PoStnina plačana v gotovini
Posamezna številka 5 din
Leto VL - Št. 38
Ljubljana, dne 18. septembra 1950
IZDAJA FIZ KULTURNA ZVEZA SLOVENIJE		Dogodki prihodnjega tedna ZENSKI PLAVALNI DVOBOJ ITALIJA : JUGOSLAVIJA	
HBaj	n	1	
V sredo 20. f. m. bosta v mladinski dvorani v Frančiškanski ulici predavala o evropskem atletskem prvenstvu v Bruslju inž. Maks Megušar in Janez Špindler, oba priznana atletska
strokovnjaka.	.
Poročilo bo zelo zanimivo, saj bosta predavatelja izmenoma poročala o svojih vtisih s prvenstva, o najtu^iičnejsin organizacijskih in strokovnih problemih, o naših in inozemskih tekmovalcih, med njimi o svetovnem rekorderju Za-topku, Consoliniju, Reiffu, Blankersovi, Dumbadzejevi itd.
Na predavanje opozarjamo vse športnike Ljubljane, predvsem pa ljubitelje atletike in atlet e-tekmovalce.
Pričetek predavanja bo točno ob 20.15 uri, prodaja vstopnic pa eno uro pred začetkom pri blagajni »Mladinske dvorane«. Cena vstopnici 20 din, dijaki z izkaznico 10 dm
V SREČANJU Z ITALIJO BI LAHKO DOSEGLI BOLJŠI
REZU LT AT Od našega posebnega dopisnika
Italija : Jugoslavija
94:84
Milano, 17. sept. Čeprav je naša •kipa izgubila proti zelo renomirani Italijanski vrsti, ki se je na letošnjem evropskem prvenstvu uvrstila na četrto mesto, bi bila razlika lahko manjša. Pri tem so popolnoma odpovedali naši metalci. Sarčevič je nastopil poškodovan in komaj vrgel čez 13 m-Prav tako Vujačič, ki je metal pod svojim dosedanjim rezultatom in dosegel tretje mesto. Tudi Gubi jan je letos v zelo slabi formi .Naši so bili slabi tudi v troskoku, kjer je Italijan dosegel prvo mesto z rezultatom ped 14 m- Iz neznanih razlogov v naši reprezentanci ni nastopil Zagorc, ki je tudi prispel v Milano, vendar pa ni bil določen za tekmovalca. Prav lahko bi dosegel za Jugoslavijo prvo mesto v svoji disciplini. Čudno je tudi to, da je naša ekipa prispela šele v petek ponoči v Milano in so morali že nastopiti. Vsekakor bi ta pomanjkljivost lahko odpadla, če bi ekipa prispela že v četrtek.
rn
Mihalič je v teku na 10.600 m nadmočno zmagal
Drugemu dnevu lahkoatletskega dvoboja med reprezentancama Italije in Jugoslavije je prisostvovalo okoli 5000 ljudi, ki so bili priča zanimivh borb.
V	metu kladiva si je Taddia priboril zmago že v prvem metu: Bil je sijajno razpoložen in zelo siguren. Gubi-jan pa je le s težavo preniagal drugega Italijana Tavernama-
V	teku na 400 z ovirami sta italijanska tekmovalca zmagala brez posebnih težav. Zupančič je pri 250 m začel ogrožati Missonija, vendar je nato popustil in zasedel tretje mesto.
V	skoku s palico je Milakov dc višine 3.70 m preskočil . vse višine že v prvem poizkusu- Tudi Dušanovič ni bil dosti slabši in je višino 3.80 m podrl samo za las z. roko. Milakov je na koncu nastavil prečko na 3.95 m, vendar tu ni uspel.
V	teku na 200 m sta izvrstna Italijana z lahkoto zmagala. Po obeh neuspelih startih sta takoj prevzela vodstvo, ki sta ga obdržala do konca.
