KULTURNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt		Izhaja v Celovcu — Erschemungsort Klagenfurt	P. b, b»
LETO XX / ŠTEVILKA 5	CELOVEC, DNE 1. FEBRUARJA 1968	CENA 2.- ŠILINGA
Strnitev ameriških vojaških sil na Koreji
Napad Pekinga proti Washingtonu - Diplomatska dejavnost
Kitajska komunistična vlada je v ponedeljek v uradni izjavi obljubila Severni Koreja pomoč v »spopadu« z USA radi zaplembe ameriške obveščevalne ladje »Pueblo«.
Diplomatski poizkusi za mirno rešitev tega konflikta so bili doslej brez uspeha. USA je povečala letalske oborožene sile v jugovzhodni Aziji.
V	uradni izjavi, ki jo je objavil radio Peking, se dobesedno glasi: »Ameriški imperializem je, kot se zdi, pozabil nauk, ki ga je dobil v zadnji korejski vojni. Kitajska vlada in kitajsko ljudstvo odločno podpirajo pravično stvar korejske vlade in korejskega ljudstva pri protinapadih znorelih provokacij ameriškega imperializma.«
Peking očita Združenim državam Amerike, da so te izrabile to priliko za ščuva-nje v vojni, in obenem izraža sum, da je ameriška vlada ta pripetljaj namenoma uprizorila. Na ta način se hoče Amerika otresti težav v Vietnamu in si prihraniti poraz na vietnamskem področju. Pripetljaj z ladjo »Pueblo« je del teh kriminalnih poizkusov7, trdi kitajska izjava.
V	New Yorku je bilo v ponedeljek pred zasedanjem Varnostnega sveta slišati mnenja, da bi lahko povabili k zasedanju Združenih narodov tudi severnokorejsko delegacijo. Spet drugi so izrazili mnenje, naj bi za to zadevo povabili posebnega posredovalca. V New Delhi pa je medtem sovjetski
ministrski predsednik Kosygin ponovil svojo izjavo, da bi se Združenim narodom ne bilo treba baviti s tem pripetljajem. Pri tem gre le za »manjšo zadevo«, ki jo morata prizadeti državi sami med sabo rešiti. Kolik pomen pa polagajo Združeni narodi na »Pueblo« zadevo, kaže najbolj dejstvo, da je glavni tajnik Združenih narodov U Thant odpovedal potovanje v New Delhi, kjer se je nameraval udeležiti (važnega) zasedanja (ANCTAD).
Medtem pa so Američani nadaljevali z ojačen jem obroženih sil na Južni Koreji in pred obalo Severne Koreje. Po lastni izjavi hoče biti Amerika pripravljena na vse, kar bi že iz te krize moglo priti, in zato oja-čuje letalske oborožene sile v tem prostoru. Natančnejših podatkov o tem ojačen ju Amerika noče ipodaiti, vendar se zdi iz raznih merodajnih izjav, da bo Amerika s tem ojačen jem še nadaljevala.
Mnenja, da naj bi zamenjali ladjo »Pueblo« z njeno posadko vred za ujetnike iz Severne Koreje, ki so še v ujetništvu na Južni Koreji, vsa merodajna mesta zanikajo. Severnokorejski konzul v Nevv Delhi je izjavil, da taka izmenjava sploh ne pride v poštev. V podobnem smislu se je izjavil tudi južnokorejski minister za informacije. Pa tudi "VVashington je odločno zanikal možnost take izmenjave.
SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU
prisrčno vabi na
PUSTNO PRIREDITEV
ki bo v nedeljo, dne 4. februarja 1968, ob 3. uri popoldne v Kolpingovi
dvorani v Celovcu.
Na sporedu imamo Collatovo komedijo v štirih dejanjih
BENEŠKI TROJČKI
Po igri bo domača pustna zabava s plesom ob godbi veselih študentov. Ljubitelji slovenske kulture in domačega razvedrila z veseljem pričakujemo
vaš obisk od blizu in daleč.
Predsednik de Ganile o novi obrambi
Dejstva
Pred štirimi tedni je predložil Zbor zaupnikov Narodnega sveta slovenski javnosti na Koroškem osnutek programa v diskusijo. Vsem koroškim Slovencem mora biti dana možnost, da zavzamejo do predloženega osnutka svoje stališče ter izpovejo svoje konkretne predloge, ki naj bi jih Narodni svet upošteval pri dokončni formulaciji programa. Znano je, da bodo predloženi v diskusiji izneseni predlogi najprej odboru, občnemu zboru Narodnega sveta pa bo nato dana naloga, da sklepa konč-noveljavno o programu, ki naj bi dajal ob načelno jasno izpovedanih stališčih smer za naše bodoče narodno delo, in v katerem bo izpovedana tudi naša državna in meddržavna funkcija v osrčju srednje Evrope.
Avstrijsko časopisje je govorilo od vsega početka v zvezi s predloženim diskusijskim osnutkom o novem »katalogu zahtev«, ki presegajo vse, kar je bilo doslej po koroških Slovencih državnim oblastem predloženo. S programskim osnutkom so se ba-vile vse koroške stranke, koroška deželna vlada, svobodnjaška stranka — FPOe — pa je zahtevala tako od deželnega glavarja kot od predsednika koroškega deželnega zbora, naj se skliče takoj koroški deželni zbor, ki naj zavzame stališče do »Programa Narodnega sveta koroških Slovencev«. Glasilo svobodnjaške stranke »Karntner Nachrichten« je govorilo celo o tem, da žele koroški Slovenci v deželi »slovensko deželno vlado«. V mnogih listih je bil govor o »državi v državi«, po kateri koroški Slovenci stremimo, prišlo je do ponovnih groženj z ugotavljanjem manjšine — der Minderheiten-feststellung —, ki bi jo bilo treba na Koroškem izvesti. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem pa se je »od predmetnega programa jasno« distancirala.
Z Narodnim svetom koroških Slovencev se je izrekel solidarnega »Svet slovenske skupnosti v Trstu«. Slovenska skupnost je edina organizacija na Tržaškem in Goriškem — torej v Italiji —, ki nastopa pri volitvah z lastno slovensko listo. Z 8000 — 10.000 volilci je zastopana po deželnem poslancu dr. Škerku v deželnem zboru avtonomne pokrajine Julijska Benečija.
Svet slovenske skupnosti je podal izjavo vzajemnosti z Narodnim svetom koroških Slovencev, ki je bila objavljena v »Novem listu«, »Katoliškem glasu«, »Gospodarstvu« in v »Primorskem dnevniku«, torej v vseh političnih glasilih, ki izhajajo na Tržaškem in Goriškem.
Narodni svet koroških Slovencev je proučeval na odborovi seji 27. januarja komentarje in prispevke k programu, ki so prišli iz vrst manjšine in od strani večinskega naroda. Na seji je bilo poudarjeno, da bodo po zaključeni diskusiji iznesene pobude pri sestavi končn o vel j avne vsebine programa, ki bo predložen občnemu zboru Narodnega sveta koroških Slovencev v odobritev, upoštevane.
V izjavi za tisk in avstrijsko javnost pa je odbor izpovedal, da gre pri tem za osnutek programa, ki naj omogoči Narodnemu svetu koroških Slovencev izgraditi duhovne temelje za nadaljnje delo v vrstah slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
TISKOVNA KONFERENCA Na tiskovni konferenci novih avstrijskih ministrov je bilo na stavljeno vprašanje v zvezi s koroškimi Slovenci tudi izjavljeno, da se je Avstrija z državno pogodbo obvezala, da bo sprejela določene ukrepe v korist manjšin glede šolstva, jezika itd. Glede drugih vprašanj pa je bilo povedano, da 80 pogajanja s slovensko manjšino ter z zvezno in deželno vlado v teku.
V	ponedeljek so v Parizu objavili odlomke govora, ki ga je imel predsednik de Ganile letos pri vojaški akademiji v Parizu. Pri tem je poudaril, da se mora Francija preusmeriti na tako imenovano »vesitran-sko obrambo«, to je na obrambo, ki zavaruje državo od vseh strani. Pri tem gre za obrambno reformo, ki se s prejšnjimi ne da primerjati. Ta novi način se bo seveda raztezal na zelo dolgo časovno obdobje. V govoru je de Gaulie spomnil na znanega graditelja trdnjav za časa Ludvika XIV. Vau-bana, ki je francoske meje od vseh strani zavaroval s trdnjavskimi utrdbami.
V	tem govoru je predsednik de Ganile potrdil pomemben članek, ki ga je lani v novembru v enem izmed francoskih vojaških listov objavil francoski šef generalnega štaba Aillerot. V tem članku je tudi obravnavana »vsestranska obramba«, češ da ni pričakovati sovražnika samo z Vzhoda, kar dokazuje (namišljeno) popuščanje napetosti. Ta nova uradna izjava, da mora
biti Francija »proti vsakemu« pripravljena na obrambo, pomeni, da to velja tudi naproti Združenim državam Amerike.
Pogajanja Bonn - Beograd zaključena
Pogajanja med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo za obnovo diplomatskih zvez, ki so bila od leta 1957 pretrgana, so v ponedeljek v Parizu zaključili. Zopetno vposta-vitev diplomatskih zvez so istočasno objavili v Beogradu in v Bonnu. Za obnovo diplomatskih zvez ni nobena od obeh držav stavila nikakršnih pogojev. V medsebojnih razgovorih• tudi niso omenjali novih trgovskih pogajanj in nemških plačil vojne odškodnine Jugoslaviji.
USPEH Z »MARTINOM KRPANOM«
Preteklo nedeljo je uprizorila Krščanska kulturna zveza v Št. Jakobu v Rožu »Martina Krpana«, s katerim je gostovala ob polni dvorani nedavno v mestnem gledališču v Celovcu. Tudi v št. Jakobu je prireditev zelo dobro uspela. Poročilo sledi.
Jugoslovanski veleposlanik v Celovcu
Pretekli teden je bil jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Lazar Mojsov na uradnem obisku na Koroškem. V četrtek, dne 25. januarja, je obiskal ob spremstvu generalnega konzula v Celovcu, dipl. inž. Karmela Budihne in konzula Željka Jegliča, deželnega glavarja Hansa Simo, naslednji dan pa celovškega župana Ausserwinklerja.
Pri razgovoru s koroškim deželnim glavarjem je jugoslovanski veleposlanik v zvezi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem izjavil, da obstaja zadovoljiva rešitev manjšinskega vprašanja koroških Slovencev v izpolnitvi državne pogodbe in njeni realizaciji glede na današnje prilike.
»Državna pogodba,« je dejal jugoslovanski veleposlanik, »nalaga glede pravic manjšin republiki Avstriji stalne obveznosti«.
Ob uradnem obisku na Koroškem je sprejel jugoslovanski veleposlanik Mojsov ob navzočnosti generalnega konzula Budihne in konzula Jegliča na generalnem konzulatu v Celovcu tudi predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentina Inzka in predsednika Zveze slovenskih organizacij dr. Francija Zwittra. Jugoslovanski veleposlanik se je zadržal s predstavnikoma koroških Slovencev v daljšem pogovoru.
Koroški Slovenci v Evropskem svetu
V politični debati Evropskega sveta v StraBburgu je zavzel v torek tega tedna do južnotirolskega vprašanja obširno stališče zastopnik Avstrije Alois Leitner. V svojem govoru je Leitner izjavil, da je naraslo med leti 1910—1960 število Italijanov na Južnem Tirolskem od 7000 do 128.000, število nemškega prebivalstva pa je nazadovalo istočasno za 5000. Avtonomija, ki jo zahtevajo Južni Tirolci, bi zato ne smela obsegati le — je dejal avstrijski zastopnik — politične samouprave, temveč bi morala upoštevati tudi gospodarski in sociološki razvoj nemško govorečega prebivalstva.
Za Italijo je govoril v Evropskem svetu poslanec Marchese Lucifero Daprigliano.
V	svojem odgovoru zastopniku Avstrije je dejal, da je Italija pripravljena priznati nemškogovoreči manjšini na Južnem Tirolskem enak položaj, kot ga je pripravljena priznati Avstrija slovenski manjšini.
Izjava Narodnega sveta
Narodni svet koroških Slovencev je izročil po seji osrednjega odbora, dne 27. januarja 1968, za tisk in avstrijsko javnost izjavo sledeče vsebine:
»Der Rat der Karntner Sloivenen befaBte sich bei der am 27. Janner in Klagenfurt stattgefundenen Ausschussitzung mit Fra-gen des Grundsatzprogrammcs, das der slo-wenischen offentlichkeit in Kam ten a ls Entwurf zur Diskussion unterbreitet wurde.
Der ZentralausschuB hat die bisherigen Kommentare und Diskussionsbeitrage aus den Reihen der Minderhcit und des Mehr-heitsvolkes behandelt und festgestellt, daB nach abgeschlossener Diskussion samtliche vvertvollen Anregungen in der endgiiltigen Fassung des von der Vollversammlung des Rates der Karntner Slowenen zu beschlies-senden Programms Berucksichtigung fin-den sollen. Die AusschuBmitglieder zeigten
V	erwunderung dariiber, daB der Pro-grammentmirf in der offentlichkeit allge-mein als F or deru ngsprogr amm hingestellt wurde.
Die Tatsache, daB sich der Rat der Karntner Slowenen weder an die Karntner Landesregierung noch an die osterreichi-- (Dalj« na 5. strani)
Politični teden
Po svetu ...
PROTISLOVJA V PRIZADEVANJU
ZA RAZOROŽITEV
Francoska vlada namerava spomladi sprejeti tretji petletni načrt oborožitve. Ta načrt predvideva med drugim tudi to, da se bo Francija začela oboroževati z medcelinskimi raketami in da bo povečala tudi predvideno število podmornic z jedrsko raketno oborožitvijo.
Odkar je šef francoskega generalštaba general Ailleret lani decembra objavil svoj članek v uradni Revne de Defense Natio-nale, je znano, da se francosko obrambno ministrstvo ukvarja z zamislijo, da bi Francija zgradila vsaj pet podmornic z jedrsko raketno oborožitvijo namesto predvidenih treh in da se namerava lotiti tudi proiz-vodnje jedrskih raket z globalno dosegljivostjo. Ailleret je utemeljil proizvodnjo tega orožja z nekakšno »krožno« obrambo Francije, češ da bi deželo utegnili napasti danes s katerega koli konca sveta.
Kaže, da je ta nova francoska obrambna doktrina v skladu z mednarodno politiko predsednika de Ganila in je hkrati tudi prvi jasen namig, da Francija namerava prihodnje leto, ko izteče sporazum, odpovedati severnoatlantski pakt, oziroma da tega sporazuma ne namerava več obnoviti. Očitno je, da se predsednik de Gamll-e iz političnih razlogov tudi osebno zanima za jedrske medcelinske rakete.
V pariških vladnih krogih je zadnji čas slišati govorice, da se vsaj premier Georges Pompidou im gospodarski ter finančni minister Michel Debre še obotavljata in da ne bi rada privolila v tako težko odločitev, ker se bojita nove velike obremenitve narodnega gospodarstva in državnega proračuna. Francoski vojaški proračun za letošnje leto znaša 25 milijard frankov, to je približno toliko, kot je znašal proračun za-hodnonemške armade, dokler ga po sili razmer niso znižali. Francoski obrambni minister je izjavil, da bodo samo 30 odstotkov teh sredstev uporabili za strateško jedrsko orožje. Če bi se Francija odločila za proizvodnjo medcelinskih raket, bi moraila nedvomno razviti novo tehnologijo in dodatne industrijske ter raziskovalne zmogljivosti. Strokovni krogi v parlamentu in upravi menijo, da bi Francija v prihodnjem desetletnem razdobju potrebovala letno približno tri milijarde frankov dodatnih sredstev, če hoče imeti konec tega desetletja sposobno medcelinsko raketno oboroženo silo bodisi v zavarovanih izstrelnih bunkerjih ali pa na jedrskih podmornicah. Teh izdatkov pa se bojijo tudi oborožitveni in proračunski strokovnjaki de Gaullove frakcije v parlamentu.
