaro 15.45 Kolesarstvo: Amstel Gold Race 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report 23.20 Deželni dnevnik 23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio 0.35 Nočni dnevnik, sledi TeleCamere u Rete 4 6.50 Dnevnik: Pregled tiska 7.20 Aktualno: Superpartes 8.55 Nan.: Vita da strega 9.30 Dok.: Toscana - Da San Gimigna- no all'isola d'Elba 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare vodi Tessa Gelisio 23.30 Variete: Maurizio Costanzo Show 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 4.50 9.00 9.30 12.25 13.00 15.00 15.45 16.30 19.00 19.40 Film: Senti chi parla 2 (kom., ZDA, '91, r. A. Heckerling, i. J. Travolta) 21.15 Variete: Colorado 0.00 Variete: Le Iene 1.45 Dnevnik Tele 4 Koncert Aktualno: Ski magazine Trofeo di danza Saul 2000; Ripartire da Damasco Sv. maša Fra ieri e oggi Borgo Italia Carnia, Terra d' emozioni Qui Tolmezzo Música, che passione Camper magazine Campagna amica Nan.: Errol Flynn: Una leggenda Šport: Pallanuoto a Trieste Risanke Aktualno: ...E domani e lunedi Palco, gli eventi in tv Aktualno: Olimpionici Variete: Al Leon d'oro La 7 11.30 Dnevnik, prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Film: Cari fortunatissimi amici (kom., It, '94, r. M. Monicelli, i. P. Villaggio, P. Hendel, A. Ponziani) 14.25 Film: Una ragione per vivere e una per morire (western, '73, r. T. Va-lerii, i. J. Coburn, B. Spencer) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Nan.: Siska 22.40 Šport: Controcampo, sledi Fuori-campo 1.20 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Prima pagina 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved 8.00 Jutranji dnevnik 8.50 Aktualno: Le frontiere dello Spiri-to 9.45 Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca 13.00 Dnevnik, vremenska napoved, Okusi 13.40 Nan.: Belli dentro 14.10 Nad.: Anna e i cinque 16.45 Film: Due imbrogilioni e ...mezzo! (kom., It., '06, r. F. Amurri, i. S. Fe-rilli, C. Bisio) 17.45 Dnevnik, vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 Dnevnik, vremenska napoved 20.40 Variete: Paperissima Sprint 21.30 Film: Poseidon (akc., ZDA, '06, režija W. Petersen, i. Kurt Russell, Jacinda Barrett) 6.00 Dnevnik, vremenska napoved in prometne vesti 7.00 10.10 10.25 11.50 13.00 13.30 16.40 17.10 17.50 20.00 20.30 21.30 23.40 0.40 1.35 Aktualno: Omnibus Week end, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Nan.: FX - »Il rituale« 15.20 Motociklizem: Campionato Superbike Dnevnik in športne vesti Film: Dieci piccoli indiani (krim., VB, '65, r. G. Pollock, i. H.O.Brian, S. Eaton) Šport: Post gara Dok.: La valigia dei sogni Film: Testimone d'accusa (dram., ZDA, '57, r. B. Wilder, i. T. Power) Dnevnik Resničnostni show: Chef per un giorno Variete: La Gaia scienza Šport: Sport 7, sledi Reality Dnevnik in športne vesti Film: Il re delle corse (kom., Fr., '62, r. G. Grangier) 11.20, 14.00 Šport: Grand Prix Nan.: Dharma & Greg Nan.: V.I.P. Dnevnik in vremenska napoved Šport: Guida al Campionato Šport: Fuori Giri Film: Greystoke: la leggenda di Tarzan il signore delle scimmie (pust., VB, '83, r. H. Hudson) 18.30, 20.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Nan.: Tutto in famiglia Koper 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 16.35 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.10 22.30 23.00 23.50 0.05 9.00 15.50 16.50 18.00 18.15 18.30 19.15 19.30 19.50 20.00 20.30 21.30 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželni svet Euronews Zoom - mladi in film Q - Trendovska oddaja Glasb. oddaja: In orbita Srečanja v skupnostih italijanov Folkest v Kopru Nautilus Potopisi Prijatelji ostanimo prijatelji 21.55, 23.50 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je ... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevnik Lynx magazin Jazz koncert 6. zborovski festival Koper Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka 22.30 Videostrani Hrana in vino Posnetek dobrodelnega koncerta Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mlad. oddaja: Miš Maš (pon.) Pravljica Med Sočo in Nadižo (pon.) Glasbeni premor Razgledovanja (pon.) Spoznajmo jih Prijatelji, ostanimo prijatelji (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Žogarija: Ko igra se in ustvarja mu-larija 10.20 Otr. nan.: Čarobno drevo 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.30 Prvi in drugi (pon.) 15.00 NLP s Tjašo Železnik in Klemnom Slakonjo 15.15 Športne novice 15.40 Nedeljsko oko 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.30 Kuharska oddaja 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Naglas! 17.20 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, zrcalo tedna in športne vesti 19.55 Spet doma 21.45 Družinske zgodbe 22.45 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 0.40 Sedma moč osamosvojitve (tv-dnevnik 26.4.1991) (T Slovenija 2 6.30 2.45 Zabavni infokanal 8.20 Skozi čas 8.