V	teku na 1500 m pa sta se naša tekača igrala z Italijanoma kot. mačka z mišjo. Takoj po startu je Ottenhei-mer prevzel vodstvo, pri 800 m pa je prešel v vodstvo Ceraj. Pri 1000 m sta oba naša pobegnila, 200 m pred ciljem pa sta oba prešla v sprint. Prvi je bil Ceraj, vendar je malo manjkalo. da ga ni premagal Ottenheimer.
V	teku na 5000 m sta bila naša predstavnika za razred boljša od Italijanov. Takoj po startu je prevzel vodstvo Segedin, za njim pa Pavlovič. Pri 2000 m sta Italijana začela zaostajati, tako da je na cilju znašala rz-lika skoraj 200 m
V	metu diska ni nihče podvomil, da bosta prvo in drugo mesto zavzela Italijana, vendar bi Toši kmalu razočaral svoje občinstvo, saj mu je uspelo šele v zadnjem metu. da se je učvrstil na drugem mestu. Žerjal in Krnjač sta dosegla svoje letošnje običajne rezultate.
V	skoku v daljino so Italijani odnesli dvoirio zmago in jih naši pri tem niso mogli ovirati.
Štafeta 4 krat 400 m je bila zadnja točka današnjega dvoboja. Nihče ni Podvomil v zmago Italijanov, saj so imeli v moštvu dva tekmovalca s časom 48.4. Kljub temu pa je Jugoslovanom uspelo, da so premagali Italijane v času novega jugoslovanskega rekorda. Naš prvi tekač Miloševski je dobro začel, nato pa je popustil in pred koncem popolnoma odpovedal, tako da je predal z razliko okoli 10 m-Račič je to razliko zmanjšal za približno 2 m, Stankovič pa se je čvrsto pognal za Italijanom ter v napeti borbi, ki je vznemirila stadion, znatno zmanjšal razliko. Italijan Paterlini je imel komaj 3 m naskoka. Sabolovič pa je po 200 m Italijana ujel in kot prvi prišel na cilj v času 3:16.4.
TEHNIČNI REZULTATI Prvi dan
100 m: Leccese (I) 1®-®' Pecelj (J)
10.8,	Sobrero (I) 10.9, Fosteljnik (J)
11400 m: Siddi 48.8, Paterlini (oba I)
48.8,	Stankovič 49.3, Sabolovič (oba J)
49800 m: Fracassi (I) 1:54.9, Hanc 1:55.0, Ottenheimer (oba J) 1:55.2, Sioli (
1:56.0:	.,
10.000 m: Mihalič 31:18.7, Stefanovič (oba J) 31:38.3, Romei 33:04.1, Polve. rini (oba I) 33:46.4;
4 x 100 m:	Italija (Sobrero, Riva.
Guzzi Leccese) 41.7, Jugoslavija (Sabolovič, Račič, Pecelj, Posteljanik) 42:3;
110 m ovire: Albanese 14.9, Bolestra (oba I) 15.1, Srp 15.3, Zurkovič (oba J) 16.8;
višina: Dimitrijevič 1.91 m (izenačen rekord). Boškovič (oba J) 1.85 m, Cam-pagner 1.80m, Pin (oba I) 1.80 m;
troskok: E, Toši (I) 13.89 m, Petri-novic 13.73 m, Vaš (oba J) 13.69 m, Guzzi (I) 13.57 m;
kopje: Matteucci (I)	65-94 m (re.
kord), Dangubič 64.50 m, Vujačič (oba J) 63.37 m, Rossi (I) . 59.08 m;
krogla: Profeti (I) 14.80m, Krupa-lija (J) 14.48 m, Consolini (I) 14.30 m, Sarčevič (J), 13.15m.
Stanje točk po prvem dnnevu 50:44 za Italijo.