Kaže torej, da se bodo v pariških vladnih krogih prepirali o tej politični odločitvi vse dotlej, dokler predsednik de Ganile ne bo izrekel zadnje besede. Pravijo, da je v Parizu le malo poučenih ljudi, ki dvomijo o tem, da bo predsednik republike končno le ukazal proizvodnjo raket in nosilnih jedrskih podmornic.
PREDSEDNIK ROMUNSKE VLADE
MAURER JE OBISKAL RIM
Pretekli teden sta obiskala Rim predsednik romunske vlade Maurer in zunanji minister Mainescu. V ospredju obiska niso bili toliko dvostranski dogovori, saj med obema državama ni odprtih vprašanj razen nadaljnje krepitve sodelovanja, temveč vprašanja miru in varnosti na svetu.
Prav pri tem pa je bilo v ospredju vietnamsko vprašanje, pri čemer .sta obe delegaciji prišli do dokaj sorodnih stališč. Z romunske strani je bilo ugotovljeno — kot pravi poltft-adno poročilo — da je možnost pogodbene rešitve spopada. Vietnam predstavlja nevarnost za celoten mednarodni položaji in zato so potrebni napori vseh držav, ki jim je pri srcu mir. Po mnenju Romunov so sedaj; pogoji za pričetek pogajanj s pogojem, da Američani prenehajo bombardiranje. Z italijanske strani je bilo rečeno, da vlada z zaskrbljenostjo spremlja stanje na jugovzhodnem azijskem področju in da kljub »objektivni in dolžni oceni odgovornosti Združenih držav Amerike tudi Italija vidi v pogajanjih edino možnost za rešitev spopada, Italija vodi svojo akcijo v prepričanju, da bi prenehanje spopada pomenilo- ogromen korak naprej na .poti pomirjenja in torej miru.
V začetku pravi poročilo, da sta obe strani obravnavali mednarodna vprašanja miru na svetu upoštevajoč to, kar druga stran dela v okviru mednarodnega sistema, kateremu pripada, za mir na svetu.
Glede dvostranskih vprašanj pa so obravnavali predvsem vprašanje tehničnega sodelovanja, pri čemer je predsednik Maurer izrazil interes Romunije za sodelovanje italijanskih, podjetij pri graditvi industrijskih objektov. Govor je bil tudi o pogodbi za plovbo in o drugem sodelovanju.
TITO POTUJE
Te dni pišej-o avstrijski in listi po svetu mnogo o potovanju jugoslovanskega predsednika v pet azijsko-afriških dežel: Afganistan, Pakistan, Kambodžo, Indijo in Etiopijo. Doslej je obiskal že Afganistan, .Pakistan, Kambodžo in Indijo.
Nekateri svetovni listi so napisali, da je to potovanje namenjeno poslanstvu miru.
Zemljepisno nas loči od omenjenih dežel razmeroma velika razdalja. Zato pa nas toliko trdneje povezujejo zamisli, ki postajajo iz dneva v dan vse močnejše p-o vsem svetu:	ugotovitev in akcijsko navodilo
hkrati, da ima vsaka dežel«, majhna ali velika, razvita ali nerazvita, pravico odločati o svoji usodi brez tujega vmešavanja ali pritiska.
In prav ta osnovna misel je povezovala vseh pet omenjenih dežel tudi pri praktičnih posegih v sodobni mednarodni politiki, ki išče miroljubne rešitve za mednarodne krize, trenja in spore v želji po miru in čim tesnejšem sodelovanju.
Teza o potrebi osebnih stikov najvišjih državnih voditeljev si je že dolgo tega pridobila domovinsko pravico tako na Vzhodu kakor na Zahodu. Gre slednjič za' široke izmenjave mnenj o vprašanjih, ki najbolj tarejo današnji svet, za dvostransko sodelovanje na gospodarskem, političnem, kulturnem in športnem področju in za pobude ter priporočila, ki naj bi jih sprejele dežele pri opravljanju svojega miroljubnega poslanstva.
Vemo in čutimo, da se je sodobni svet znašel pred težkimi preizkušnjami, kjer je treba uporabljati čimveč državniške mo-, drosti in razsodnosti, da ne bi prišlo do nove vojne katastrofe s hudimi posledicami za vse človeštvo.
ALI JE ITALIJANSKI DEMOKRACIJI GROZIL L. 1964 DRŽAVNI UDAR
Z DESNICE?
To vprašanje vznemirja že dalj časa politične kroge v Rimu. Zato vlada prav -te dni veliko zanimanje za sodni proces, na katerem nastopa kot poglavitna osebnost nekdanji vodja karabinjerskih enot general de Lorenzo.
Na procesu obravnavajo dogodke, ki so se odigravali junija in julija 1. 1964, med prvo resno krizo srednje leve koalicije predsednika Mora. Že takrat so govorili v nekaterih krogih o nekakem držav, udaru. Če je tedaj kdorkoli namignil na možnost takega razvoja, je italijanski tisk zapisal, da gre za »neupravičeno alarmiranje«. Turinski časnik La Stampa je, na primer, tedaj zapisal: »To1 so nesmiselne govorice, kar lahko potrdi vsak jasen iri informiram opazovalec.«
Taborišče na Siciliji
La Stampa je zapisala decembra 1. 1967 v uvodniku o procesu proti generalu Lorenzu: »Pretrese nas, ko ugotavljamo, da so se danes še aktivni častniki pred tremi .leti zarotili in tvegali udar proti državnemu življenju.«
Na italijanski strani so pričeli javno razpravljati o možnostih za državni udar šele maja preteklega leta, najbrž pod vtisom državnega udara v Grčiji. Zadevo je načel levičarski L’Espresso. Časnik je takrat trdil, da sta se takratni državrii predsednik Segni in general de Lorenzo sporazumela poleti 1. 1964, da bosta v primeru neredov zasedla »glavne stane strank« in internirala številne politike, med njimi poleg levičarjev tudi nekatere krščanske demokrate, na otok Sicilijo.
Segni je tedaj, tudi prevideval nekakšen kabinet za izredno stanje, ki bi ga odobrila skupščina. V ta namen bi imenoval posebne izvedence. De Lorenzo je biil tedaj pripravljen sprejeti ustrezne ukrepe/ četudi bi
bili v nasprotju z ustavo. Le socialističnemu podpredsedniku Nenniju gre zahvala, da tega načrta le niso uresničili. On je namreč ugotovil nevarnost z desnice in omogočil s pomočjo koncesij krščanskim demokratom, da so razmeroma hitro sestavili zakonito vlada.
Seveda so bili odmevi na ta »odkritja« zelo različni. Premier Segni je molčal in iz solidarnosti ni ničesar omenil, da bi tako zaščitil naslednika ministrskega predsednika Mora in predsednika republike Saraga-ta, de Lorenzo pa je tedaj vložil tožbo proti Espressu. Pro-ces se j.e pričel lansko jesen v rimski pravosodni palači. Seveda je povzročil precej prahu, ko je general med priče-vainjem prehajal vse jasneje iz vloge obtoženca v vlogo obtoževale a.
Med zasliševanjem je posebno odjeknila izjava generala karabinjerjev Mannesa, k:i je bil 1. 1964 podrejen de Lorenzu. Le-ta je namreč omenil, da je opravil po ukazu de Lorenzovega naslednika generala Ciglierija zaradi obtožb Espressa posebno preiskavo. Po zasliševanju visokih karabinjerskih častnikov je ugotovil, da so junija 1. 1964 res pripravljali aretacijo številnih oseb po vsej Italiji (med drugim samo v' Milanu 44 in 300 v južni Italiji in na otokih). Mannes j e dobesedn o dej al:
Seznam aretirancev
Dvaindvajsetega junija je bilo pri vrhovnem, poveljniku generalu Picchiottiju ob navzočnosti dveh častnikov SIFAR (vojaške tajne službe, katere poveljnik je bil dolga leta general de Lorenzo) posebno, posvetovanje. Sodelovali so trije poveljniki karabinjerskih divizij iz Milana, Rima in Neaplja. General Picchiotti je sporočil štabnim načelnikom vseh treh divizij, da jim je SIFAR izročil sezname tistih, ki jih je treba zapreti.«
Po izjavi Mannesa, ki se imen ne spominja, naj bi šlo za približno 300 oseb. De Lorenzo je najprej zanikal te sezname, pozneje pa je dejal, da »mora molčati, ker gre za pereče zadeve«. Skušali se je na zaslišanju nekako izvleči in j.e dejal, da ni tedaj nihče govoril o kakšni aretaciji.
Skrivni sestanki
Samo an dan po izjavi priče Mannesa je državni tožilec zahteval, naj ustavijo zasliševanje, To odločitev je pojasnil s tem, da so trditve Espressa točne, vsaj kar zadeva generala de Lorenza. De Lorenzov odvetnik pa je zahteval, naj bi zaslišali takratnega obrambnega ministra Tavianija i.n ministrskega predsednika Mora. Vsi ti de Lorenzovi predstojniki so bili baje o vsem tem obveščeni. Sam general seveda ne more dati nobenih izjav, ker gre pač za »službene skrivnosti«.
Sodišče je pred kratkim sklenilo, -da bo zasliševalo omenjene visoke osebnosti. Sedaj javnost napeto pričakuje nadaljevanje procesa. Vse bolj sumijo, da je de Lorenzo z grožnjami proti visokim politikom skušal vso zadevo prikriti. Na drugi strani pa desničarski časnik Lo Specchio trdi, da je Segni prejel od SIFAR 1. 1964 ček s petimi milijoni lir. (okoli 218.000 šilingov.
... in pri nas v Avstriji
NOVI AVSTRIJSKI ZUNANJI
MINISTER DR. KURT \VALDHEIM
O PROBLEMU JUŽNE TIROLSKE
Predsednik avstrijske republike Jonas je sprejel v petek, 19. januarja (naš list je to omenili v štev. 3) nove 'ministre in podtajnike v novi vladi, ki so prisegli. Po prisegi je .imel predsednik kratek nagovor. Takoj nato je imela vlada svojo prvo sejo.
Novi avstrijski zunanji minister Wald-heim je v kratkem intervjuju dunajskemu dnevniku »Kufier« izjavil:
»Verjamem, da prebivalstvo lahko počaka, da se novi načelnik zunanje politike temeljito posveti svojim težavnim nalogam, preden lahko poda širše izjave o svoji politiki in svojih namenih. V vseh vprašanjih je treba ravnati brez strasti, objektivno in neodvisno od propagandističnih plati. Vprašanja zunanje politike so preveč težavna, da bi lahko opustili temeljno načelo hladnega razmišljanja. To načelo o objektivni proučitvi in o realistični politiki velja za vsa vprašanja, za Evropsko gospodarsko skupnosti za Južno Tirolsko, za vzhodno politiko.«
Glede gospodarske integracije (povezovanje v celoto) je minister izjavil, da ni še v njegovi pristojnosti, (sedaj je pripadalo
SLOVENCI
domu Ul po sonetu
Novice iz Trsta
Na univerzi v Trstu so pred kratkim končali svoje študije iz lekarništva Franjo Bole, Atilij Bonin, Ondina Kerševan in Lili Savrin.
Laskavo priznanje Ivanu Bratku
Direktor Državne založbe Slovenije Ivan Bratko je prejel najprej brzojavno, nato pa še pismeno čestitko sekretarja mednarodne komisije UNESCO (Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost im kulturo) g. Guya Metrauxa ob izidu slovenske izdaje prve knjige »Zgodovine človeštva” angleške geologinje Jacquette Havvkes. V pismu g. Metrauxa je med drugim rečeno: „... Bodite tako ljubeznivi in v imenu predsednika mednarodne komisije posredujte sodelavcem Državne založbe Slovenije najprisrčnejše čestitke. Organizacijski in založniški oddelek zaslužita pohvalo za odlično planiranje, tiskarji in tehniki pa za izpolnitev tako uspešnega dela ..
Prvo knjigo »Zgodovine človeštva”, zbirke, ki je bila pripravljena pod pokroviteljstvom UNESCO, so prevedli Albin Mali, Janko Moder, Jože Šlajmer in Boris Verbič, natisnilo pa ČP Delo, obrat Triglavska tiskarna.
Marijinih 100 let
Ljudje, ki dočakajo sto let, niso vsakdanjost; na domačiji v Žicah, nekaj kilometrov od Lenarta na Štajerskem, pa je Marija Bela, prijetna kmečka ženica, proslavila v sredo, 17. januarja, svoj stoti rojstni dan. Ko jo je novinar obiskal, da bi mu povedala kaj iz njenega življenja, je dejala:
»Imela sem dvanajst otrok, vendar mi je ostal le še 65-letni sin Herman. Vsi drugi so pomrli. Vse življenje sem trdo delala, bila sem hči viničarske družine v Apaški, kotlini in se omožila že leta 1893.”
Naša jubilantka, 100-letnica Marija Bela, se kljub izredno visoki starosti počuti prav dobro. Samo vid in. sluh sta ji v zadnjih dveh letih malce opešala. Sosedje pravijo, da bo Marija še dolgo živela. V njenih slavnostnih dnevih ji stiskajo roko in čestitajo: ,,še na mnoga leta, mama!"
Novice iz Argentine
V Munroju pri Buenos Airesu je v visoki starosti 84 let umrl, v Ribnici na Dolenjskem rojeni Ivan Čampa; zapušča ženo Pavlo, rojeno Javornik ter hčerko Niko v Argentini, v Angliji pa hčerko Pavlo.
Pretekli mesec je končal svoje študije na visoki šoli za telesno vzgojo v Buenos Airesu Tine Vivod in je hkrati med novimi slovenskimi naseljenci prvi, ki je diplomiral iz te stroke.
Nova dela likovnega umetnika Valentina Omana
Naš znani rojak, likovni umetnik abstraktne smeri Valentin Oman, kot smo izvedeli, je pred kratkim izdelal 2,80 metra visok križ iz bronastih plošč, ki je postavljen v kapeli dijaške gimnazije na Plešivcu (Tanzenberg). Dalje je prejel mladi umetnik naročilo, naj napravi mozaik za novo glavno šolo v Spittalu. Čestitamo!
j Inž. Zmagoslav Pipan
Po kratki, hudi bolezni je v ljubljanski bolnišnici umrl inž. Zmagoslav Pipan, nekdanji pomočnik glavnega direktorja Radiotelevizije Ljubljana za tehnično službo in vse do zadnjega vodja skupine za izgradnjo novega radiotelevizijskega središča v' Ljubljani.
Lojze Spacal razstavlja v Trstu .
Znani likovni umetnik iz Trsta Lojze Spacal, ki je lani razstavljal tudi v foyeru (izg. toajeu = prostor v gledališču, kjer se zbira občinstvo med odmorom) celovškega Mestnega gledališča, je odprl v prostorih likovnega muzeja v Trstu (v enajstih dvoranah prvega nadstropja) osebno razstavo slik, ki jih je izdelal v zadnjih tridesetih letih. Gre za retrospektivno (prikazuje kronološki razvoj umetnika) razstavo 158 grafičnih listov — po večini lesorezov — iz razdobja 1937-67, ki je hkrati njegova najobsežnejša razstava v Trstu ter doslej tudi najbolj popoln izbor vseh Spacalovih del.
ministru za trgovino, odslej pa jo bo prevzel zunanji minister).