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 26.4.1991 8.55 Globus (pon.) 10.20 Tranzistor 11.00 Med valovi 11.30 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 12.00 Turbulenca 13.25 Svetovni pokal v gimnastiki 16.00 Nogometni magazin FIFE 16.30 Film: Nicholas Nickleby (pon.) 20.00 Dok.: Najlepši pohodi po svetu 21.10 Lit. nad.: Dr. Živago 22.00 Nad.: V kolesju pravice 23.00 Na utrip srca 1.10 Film: Lovec (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Veselo po domače; 10.30 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Sotočja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 16.00 Glasba; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo ple-sat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Nedelja z mladimi; 11.00 PKIL; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Plesoči arhitekt; 14-3018.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.35 Slovenski zvoki; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.30 Reportaža; 17.05 Veseli tobogan; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni noktur-no; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov; 18.55 Odpoved oddaje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Valodrom; 21.00 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. Maša; 11.05 Koncert; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Glasba naša ljubezen; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice 21.00 Obiski kraljice; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.0013.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Glede na to, da imate veliko želja in idej, kako preživeti prosti čas, ni čudno, da vam vedno primanjkuje časa. Tudi z denarjem bo šlo na tesno, če se ne boste odpovedali nobeni želji. m^l BIK 21.4.-20.5.: Na delovnem mestu boste malce izpregli. Tudi v počasnejšem ritmu vam bo uspelo veliko narediti. Izognite se stresu, tako da boste imeli v prostih dneh dovolj energije. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Ker ste razpeti med različnimi željami, boste ta teden bolj slab gospodar. Pazljivo ravnajte z denarjem in ga ne jemljite s seboj po trgovinah več, kot je potrebno. RAK 22.6.-22.7.: Praznike bo- * ste izrabili predvsem za počitek in polnjenje izpraznjenih baterij. Nastavite se sončnim žarkom in prisluhnite žvrgolenju ptic, pa se bo vaše počutje izboljšalo. LEV 23.7.-23.8.: Vaše življenje (^^r v tem tednu bo zelo raznoliko. Vanj boste vnesli svežino. Uživali boste v prebujajoči naravi. Vsakdanje obveznosti vam bodo nekoliko odveč. DEVICA 24.8.-22.9.: Počutite ^^ se razdvojene med odgovornostjo in brezskrbno zabavo. Izbirate lahko med različnimi cilji, eni se vam ponujajo kar sami, do drugih pa vodi trnova pot. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Do- ^ ^ mači bodo zmajali z glavo, vi pa se boste iz srca zabavali. Polni boste šegavih domislic, le kdo bi vam to lahko štel v slabo? V komunikaciji boste velikokrat ostri in napadalni. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Čeprav komaj čakate na praznične dni, se boste morali kar malo potruditi, da boste pozabili na službene skrbi in bolj sproščeno zadihali. Koristila vam bo fizična aktivnost. ✓S STRELEC 23.11.-21.12.: Marsikomu sta všeč vaši odprtost in neposrednost. Čeprav zaradi tega v poslovnem svetu ter tja potegnete krajši konec, se vam pošteni odnosi dolgoročno prav gotovo obrestujejo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Uresničila se vam bo marsikatera skrita želja. Zadovoljni boste ugotovili, da imate vse, kar potrebujete. Zdaj morate le še modro gospodariti s podarjeno srečo. ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Upravičeno boste ponosni nase, čeprav se vam ni treba preveč hvaliti pred drugimi ljudmi. Prihranite si ta občutek zadovoljstva zase in uživajte v njem vsak dan sproti. RIBI 20.2.-20.3.: Nikar se preveč ne zapirajte v svoj svet. Partner bo opazil, da ste zadnje čase zelo občutljivi, zato se vam ni treba braniti z osornostjo in nesramnostjo. Raje mu povejte, kaj vas teži. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 26. aprila 2009 29 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Pastirica - ansambel Tonija Ver-derberja 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, Cciss 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta, vmes Dnevnik, Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nad.: David Copperfield 23.10 Dnevnik, sledi Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik Rai Due 6.10 Tg2 Eat Parade 6.20 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 7.15 Risanke 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 22.40 Nan.: Law & Order 18.05 Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Nočni dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Variete: Scorie 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 8.15 Aktualno: La storia siamo noi, sledi Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nad.: Double Trouble 16.30 Variete: Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 0.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Agente 007 - Vivi e lascia vi-vere (voh., VB, '73, r. G. Hamilton, i. R. Moore, Y. Kotto) 23.20 Šport: Replay u Rete 4 7.10 Nan.: Quincy 8.10 Nan.: Hunter 9.00 Nan.: Nash Bridges 10.10 Nad.: Febbre d'amore 10.30 Nan: Ultime dal cielo 11.30 11.40 12.25 13.30 14.05 15.10 16.00 16.40 18.40 18.55 20.30 21.10 23.15 Dnevnik, prometne vesti Nan: Un detective in corsia Nan.: Renegade Dnevnik, vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana del tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Film: Angelica (pust., '65, i. M. Mercier) Dnevnik - kratke vesti in prometne vesti Nad.