Drugi dan
200 m: Leccese 21.3, Siddi (oba I) 21.7, Pecelj 22.1, Sabolovič (oba J) 22.2;
1500 m:	Ceraj 3:56.4, Ottenheimer
(oba J) 3:56-5. Paschetto 4:03.1, Bet,-tini (oba I) 4:04.2;
5000 m:	Segedin 14:57.0, Pavlovič
(oba J) 14:57.0. Peppicelli 15:24.3, Noc-co (oba I) 15:24.7;
400 m ovire: Filiput 53.0. Missoni (oba I) 53-0 Zupančič 55.1, Radulovič (oba J) 57.8;
dialjina: Lombardi 7.02 m, Druetto (oba I) 6.95m, Radulovič 6.64 m, Po. steljninik (oba J) 6.49 m;
palica: Milakov 3.80 m, Dušanovič (oba J) 3-70m. Ballotta 3.60 m, Romeo (oba I) 3.60 m;
kladivo: Taddia (I) 57.30m (rekord), Gubian (J)	51.86 m. Tavernari (I)
50.94 m, Berec (J) 49-82 m:
disk: Consolini 53.47 m, G. Toši (oba
I)	53.13m, Žerjal 46.45 m. Krnjaič (oba
J)	43.19 m;
4 x 400 m: Jugoslavija (Miloševski, Račič, Stankovič. Sabolovič) 3:17.4 (rekord). Italija (Porto, Rocca, Siddi, Paterlini) 3:17.6.
Visoka zmaga
naših bohsarp
nad Avstrije?!
Beograd, 17. sept. Danes dopoldne je bilo na stadionu Partizana pred 12.000 gledalci boksarsko srečanje med reprezentancama Jugoslavije in Avstrije. Zmagala je zasluženo naša reprezentanca z visokim rezultatom 11:5. Sodniški zbor, katerega so poleg jugoslovanskih sodnikov Adamoviča in Nagya sestavljali Avstrijca Schreber in Kamerer ter Italijan Cedolini, je bil zelo dober. Posamezne borbe so se končale takole:
V mušji kategoriji je S. Paljič, ki je bil boljši v vseh treh kelih, zasluženo premagal Avstrijca Huberja, po točkah, 2:0- Izkušeni Avstrijec Mazur-kiewicz je v bantam kategoriji premagal Tota z boljšo taktiko, ker mu je v prvem kolu dovolil stalno napadati, dočim se je sam zelo dobro branil. S tem ga je dokaj izčrpal ter v drugem in tretjem kolu nabiral točke, ki so mu prinesle zasluženo zmago. 2:2. Naš novi državni prvak v peres-no-lahki kategoriji Stefanovič je uspel osvojiti eno točko v borbi s trikratnim zelo dobrim avstrijskim prvakom Dimom, ki je odličen tehnik. 3:3-Borba v lahki kategoriji je dokazala, da je Sovljanski naš najboljši boksar. Bil je zelo razpoložen in je prikazal visoko tehniko ter je bil boljši od svojega nasprotnika Schwaba v vseh treh kolih. 5:3. Tudi Golič je boksal zelo lepo. Svojega nasprotnika Schaleka je knockout.irai v prvem kolu z ud aro ero v fleksus. 7:3. V srednji kategoriji sta Jugoslovan Konig in Avstrijec Kraksner stremela za zmago, vendar sta v izenačeni borbi prinesla svojima ekipama samo po eno točko- 8:4-V poltežki kategoriji je bila borba izenačena, razen v drugem kolu, ko je Bogdanovič imel znatno premoč ter grogiral Avstrijca Reusentzauna in ga vrgel na tla do 8. Čeprav je Bogdanovič zasluženo zmagal po točkah, je še vedno videti, da nima dovolj kondici-
13 novih državnih rekordov
prosto 5:02,2. V prvi točki petkovega sporeda so se tekmovalci pomerili na 400 m prosto. To tekmovanje je ponovno potrdilo, da večkratni državni prvak Marjan Slipetič ni v formi, ker je moral zmago prepustiti svojemu bratu Mislavu (4:52,2).