O Južni Tirolski je dopisnik lista vprašal: »Glede južne Tirolske je že potekel rok, v katerem je Italija pričakovala odgovor ha svoje nedavne predloge za konec spora. Ali se lahko reče, kdaj bi bil mogoč sporazum med Italijo in Avstrijo?«
Minister je odgovoril: »V tej zelo važni fazi pogajanj ni moč še reči, kdaj bodo naši napori pripeljali do uspeha, ki ga mi želimo.«	1
Kardinal s sodobnimi pogledi prevzema vodilno vlogo
Iz razgovora s kardinalom dr. Šeperom
Urednik hirvaitskega verskega lista »Glas koncila« je pred Božičem obiskal zagrebškega nadškofa in kardinala dr. Franja Še-pera, ki ga je po Novem letu sv. oče Pavel VI. imenoval na visoko mesto v rimski kuriji. Urednik je zastavil nekaj pomembnih vprašanj v-zveži z nekaterimi spremembami in težnjami sodobne Cerkve. Tako mu je kardinal dejal:
»Vedite, da sem jaz, ko sem šel na koncil, imel pet glavnih idej, za katere sem se želel boriti: živi (ljudski) jezik v bogoslužju, somaševanje (koncelebracija), obhajilo pod obema podobama, izjava o Judih in diako-nat.«
»Vedite, da sem na koncilu zelo zagovarjal diakon-at, a pri tem nisem toliko mislil na svojo škofijo kot bolj na diakona-t vesoljni Cerkvi . . . Mogli bi imeti (diakoni) blagoslove, predavati verouk, voditi pisarne, obhajati . . . Ko bi našli resne in solidne kandidate, bi to bilo kolosalno. Kar zadeva šolanje, bi jih mogli poslati v tujino, kjer že imajo takšne šole, ali pa bi priredili poseben tečaj v okviru bogoslovne fakultete (bogoslovje) .. . «
■»Mi ne težimo za kakšnim političnim katolicizmom n uti za ponovnim uvajanjem nekega, klerikalizma v Cerkvi. Samo v vernikih, ki niso duhovniki, vzbujamo zavest o njihovi vlogi v Cerkvi. To mi samo zahteva koncila. Tudi laiki v prvi Cerkvi so delovali apostolsko. Laiki niso privesek duhovnikom in škofom, marveč so hkrati z njimi sestavni del Cerkve. Njihova naloga ni samo krščansko življenje, marveč tudi kr-
Vinko Beiičič, GMAJNA
Trst 1967. Opremil Robert Hlavaty. Založila Mladika, natisnila tiskarna Graphis v Trstu.
V drobni beli knjižici na 32 straneh je pesnik prof. Vinko Beiičič v decembru lanskega leta (1967) izdal 25 pesmi ter svojo majmovejšo zbirko naslovil z Gmajno. Naslovna stran, ki zelo posrečeno predstavlja kraško gmajno, je delo slikarskega umetnika zdravnika dr. Roberta Hlavatyja na Opčinah pri Trstu, kjer tudi biva prof. Beiičič skoraj 15 let. Čim'eku, ki je kdaj videl kraške ograde in se med njimi sprehajal, se naslovna stran takoj priljubi, saj mu vzbudi drage spomine.
Pa ne samo slikar Hlavaty, tudi pesnik prof. Beiičič je s svojo Gmajno postavil k raški zemlji in njenim značilnostim lep umetniški spomenik.
Pesnik Beiičič je nežnočutni pesnik, ki z odprto dušo dojema božje stvarstvo na krasu, hkrati pa je mojster pesniškega izraza, ki svojemu občutju zna dati tudi globoko misel. Beiičič je moderen slovenski pesnik, vendar mislečemu bralcu kmalu umljiv. Njegove pesmi niso literarni rebusi, marveč izklesane umetnine, v katerih je lepa skladnost med čustvom in mislijo, in to v kaj prijetni glasbi besede.
Ko pesmi prebiraš, te vsaka zagrabi, ponese v svet čiste lepote. Te pesmi so hčerke pesnikovega doživetja. Zbirka je drobna, le s 25 pesmimi, toda n-udi veliko. Te pesmi so nekaka »zlata svila«, vsa bleščeča se, z ljubeznijo stkana. Sleherna je šla skoz srce.
Pesnik Beiičič opeva gmajno z izredno lepimi prispodobami; vse v njej — rastlinstvo, živalstvo, kamen, barja in megla, sleherni letni čas, jutro iin večer in vroči dan in zvezde nad njo, dež in sneg — vse jie svojski kraški raj, brez katerega pesnik ne more več prebiti. Le v njem najde svojo uteši-tev. Zato je ob koncu tudi zahvalna pesem: »Hvala Ti za ljubo gmajno: za trave, divje rože, murne, za kose in njih manjše brate, za vonje kamenja in grmov in ponižnih cvetk,
za daljne rdeče sonce pred zatonom — za ta moj zemski raj.«
Beličičeve pesmi niso samo razpoloženjske, v njih je tudi velika misel, so globoke meditacije; v njih poje krepka pesnikova dikcija z ritmom in z neprisiljeno rimo.
Za sedanji čas je Beličičeva Gmajna dvakrat dragocena umetnina. Prvič, ker -je resnično izvirna, na domači zemlji porojena Pesem, in drugič, ker je to ubran zvok, ki te v hrupu sedanjega časa pomiri, razvedri in obogati.
Dr. M. T.
ščansko delovanje, pa ne samo v zasebnem življenju, ampak tudi v javnem širjenju evangelija . . .«
»Laiki bodo imeli besedo v dušnopastir-skih svetih, katere so nekatere škofije že
uvedle. Oni bodo povedali svoja izkustva in podali svoje predloge. Toda vsakteri naj bo v svoji družini in svojem okolju žarišče misli in krščanskega življenja . . .«
Pred tedni nas je dohitela žalostna vest, da je preminila v Ljubljani naša rojakinja gospa dr. Angela Piskernik. Ob grobu se je poslovil od nje v imenu Prirodoslovnega muzeja Slovenije g. dr. Anton Polenec, torej v imenu tiste ustanove, ki je prvo slovensko doktorico naravoslovja privedla leta 1916 iz njene ožje domovine Koroške v Ljubljano. Dr. Polenec je orisal delo naše rojakinje s sledečimi besedami:
V	tedanjem Deželnem muzeju je dobila dr. Piskernikova mesto asistenta. 10 let, vse do 1926, je delala v bogatem naravoslovnem oddelku Narodnega muzeja, v oddelku, ki ga je dr. Piskernikova po letu 1945 . kot samostojno ustanovo, kot Prirodoslovni muzej, urejala in vodila skoraj deset let, vse do upokojitve in še čez.
V	muzeju je bil poleg drugega obsežnega naravoslovnega gradiva še izredno1 bogat in dragocen herbarijski material, ki so ga. zbrali številni domači botaniki im zbiralci: Hac-quet, Karel Zois. Hladnik, Freyer, Pleme!, Dežman, Voss, Dolhner, Robič, Šafar, Paulin. Ob urejanju herbarijev se je dr. Piskernikova vse bolj seznanjala z rastlinstvom vsega slovenskega ozemlja, z njegovo cvetno odejo, vživljala se je v lepoto, v katero se odevajo naši travniki, naše trate in gore. Seznanila se je z onim cvetjem, ki krasi samo naše planine, ki raste samo na mašah, slovenskih tleh.
Tedaj in ob tem navidez suhem in
Ottame, meče •za ce&Uet/
naročite v
MOHORJEVI knjigarni!
»Tudi našim laikom je potrebna mnogo bolj solidna teološka (bogoslovna) kultura, kakor si jo morejo pridobiti v nekoliko letih rednega veron a uk a . . .«
»Mi smo na žalost šele v začetku liturgične obnove. Bojim se, da se duhovniki ne ustavijo ob samem tehničnem gledišču nove liturgije. Treba je iti mnogo gio-b j e. Uvedli* smo živi jezik, dali smo vernikom, da recitirajo in pojejo delč sv. maše, postavili smo oltarje proti ljudstvu. Pri tem se ne smerno ustaviti. Treba je dalje v globino. Treba je vse bolj razlagati liturgična besedila, pred mašo vsaj na kratko povedati smisel in notranjo povezanost besedil, ki jih bodo molili in poslušali. Gre za to, da se ljudstvu liturgične spremembe jasno razložijo, zlasti glede oltarja proti ljudstvu in glede premestitve tabernaklja z glavnega oltarja .. .«
»Vatikanski cerkveni zbor je zaradi prisotnosti mnogih škofov vzhodnih obredov ter mnogih opazovalcev, pripadnikov ločenih krščanskih cerkva, mnogo doprinesel k spoznavanju Vzhoda. Stiki med bogoslovnimi znanstveniki (pri nas) so sc že začeli. Nekateri naši bogoslovni profesorji (n. pr.: Šagi-Bunič, Bajsič, Turčino vic) so bili v Beogradu in so obiskali pravoslavno bogoslovno fakulteto. V Salzburgu pa so na II. kongresu za slovansko zgodovino bili profesorji bogoslovne fakultete iz Beograda: Draškanovič, Krdel jan, Goševič, Dimitrije-vič, Gardaševič. Ko sem imel jaz pontifi-fikalno mašo v staroslovenskem jeziku v salzburški stolnici, je eden od teh, po predhodnem dogovoru z menoj, prišel k meni pred oltar, prejel od mene liturgični poljub miru, »pax«, in ga prenesel svojim kolegom.«
nepomembnem delu so zrasle korenine, iz katerih smo dobili: ključ za določanje cvetic in praprotnic, resnični ključ, s katerim je dr. Piskernikova tolikim odprla vrata, v bogastvo našega rastlinskega sveta.
Tudi ko se je dr. Piskernikova po osvoboditvi vrnila iz zloglasnega koncentracijskega taborišča Ravvensbruck, se je njena pot spet začela v Prirodoslovnem muzeju. Spet se je lotila herbarijev, njihovega urejanja.
Ob spoznavanju rastlinske odeje našega ozemlja se začenja njeno trdo delo pri varstvu narave, na področju, kjer ime dr. Angele Piskernik toliko pomeni. Tedaj, ko je bila še v muzeju, postane sinonim za zaščito narave, za obvarovanje naših najlepših gorskih predelov, najlepših dolin in sotesk. Naj večje mednarodno priznanje za delo pri slovenskem varstvu narave je Van Ti enho-veno v a nagrada, ki jo je dobila letos. Eden številnih uspehov na tem področju je tudi ureditev znanega alpskega vrta Julijane v Trenti. Ker že od leta 1943 njegov ustanovitelj Bois de Ghesne ni mogel do vrta v Trenti in ker so ti kraji zopet prešli v naše slovenske roke, se je dr. Piskernikova dobro zavedala ne le botanične, temveč tudi velike kulturne vrednosti tega vrta. Sama s .sodelavci je hodila in nabirala gorsko cvetje in ga prenašala v Trento. Zopet je videla v preurejenem Prirodoslovnem muzeju tisto ustanovo, ki naj bedi nad tem vrtom. Njena zasluga je, da je Julijana v Trenti danes sestavni del te ustanove.
Tako se je uresničila tudi ta srčna želja dr. Piskernikov e, da bi tudi muzej s svojim razstavnim gradivom in z živim cvetjem v vrtu dvigal botanično znanje v našem človeku in zlasti v mladini obudil ljubezen do naše narave, do naše, slovenske dežele, ki jo je ona imela taiko srčno rada.
KATOLIŠKA PROSVETA
vabi ljubitelje ljudskih in umetnih Marijinih pesmi na veliki
MARIJANSKI KONCERT
v nedeljo, dne 1 L februarja, ob 14. uri v farni dvorani v ŠT. JAKOBU v ROŽU Na koncertu nastopajo posamič in skupno cerkveni zbori:
Bilčovs — Drava — Hodiše — Loga ves -r Loče — Pečnica — Rožek — Kotmara ves — Podgorje — Sele — Šmarjeta — Škofiče — Št. Jakob — Št. Janž — Sveče.
Dvorana je kurjena!	(Režijski prispevek S 10.—.
Vse prijatelje duhovne prosvete iskreno vabi
Katoliški delovni odbor
Koroški rojakinji v spomin
Kulturni praznik vseh Slovencev
Pred 119 leti je umrl pesnik, največji fenomen slovenskega duha.
Kako to in zakaj je prav dan Prešernove smrti — umrl je 8. februarja 1849 — proglašen za slovenski praznik? Prav gotovo tudi zato, ker so pesnikove besede v svoji izvirnosti in tragičnosti tako zelo blizu prav vsem Slovencem, saj je življenje našega naroda, njegova težka preteklost skozi vso svojo zgodovino skoraj preblizu življenja samega pesenika, ki je resnico do kraja doumel in jo z umetniško besedo spremenil v poezijo z občečloveškim pomenom.
Vsaka, še tako vredna umetnina se lahko izgubi in utone v pesku časa, če se nanjo posebno ne pazi, jo čuva in zmerom znova občuduje in doživlja. Prešernu smo to dolžni, njegov klic k preoblikovanju socialnega lastnega in političnega življenja je klic človeka, ki je našel odmev. Njegova pobuda k ustanovitvi vesoljne, lastne ter narodne domovine etično in politično prebujenega človeštva je izpeljana. Njegove pesmi so še zmerom žive.
(JŽdraoHo Ljubezni
Je ljubemu ljubca, lepote cvet, umrla stara le osemnajst let.
Mladenič obljubi ostati ji zvest, se noč in dan jokal je mesecev šest.
Se milo je jokal, je milo zdihval, grob njeni je vsak dan obiskoval.
Ga mali tolaži, tako govori:
„Jaz imam tri brate, ti ujce tri.
Brat prvi je kupec, on kupe zlata, na mero ta ujec tvoj ima srebra.
Od mesta do mesta se vozi vesel po svetu, on rad s seboj te bo vzel.
Podaj se k njemu, pregledaj svet, po svetu boš dokaj videl deklet.
Bolj umne, bogate, bolj lepe boš videl, pozabil podobo nje.
Al, ak ne znebiš se srčnih ran, nazaj spet pridi čez let’ in dan;
mi v kloštru prebiva drugi brat, tvoj drugi je ujec učen opat.
Opat in menihi, modri možje, gotovo ti bodo ozdravil srce.
Samota, post, učenost, brevir nazaj ti spet dali bodo mir;
al, ak ne znebiš se srčnih ran, nazaj spet pridi čez let’ in dan.
Moj tretji brat vojskin je poglavar, spet pridi nazaj, ne obupaj nikar.
Do srca veliko ima oblast vojščakov ljubica, presvetla čast,
pred ko da preteče let’ in dan, na vojski se znebil boš srčnih ran.“
Se dolgo ugovarjal, branil je, ni ubranil se prošnjam matere.
Prijazno kupec mu roko poda, ne zdi se mu škoda zlata ne srebra.
Od mesta do mesta s seboj ga je vzel, ga prosil in silil, da bil bi vesel.
Okoli mu daleč pokazal je svet, povsod je dosti videl deklet.
Bogate je videl, umne, lepe; pozabil ni vendar ljubce blede.
In kadar preteče let’ in dan, spet k materi pride bolj bolan.