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nan.: Il Comandante Florent Film: La mala educacion (dram., Španija, '04, r. P. Almodovar) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Pregled tiska Canale S 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.50 20.00 20.30 21.10 0.35 1.00 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - Prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum Dnevnik, okus, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: Cento Vetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Kviz: Chi vuol esere milionario Dnevnik, vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Resničnostni show: Grande fratel-lo Variete: Mai dire GF Nočni dnevnik O Italia 1 6.35 9.00 9.25 10.20 11.15 12.15 12.25 14.30 15.00 15.50 16.40 17.20 18.30 19.50 20.30 21.10 13.40, 17.40 Risanke Nan.: Willy, il principe di Bel Air Nan.: Xena - Principessa guerriera Nan.: Baywatch Nan.: Supercar Aktualno: Secondo voi Dnevnik: Studio aperto, vremenska napoved, Studio sport 19.30 Risanke: Simpsonovi Nan.: Smallville Nan.: Kyle Xy Film: La strada per El Dorado (anim., ZDA, '00, r. W. Finn, i. E. Bergeron) 22.05, 1.00 Dnevnik - Kratke vesti in vremenska napoved Dnevnik, športne vesti Nan.: Camera café Kviz: La ruota della fortuna Film: Mission Impossible 2 (akc., ZDA/DE, '00, r. J. Woo, igrata Tom Cruise, D. Scott) 23.40 Film: Amici per la morte (akc., ZDA, '03, r. A. Bartkowiak) ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Storie tra le righe 8.50 Koncert 11.25 Camper Magazine 12.05 A.com Automobilissima 12.30 Aktualno: Ski Magazine 13.00 22.45 Aktualno: Noi cittadini 13.15 Aktualno: Olimpionici 13.50 Aktualno: ...Animali amici miei 14.30 Aktualno: Ciacole no fa fritole 14.40 Ritmo in Tour: La Tv dei viaggi 15.50 Saul 2000 - Ripartire da Damasco 17.00 Risanke 18.35 Super calcio - Udinese 19.00 Super calcio - Triestina 20.00 Expo' Mittel school 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Treviso - Triestina 23.30 Il direttore incontra 23.50 Film: Le ragazze dei Lakers (kom., '90, r. B.S.Green, i. T. Hopkins, T. Yothers) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.30 1.35 La 7 Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Matlock 20.00, 0.55 Dnevnik in šport Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Ercole contro Moloch (pust., It., '63, r. G. Ferroni) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik 0.55 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: L'infedele Dok.: Delitti Dnevnik Aktalno: L'intervista 20.00 21.00 22.00 22.45 0.20 13.45 14.00 14.20 14.35 14.55 15.25 15.55 16.25 16.55 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 23.00 0.00 23.40 Dok. serija: Pogled z neba Glasbeno dok. oddaja: Pesem ima moč City Folk Film: Niso bili vsi morilci Dok. serija: Pogled z neba (pon.) Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FHJK - deželne vesti 22.15 Vzhod-Zahod Vsedanes, vzgoja in izobraževanje Alter Eco Slovenski magazin Zoom - mladi in film Vesolje je... Tednik Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 21.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Fanzine Sredozemlje Artevisione Meridiani Športel (program v slovenskem jeziku) Primorska kronika Čezmejna TV (dnevnik v slovenskem jeziku) (t* Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 Ris. nan.: Animalija (pon.) 7.05 Iz popotne torbe (pon.) 7.40 Predstava za otroke: Pipi in Melki-jad 8.25 Žogarija - Ko igra se in ustvarja mularija 8.55 Lutk. predstava: Mojca Pokrajculja 9.25 Nan.: Linus in prijatelji 11.10 Dok. oddaja: Vdih življenja (pon.) 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 13.15 Dok. serija: Neznana Afrika 13.45 Otroci sveta (pon.) 14.05 Zlatolaska (pon.) 15.05 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Grimmove pravljice: Volk in sedem kozličkov 16.05 Otroška nad.: Ribič Pepe 16.25 Lutkovno igrana nan.: Bine 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti, vremenska napoved 17.25 Glasbeni spomin z Borisem Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Proslava ob dnevu upora proti okupatorju 21.00 Film: Edi Šelhaus - Bil sem zraven 21.20 Oddaja o turizmu: Na lepše 22.55 Poročila, vremenska napoved, šport 23.20 Umetni raj 23.45 Glasbeni večer 1.30 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 27.4.1991 (pon.) 1.50 Dnevnik (pon.) 2.25 Dnevnik zamejske tv (t Slovenija 2 6.30 8.00, 1.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 9.30 Skozi čas 9.40 Sobotno popoldne (pon.) 12.20 Slovenski utrinki (pon.) 12.50 Kaj govoriš? = so vakeres? (pon.) 13.25 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 27.4.1991 13.50 Osmi dan 14.20 Ars 360 14.35 Podobe iz Srednje Evrope (pon.) 15.05 Prvi in drugi (pon.) 17.30 Izobraž. serija: To bo moj poklic 18.00 Nan.: Frasier (pon.) 18.20 Nad.: Odkar si odšla (pon.) 18.55 Labirint - Vitalnost (pon.) "i Tv Primorka 10.00 16.30 Hrana in vino (pon.) 10.30 11.05, 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 23.30 Videostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Kultura (pon.) 18.30 Glasbena oddaja (pon.) 19.45 Monitor 20.00 Dan upora proti okupatorju 20.30 Športni ponedeljek 21.30 Prijatelji, ostanimo prijatelji 22.30 S polnim plinom 23.00 Glasbena oddaja (pon.) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik in zanimivosti; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D, sledi Ekonomski kotiček; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Sotočja; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 8.00 OKC obveščajo; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik; 9.00 Radijska kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Reportaža ob dnevu upora proti okupatorju; 10.30 Poročila; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Prenos dogodkov in odmevov RS; 17.00 Zgodbe o padalcih iz druge svetovne vojne; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Večerni radijski dnevnik RS; 19.45 Kronika, Pesem tedna; 20.00 Osrednja proslava ob dnevu upora proti okupatorju; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Dan upora proti okupatorju; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dne- va; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.35 Obvestila; 12.45 Komentar ankete; 13.00 Poročila; 14.00 Kulturne zanimivosti; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.00 Hip hop; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Poslanci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Kulturni globus; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogledi na sodobno znanost; 13.30 Intermezzo; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 S knjižnega trga; 17.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Dnevnik; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 30 Nedelja, 26. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / dan osvoboditve - Predsednik vlade prvič praznoval 25. april Berlusconi: »Odporništvo temeljna vrednota republike Franceschini (DS) proti enačenju vojakov salojske republike s partizani « RIM - Silvio Berlusconi je v 73. letu starosti včeraj prvič proslavil Dan odporništva. Poldrugo desetletje po »vstopu v politiko« se je ob 64. obletnici zmage nad nacifašizmom - po po-klonu pred rimskim spomenikom neznanemu vojaku - udeležil manifestacije v kraju Onna v Abrucih, ki ga je v začetku meseca hudo prizadejal potres. Tu so junija '44 nemški vojaki pomorili del vaškega prebivalstva. Predsednik vlade je predlagal, naj bi dosedanji praznik osvoboditve prekrstili v »praznik svobode«, kar pa je izzvalo takojšen protest tajnika Demokratske stranke Daria Franceschi-nija. Ime dneva osvoboditve so izbrali naši očetje, zato mu ni mogoče spreminjati imena, je opomnil. Prav tako je bil sporen Berlusconijev predlog, izrečen v Rimu, po katerem naj bi vojake fašistične salojske republike enačili s partizani. Pieteta je eno, enačenje tistih, ki so bili na zgrešeni strani s tistimi, ki so se borili za svobodo, pa je nekaj povsem drugega, je opozoril Franceschini in povabil Berlusconija, naj umakne ustrezni zakonski predlog v prid salojevcem. Predsednik vlade je v Onni vsekakor podčrtal, da je »odporništvo temeljna vrednota italijanske republike«. Med svojim govorom je omenil partizansko brigado Maiella. Ko so mu potem nekateri partizani te brigade ponudili trikolorni robec, simbol partizanske enote, je dovolil, da so mu ga ovili okrog vratu. Predsednik republike Giorgio Napolitano je proslavil Dan odporni-štva pri spomeniku padlim vojakom v kraju Mignano Montelungo pri Ca-serti, kjer je bil leta 1943 ustanovljen prvi motorizirani oddelek nove italijanske vojske, ki se je pridružila boju zaveznikov proti nemškemu okupatorju. Poudaril je, da je treba spoštovati vse padle v osvobodilnem boju proti nacifašizmu. Tajnik Demokratske stranke Franceschini in lider UDC Pierferdi-nando Casini sta proslavila Dan osvoboditve v Abrucih, rimski župan Gianni Alemanno pa se je moral odreči udeležbi manifestacije pri rimskih vratih Porta San Paolo, ker so se socialni centri angažirali proti njegovi prisotnosti. V Milanu je na trgu pred Duo-mom govoril predsednik dežele Lom-bardija Roberto Formigoni, ki pa so ga udeleženci izžvižgali. Milanske županje Letizie Moratti ni bilo na spregled. Predsednik vlade Silvio Berlusconi (v sredini) s trikolornim robcem partizanske brigade Maiella okrog vratu kroma jar - Afriški narodni kongres dobil 65,9 odstotka glasov Na volitvah zmagal ANC, a za las brez dvotretjinske večine V i "-i'.'.: ET \ ■ -b^B-^v '■...