Najbolj zanimiva točka pa je bilo plavanje na 200 m v metuljčkovem slogu, kjer sta veljala za favorita Bar-bieri in Ccrer. Na splošno presenečenje pa je zmagal Kučar (Jadran) s časom 2:43,4.
piavaitev m	i«. ------ -------- -	,	, Kot zadnja točka sporeda tega dne
dest (Zagreb), Jug (Dubrovnik), Jadran (Split), Enotnost (Ljubljana;, j -e bila štafeta 4x100 m mešano za Mornar (Split), Sever (Beograd), Polet (Maribor), Proleter (Zrenjanm , j moške Ostra borba se je Korčula, Jadran (Hercegnovi), Železničar (Beograd) in Naprijed (Ea- j Mornarjem, Mladostjo in Jugom. Kot
Odlični rezultati na državnem prvenstvu v plavanju. Slaba forma Manana Stipetiča. r$aim toliši plavalki Limiti Bunka in Ugorio Esa.
Letošnje državno prvenstvo v plavanju se je pričelo v SP11‘“ “ plavališču Jadrana v sredo 13. septembra Prvenstva se je udeležbo 214 plavalcev in plavalk iz sledečih društev: Primorje (Reka), Mia
dost (Zagreb), Jug (Dubrovnik), Jadran (Split), Enotnost (Ljubljana), je uua olalcva	—
Mornar (Split), Sever (Beograd), Polet (Maribor), Proleter (Zrenjanm , , mojke_ Ostra borba se je vodiia med
greb).	: prvi so prispeli na cilj plavalci Mor-
To leto se je točkovala le prva šesterica v finalnem tekmovanju j narja s časom 4:45,3, medtem ko je in sicer po ključu: 13, 8, 5, 3, 2, 1. Tekmovali so za naslove prvakov j Enotnost zaSedla šele peto mesto s poedincev, posebej za najboljše moštvo in žensko ekipo ter za s up- asora 4:55,0,
nega prvaka. Slednji Je tisti klub ki Jv vsentjrtprvens vi	pi	ATI S0B0XE IN NEDELJE
nirskem, mladinskem in semorskem) dosegel najveeje število točk.	^ hrblno moški; L skanata (Mor.
korderia Marjana Stipetiča. Treba je j nar) l:0y.b; iinzi	jej ±.x~.o,
obLdhi njegovo nešportno vedenje, ko :
je v predteku na 100 m prosto plaval	--	...
Split, 17. sept. Glavna karakteristika letošnjega prvenstva je bila v veliki izenačenosti plavalcev. Tako je na primer 11 tekmovalcev doseglo čas pod 24 minut na 1500 m prosto, 8 plavalcev pa, ki so se plasirali na 200 m klasično v finale, je zabeležilo čas pod 2:57,0. Dalje: peti finalist na 200 m metuljček je dosegel čas 2:53,5, prav tako pa je vseh 10 plavalcev plavalo boljše od predvojnega rekorda na 200 m hrbtno. Druga značilnost je v tem da so se plavalke kvalitetno približale vrednosti moških rezultatov. V vseh ženskih progah razen v prsnem plavanju so bili izboljšani državni rekordi. Naši najbolj kvalitetni plavalki sta bili Loparičeva in Ligorijeva, ki sta dosegli rezultate evropske vrednosti.
Največje presenečenje prvenstva je bila brez dvoma zmaga Kučerja na 200 m metuljček, na splošno pa je presenetila zelo slaba forma našega re-
Končno stanje' točk 94:84 za Italijo. | je- 10:4. Zadnja borba v težki katego-
Prešern Igor riji med Krležo in Avstrijcem Michti- 11.5-
Jfedtiaroduo košarkaška tekma v Ujttbljatii
tschem se je končala neodločeno, čeprav je bil Krleža nekoliko boljši.