Ko pride, vsak dan obiskuje grob nje, tam milo zdihuje in toči. solze.
Poda se v klošter, kjer materin brat, je ujec njegovi učen opat.
Opat in menihi, modri možje, nobeden srca ozdravit ne ve.
Se posti, uči se in moli brevir, nazaj se ne vrne v srce mu mir.
In kadar preteče let’ in dan, spet k materi pride bolj bolan.
Vsak dan obiskuje, ko pred, grob nje, in milo zdihuje in toči solze.
„Se k tretjemu ujcu podaj, moj sin, da srčnih znebiš se bolečin!“
Na vojsko je šel, se srčno bojeval, časti ni, mir je tamkaj iskal.
In pred ko preteče let’ in dan, do matere pride list poslan.
List črno je zapečaten bil:
„0, mati, tvoj sin je mir dobil!“
FRANCE PREŠEREN
Našim naročnikom
Uprava lista »Naš tednik« se zahvaljuje vsem naročnikom in prijateljem lista za zvestobo v minulem letu.
Prosimo vas, da mu ostanete zvesti tudi v novem letu. Tej številki prilagamo za tu-zemstvo položnice. Kdor ne more plačati naročnine za celo leto, naj bi to storil vsaj za pol ali četrt leta naprej. Naročnina v letu 1968 znaša za Avstrijo: za celo leto 80,— šil., za pol leta 40.—, šil. in za četrt leta 20,— šil. Posamezna številka stane 2.— šilinga.
Kdor se bo spomnil s kakim darom za tiskovni sklad, bo to objavljeno v listu in se mu še posebej zahvaljujemo.
POKRAJINSKI ODBOR KAT. MOŽ
Pokrajinski odbor vabi na
SREČANJE KATOLIŠKIH MOŽ,
ki bo v nedeljo, 18. februarja 1968, v Mohorjevem domu v Celovcu za može in očete vseh naših dekanij.
SPORED:
Ob 10. uri v Mohorjevi kapeli, Vik-tringer Ring 26, skupna stanovska sveta maša z nagovorom.
Ob 11. uri v Mohorjevi dvorani govor »Koncil o družini« z razgovorom.
Ob 13. uri skupen obed v Mohorjevi obednici.
Ob 14. uri govor zdravnika »Skrivnost spočetja in rojstva« z razgovorom, nato govor »Socialni problemi sodobne družine z razgovorom.
Ob 16. uri zaključek.
Naj ne bo nobene tare, ki ne bi odposlala na naše pokrajinsko srečanje vsaj po dva moža in očeta.
Pokrajinski odbor
Posebna ponudba:
Skrinje za nizko hlajenje, 350 litrov sedaj 5.680.- šil. nudi
Trgovsko podjetje
Btazei
LIBUČE - PLIBERK
tel. 04235-394 (noč. štev. 302)
MAŠNO VINO pri Kristijanu BREZNIKU, Celovec, Viktringer Strafie 5, tel. 22 51.
Igra je pokazala, kako lahko zastonj ješ in piješ, samo je treba, da imaš še smolo, to se pravi v tem primeru srečo. Vsekakor so igralci pretirano pokazali življenje potepuhov, saj drugače ne morem imenovati tiste tri tičke: pis-kroveza (Jožko Tlll), urarja (Pečnik F-olti) in krojača (Portsch Hansi). Pa saj igra tudi ni bila mišljena v pouk, ampak v zabavo. In cilj so gledalci v nabito polni farni dvorani v Železni Kapli tudi spoznali. Niso štedili z izbruhi smeha. Igralci pa so še bolj pogumno uganjali norčije, ko so videli, da to ljudem ugaja. Kdor jie prej kdaj videl njihove vaje, pač ni mogel doumeti, da je to še tista igra, ki so jo vadili. Tako so se spremenili. Ampak tako je morda igra bolj uspela, kot če bi se strogo držali vloge. Vsekakor je imel pri tej stvari težave šepetalec. Mnoge pripombe so bile izmišljene in šepetalec je zastonj iskal v vlogi njihove besede. S tem so igralci — vsaj tisti tički — dokazali, da jim vloga da samo osnovno podlago in misli za igro. Igrati pa jo morajo potem sami tako, kot se jim zdi, da bo najbolj ugajala ljudem. Zde-
lo se je tudi, da šepetalca sploh niso imeli, ker jim nikoli ni zmanjkalo besed. Če bi imeli dosti časa, bi morda igrali še danes in ljudje bi se še ne naveličali.
Zelo dobro je podal vlogo tudi sodnik. Njegov močan in zelo doneči glas je bil tipičen za sodnikovo strogost. Pa včasih je tudi njemu nagajal smeh. Pa kaj šele Mimi! Njene »neumne« pripombe ob sodnikovih vprašanjih so bile res- dobre. Ne smemo tudi pozabiti na gostilničarja. Znal je biti vesel in, če je bilo treba, je nastopil z resnim obrazom in s strogo besedo. Še tički so se ga zbali, ko je nastopil in napravil mir med njimi. Špela pa je bila res tip prave ženske. Prikupijive kot te morajo biti, je prinesla tudi, ona sodniku najrazličnejše domače pridelke, samo da bi zanje vse dobro izšlo. Pa tudi klepetave morejo biti — celo na sodišču. Pokazala je tudi mehko srce, da je odpustila vsem trem tičkom, ko je spoznala, da j.e krojač n j egov bratranec. In zelje in klobase je zastonj, vlačila na sodnijo.
Iigra je bila res užitek tako za gledalce kot za igralce, škoda da je niste vsi videli!
Ljubljanske drama v Mestnem gledališču
Pintarjeva »Vrnitev« ni znala navdušiti občinstva
Preteklo nedeljo je gostoval ansambel ljubljanskega odra »Mala drama« z »Vrnitvijo« angleškega avtorja Harolda Pintarja v celovškem Mestnem gledališču. Škoda, da se sijajni igralci niso predstavili s kako igro, ki bi pritegnila in navdušila več gledaliških interesentov.
Drama »Vrnitev«, ki se odigrava v nekem londonskem delavskem predmestju med šestimi člani dokaj čudne družine, prinaša na oder zgoščeno atmosfero nezdrave seksualnosti. Teddy, eden izmed treh bratov, ki biva na dopustu v Londonu, prepusti očetu in bratoma svojo mlado ženo, da postane prostitutka.
Režijsko (Žarko Petan) in po igralcih je bilo opravljeno polno delo. Izvrsten je bil Stane Sever kot Max, komedijant in tragična osebnost, v vsaki gesti -popoln; -primi-tivno-živalske poteze so vrele iz njega. Njegovi Sinovi Lenny, Joey in Teddy, ki so jih igrali Jurij Souček, Tone Slodnjak in Janez Albrecht, so zaživeli na odru. Maks Bajc kot Sam je stal v ozadju. Njegova zadržanost pa je bila izredno učinkovita kot
kontrast do ostale družbe. Iva Zupančičeva je pričarala kot Ruth že s^ prvim korakom na oder tisto atmosfero, ki je bila stopnjevana bd prizora do prizora, ne da bi prišlo do eksplozije.
Zanimiv gledališki večer! Redki obiskovalci so se zahvalili igralcem s prisrčnim aplavzom, ki pa gotovo ni veljal avtorju igre. Pri sličnih -prilikah kulturne izmenjave bi si želeli na celovškem odru kakega slovenskega a-vtorja!
GLOBASNICA
Ker se že dalj časa ni nihče oglasil v našem listu, bomo skušali sedaj v zimskem času to zamudo nekoliko popraviti. Danes se hočemo spomniti rajnih faranov, ki so se po zadnjem tozadevnem dopisu preselili v večnost.
Ka-r majhna procesija ji-h je. Procesijo vodi visoka, kot smreka ravna postava, s sivo, malo nagnjeno in kot v molitev potopljeno glavo, 86-letni Blaž Jamar. Da bi si utrdil zdravje im podaljšal življenje, je redno vsako leto zahajal v Rogaško Slati-
no. Po naravi samotar, se je počutil rajni najbolj srečnega v družbi narodnjakov starega kova. Za Blažem koraka mož čokate postave, 60-letni zidar Franc Fancot, pd. Bancelj. Komaj je stopil v rento, pa ga je že Gos-pod nad življenjem in smrtjo poklical v večni po-koj. Procesiji rajnih se j-e pridružil tudi njegov sosed, nekdanji mlinar, 81-latmi Luka Jernej, pd. Tičej. Tako postajajo domovi pod nekdaj živahnimi vino-gra-di vedno bolj prazni in tihi.
Prva ženska, ki sledi procesiji, j-e Marija Sadjak, Tonejeva Mojcka. Tiho im redkobesedno in nekdaj po svoji izredni nadarjenosti slovečo šiviljo, ki je drugo svetovno vojno preživela z družino nj-ene hčerke Ivanke v izgnanstvu, že leta nismo več videli v javnosti. Za Moj-cko koraka Tomaž: Moser. Po prvi svetovni vojni so nekatere ru-tarsike kmetije v Slovenj ah, ki jih je pokupil Orsimi-Rosenberg, dobile nove prebivalce iz gornje Koroške. Takrat j-e prišel z ženo v mašo faro tudi rajni in postal grofov »furm-an«. Njegova življenjska pot ni bila z rožami posuta in skrbi za vedno večjo -družino nikoli ni manjkalo. Pa je kljub v-sem-u v-se -svoje otroke vzgojil v zdrave elane družbe, čeprav brez posebnih šol, vendar -obdarjen s posebno tenkim posluhom za- resnico in pravico svojih simpatij -do -preganjanih -tu-di v viharnih časih minulih -dni ni nikdar skrival. Kadarkoli se ga spomnim, se mi zazdi, kakor bi se zagledal v gorske velikane Visokih Tur,1 katerih -sin in svetla podoba je b-il rajni Tomaž. Prezgodaj ise je pridružil naši procesiji Trotov oče, Tomaž Windisch iz Male vesi. Tako -radi in lepo so se imeli doma, zato -se je z vsemi silami upiral beli ženi, ipred-no -se ji je udal. Ko se je poslavljal od doma, so padale goste in debele snežinke — bilo j-e v zgodnj-i pomladi — in izginjale. Izginile? Ne, samo spremenile -so -se, kakor se spremeni ob smrti časno v večno življenje. Druga žena v sprevodu je mlada gostilničarka Brigita Kos. Vsem nam je še v spominu njena tragična smrt. Njej sledita Mornarjeva Žarka, Rozalija Huter ter Žaj-nova mati iz Podjune, ki s-ta dozoreli za večno življenje -po dolgi in težki bolezni. Nepričakovano se je pridružil procesiji -rajnih v starosti 37 let Šiman Fera, pd. Esih v Pod-roj-u. Njegova prerana smrt ni zadala samo njegovi družini n-ezaceljivo rano, dobrega soseda in značajnega moža pogreša vsa fara. Za Šimamom koraka Tolarjev stari oče. Svoje dni je bil rudar, v pokoju pa je posvetil svoje življenje čebelam, posebno še družini svoje hčerke Micke. Najmlajši v procesiji je komaj 20-letni Cigvarjev Vilej. Še napol otrok je zbolel in ni več okreval. Pa se je vseeno rad nasmihal in s smehljajem na ustih se je tudi poslavljal, ka-kor da bi nam hotel zaklicati v zadnji pozdrav: Volja božja naj se zgodi! In dokler boste v
-(Dalje na naslednji strani)
WEISSE W 0 C H E H "SIMONIČ
10% RABATT AUF M AR KE N-WAR E N : GETZNER, GLORIETTE, HAM M E RLE, ELASTISANA, HUBER, SCHROTT
KUchen-Hangerln	290	Schaftbettzeug-Schliipfer		Domost-Tischtuch	2980	Polster-Beztige	18.-
bunt kariert, Baumwolle		oder Tuchentbezug	89.-	130X130 cm		gute Baiumwollwebe, 60X80 cm	
Bw.-Geschirrtticher	395	130X190 cm		Servietten	590	Blumen-Vorhtinge	
gesaumt, mit Schlinge, 55 X 55 cm		Polsterbeztige,		dazupassend		120 cm breit, schone, moderne Muster	1780
Holb-Leinen-Geschirrtuch	590	dazupassend	23"	Blumendomast-Speise-			
gesaumt, mit Aufhanger		60X80 cm		gedeck	98.-	Diolen-Vorhtinge	8”
Koro-Geschirrtucher	8 50	Buntbestickter		ftir 6 Personen		modeme Muster, 80 cm breit	
gut saugend, fix und fertig, 50X70		SchlUpferbezug	79.-	Nylon- und Plastik-Tisch-	650	150 cm breit	27.-
Stropaz-Frottee-Handtuch	880	aus g-uter Webe, 130X190 cm		tticher			37"
Jacquard-Frottee-		Polsterbeztige, bestickt	2590	Buntstreildamast	2290	mit Sockelbordure, 210 cm hocb	
Handtuch		dazupassend, 60X80 cm		prima Qualitat, 130 cm breit		Wtische-Flaneile	
weiche, gut saugende BaumwoU-Qualitat	1690	Seidenstreif-Domast-		Schoftdamast	17”	farbecht	9”
Arbeits-Handtucher		Schltipfer oder -Tuchent-		120 cm breit		Chintz-Steppdecke	
aus gutem Ba-umwoll-Frottee,	gao	bezug	119.-	Fertige Polster, geftillt	38.-	mit Wollftillung,	198.-
50X100 cm		Markenware, 130X190 cm		aus federndichtem Inlett, 60X80		Markenware, 130X190 cm	
Gebirgs-Leintuch reine Baumwolle, 150X240 cm	49.-	Polsterbeztige dazupassend, 60X80 cm	28.-	Fertige Tuchent geftillt mit 3 kg Htihnerfedern	136.-	Flousch-Decken moderne Dessins, Vollsynthetik	79.-

NOCH M E H R ZEIGEN I H N E N U N SERE SCHAUFENSTER - DAHER...
■ • ■
a mbesten glelch zu SAMONIG
VILLACH
AM SAMONIG-ECK
-— Pri nas na
(Nadaljevanje s prejšnje strani) tem duhu živeli, bo živ tudi spomin name! Zadnja v procesiji sta 81-letni pek Nužej Gregorič in 37-letna Roza Hrast. Nužej je svoja naj lepša leta preživel kot Kovačev pek v Grebinju, nato pa se je vrnil na svoj rojstni dom, kateremu je ostal zvest do groba. še mlado mater Rozo pa je Bog poklical v večnost po sedemletnem, težkem trpljenju.
Velika žalost se je naselila v Roda-rjevo hišo v Štebnu. Ernest Markič, ki bi v nehaj dnevih odsldžil vojaški rok, se je z drugimi vojaki smrtno ponesrečil. Bil j,e eden redkih fantov, ki je z vsem srcem ljubil domačo grudo in se z dušo m telesom pripravljal na kmečki poklic. V štebnu je lani preminil tudi 66-letni Franc Konečnik, pd. Mikš. Rajni je med prvimi v dolini pričel uvajati v kmetijstvu stroje, jih sam popravljal in neprestano zboljševal, z eno besedo, bil je rojen inženir. Tam so položili k večnemu počitku tudi velikega rodoljuba ]n najistarejšega moža v globaški Občini, 93-letnega Matija Podeva.
Našim rajnim naj sveti večna luč!
(Zlata poroka, poroke)
Med najbolj- vesele dogodke v našem življenju lahko štejemo poroke, zlasti še zlate Poroke. Zato bomo danes poročali o naših mladih zakoncih.