■ i ■ ■R y J ¿ÊÈ 1 'j I^AJl, '"^J H . t iifffl^ijtí ixFWl L 1 1 ■ -L Je j h JI i t Predsednik Afriškega narodnega kongresa Jacob Zuma slavi ansa PRETORIA - Na sredinih volitvah v Južnoafriški republiki je zmagal Afriški narodni kongres (ANC) Jacoba Zume, ki pa v novem parlamentu ne bo imel dvotretjinske večine, je sporočila volilna komisija po preštetju vseh glasov. ANC je dobil 65,9 odstotka glasov in tako v400-članskem parlamentu ne bo imel dvotretjinske večine, ki je potrebna za spremembo ustave, kot doslej. Glasovanja se je udeležilo 77 odstotkov volivcev. Na drugo mesto se je uvrstilo opozicijsko Demokratično zavezništvo županje Capetowna Helen Zille s 16,68 odstotka glasov, na tretje pa s 7,42-odstotno podporo Ljudski kongres, ki so ga lani ustanovili odpadniki iz vrst ANC. ANC je zmagal v vseh pokrajinah v državi razen v najbogatejši pokrajini Western Cape, kjer je prvič doslej večino dobilo Demokratično zavezništvo. Novo izvoljeni parlament bo v začetku maja izvolil novega predsednika države. Položaj bo po pričakovanjih zasedel vodja ANC Zuma, ki je včeraj tudi uradno razglasil zmago svoje stranke na volitvah. Sredine volitve so bile četrte v Južnoafriški republiki po odpravi apartheida v začetku 90. let prejšnjega stoletja. mehika - Svetovna zdravstvena organizacija zaskrbljena zardi prašičje gripe Doslej umrlo že 62 ljudi WHO opozarja, da so razmere resne in nepredvidljive ter da lahko pride do epidemije svetovnih razsežnosti ŽENEVA - Generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Margaret Chan je včeraj pred izrednim zasedanjem strokovnjakov zaradi izbruha prašičje gripe v Mehiki v Ženevi dejala, so razmere resne in jih je treba spremljati. Dejala je še, da ima novi virus "potencial za pandemijo". Zaskrbljujoče je, da se novi virus, znan kot A/H1N1, prenaša na človeka, pa je pojasnil tiskovni predstavnik WHO, medtem ko je predstavnik ameriškega centra za nadzor bolezni dejal, da je to prvič, da je virus mešanica ptičjega, dveh vrst prašičjega in človeškega virusa. To in pa dejstvo, da bolezen v glavnem prizadene mlade in sicer zdrave odrasle ljudi, je razlog za strah pred veliko epidemijo. Chanova je ocenila je, da ima virus potencial, ki bi lahko povzročil epidemijo svetovnih razsežnosti, zato je tudi države, ki niso prizadete, pozvala, naj bodo pozorne. Ni mogoče predvideti, kako se bodo stvari razvijale, je dodala. "Na podlagi dosedanjih laboratorijskih, epidemioloških in kliničnih dokazov pa še ne moremo reči, ali bo virus povzročil pandemijo ali ne," je še povedala. Zaenkrat sicer velja tretja stopnja opozorila pred pandemijo gripe, kar pomeni, da ni oziroma je zelo malo možnosti, da bi se nov virus širil s človeka na človeka. Na podlagi novih izsledkov pa namerava WHO stopnjo povišati na štiri ali pet, so še pojasnili v Ženevi,. Po podatkih WHO je v Mehiki doslej za prašičjo gripo umrlo že 62 ljudi, za del med njimi pa so že potrdili, da so bili okuženi z virusom A/H1N1. V Mehiki so sicer včeraj sprejeli nove ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. Župan prestolnice Ciudad de Mexico je tako za deset dni prepovedal vse javne shode. Povedal je še, da je v mestu dovolj zalog zdravila za zdravljenje obolelih, vendar pa prednostna naloga ostaja preprečiti širjenje. Doslej je v Mehiki zbolelo že okoli tisoč ljudi, samo včeraj pa so zabeležili deset novih primerov prašičje gripe. (STA) Za posledicami prašičje gripe je v Mehiki doslej umrlo 62 ljudi ansa Clintonova včeraj nenapovedano v Iraku BAGDAD - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je včeraj nenapovedano prispela v Irak. Iračanom je po obisku, na katerem se je želela seznaniti z varnostnimi razmerami v državi, zagotovila, da administracija ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo zapustila Iraka, čeprav kljub povečanemu nasilju nadaljujejo z načrti za umik ameriške vojske. Poudarila je, da bo umik ameriške vojske iz Iraka potekal "odgovorno in previdno", poleg tega pa ne bo vplival na prizadevanja za izboljšanje varnostnih razmer ali na dokončanje obnove in razvojnih projektov. Dodala je, da morajo posebej varnostne sile preseči sektaške in druge razlike, če želijo zgraditi enotno in varno državo. Clintonova je tudi poudarila, da je država naredila občuten napredek, kljub temu da jo je prav v zadnjih dneh pretresel val samomorilskih napadov, v katerih je umrlo več kot 150 ljudi. Že pred pristankom v Bagdadu je dejala, da zadnje nasilje le kaže na uspeh iraških oblasti, saj se uporniki bojijo prav tega in zato tudi napadajo. Za Clintonovo je to prvi obisk v Iraku, od kar je januarja prevzela vodenje State Departmen-ta, v državo pa je prispela devet tednov, preden naj bi se iz iraških mest umaknila ameriška vojska. Ta naj bi sicer Irak po načrtih dokončno zapustila do konca leta 2011. Pred stanovanjem Merklove našli neeksplodirano bombo iz II. svetovne vojne BERLIN - Pred berlinsko rezidenco nemške kanclerke Angele Merkel so v petek odkrili neeksplodirano rusko bombo iz časa druge svetovne vojne. Bomba se je nahajala le kakih deset centimetrov pod peščenim dvoriščem, odstranjevanje 100-ki-logramskega eksplozivnega telesa pa je praktično ohromilo mestno središče. Stanovanje Merklove je na tako imenovanem Otoku muzejev; gre za otok med dvema rokavoma reke Spree, ki je posejan s petimi muzeji umetnosti in antikvariati. Prav na dvorišču enega od muzejev so v petek odkrili bombo, o čemer so najditelji takoj obvestili pristojne službe. Pirotehniki so se takoj lotili deaktiviranja bombe, zaradi varnosti pa so zaprli tako železniške kot tudi cestne povezave v središču mesta. Neimenovani viri so ob tem poročali, da se je med odstranjevanjem bombe v zavarovano območje v svoji limuzini pripeljala tudi Merklova v spremstvu varnostnikov, na hitro vzela nekaj predmetov iz stanovanja in se nato bliskovito odpeljala s prizorišča. O