Francoski državni prvak premaga! Železničarja
ASVEL (LYON) : ŽELEZNIČAR (LJ.)
43 : 38 (15 :22)
Ljubljana, 17. sept. Težko smo pričakovali to mednarodno srečanje. Rezultati, ki jih je dosegel francoski državni prvak v Jugoslaviji so nam dali slutiti, da se bo v Ljubljani predvajala zelo zanimiva tekma. Srečanje je privabilo do danes največje število gledalcev in sicer preko 3000. Vrsti sta nastopili v sledeči postavi:
Asvel; Buffier 9, Gaoneux 3, Fillob 4, Minard 17, Rey 4, Sany 6, Darzv, Hu-gomin, Longchamp.
Železničar: Vozelj 7, Amon 18, Remic 3, Dvoržak 2, Faguš 2, Deu 3, Gričar 1, Brdnik, Miler, Tosič, Škerjanc.
Kljub porazu gledalci niso odšli razočarani. Železničar je pokazal vseskozi enakovredno in tehnično dobro igro, po drugi strani pa so gostje posebno zadnje minute prikazali lepi in sigurni finiš, ki ga naše domače vrste pogosto zelo slabo izvedejo.
Prvi polčas je potekal v premoči domačih, pri katerih sta igralca Vozelj in Amon pri vseh akcijah in poizkusih odnašala levji delež.
Teren ni bil dober. Ker je bil premočen, je posameznim igralcem čestokrat drčalo in jih oviralo pri igri.
Kakor je Železničar zelo dobro začel, je v drugem polčasu, ko so Francozi s hitro, precizno in točno igro izsilili izenačenje, grešil v tem, da v domači četvorici ni igral Amon, katerega odsotnost smo zelo pogrešali. Prav njegova sijajna realizatorska sposobnost bi bila v tem trenutku umestna in bi bil rezultat gotovo drugačen.
Francozi v prvem delu niso pokazali kakšne posebnosti. Dobro so si razdelili edinole način taktike. V prvi tretjini so domače preizkušali, potem so se jim nevarno približevali in končno v kratkem finišu uspešno z naskokom petih točk zaključili. Vse poteze gostov je diktiral in vodil sijajni Buffier, zaključeval pa gibčni Minard.
Za domače je to prav lep uspeh, posebno če vzamemo v obzir, da so igrali s francoskim državnim prvakom in da je to njihovo tretje mednarodno srečanje. Najboljši pri Asvelu: Buffier, Minard in Rey> pri Železničarju: Amon, Vozelj in Deu.
Sodila sta Minič iz Beograda in Ljubljančan Klojčnik.
Ženska ekipa C. zvezde državni prvak v košarki
Zrenjanin, 17. sept. Danes je bilo tu končano državno prvenstvo za ženske v košarki. Naslov državnega prvaka je osvojila Crvena zvezda pred Splitom, katerega je v finalu premagala 27:21 (12:15). Sledijo Proleter (Zrenjanin). Železničar (Bgd). Železničar (Lj.), Lokomotiva (Zgb.), polet (Mrb..) Naprijed (Zagreb) in Vardar (Skoplje).
Zvezna košarkaška liga
Crvena Zvezda : Mladost 37:21 (26:22)
Zadar : Enotnost 49:25 (24:10)
Zvezna odbojkaška liga
Beograd : Crvena zvezda 3:2 Spartak : Železničar Lj. 3:0
Železničar je tudi v igri s francoskim prvakom pokazsi dobro igro kljub temu, da je srečanje izgubil. Na sliki Železničar v igri s Partizanom
PRVA ZVEZNA LIGA
Crvena zvezda premagana
Zaradi mednarodnih nogometnih tekem je bilo danes na sporedu šele 3 koio Prve zvezne lige. Središče pozornosti današnjih srečanj je bila tekma med Partizanom in Crveno zvezdo- Po boljši igri je zmagal Partizan, Crvena zvezda, ki je doživela prvi. poraz, pa je ostala še vedno v vodstvu. Majhno presenečenje pa predstavlja neodločni izid tekme Hajduk : Sarajevo. V soboto sta bili odigrani dve tekmi- V Beogradu so Naša krila v enakovredni igri premagala BSK z izidom 1:0 (0:0), v Zagrebu pa se je srečanje med Lokomotivo in Spartakom končalo 1:1 <1:1). Dve dragoceni točki sl je priboril tudi zagrebški Dinamo v Titogradu.