Pri Hotimcu v Mali vesi imajo poleg štirih sinov tudi hčerki Reziko in Micko. Medtem ko živi Rezika že nekaj let poročena s svojim možem iz sončne neapeljske okolice v Švici, je Micka šele pred dobrim letom obljubila zakonsko zvestobo svojemu izvoljencu Francu iz Javorja v Sloveniji, hijen mož je mehanik in je kot tak dalj časa Uvajal Afrikance v Alžiru v svojo stroko.
če se m oži soseda Micka, zakaj bi se ne ženil še jaz, je dejal nadobudni Štefan Zanki, tudi mehanik po poklicu, in odpeljal hoj nato svojo nevesto Dragico iz Libuč .v domačo cerkvico pred poročni oltar. Mlada zakonca sta se nato podala v Vorarlberg Ua Predarlsko, odkoder rada prihajata spet in spet na očetov dom v Malo ves.
Kanaufovemu Jožku in njegovi nevesti Kovačevi Nežki v štebnu pa je podelil z ar krament sv. zakona ženinov stric Pavel Ka-Uauf, župnik v Kapli na Dravi. Jožko j,e medtem pričel graditi lasten dom, ki bo, kakor vse kaže naj lepši v občini. Mala ves že davno ni več majhna, po številu lanskoletnih nevest in ženinov pa celo prekaša v$e ostale vasi globaške občine skupaj.
Tudi naslednja naša nevesta Angela Peč-uik, Prosenova, je iz Male vesi. S svojim možem Ev a 1 dom, po poklicu mehanikom, Se je preselila v Dobrlo ves.
Naj znamenitejša poročna slovesnost v le-
Koroškem
tu 1967 pa je bila zlata poroka Tišlarjevega očeta in mame iz Male vesi. Po rodu iz visokih Djekš sc je naselil naš slavljenec z družino pri nas že pred desetletji in se tu udomačil; le krepka in pristna govorica našega najskrajnejšega severa ga še izda, kje mu je tekla, zibelka.
Jubilej še neverjetno čilih staršev je olepšal posebno še sin Anton, ki je isti dan sklenil zakonsko zvezo s Frido iz zelenega šta-jerja. Razume se, da se je slovesnosti udeležilo od blizu in daleč vse, kar leze ino gre.
Nato sta se poročila šofer Slavko Smreč-nik, pd. Ja-mro-v v Mali vesi in Milica Dra-gašn-ik iz Strmca pri Lipi. Od 12 bratov in sester je Slavko najmlajši in zadnjič je tudi dal slovo samskemu stanu. Slavko je bil dolgoletni tajnik našega domačega prosvetnega društva in vedno vneto sodeloval kot dober pevec in igralec v prosveti, kaj čuda, če so na njegovo veselo ženitova-nj-e prihiteli tudi številni društveniki in mu poleg lepega darila še v pesmi in deklamacijah izrazili čestitke, želje in voščila, zlasti še, da bi B-o-g blagoslovil mladi par in ga sprejel pod svoje varstvo.
Zakonsko zvezo so nadalje sklenili še Manfred Greiner, ki je pripeljal nevesto In ge iz Borovelj, kjer se je izučil za mlinarja in tako ostal zvest poklicu očeta Petra, ki postaja — nedavno še za kmečkim najbolj številnim v Globasnici, vedno redkejši — ter trgovski nastavljenec Rudi Sokol, Mornarjev, in Micka Hutter, Gregoričeva v Globasnici. Rudi si j-e izbral Frido, po poklicu šiviljo, Micka pa Fridinega brata električarja Pepeja Hribar za življenjskega sopotnika. Kot zadnja sta lani stopila v domači cerkvi pred poročni oltar Anica Greiner, Vranškova v Pod roju ter Peter Maier-hofer, knjigovodja pri tvrdki Orsini-Rosen-berg.
Bilo srečno!
CELOVEC
(Glavna šola nobena zadnja študijska postaja)
Nadarjenim učencem iz vseli plašiti ljudstva mora biti pot prosta do višje izobrazbe. Posebno važno je dejstvo, da lahko vsak nadarjen otrok, ki je končal štiri razrede ljudske šole, prestopi v srednjo šolo. Značilno pa je, da mn- >g: starši te možnosti ne izrabijo, ker zanjo niti ne vedo, kakor tudi ne, da obstojijo pri nas različni šolski tipi. Da bi temu odpomogli, so pričeli koroški prijatelji otrok z akcijo, ki ima namen poučiti prebivalstvo o šolskih zadevah. V osmih posvetovalnicah na Koroškem so zato nastavili izkušene šolske strokovnjake in pedagoge, ki imajo nalogo -pojasnjevati in svetovati prebivalstvu.
Čez nekaj tednov bodo morali starši mi-
sliti, kam bodo prijavili svoje nadobudne otroke, kajti tedaj s-e bodo pričeli sprejemni izpiti na višjih šolah. Na tisoče staršev devet- in desetletnih otrok se mora odločiti, 'katero nadaljnjo izobrazbo bodo določili svojim otrokom. Pa tudi starši štirinajstletnikov lahko svojega otroka iz glavne šole pošljejo na srednjo šolo.
Novi avstrijski šolski zakoni so dan c s tako prikrojeni, da je vsakemu -otroku dana možnost izobrazbe, -ki si jo sam izbere, seveda po njegovi nadarjenosti. Novi šolski tip miuzično-pedagoška realna gimnazija omogoča, da lahko otrok iz glavne šole prestopi -na ta zavod. Pa tudi vrsto drugih višjih šol je možno po dokončani -glavni šoli obiskovati.
To, kar smo zgoraj navedli, je seveda namenjeno le otrokom nemških staršev. Za nas koroške Slovence tu ni problema, ker vemo, da naši otroci po uspešno končanih štirih razredih ljudske šole lahko nadaljujejo svoj študij na slovenski gimnaziji.
SELE
(Zima)
V	radiu slišimo in v -časopisih beremo o snežnih viharjih v severnih in zapadnih deželah, o debelem -snegu in strašnih plazovih. '
Selani ,pa hvalimo Bqga, ker imamo tako milo in prijetno zi-m-o. Razen par mrzlih vetrovnih dni nam največ sije in že malo ogreva sonce z jasnega neba. Snega je ravno -prav, da so gozdni delavci zbrali les,, ki ga je -v predlanski jeseni podri vihar. Traktorji so ga zvozili k cesti, visoko natovorjeni tovornjaki ga odvažajo. Z deželne ceste so odstranili sneg plugi cestne uprave, drugod -pa -zato opremljeni traktorji. Mladina se smuča, dos-edaj brez nezgod, -korajžno se -tudi udeležuje smuških tekem. Stari pa še vedno ljubimo gorko peč in se -kratkočasimo z branjem Mohorjevih knjig in li- -. stov. Mladi pari pa se v veselem pričakovanju pripravljajo na pot v zakon. Še enkrat!
Sonce se z neba blišči, da hudega mraza več lii.
Smuški se šport stalno goji, stari z branjem drže se peči.
Ženini, neveste zvesti so si.
Tako se v Selah v tej zimi živi!
ŠT. VID V PODJUNI
V	preteklem letu je bilo v fari 11 porok, izven fare pa 3.
Pogrebov je bilo pri fari 12, 2 pa izven fare.
O enih in drugih smo že med letom sproti natančneje poročali.
Krstov je bilo pri fari 10, 6 fantov in 4 deklice. Nekaj krstov je bilo tudi v Celovcu in Železni Kapli. Sv. obhajd je bilo nad 17.000.
V	Žitari vesi je bila v nedeljo, dne 27. januarja, poroka Jožefa Wutte, Pekca na
Proboju in Marije Rutar. Novoporočene-mu paru želimo vse dobro na njuni skupni življenjski poti.
ŠT. VID V PODJUNI Slovensko prosvetno društvo »Danica« vabi na pustno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 4. februarja 1968, ob 14.30 v Št. Primožu pri Voglu.
RADIO ČELOV EC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 4. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 5. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda. Za ženo in družino. — 18.00 Koroški pevski zbori. — TOREK, 6. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Športni mozaik. Kulturna panorama-— SREDA, 7. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 8. 2. 14.15 Poročila, vreme, objave. Slikar Primicove Julije — Matej Langus. Prof. M. Rus: Stari izreki v novi obleki — 6. — PETEK, 9. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. Za krmilom. — SOBOTA, 10. 2.: 9.00 Glasba z oglasi. — 9.05 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Prof. M. Lipovšek: Plesne skladbe iz „Novih. akordov” — 3.
Podjunska trgovska družba
brstje RUTAR & Co, Dobila ves
A 9141 Ebcrndorf, tel. 0 42 36-281 išče zaradi povečanja podjetja 1 prodajalca, 1 vajenko, 1 pisarniško moč (na željo se nudi tudi star- vanje in prehrana).
Nadalje išče vajenko ali vajenca; trgovina in gostilna RUTAR v Žitari vesi, pošta; 9133 Miklauz-hof, tel. 0 42 37-237 -(stanovanje in prehrana v hiši).
IZJAVA NARODNEGA SVETA (Nadaljevanje s L strani) sche Bundesregierung mit neuen Forderun-gen gevvandt hat, zeigt, daB es sich im ge-genstandlichen Falle eben um einen Pro-grammentvvurf handelt, der es dem Rat der Karntner Slovvenen ermoglichen soli, die geistigen Grundlagen fur die kiinftige Arbeit in den Reihen der slovvenlschen Volksgruppe in Karaten zn erarbeiten.«
»BALANTIČ«
V založbi Družbe sv. Mohorja je izšla drobna knjižica lirike v dragi vojni prezgodaj umrlega mladega pesnika Franceta Balantiča. Cena knjižice je 27 šilingov in jo lahko kupite ali naročite v Mohorjevi knjigarni.
Damen-Siip-Hosen Mi-Maoo Domen-Achsel-Hamd
aus B-w., iranen genaurht. all'e GrdB-en
Emmen-Maco-Hosen
aus Riipptiriikot	mir
Damen-Krtiusel-Kniehosen
Damen-Pelzhosen
a»e Grofi«!	nor
Domen-Waschegarnitur
Bemd urad Bose
Damen-Spitzen-Look-
Strumpfhosen
Damen-Flanell-Nacht-
hemden aius	getoumtem	krneli
Damen-Perlon-Unter-
kleider	mit sdiitoer Spittoe
Damen-Maco-Pyjama
mo'ItI'iig warm
Perlon-Pliisch-Nacht-
hemden
590
1690
980 21.-23 so
2890
29.-
48.-
19"
89.-
68.-
Damen-Helanca-Steghosen
Damen-W0llh0Sen M-arkenvrore
Damen-T ragerhemden
aius Maoo-T-rikot
Damen-Maco-Leibchen
inraein geraiuiht
Damen-Maco-Hosen
imen genaoh-t, Larngheiin
Herren-Maco-Unterhosen
liang, imen geraiuht
oder Leibchen
Herren-Hemden
Herren-Perlon-Hemden
Markerawa're
Herren-Flanell-Pyjama
aus giutem Koper-HianeB
Herren-Woll-Stutzen gew»tkt Herren-Woll-Hemden
Markemware
Herren-Rollkrugen-
Krausel-Pulli
89.-
26"
14.-
2420
18"
26"
25"
69.-
79.-
26"
99.-
59.-
Herren-Pelz-Unterhosen	27"
Herren-Trainingshosen Herren-Skai-Handschuhe	39" 15.-
warm gefiittert	
Herren-Flanell-Sport- hemden	49.-
Herren-Wol l-Soeketts mit L,era	13"
Madchen-Trikot-Leibchen Lamgarm	ab	19"
Mddchen-T rikot-Hosen kochectot	ab	790
Kinder-Frotte-Slip	6"
Mddchen-Maco-Achsel-Hemden	*	9 80
Knaben-Maco-T rikot-Unterhosen	*	19"
Knaben-Maco-Leibchen tomigarm	ab	18"
Kinder-T rikot-Pyjama a*	45"
Baby-Trikot-Pyjama Kinder-Helanca-Rollkragen-Pulli	*t>
Madchen-Perlon-Unter-kleider	*
Kinder-Helanca-Uberhosen	*
Kinder-Lostex-Schihosen
ab
Madchen-Barchent-
Kleider
Perlon-Tiicher
'm alten Modefiarben
Frauen-T ragerschOrzen
prima Zephier, normale Durdisdmitts-GrBBe
Frauen-Kleiderschtirzen
aus gittem. fanbedstem Buntdnuck
Damen-Perlonstrumpfe
nabtžos
Damen-Krausel-Strtimpfe
i,n PLas-tik-Dose	r.ur
29"
29" 29” 39 80
125.-
29.-
590
15"
35.-
490
CI90
AM SAMONIG-ECK
villach
DUNAJSKA DRSALNA REVIJA
9. gostovanje v mestni hali v Celovcu
Od 8. do 20. februarja 1968
dnevno razen ponedeljka ob 14.30 in 19.30
ff>IS OD^
Režija: W i 11 Petter ■ Glasba: Robert S t o 1 z
Pojasnila: Ravnateljstvo umetnega drsališča,
9020 Celovec, Valentin-Leitgeb-Stralle 11 Telefon (04222) 3179, 66-20, 66-80
Makedonija
(Nasilje nad slovansko manjšino v Grčiji pred 55 leti)
Med Srbi, Grki in Bolgari je 2,350.000 Slovanov, ki imajo vse lastnosti posebnega naroda in hočejo to tudi biti. V grški državi jih živi na 34.153 km2 700.000, segajo vse do Egejskega morja, v Bolgariji jih je 'na 6.798 km2 250.000, v Jugoslaviji na 25 tisoč 744 km2 1,400.000. V Jugoslaviji so ena od 6 narodnih republik.
Makedonci štejejo sv. brata Cirila m Metoda kot -svoja sonarodnjaka. Učenca sv. bratov sta sv. Klement Ohridski (ki je tudi v koledarju kat. vzhodnega obreda) in Naiurn. Ob Ohridskem jezeru sta začela posebno šolo, ki je delovala nad sto let, do konca samostojne Makedonske države in razširila sadove slovanskih apostolov med vzhodnimi Slovani, vse do Kijeva. Makedonija je bila samostojna slovanska država od leta 963 — 1018. Imeli so celo svojega carja Samuila, ki je umri leta 101,4 zadet od kapi, ko je videl, kako so mu Bizantinci vrnili 14.000 vojnih ujetnikov oslepljenih. Makedonski jezik ima stoletno zgodovino. Institut za slovanske študije na pariški univerzi je izdal Makedonski slovar iz 16. stoletja. Ta slovar obsega tudi najstarejšo znano makedonsko narodno pesem. Leta 1762 je v Moskopolc v Albaniji izšel lexikon Tetraiglosson, slovar grškega, makedonskega, aromanskega in albanskega jezika. Leta 1852 so izšli v Solunu evangeliji, prevedeni v makedonski jezik. Leta 1863 je neki vneti Makedonec na egejski obali lastnoročno prepisoval evangelij za cerkev. Zatem so se začele makedonske knjige vedno bolj množiti. Omenimo le še dva brata Miladinova, ki sta leta 1861 izdala narodopisna dela z denarno podporo škofa Strosmayerja. V zadnjih letih turške vlade so bile tudi šole v makedonskem jeziku. Končno obliko pa je dobil makedonski jezik šele 2. VIII. 1944 s sklepi v samostanu sv. Prohor Pčinski. Makedonski jezik se loči od srbskega in bolgarskega, ne pozna nedoločne .glagolske oblike (infinitiva) in
ne sklonov. Pomaga si s predlogi in zaimki. Četrta božja zapoved se v makedonšči-ni glasi: Počkaj go talko ti i majika ti. Za označevanje določenosti dodaja besedam na koncu člen. Oče naš se glasi: Oče naš, koj si n anebesata.