tem, katere predmete je nemška kanclerka med odstranjevanjem bombe pobrala iz stanovanja, ne poročajo. Neeksplodirane bombe iz druge svetovne vojne so sicer skorajda stalnica v številnih nemških mestih. Severna Koreja obnovila svoj jedrski program PJONGJANG - Severnokorejske oblasti so včeraj sporočile, da so v obrambne namene začele s predelavo odsluženega plutonijevega jedrskega goriva. S tem je Severna Koreja še zaostrila odnose z mednarodno skupnostjo, potem ko so Združeni narodi v petek uvedli sankcije proti severnokorejskim podjetjem, ki naj bi podpirala razvoj jedrskega in raketnega programa. Kot je pojasnil neimenovani predstavnik severnokorejskega zunanjega ministrstva, želijo s to potezo še dodatno prispevati k samoobrambi v času, ko Severni Koreji "več sovražnih držav preti z vojaškimi grožnjami". Mednarodna skupnost je medtem prepričana, da ima komunistična Severna Koreja zadostno količino ustreznega plutonija, da bi lahko razvila in izdelala več deset jedrskih bomb. (STA) / videm - Jutri v Carneri Nastopil bo Pino Daniele To je edini koncert neapeljskega glasbenika v naši bližini V okviru evropske turneje Electric Jam bo jutri v videmski športni palači Carnera nastopil Pino Daniele. Koncert v organizaciji Azalee Promotion se bo začel ob 21. uri. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: danes, 26. aprila ob 16.30. »Pomeriggio in giallo« / Nastopa Teatro a Leggio. Urnik: jutri, 27. aprila ob 17.30. GORICA V sredo, 29. aprila ob 20.45 / »Ma il flautista chi è? (Kdo je flavtist?)«. Nastopa gledališka skupina Pro Loco "Senza confini". _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V ponedeljek, 4. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. V torek, 5. maja ob 17.00 in ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V sredo, 6. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 7. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V petek, 8. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V soboto, 9. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 11. maja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 12. maja ob 11.00 in ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V torek, 5. maja ob 20.00 / Milena Ma-karovic: »Barčica za punčke«. V četrtek, 7. maja ob 20.00 / Milena Makarovic: »Barčica za punčke«. V petek, 8. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. V soboto, 9. maja ob 20.00 / David Ma-met: »Bostonska zadeva«. V ponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V ponedeljek, 4. maja ob 20.00 / David Drabek: »Ples na vodi«. V torek, 5. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V sredo, 6. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V četrtek, 7. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V petek, 8. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. V petek, 9. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. Vponedeljek, 11. maja ob 20.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V četrtek, 7. maja ob 18.00 / James Pri-deaux: »Gospodinja«. V petek, 8. maja ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Cankarjev dom V ponedeljek, 6. maja ob 19.00 Linhartova dvorana / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Šentjakobsko gledališče V torek, 28. in v petek, 29. aprila ob 19.30 / F. M. Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen«, režija D. de Brea. V sredo, 6. maja ob 19.30 / A. Rozman Roza: »Najemnina ali We are the nation on the best location« (komedija). V četrtek, 19.30 / A. Jaoui/J.-P. Bakri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša jamnik. V petek, 8. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. V soboto, 9. maja ob 19.30 / M. Python: »Kralj Arturr in sveti Gral« (komedij), režija Gregor Čušin. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du regiment«: Urnik: v petek, 8. ob 20.30, v soboto 9. ob 17.00, v nedeljo, 10. ob 16.00, od torka, 12. do četrtka, 14. ob 20.30 in v soboto, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti Benny Andersson & Bjorn Ulvaeus: »Mamma mia!« / Režija Phyllida PRIREDITVE Lloyd. Urnik: danes, 26. aprila ob 16.00. Gledališče Verdi »Koncertna sezona 2009« / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent: Lorenzo Fratini. Urnik: danes, 26. aprila ob 17.30. _SLOVENIJA_ POSTOJNA V četrtek, 7. maja ob 20.30 / V hotelu Jama pri Postojnski jami zadnji koncert v okviru »Postojna Blues Festival 2008 / 09«. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 28. aprila ob 20.30 / »Sexteto Rodriguez« (Kuba, New York). Nastopajo: Roberto Rodriguez - bobni, Gilad Harel - klarinet, Uri Sharlin - harmonika, klavir, Jonathan Keren - violina, Bernard Minoso - bas in Igor Baro -konga. V torek, 5. maja ob 20.30 / Nastopa »Don Byron & The New Gospel Quin-tet«. V torek, 12. maja ob 20.30 / Nastopa skupina »The Necks« (Avstralija). Šentjakobsko gledališče V torek, 12. maja ob 10.00 / Svetlana Makarovič: »Mali kakadu« (otroški muzikal), režija Andrej Jus. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): od jutri, 27. aprila (otvoritev ob 18.30) do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, bo na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. Urnik: Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Hiša Morassi (goriško grajsko naselje): do 26. aprila, v priredbi združenja Graphiti bo na ogled 6. fotografska razstava Virtualgart. Razstavljajo člani kulturnega združenja imma-Ginativa iz Gorice Khalil Mariano Azar, Cristian Cecchi, Juliya Chu-machenko, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Marco Faganel, Emiliana Gennari, Sara Occhipinti, Claudia Pompei, Loredana Princic, Paul David Redfern, Annalisa Secchi, Igor Skorjanc, Enzo Tedeschi. Kulturni dom: je na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. Urnik: od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob prireditvah V državni knjižnici (Ul. Mameli): do 2. maja je na ogled razstava Antonia Maz-zaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): v torek, 28. aprila,(otvori-tev ob 17.00) do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Otvoritveni večer bo zaključila brezplačna projekcija filma »Il Gattopardo« Luchina Viscontija v goriškem Kinemaxu ob 20.00 . Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ŠTEVERJAN Galerija 75 (na Bukovju 6): do 3. maja, Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih ineksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vi-žintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled razstava slikarja Marka Krvine in kiparja Stipeta Milčiča. HRPELJE Kulturni dom: je na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). KOMEN Stara šula: do 11. maja je na ogled fotografska razstava Gregorja Blažiča pod naslovom »Powerful darkness«. ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumen- Nedelja, 26. aprila 2009 ti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. CERKNO Cerkljanski muzej: do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. Galerija Artes: na ogled je razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Italijanski inštitut za kulturo (Kongresni trg 13): bo na ogled razstava Massimiliana Gosparinija pod naslovom »Pripovedi v sliki«, ki obsega študije, avtoportrete in slike iz stripov-skega romana "La Ghiacciaia". Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): od 13. maja do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): od četrtka, 7. do 26 maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. 32 Nedelja, 26. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona Danes bo nad našo deželo še prevladovalo območje visokega zračnega pritiska, medtem ko atlantska fronta, ki jo bodo spremljali jugozahodni tokovi, zajela zahodno Italijo. Jutri bosta fronta in zelo vlažen jugovzhodnik zajela tudi našo-.j;^-11-^;) deželo. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.06 Dolžina dneva 14.05 LUNINE MENE Luna vzide ob 6.57 in zatone ob 22.20 Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, nad severnim Atlantikom, zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem pa je območje nizkega zračnega pritiska z več frontami. Od juga doteka nad naše^kraje razmeroma topel in malo bolj vlažen zrak. i BIOPROGNOZA Vreme ne bo povzročalo opaznih težav, v krajih s prevladujočim sončnim vremenom pa bo splošni vpliv ugoden in vzpodbuden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.20 najnižje -63 cm, ob 11.50 najvišje 25 cm, ob 16.55 najnižje -15 cm, ob 23.00 najvišje 53 cm. Jutri: ob 5.53 najnižje -60 cm, ob 12.34 najvišje 20 cm, ob 16.23 najnižje -5 cm, ob 23.22 najvišje 44 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m............17 1000 m ..........12 1500 m............7 OC 2000 m . 2500 m 2864 m . .3 . .-1 . .-3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 6/21 TOLMEČ O 3/16 TRBIŽ O 2/15 O 3/16 KRANJSKA G. CELOVEC O 5/19 tRŽič 1 4/19 ČEDAD O o 5/19 S. GRADEC CELJE 5/21 O MARIBOR o 6/21 PTUJ O M. SOBOTA O 6/22 KR?NJ 0 ¿S LJUBLJANA 7/20 POSTOJNA O 5/17 KOČEVJE REKA 11/20 N. MESTO 7/20 O ZAGREB 6/22 O iN NAPOVED ZA DANES 1 Nad vso deželo bo zmerno do spremenljivo oblačno, popoldan se bo vreme v Alpah in Karnijskih Predalpah poslabšalo, možna bo kakšna ploha. V Julijskih Alpah pa naj bi vreme ostalo stabilno s spremenljivim nebom. Pihali bodo morski vetrovi. Pozno zvečer bo začelo deževati nad velikim delom dežele. Zjutraj bo precejjasno, ponekod po nižinah bo lahko kratkotrajna megla. Čez dan bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne tudi pretežno oblačno. V severovzhodni Sloveniji bo popoldne zapihal južni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 10, najvišje dnevne od 16 do 22 stopinj C. O GRADEC 6/18 CELOVEC O 7/12 TOLMEČ O 5/11 TRBIŽ O 4/10 # o 4/9 KRANJSKA G. O 5/13 S. GRADEC ■yDk? VIDEM O 10/17 O PORDENON 11/16 <5^ ČEDAD O 11/16 GORICA O 13/17 O N. GORICA 12/16 O TRŽIČ 7/12 O KRANJ o LJUBLJANA 8/13 POSTOJNA O 8/12 KOČEVJE O CELJE 6/17 O N. MESTO 7/14 O .