Pod Turki so se mnogi bogataši pridružili islamu, pa tudi nekateri siromaki, da pridejo do služb. Prišlo je do raznih ver v istem rodu. Na splošno pa so se Makedonci čvrsto držali krščanstva. Nekateri starši so s posebnim neizbrisljivim sokom narisali otrokom križ, da jih potem moha-medanci niso sprejeli v svojo vero.
Z izgubo državne samostojnosti so prišli Makedonci vedno bolj pod vpliv grške cerkve. Grki pa so poznali v cerkvi le svoj jezik. Ker Makedonci pri Grkih niso našli razumevanja za namestitev Makedoncev .na škofijska mesta in uvedbo staroslovenščine • v liturgijo, so se leta 1858 nekateri narodnjaki iz najbolj naprednega mesta Kukuš pri Solunu obrnili na papeža Pij a IX. s prošnjo za zedinjenje s katoliško Cerkvijo. O tem so obširno pisali »Katoliški misijoni« in Analies de la Congregation de Mis-siones.
Leta 1893 je bila ustanovljena notranja Makedonska revolucionarna organizacija (V. M. R. O.). Duša ji je bil Goce Delcev, trgovčev sin iz pretežno katoliškega Kuku-ša, najbolj cenjeni narodni junak vse makedonske zgodovine. Ta organizacija j.e postala država v državi in uspešno zaščitila prebivalstvo pred nasiljem pozameznih turških izkoriščevalcev. Največ denarne podpore je dajal organizaciji Kuikuš.
Makedonci, ki so 600 let trpeli in umirali pod Turki, so v vojni balkanskih držav z Bolgarijo pretrpeli predvsem od grškega vojaštva eno izmed največjih grozot. Pa tudi bolgarsko vojaštvo ima na vesti premnoge krvoločnosti, posebno še v skupni vojni proti Turkom in med zadnjo svetovno vojno.
Janez Jalen	43
■Bil Ograd |
Pavla je vstala. Pred oltar pojde, kakor bi hotela bliže Matere božje še malo pomoliti, nazaj grede si pa natančneje ogleda neznanca. Prav takrat je tujec spustil vrv in sam stopil tik do obhajilne mize. Pavla je obstala. Da bi tujega moškega ogledovala od strani, tega ne sme narediti. Kaj bi si utegnil misliti o njej. Sicer pa —! Kakšen profesor je, ki stika za starinami in si ogleduje oltar. Če bi počakala, da se tujec obrne —? Ta trenutek je Pavli šepnila na uho soseda Logarica:
»Gospa! Ali greva?«
Pavla je prikimala in s preprosto, pa dobrosrčno ženo odšla iz cerkve. Na letoviščarja .pred oltarjem je pa morala še ves čas pogovora misliti. Na vrhu stopnic sta sosedi obstali. Pavla se je obrnila, da je gledala nazaj proti sredini otoka. Belo oblečeni tujec j,e stal pred cerkvijo. Pavli se je zdelo, da zdaleč opazuje prav njo. Že se je prestopil, da bi se približal stopnicam, pa je naenkrat obstal, se naglo obrnil in odšel po drugi strani po ožjih stopnicah navzdol proti jezeru. »Da si moreta biti dva človeka tako podobna,« se je čudila Pavla in sklenila, da mora dognati, kdo je ta tujec.
»Dobro jutro, gospa Pavla!«
Prihitela je Logarjeva Polonca, zorno odra šč en deklič. Leta, ki jih je preživela v
samostanski šoli na Koroškem, je niso napihnila in odtujila domačim šegam in navadam. Silno je bila vedoželjna in kaj rada se je smukala okrog gospe Pavle.
»Dobro jutro, Polonca! Bi se rada peljala z mamo nazaj proti domu?«
»Prosim, gospa.«
»Pa še mamo povabiva, kajne?«
»Ne utegnem,« se je izgovorila Logarica. »Se moram kar z ladjo vrniti. Polonci se pa nič ne mudi. Nima danes doma posebnega posla.« Mami se je brhko zdelo, da je gospa Pavla njeno Polonco rada imela. Hčeri bi dovolila, da gre z gosposko sosedo, četudi bi jo doma čakalo polne roke dela.
Polonca je prijela za vesli, Pavla pa je sedla h krmilu. Zavili sta okrog otoka. Pavla je na tihem upala, da se ji morebiti posreči na jezeru kje približati se skrivnostnemu tujcu. Spoznala ga bo lahko že od daleč, ko je čisto belo oblečen. Dohiteti ga tudi ne bo težko. Njen čoln je eden najbolj urnih na jezeru in Polonca vesla, da se gre lahko z vsakim skušat.
»Po jezeru, bli.z’ Triglava . čolnič plava sem ter tja.«
Polonca je zapela in prenehala. Pogledala je Pavlo: »Gospa, ali ne boste pomagali?«
»Polonca! Kasneje zapojeva. Sedaj pa poženi čoln, da naju bodo vsi kar gledali.«
»Bom, gospa.«
Logarjeva Polonca se je uprla z nogami ob prečnik na dnu, usločila hrbet in na
Vojno za osvoboditev Balkana so Makedonci sprejeli z navdušenjem. A njim je prinesla le trpljenje.
Car-negieva anke tna komisij a za svetovni mir je objavila o tem 500 strani obsegajočo knjigo: Enguete dans le Balikans, Do-tation Car-nagie po ur :la padx initernational, Pariš 1914. V njej beremo:
V pismih grških vojakov s e ponavljajo besede: Na povelje kralja smo požgali sledeče vasi. Vojak N. Zervas piše 12. VII. 1913: Oskrunili smo vsa dekleta, ki smo jih srečali. Anastas Petro s piše 14. VII. 1913: »Mi tukaj ubijamo Bolgare (Bolgar pomeni vedno Slovane Makedonce) žene in dekleta. Perikles Sunibalis piše staršem: »Ujeli smo nekaj Bolgarov kot plenilce in vse ubili.«
N. Brini ja piše bratu. 12. VII.: »Kar delamo nad Makedonci in po bolgarskih selih, se ne more popisati. To je pravi pokol. Ni mesta, ni sela, ki ne bi bilo požgano.«
v »Artilerija je kosila begunce po cesti iz Kukuša,« piše vojak E. Lugijadis 12. VIL 1913.
Na strani 321 že omenjene knjige beremo: »Seznam požganih vasi j,e v toliko točen, da v njem ni niti ene vasi, ki ne bi bila požgana. A še približno ne poznamo števila hiš po vaseh. Uničeno je bilo tudi kako turško* selo, v ogromni večini pa so to slovanska sela, ki jih je požgala grška vojska pri svojem pohodu na sever. Poznamo ime pa 161 .požganih vasi in število 14.480 hiš. število 16.000 požganih hiš ne bi bilo previsoko. Slede imena požganih vasi.
Prebivalstvo iz nad preko 200 vasi in vse prebivalstvo iz poznanega kulturnega in političnega središča Makedonije Kukuša — 43 km severno od Soluna je bilo prisiljeno bežati. Kukuš je bil popolnoma požgan. Zgorelo je preko 3000 hiš, razen francoskih hiš vse. 500 starcev in otrok je iskalo zavetja v zgradbah francoskih lazaristov, a večina so bili na poti tja pobiti. Drugo prebivalstvo je bežalo proti Bolgariji, a premnogi so med -potjo pomrli.
Še nekaj značilnih podatkov o grozovi-
široko zamahnila z vesli. Čoln je zdrsel kakor puščica prek mirne vodne gladine. Kar na mah sta bili na drugi strani otoka.
Belo oblečeni moški je bil že precej daleč na odprtem jezeru. Očividno je bil namenjen v grajsko ladjišče pod parkom. Veslal je zložno, kakor bi nekaj razmišljal. Pavla je zakrmila naravnost za njim in že upala, da ga skoraj dohiti. Pa se je tujec kakor predramil. Dvignil je daljnogled na oči. Pavla je vedela, da opazuje prav njo. Naj j*o. Nič posebnega si ne bo mogel misliti, če ga s Polonco prehitita.
»Kaj pa naj to pomeni?«
Pavli je skoraj glasno ušlo začudenje. Oni tam spredaj je položil daljnogled na klop poleg sebe, prijel za vesli in čoln pognal. Ali je to naredil sam od sebe ali zaradi nje. Polonce ne vidi v obraz, ko je obrnjena s hrbtom proti njemu. Pavla se je hotela preveriti. Rekla je Polonci, naj poskusi čoln pred njima prehiteti.
»Mimogrede, gospa.«
Polonca se je zavedala svoje veslaške izurjenosti.
Spočetka se je razdalja med obema čolnoma res malo skrajšala. Tujec spredaj pa očividno ni maral, da ga oni dve zadaj dohitita. Pognal je čoln, kakor bi tekmoval. Polonca se je gnala, da si je komaj sproti utegnila otirati znoj z obraza, pa je vseeno čedalje bolj zaostajala.
Naj bo tujec kdorkoli, kar se tiče veslanja, si s Filipom prav nič nista podobna. Njen mož je komaj znal prijeti za veslo. Ta spredaj bo, če ga sodi po izurjenosti v veslanju, najbrže kak mornariški častnik.
Pavla je že hotela čoln zakrmariti v dru-
Predprodaja vstopnic v Celovcu: Karntner Reise-biiro, Neuer Plat/. 2, telefon (0 42 22) 70 4 71.
In njegove podružnice v Feldkirchnu, Borovljah (Ferlach), Šmohorju (Hermagor), Kotschachu, Št. Vidu ob Glini (St. Veit/Glan), Velikovcu in Wol£s-bergu kakor tudi v Beljaku (Viilach): Reiseburo Stage v Spittal/Brau: Reiseburo Pichler; Vti listat t: Reiseburo Burgstaller; v Brežah (Friesach): Reise-biiro Kosti. — Osttirol: Lienz; Salzburg: Badgastein, Tamsvveg. — Steiermark: Graz, Bruck a. d. M ur, Lecben, Knittelfeld. Judenburg, Zeltvveg, Voitsberg, Koflach, Neumarkt, Schiefling, Murau, Triben, Obervvolz.
tosti, ki so1 izpričane od katoliških duhovnikov Makedoncev.
Oče Josif Radonov iz Kukuša pripoveduje, kako je 2. VII. 1913 videl vas Sala- ( mamki v plamenu. Grki so zažgali vas in požeto žito. Obstreljevali so tudi delavce, ki so šli zgodaj na delo.. Begunce na.Ka-rabunarski višini je obstreljevala artilerija. Naslednji dan se je bitka približala Kukušu. Grki so pričeli bombardirati Kukuš.
O. Jovan Liličev, navaja, kako je videl padati granate v smeri proti sirotišču usmiljenk. Zgorele so tri ali 4 hiše.
O. M. C. iz vasi Togorak, blizu Kukuša poroča: Grški poveljnik je prišel v našo vas 6. julija s 30 pešci in 80 oboroženimi Turki. Bil sem 8 ur privezan na soncu brez hrane in vode. Vas je je bila izropana.
Kmet katoličan M. Lj. iz Kukuša pripoveduje, kako jih je v Akandželih na begu dosegla 6. julija grška konjenica z oficirji. Pravi: »Šli smo jim pod vodstvom duhovnika nasproti z belimi zastavami. Vzeli so od nas 120 oseb za čuvanje konj. Izginili so brez sledu. Isti večer so oskrunili vse žene v vasi in begunke. Kdor je mogel vojakom kaj dati, je bil rešen, druge so pobili. Pobili so okoli 50 ljudi, tudi ženske so slačili, če so sumili, da imajo všit denar. Ropanja Makedoncev so se udeležili še Turki in grški pešci, ki so prišli drugi dan.
Gjorg.i Harizanov iz vasi Surlevo pripoveduje: K nam je prispel eskadron grške konjenice. Poveljnik je zbral begunce in zahteval, naj oddajo puške, in povedal, naj se ničesar ne boje. Po oddaji orožja so začeli Grki pobijati in ropati. Kdor se je upiral, je bil ubit. Drugi dan je prispela j pešadija in začela še ona ropati. Neprestano so oskrunjali žene in celo deklice. Končno so pobrali 100 ljudi, da jim pazijo na konje. Izginili so brez sledu. Vse to, čeprav so vojsko lepo sprejeli.
Miro I lij e v, mesar iz Akancl jelov, pripo- j veduje: V naši vasi je bilo okoli 400 beguncev iz Kukuša in okolice. Izobesili smo belo zastavo. Komandant je naročil županu, naj izroče orožje. Dali smo jim na zah-(Konec na 8. strani)
go smer, pa se je spomnila, da bi bilo to kaj čudno videti. Kakor da sta ga lovili. Morebiti ju tujec v ladjišču celo počaka? Pa se je motila. Belo oblečeni gospod je čoln naglo oddal izposojevalcu, potem pa zginil kakor brez sledu. Najbrž je stopil na prigrizek. Zgoraj v parku pri mizi ga dobi in si ga pobliže ogleda.
Pavla je povabila Polonco na kavo in na masleno pecivo. Polonca se je branila, da ne spada med gospodo. Dobro se ji je pa le zdelo.
Naj se je Pavla še tako razgledovala in učako vala, belo oblečenega, še vedno m la- ! dostnega, pa že posivelega gospoda od nikoder ni bilo.
Nazaj grede je Pavla vodila čoln mimo j Malnerja. Tudi tam Filipu podobnega le- * toviščarja nikjer ni mogla opaziti. »Naj bo, j kjer hoče,« 'se je vdala in naravnavala čoln naravnost prek jezera proti svoji vili.
Sredi še vedno negibne vodne gladine sta Polonca in Pavla zapeli:
»Otok bleski, kinč nebeški —«
Pesem se je razlegala na otok in na bregove.
»Ladja giblje se in ziblje
nas h kraljic’ nebes.«
Konec je Pavla odsekala. Ni ga utegnila zategniti. Prestrašila se je velike ribe, ki se je par sežnje.v daleč od čolna visoko pognala iz vode in močno razkolobarila do takrat negibno vodno planjavo. Hkrati je potegnil veter in vzvalovil vso jezerno gla-
1	p ~ 1	:	oo	$	00	oc	,	\J °° D	B °°	X =°	/\	00	\j °= j	- E
Franc RESMAN:	g
Iz dnevnika slovenskega izseljenca
Dne 25. junija so prišli tovorni avtomobili jugoslovanske misije po-zaboje in glavno prtljago v Miesenbach. Po ostale reči pa so zagotovo obljubili, da pridejo drugi dan. Na večer pa je prišel tudi že tamošnji župnik s sestro in učiteljem ter še nekaj sosedov in srno tako imeli prijeten poslovilni večeri ki nam je bil v pravo zadoščenje, ker nam je pokazal, da smo se tudi v 'teh težkih razmerah in okoliščinah prav dobro vživeli in si pridobili nekaj dobrih ni razumevajočih prijateljev.
Na pot v domovino
Drugo jutro ob štirih zjutraj smo se končno le odpeljali iz Waidmannsbacha. S konjsko vprego sta nas soseda potegnila do Felixdorfa. Naprej na Dunaj pa smo se peljali z vlakom, ki je že vs^k dan vozil v m-esto. Dve noči smo spah v neki izpraznjeni bolnici in so nam sila nagajale lačne stenice.
nove listine in v soboto 30. junija zvečer smo se lahko odpeljali naprej: v Dravograd.
V gradu Bukovje
V kake poil ure od Dravograda oddaljenem gradu Bukovje so uredili iza nas začasno bivališče in tam smo se pridružili vsem koroškim izseljencem in izgnancem, ki so bili v ruski zasedbeni coni in so se vračali :s pomočjo jugoslovanske misije na Dunaju. Med njimi so bili tudi župnik Starc iz Hodiš in Kuchler iz Kostanj. Ti so dobili dovoljenje, da so lahko maševali v grajski kapeli in tako: smo tudi mi lahko imeli dnevno sv. mašo. Kmalu se je napotil župnik Starc »črno« čez mejo na Koroško, a so ga prijeli Angleži ter ga hoteli vtakniti najprej v neko taborišče, potem pa so ga le pustili nazaj, v Dravograd. Čakati se mu ni ljubilo, pa se je raje spet vrnil nazaj v Nižjo Avstrijo:
Nekaj dni za nami sta pošla na Bukovje tudi Tonez Žagar in Wieser in nam povedala, da so našega Franca pridržali v taborišču v Dravljah ter ga odvedli med vojne ujetnike in to zaradi neke vojaške slike, ki so jo dobili pri fantovem prijatelju. To ■nas je seveda nekoliko razburilo. Takoj drugo jutro ga je šel iskat dr. Franci Zwit-ter, ki je tudi kratko prej prišel na Bukovje. Ker nobeden ni vedel točno, kje je, ga je iskal ves dan po raznih taboriščih okrog Maribora in ga je našel šele na večer v Dravljah, ko so jugoslovanske oblasti pripravljale transport, da bi jih odpeljali v notranjost dežele. S težavo ga je oprostil in sta se pozno zvečer srečno vrnila.
Na Bukovju smo bili kolikor toliko prosti in smo smeli v mesto in bližjo okolico. Imeli smo tudi razna predavanja in potrudili so se, da bi nam olajšali čakanje. Mi pa smo. se tudi vadili v petju in pripravili kratke igrske nastope za družabno popoldne. Na prireditev, s katero smo se zahvalili za naše bivanje na Bukovju, je prišlo več znancev iz Maribora in tudi moj brat Hajnžek z ženo, ki sta živela tedaj v bližini Celja.	(Dalje prihodnjič)
FRANC S. FINŽGAR:
„Pust, ti čas presneti
Ker iz predela Avstrije, zasedene od ruske vojske, ni bilo mogoče priti na Koroško, ki so jo imeli zasedeno Angleži, smo dobili listine za vlak Dunaj— Graz—Maribor— Dravograd. Kako naprej, bomo pa šele . tam zvedeli.
Dopoldne 27. junija je pripeljal še zadnji tovorni avto z našimi rečmi, ki smo jih v glavnem spravili v bolniško'klet in so pri njej ostali m nanjo pazili še nekaj dni naš k rane, g. Wieser, pd. Pavr iz Psinje vesi in Žagar Tonej. Mi pa smo 28. junija na večer °b pol osmih z ročno prtljago zapustili Dunaj. A vožnja še dolgo ni, .šla tako hitro naprej, kot bi si vsi želeli. Že v Gradcu smo stali ves dan im si tako lahko ogledali del mesta. Pa so bile nekdaj, tako prijazne ulice sila razdejane in bivši nacisti so v majhnih skupinah razkopavali podrtije in videlo se jim je, da gospodje niso bili vajeni ne krampa ne lopate.
Na večer smo se peljali spet lahko kos dalj.e in sicer d-o Leibnitza. Tu smo morali skozi carinski pregled in spet čakati do drugega jutra, predno je šlo naprej v Maribor. Na glavnem kolodvoru v Mariboru so nas sprejeli z godbo in dobili smo dobro kosilo. Nato so nas zapeljali čez noč v neko prehodno taborišče v Dravljah, skozi katerega je moral vsak, ki se je vračal v Jugoslavijo. Drugo jutro smo morali vsi na zdravniški pregled, kjer so izločili vse tiste, pri katerih so ugotovili znake, da so bili pri SS ali pri kaki drugi nemški vojaški formaciji, kli koroški izseljenci pa smo spet dobili
Najprej tole: Nikar me mislite, da lbo to branje literatura, še malo ne. To je časopis, nalašč za predpust in vam, »zvezdice božje«, kar nič na.škodo.
Dana je dekle, kot mladega fanta živa misel. Da jo opišem po starem: oči — dve sinji zvezdi (Sirius na nebu nekam tako miglja); ustnice — »nad prelepe in gladke korale rdeče«; zobki kakor tropič belih jag-nj-ičko-v, ki poskakujejo z Libanona; lasje — njiva pšeničnega klasja; vrat — vsak labod bi ga bil vesel — in drugače je tako zgrajena, da je ni nikjer preveč, nikjer premalo, na vse kraje kar prav. če se zasmeje, misliš, da zapojo kraguljčki pred nevestinimi sankami.
No, če še sedaj ne- veste, kakšna je Dana, vam ne morem pomagati.
Dama je bila na plesu. Iz rok v roke je šla, da se ni mogla niti oddahniti. Ampak tisti kavalir, ki jo je tolikokrat prevzel drugim plesalcem — o, tisti Borut! Godba, vonj dišav, in — Borut, Borut!-------.
Dana je šla domov čisto topoglava, tlaka pod nogami ni čutila, nekdo jo je vodil; seveda Borat. Ves čas ji je govoril, pripovedoval. Kadar se je zasmejal, se je še ona, dasi ni vedela zakaj. Po stopnicah v stanovanje je prišla. Frčala je, ne kot drobna ptička, kot Motajoči metulj. In še v svoji
sobici ni mogla do pokoja. Ni vedela, kaj ji je. Le to je začutila, da je postala osišče nekaj velikega, kakor bi ves globus plesal krog nje. Sirota ni vedela, da je obolela na zdravem srcu.
#
Matevž je stopil v pisarno prijatelja župnika Primoža. Primož je premetaval listine IX) pisalniku. Ko je zagledal Matevža, je udaril po mizi in zaklical togoten:
»To je že od sile!«
»Kaj razgrajaš, prijatelj?« je Matevž pomolil Primožu desnico.
»To je od sile! Ves globus, kaj, pravim globus, vesoljni kozmos je znorel. Poglej; sedaj j,e bil mraz, da so mi drva pošla; sedaj spet južna sapa, da sem ves naboden! Zato misli ves mladi svet, da mora noreti kot vreme; misli, da je kozmos, pa še kosmič ni . ..«
» . . . in ne kosmulja,« je dodal Matevž in sedel.
»Da, da, kosmulja, to ti je seme semensko! Potuhtal si kar pravo ime. Poglej, vsi ti papirji so zrcalo take kosmulje!«
»Ne rogovili, razodeni, da se odteščaš!«
»Poslušaj: v pisarno mi pride Dana. — kar reciva: Dana Kosmulja. Plaho se ozira in vpraša: ,Ali sva sama?’ — ,Kar sama in Bog nad nama in v kotu tamle pajek, s
križem na hrbtu; številke mi nosi. Ali vam je prav? Kaj torej želite?’ — .Poročila^ se bom in bi rada zvedela, kaj mi je treba.’ — .Najprej ženina!’ — ,0,’ je sladko vzdihnila, ,ga že imam!’ — ,Dobro! Sedaj pa pisma, dokumente!’ — Predloži mi svoj krstni list, samski list. — ,V redu! In oni?’ — ,Tudi njegove listine imam.’ — .Dobro! In on? Kje je?’ — ,Res ne utegne priti. Jutri, v nedeljo naju okličite enkrat za trikrat!’ — ,Oho, to pa ne gre kar tako. Vzrok? — ,Da ne bodo ljudje zvedeli, m naši, pa še mama ne.’«
»Veš, tedaj me je pa pogrelo.«
»,Tudi mama torej ne?’ jo vprašam. ,Kaj se to pravi?’
.Veste, je bolj interesantno. Saj sem polnoletna.’
,Tako torej, vam gre za iinteresantnost, da osleparite mamo, ki vas je nosila, doj.ila,
Sttean^a
(Za svečnico)
Marija za temne dni še meni svečko prižgi!
Naj mi sveti skoz božje okence, da bom našla stezo do hišice, kjer v pšenične plenice povito, čaka name tajno zakrito sveto nebeško Detece.
S prerokinjo Ano zapela bom vdano najlepše večerne hvalnice. Marija, za moje težke dni še meni svetlo lučko prižgi!
pestovala, za vas trpela in vas odgojila, sedaj pa ni niti vredna, da bi vedela, kdaj se hčerka poroči! Ne bo nič iz enkrat za trikrat. Ni zakonitega vzroka! Trikrat bomo oklicali;’
,Qn tega noče. Je rekel, da me rajši odpelje in se civilno poročiva.’
,Še to povrhu! Lepa reč! Ste že opravili. Prihodnji teden se zglasita oba — pika! Z Bogom!’
Začela je ugovarjati, groziti, nazadnje hlipati in se cmeriti, da sem jo komaj odslovil. Odšla je vsa objokana, jaz pa takoj za njo in k mami. Preveč mi je vsa zadeva zasmrdela.
(Dalje na, 8. strani)
dino, ki se do noči in še naslednje dni ni več umirila.
Polonca in Pavla sta nehali peti. Gospa je postala zamišljena in je skušala uganiti, katera riba je tako zelo vzvalovila prej povsem spokojno jezero.
»Som,« je takoj odgovorila Polonca. In deklič je še vedel povedati, da včasih somov, teh požeruhov, v Blejskem jezeru ni bilo. Zaredil jih je bil neki grajski oskrbnik, da so, požrli postrvi, ki so jih prihajali k njemu jest romarji. In da se je nadležnih znancev še bolj. odkrižal in mu jih ni bilo treba več vabiti na kosilo, je dal v zdravilni vrelec, iz katerega so prej hodili pit, napeljati vodo iz jezera. Pavla se je nasmehnila stiskavosti negostoljubnega oskrbnika, pa'se koj spet zresnila. V.es čas je morala misliti na Filipa in na njemu podobnega tujca.
Polonca in Pavla sta pristali v čolnišču Pod vilo. Polonca je uganila, da gospa želi biti sama. Poigrala se je samo še s srnico ki iško, se zahvalila in poslovila in odhitela domov pomagat mami. Gospa Pavla pa je najprej stopila v kuhinjo, dala služkinji' Kristini nekaj navodil. Potem se je prevlekla in sedla na verando. Pred njo na nuzi je ležal razgrnjen časopis, pa je ko-nraj površno pregledala dnevne novice. Njene misli so se venomer vračale nazaj k belo,oblečenemu tujcu, čedalje bolj je bila Prepričana, da se prav zavoljo nj.e ni pustil na jezeru dohiteti. Da, saj se je že na otoku Jgml srečanju, kakor bi nekaj slutil. Ko jo M pa kasneje,tia vodi, natančneje prepozna! $kozi daljnogled, je pa naravnost zbežal. In
iz ladjišča pod parkom se mu je tudi mudilo, mudilo prav zavoljo nje.
Morebiti je tudi ona neznancu vzbujala kake neprijetne spomine, Morebiti — ?
»Kaj pa —?« Pavla sprva do konca niti pomisliti n:i upala.
»Ne trapi sama sebe, saj vendar nisi več samostanska gojenka,« je skušala Pavla glasno speljati svoje misli drugam: »Filip je znal samo za silo veslati, ne pa, da bi se spuščal kar v tekmo.«
Pavla je pogledala spet v časopis, ravno na stran, ki je poročala iz sveta. Da, da, dovolj dolgo je bil njen mož zunaj v svetu, in se je lahko marsičesa naučil, česar prej ni znal. Zakaj bi ne mogel postati spreten veslač.
»Ne, ne! Ni mogoče! Filip sam ni bil.« Pavla se j,e otepala slutnje, kakor spodaj v senci na vrtu srnica Miška nadležnih muh. Spet je skušala brati, pa ni mogla.
»Le zakaj bi ne bil on sam?« je odgovarjal dvom: »Njegov zločin je z leti zastarel. Mirno lahko stopi pred sodnike in prizna: »Jaz sem podpisoval menice, pa me ne smete več prijeti. Nič mi ne morete. Moja žena Pavla me pa lahko toži za odškodnino, če hoče.«
»Hm!« se je bridko nasmehnila Pavla: »Filip prav tako dobro, ve kakor sama, da tega nikdar ne bi mogla storiti.«
Pavla je odložila časopis in vstala. Vsekakor mora poizvedeti, kdo in od ko-d je belo oblečeni letoviščar. Prej ne bo imela pokoja.	■ 1
.. Da se raztrese, je gospa Pavla odšla na" vrt. Hodila je med cvetjem. Pot! njo pa je
zjutraj povsem mirno jezero trepetalo \’ sunkih dopoldanskega vetra.
Slavnostna razsvetljava
Poletje je zbralo na Bledu pisano družbo gospode: od skromnih slovenskih profesorjev prek trdih Madžarov, veselih Dunajčanov in žlobudravih Italijanov prav tja do zapetih Angležev. Vmes pa še od tu pa tam koga.
Gospa Pavla se za nikogar ni zanimala. Bežna poznanstva z nepoznanim so ji bila prej zoprna kakor ne. Da bi pa tega ali onega, povsem tujca, sprejela v mir svoje vile na stanovanje, bi se pa menda rajši sama izselila. Ozirala se je pa že več tednov pri vsaki priložnosti po letoviščarjih. Posebno svetleje oblečene moške si je natančneje ogledovala. Iskala je med njimi veslača, ki se na kresni dan njej in Logarjevi Polonci na povratku z otoka nikakor ni pustil dohiteti. Pa naj se je še tako razgledovala, Filipu podobnega gospoda ni nikjer več mogla opaziti. Poizvedovati za njim ni marala. Bi utegnila oživiti govorico o preteklosti svojega življenja. Sicer je pa belo oblečeni tujec skoraj, gotovo že odpotoval in si je samo mimogrede ogledal sloviti Bled. Pa vendar! — Gospa Pavla kar več ni mogla biti mirna. Venomer se je morala spominjati svojega moža.
Začetek avgusta je Pavline misli obrnil drugam. Prišla je zjutraj na vrt. Srnica Miška ji ni priskakljala naproti kakor prej vsako jutro. Le s čim se je zamotila? Pavla se je začela ozirati naokrog, pa izza nobenega grma niso zastrmele vanjo velike svet-
le oči. »Miška, Miška,« je poklicala gospodinja. Nikjer se ni nič zganilo. Morebiti je zbolela in je obležala v kočici? Pavla je šla pogledat. Miškin hlevček je bil prazen. Še dolgo je Pavla klicala svojo priljubljeno živalco, preiskala ves vrt in pretaknila vse kote, Miške ni bilo in j,e ni bilo. Le kam je zginila? Če je ni kdo ukradel? Ali pa je pobegnila? Pavla si ni vedela sveta. Pohitela je k Petranu.- Prav mladi gospod ji je bil lani poleti prinesel Miško iz gozda. Rdečkasta je bila in po vsem životu je imela rumenkaste okrogle lise. Pavla je nebog-Ijenko odgojila z mlekom in jo je kasneje krmila z vsem, kar je pač najrajši jedla.
»Da bi Miško kdo ukradel, ni verjetno,« so menili pri Petranu: »Ušla je.«
»Saj je vendar plot visok in vrtna vrata so bila zaklenjena,« je ugovarjala Pavla.