___ M. SOBOTA MARIBOR 06/19 O 6/18 o"" ZAGREB 7/20 O PORTOROŽ O 13/19 UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 12/19 Nad vso deželo bo oblačno, ob obali bo pihal močan ju-govzhodnik. Nad tržaško pokrajino bodo padavine zmerne in v presledkih, bolj obilne pa bodo v spodnji nižini in na vzhodnem predelu ter močne v predgorju in v Julijskih Predalpah, zelo močne pa v Pordenonu in v Karniji. Sneženje ^bo močno, a le nad približno 1700 m. (NAPOVED ZA JUTRp \ Pretežno bo oblačno. V severovzhodni Sloveniji bo večji del dneva še suho, drugod pa bo deževalo. Največ padavin bo v zahodni Sloveniji. Ob morju bo pihal jugo. tehniški muzej bistra - Ogled del, ki spominjajo nanj, bo mogoč do 29. novembra Razstava o drznem vizionarju Bloudku BISTRA - Letos obeležujejo 50-letnico smrti Stanka Bloudka, ki ga predvsem slovenska javnost najbolj pozna kot graditelja športnih objektov. Skonstruiral in zgradil je prvo smučarsko skakalnico velikanko na svetu v Planici. V Tehniškem muzeju v Bistri so v četrtek odprli razstavo o tem letalskem pionirju, izumitelju in vsestranskem športniku. Avtor razstave Sandi Sitar je razstavo poimenoval "Leteči človek, Stanko Bloudek (1890-1959)". Profesor umetnostne zgodovine, doktor zgodovinskih ved Sitar, sicer avtor številnih biografskih gesel v enciklopedijah in leksikonih, takšnega naslova razstave o znamenitem Bloudku ni dal po naključju. Prav letenje namreč najbolj ustreza bistvu Bloudkovega snovanja. Bloudek je vizijo o letečem človeku združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi, sprva pri konstruiranju letal in kasneje razvoju ter konstruiranju smučarskih skakalnic doma in v tujini. Med drugim je v Ljubljani zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis, ki so jih pozimi spreminjali v drsališča, svetlobni park za nočne tekme, ki ga je tudi patentiral, olimpijski bazen, zimski bazen in 10 m visok skakalni stolp v športnem kopa- lišču Ilirija ter atletsko stezo. Leta 1934 so v delavnici Automontaža izdelali prvi slovenski avtomobil Triglav z Bloudkovo karoserijo in motorjem DKW. javnost pa ga najbrž najbolje pozna kot konstruktorja prve velike smučarske skakalnice v Planici. Po Bloudkovi smrti sta sedanjo letalnico na podlagi njegove dediščine projektirala brata Lado in Janez Gorišek. Manj znano je dejstvo, da je bil Bloudek graditelj vrste manjših skakalnic. Od leta 1932 je izdelal načrte za več kot 100 smučarskih skakalnic, pri največjih, tudi v tujini zlasti v Oberstdorfu in Kulmu, pa je sodeloval z nasveti. Znan pa je še po nečem: zaradi mehkega snega je kemično prepariral skakalnico in izumil tisto, čemur danes pravimo snežni cement. Z načrtovanjem letalnic je teoretično dokazoval možnost poletov in bistveno prispeval k uveljavitvi nove tekmovalne discipline. Po njegovih načrtih so se zgledovali tudi graditelji skakalnic v Nemčiji in Avstriji. Bloudek se je rodil 11. februarja 1890 v Idriji slovenski materi in češkemu očetu. V Pragi je študiral slikarstvo, a se je leta 1913 vpisal na tehniško fakulteto. Čeprav ni dokončal študija je postal prvi slovenski poklicni letalski konstruktor v letalski industriji ter so mu zaradi njegovih sposobnosti kasneje priznali inženirski naziv. Po prvi svetovni vojni je sodeloval z ljubljanskim aeroklubom pri izgradnji eno-krilnega motornega letala Sraka in kasneje dvose-dežnega letala Bloudek XV. Ko se je leta 1934 pilot letala smrtno ponesrečil, se je Bloudek dokončno odpovedal nadaljnji gradnji letal. Zaslužen je za začetke in razvoj mnogih športov na Slovenskem: atletike, tenisa, plavanja, kotalkanja, drsanja, hokeja na ledu, sabljanja, nogometa, smučanja in seveda smučarskih skokov. Soustanovitelj nogometnega kluba Hermes leta 1909 se je tudi sam med prvimi v Sloveniji preizkusil v nogometu, v Ljubljano pa je sploh prinesel prvo pravo nogometno žogo in nogometne čevlje. Slovenski prvak je postal v metanju diska, večkratni prvak Jugoslavije pa je bil v umetnostnem drsanju. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z OF, za partizansko vojsko je konstruiral orožja in orodja. Zaradi tega je bil preganjan in zaprt. Po osvoboditvi je eden do pred vojne vodilnih mož v športnem društvu Ilirija spet deloval v vodstvih slovenskih športnih organizacij, takratne fizkul-turne zveze. Bil je tudi predsednik jugoslovanskega olimpijskega komiteja in član svetovnega olimpijskega komiteja. Umrl je v Ljubljani 26. novembra 1959 med pisanjem pisma v zvezi z na- črtovano gradnjo smučarskih skakalnic po Jugoslaviji. Po njem se imenuje najvišja nagrada za šport Republike Slovenije. "V Tehniškem muzeju Slovenije - TMS smo se odločili, da osrednjo razstavo letošnjega leta posvetimo njegovemu življenju in delu. Uresničili smo jo v okviru sodelovanja različnih institucij in strokovnjakov za posamezna področja, ki bodo poskušali osvetliti vsa področja Bloudko-vega delovanja, kot so šport, letalstvo, skakalnice, arhitektura, konstruiranje," je sporočila Urša Vodopivec, ki v Tehniškem muzeju skrbi za odnose z javnostmi. Soavtorji razstave so mag. Boris Brovinsky, dr. Iztok Durjava, dr. Sonja Ifko, Jelko Gros in Tomaž Verdnik, vodja projekta je Irena Marušič. Za multimedijsko prezentacijo je poskrbel Avdiovi-zualni sistemi Lambda s.p. Razstava bo na ogled do 29. novembra 2009, od 3. decembra 2009 do 15. februarja 2010 pa bo razstava na ogled v Mestnem muzeju Idrija. Tehniški muzej je ob razstavi izdal priložnostni katalog o Bloudkovem življenju in delu. (STA) Stanko Bloudek je najbolj znan kot graditelj športnih objektov (zgoraj pred prvo smučarsko letalnico na svetu), uveljavil pa se je tudi kot letalski konstruktor