»Srnjad visoko skače in plavati zna dobro,« je vedel povedati mladi lovec.
»Zakaj bi uhajala, ko ji vendar ničesar ni manjkalo,« je bila Pavla kar nejevoljna na Miško.
»Veste, gospa Pavla! Prav ta čas se srnjad zunaj ženi. Miška je dorasla, pa jo je izvabilo življenje,«, je pora,zložil v lovstvu izvedeni gospod. Pavlo je zaskrbelo, da njeno srno utegne kdo ustreliti in da se ne bo znala prebiti skozi zimo, razvajena, kakor
je-
Petram je poznal pogone na srnjad in razdejanja, ki jih povzroča divjačini trda zima. Pavli je na tihem pritrdil, glasno jo je pa tolažil, da se utegne Miška vrniti in bo spomladi doma povrgla mladiče. Se je bilo že. dogodilo, kakor je bral. Zamolčal pa je, da sam tega ne verjame.
Makedonija
(Nadaljevanje s 6. strani) tevo še hrano in denar. Videl sem, kako je bil ubit begunec, ki ni imel kaj dati. Odvedli so od beguncev 60 ljudi, ni se več culo o njih. Vso noč smo poslušali krike žensk, ki so jih vojaki oskrunjevali. V ponedeljek so prišli grški pešci, me prosili, da sem jih vodil v Dumbali, tam sem pobegnil in se skril v hišo prijatelja Turka. Med potjo sem opazil, da vas Akandželi gori, slišalo se je močno streljanje. Poslal sem Turka pogledat, kaj je z mojo družino. Videl je, da moja hiša ni gorela- a da so bila pred njo tri trupla. A tudi na potu je bilo mnogo mrličev. Turki naše vasi niso ropali, a prišli so ropat Turki drugih vasi.
Naj opišem še grozovitosti grške vojske po porazu Bolgarov pri Kukušu. Kukuš je imel 12.000 makedonskih prebivalcev in 1000 Tukov. Več stotin hiš, obsegajočih starše in poročene otroke z družinami pod eno streho, je bilo katoliških. Grki so mesto zažgali. Ostalo je nekaj tvomic, skladišče za tobak in zgradbe usmiljenk, v katere se je rešilo nekaj stotin starcev in otrok. Grki so ropali, skrunili ženske, nato hiše požgali. Pozornost pa je zbudil vojak, ki je iztrgal neko ženo pohotnežem in jo odvedel k usmiljenkam v varstvo. Kukuš je postal razvalina, izgleda, da načrtno, da ne 'bi bilo sledu o Makedoncih. V okolici Ku-kuša je bilo uničenih 40 vasi. To so izvršili grški konjeniki ter Turki z grškim orožjem.
Ponoči je bilo videti, kakor da vsa ravnina 'gori. Ljudje so začeli bežati v malih skupinah proti Bolgariji. Slabotnejši so popadali po cestah. Družine so se razkropile. Dolgo časa' po sklenjenem miru so možje iskali žene, starši otroke. Vsa ta uničevanja hiš, imetja in ljudi presega normalno neizbežno škodo bojevanja.
Preko 100.000 Makedoncev iz Egejske Makedonije je začelo novo življenje v Bolgariji, deloma tudi v strumiškem okolišu, ki je po prvi svetovni vojni prišel pod Jugoslavijo. Tu žive ostanki nekdaj cvetočih katoliških občin iz Kukuša in okolice, kakor je v danih razmerah mogoče. Vkljub neizmernemu prestanemu trpljenju hočejo živeti. Mladina o trpljenju pred 55 leti le še malo ve.
Makedonci so priznani kot narod le v Jugoslaviji, tu 'imajo univerzo, akademijo znanosti in umetnosti in vse kulturne ustanove v svojem narodnem jeziku. S čudovito marljivostjo objavljajo izvirna in prevedena književna clela. Do Slovencev in do vsega katoliškega kažejo veliko spoštovanje.
.,Pust, ti čas presneti ...!“
(Nadaljevanje s 7. strani)
In tam! Mati v jok, hči v jok, krik, obup, da sem stal med njima kot namalan Turek in nisem vedel, ali bi tepel ali blažil, dokler ni prišel še oče. Ta je obe ženski zaklenil v sobo, midva pa sva se pogovorila, kakor se razgovori pamet. Sklenila sva: dekletu hišni zapor, oče na policijo, jaz s pismom na' rojstni matični urad.
Vidiš, in sedaj imamo vse: Borut je — vagabund, slepar, poročen v Zagrebu. Izpraznil je mamino hranilno knjižico, ki jo je izmaknila Dana in mu jo dala za ,doto’. Iščejo ga, Dana pa tuli in tuli, da grozijo sosedje z odpovedjo stanovanja.«
»No, pa ne boš razgrajal, če ti take kosmulje prizadevajo toliko dela!« je končal Primož, upehan od hitrega pripovedovanja.
Matevž je puhnil dim iz cigarete pod strop, se rahlo nasmehnil in razsodil: »Dana je obolela, zelo nevarno obolela. Tvoja trda operacija jo je ozdravila. Sedaj je zoper napad take nenadne vročične bolezni imunizirana.«
»Da bi bile še druge z njo vred imunizirane!« je vzdihnil Primož in si prižgal smodko.
Ai/drifaka bd?j/vzi\a
PETEK, 2. februarja: 10.00 šolska televizija: Iskanje jutrišnjega sveta: življenju na sledi (III) — Program za delavce — 11.00 Tečaj angleškega jezika: The Maltese Falcon — 18.00 Jean et Helene: Tečaja francoskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Avstrija — slika — 18.56 Reklama — 19.00 Taj-
no naročilo za Johna Rakeja (5) — 19.21 Snežna poročila — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Biga-mija ni nobena zabava (dvozakonstvo); italijanska komedija — 21.45 Na obeh frontah! Velike bitke druge svetovne vojne z gledišča obeh strani: Dieppe — 22.15 čas v sliki — 22.25 Glasba pred polnočjo.
SOBOTA, 3. februarja: 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari (4) — 17.30 Ples z zakoncema Peru — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 „Dober večer v soboto zvečer”, pravi Heinz Conrads — 18.56 Reklama — 19.00 Družina Feuerstein — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki in vprašanje tedna — 20.09 Reklama — 20.15 Samopostrežba; dokumentarna igra okoli nekega kriminalnega slučaja — 21.45 Športni žumal — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Naš nočni program: Vžgano znamenje; film divjega zapada in konec odaje.
NEDELJA, 4. februarja: 16.45 Pustno rajanje v Imstu — 17.00 Za mladino od II. leta dalje: Ma-
Velika zaloga perila blaga in volne
za moške, ženske in otroke
L IfUuuet
Klagenfurt, fllter Plata 35
rija (4) — 17.27 Heliotropizem (obračanje za soncem); risarski film — 17.33 Mladinski svet. Mednarodni filmski magazin — 18.00 Naš nedeljski roman: Pustolovščine dobrega vojaka švejka (22) —
18.25	Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Veselje ob glasbi — 19.00 Čas v sliki in od tedna do tedna — 19.30 Športni pregled — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer - 20.15 Henrik IV., televizijska igra — 21.50 čas v sliki — 22.00 Vroče ure na Montpamasu (5) in konec.
PONEDELJEK, 5. februarja: 18.00 Jeanet H., tečaj francoskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Avstrija — slika — 18.56 Reklama — 19.00 Zaljubljen v čarovnico (3) — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Z dežnikom, čarom in polcilindrom — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 šport v ponedeljek — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Posebno za vas: Imate radi Mozartovo glasbo in konec.
TOREK, 6. februarja: 15.00 do 16.30: Prenos iz Grenobla: Otvoritev zimskih olimpijskih iger —
18.00	Walter and Contiic; tečaj angleškega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke —
18.25	Kratka poročila — 18.30 Zeleni svet: Poljedelski magazin — 18.56 Reklama — 19.00 Mathias VVicmann pripoveduje... Toto pregled — 19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 čas v sliki
—	20.05 Reklama — 20.15 Zimske olimpijske igre: Dnevno poročilo (I) — 20.30 Še pomnite? — 21.30 Čas v sliki — 21.40 Prenos iz Grenobla: Hokej na ledu med Sovjetsko zvezo s Finsko ali Norveško; v odmoru dnevno poročilo z zimskih olimpijskih iger (II).
SREDA, 7. februarja: 8.15 do 11.00: Zimske olimpijske igre: Tek na 30 kilometrov (iz Autransa) —
11.00	Program za delavce: še pomnite? — 12.00 Jesen v Londonu — 16.00 Za otroke od 6. leta dalje: Gašperček in poni — 16.45 Za mladino cd 11. leta dalje: Kdo se ukvarja z nami? — 17.15 Maškerad-ni kostim — 17.30 Za družino: Poznate London?
—	18.00 Razmišljanje prinaša obresti — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratka poročila — 18.30 Kulturne aktualnosti — 18.56 Reklama — 19.00 Tammy (Deklica iz Hausboota (3) —
Ure in nakit v veliki izbiri pri
(jottfried Anratlier
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj tn solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
19.27 Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Zimske olimpijske igre iz Grenobla: Dnevno poročilo (I) — 20.30 Poglejte, jaz sem — 21.30 Diskusija Evropskega sveta
—	22.15 čas v sliki — 22.35 Prenos iz Grenobla: Dva na bobu in dnevno poročilo II.
ČETRTEK, 8. februarja: 10.00 Televizija v šoli: Atomski reaktor Seibersdorf — 10.30 Sellrain — gorska vas — 11.00 Listnato drevje pozimi — 11.45 do
13.00	Prenos iz Grenobla: Slalom za moške — 18.00 Benvenuti v Italiji; Tečaj italijanskega jezika — 18.20 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.25 Kratko poročilo — 18.30 športni kalejdoskop — 18.56 Reklama — 19.00 Nočni sel javlja... (17) —
19.25	Pregled programa in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.15 Zimske olimpijske igre iz Grenobla: Dnevno poročilo I — 20.30 Prenos iz Renesančnega gledališča: Spomenik vozi kolo; komedija — 22.15 Čas v sliki — 22.25 Prenos iz Grenobla: Dva na bobu in dnevno poročilo II. —
23.10	Nočni studio: H. C. Artmann.
Televizija Ljubljana
PETEK, 2. februarja: 17.25 Poročila — 17.30 Moj prijatelj Flicka — serij, film — 18.00 TV obzornik
—	18.20 I. mladinski festival popevk — 19.05 Brez parole — mladinska oddaja — 19.35 Biti ali ne biti beatnik — oddaja iz cikla Človek in kultura — 19.55 Cikcak - 20.00 TVD - 20.30 Cikcak - 20.35 Celovečerni film — 22,05 Zadnja poročila.
SOBOTA, 3. februarja: 17.10 TV kažipot - 17.35 TV obzornik — 17.55 Glasba ne pozna meja — 18.55 Gideon — serijski film 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Cikcak — 20.35 Sprehod skozi čas
—	21.05 San Remo — festival popevk — prenos —
22.10	Humoristična odaja — 23.10 TV dnevnik. NEDELJA, 4. februarja: 9.25 Poročila — 9.30 Narodno zabavna glasba — ansambel Štirje kovači —
10.00	Kmetijska oddaja — 10.45 Filmska matineja
—	12.00 Stop — aktualna oddaja (do 13.00) Nedeljsko popoldne — TV kažipot — 18.10 Narodna glasba
—	18.55 Cikcak — 19.10 Bonanza — serijski film —
20.00	TVD - 20.45 Cikcak - 20.50 TV magazin
—	21.50 športni pregled — 22.20 TVD. PONEDELJEK, 5. februarja: 17.00 Poročila —
17.05	Mali svet — oddaja za otroke — 17.30 Poljudno znanstveni film — 18.00 TV obzornik — 18.30 Portreti — 18.50 Reportaža — Skopje — 19. 20 Kuharski nasveti — 19.45 Vokalno instrumentalni solisti - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Cikcak - 20.35 TV drama — 21.35 Teme z variacijami — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 6. februarja: 15.00 Grenoble: Slovesna otvoritev zimskih olimpijskih iger (do 16.30) — 18.05 Poročila — 18.10 Lutkovni film — 18.25 Kakšen naj bo slovenski pogovorni jezik — 18.50 Svet na zaslonu — Mali — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cikcak —
20.10	Celovečerni film — 21.40 Kulturna panorama
—	22.10 Zadnja poročila.
SREDA, 7. februarja: 16.05 Tek na 30 km — posnetek iz Grenobla — 17.05 Madžarski TV pregled
—	17.20 Poročila — 17.25 Kljukčeve dogodivščine
—	serijska lutkovna igra — 17.45 Kje je, kaj je —
18.00	TV obzornik — 18.20 Ne črno ne belo —
19.05	Glasbena oddaja - 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik — 20.20 Grenoble — filmski pregled — 20.35 F. S. Finžgar: Razvalina življenja — TV igra
—	21.35 Cirkus v hiši — poljski serijski film —
22.05	Zadnja poročila.
ČETRTEK, 8. februarja: 15.40 Poročila — 15.45 Smuk za moške — posnetek iz Grenobla — 17.15 Tiktak: Kljukec spet tu — II. del — 17.30 Oddaja za otroke — 18.00 TV obzornik — 18.20 Narodna glasba — 18.45 Reportaža — 19.05 Pravdarji — humoristična oddaja — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.20 Grenoble — filmski pregled — 20.35 Cikcak — 20.40 Aktualni razgovori — 21.45 Glasbeni magazin — 21.55 Tekmovanja v dvosedežnem bobu — posnetek iz Grenobla — 22.55 Zadnja poročila.
PETEK, 9. februarja: 14.55 Poročila — 15.00 Moj prijatelj Flicka — serijski film — 15.30 Hitrostno drsanje — 500 m ženske — posnetek — 16.30 Gre-
noble — hokej SZ:ZDA — prvi odmor — Cikcak, II. odmor — TV obzornik — 19.00 Človek, znanost in proizvodnja — 19.30 A. Papler: Oguljeno mesto — oddaja iz cikla Salon za smeh — 19.55 Cikcak —
20.00	TV dnevnik - 20.20 Grenoble - Filmski pregled — 20.35 Cikcak — 20.40 Celovečerni film —
22.10	Zadnja poročila.
SLUŽBENO MESTO
Celovško podjetje išče mlado pisarniško moč s trgovsko izobrazbo, ki obvlada oba deželna jezika. Naslov podjetja posreduje uprava,,Našega tednika”.
PRIDNO POMOČNICO
išče solidna zdravnikova družina na Dunaju kot pomoč gospodinji v družinski domačnosti. Dobri pogoji in dobra plača — Ponudbe poslati na upravo lista pod geslom Zanesljiva in postrežljiva”.
Gre za
VAS DENAR
Pazite na naše
CENE
za časa
RAZPRODAJE
od 22. 1. — 10. 2.
Zvest tradiciji
f4o\ K AT H R E I N nSt OBRAT
pošta Škofiče
VVidder eine neue, sensationelle MotorsSge von STIHL; die STIHL-040, ca.3,7PSstark, 6,8kg leicht — nur 1,8 Kilo pro PS. Kennen Sie eine Motors&ge, die d as Ubertrifft?
STIHI 040
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2
Nasveti, prodaja, postrežba strankam
P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246
VlaZ tednik
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uradni' štva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šiL Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250,— btr., za Švico 20.— š£r, » Anglijo 2.— f. sterL, za U. S. A. in ostale države 6,— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovca, Viktringer Ring 26.