V četrtem kolu bodo igrali naslednji pari:
Lokomotiva : Budučnost, Spartak : Sarajavo, Hajduk : Partizan, Crvena zvezda : BSK, Naša krila : Dinamo.
DRUGA ZVEZNA LIGA
Zagrebški Borac na drugem mestu
v potem kolu II. zvezne lige je bilo največje presenečenje drugi zaporedni poraz novosadske Sloge, ki je bila tokrat premagana od zagrebškega Metalca. Ker si je Sloga začetek jasenskega tekmovanja zagotovila _ precejšnjo prednost v točkah, je tudi današnji poraz še ni mogel spraviti iz vodilnega položaja, Največji uspeh in podvig pa je napravil zagrebški Borac ki se je po izredno visoki zmagi nad 11- oktobrom 13:0 z boljšo razliko v golih uvrstil na drugo mesto. Odred je tudi v povratni tekmi z Železničarjem doživel poraz, ki ga jo spravil na peto mesto. Lepo zmago je beležil Proleter z Napredkom, medtem ko sta si Podrinje in Vardar porazdelila. točki V 6. kolu bodo igrali naslednji pari:
Vardar': Borac, 11. oktobar : Sloga, Metalac : Proleter, Napredak : Ze-ljezničar, Odred : Kvarner.	Poročila s tekem na 4. strani
počasi, da bi se izognil finalu ter dosegel čas 1:22.3.
bd slovenskih plavalcev sta se najbolje odrezala Žvokelj in Sovre, ki sta se na 100 in 200 m metuljčka plasirala v finale.
V skupnem plasmanu je zasedlo prvo mesto Primorje, ki ima nekoliko slabšo, vendar pa najbolj solidno pripravljeno moško ekipo. Mladost je zasedla drugo mesto zahvaljujoč se plavalcem prostega sloga, Enotnost pa šele 6. mesto in v sorazmerju z ostalimi klubi ni pokazala napredka. Omeniti moramo še plasrnan drugega slovenskega predstavnika Poleta, ki se je plasiral na osmo mesto po zaslugi Vauhmkove in Brandnerja.
V sredo zvečer se je na plavališču »Jadrana« v Splitu pričelo tekmovanje za prvenstvo FLRJ v plavanju.
Po otvoritvenih svečanostih se je začel tekmovalni spored, ki je prvega dne obsegal 1500 m prosto za moške in 400 m prosto za ženske. Pri teh tekmovanjih ni bilo predtekmovanj, ampak se je piasman določal na podlagi doseženih rezultatov v poedinih grupah. Na progi 1500 m prosto je presenetil slab rezultat našega rekorderja Stipetiča Marjana, ki je zasedel šele četrto mesto, medtem ko je najboljši slovenski plavalec Hafner s časom 20:56,5 (novi slovenski rekord) prišel šele kot enajsti na cilj. Naslov najboljšega plavalca na 1500 m je letos osvojil Mislav Stipetič s časom 19.44,1.
V naslednji točki istega dne na 400 m prosto za ženske je Loparičeva (Primorje) popravila državni rekord od 5:38,4 na 5:34,8. V isti disciplini je presenetila mlada 13-letna plavalka Jadrana iz Splita Mardešič, ki je zasedla v finalu četrto mesto.
Naslednjega dne zjutraj so bila predtekmovanja na 200 m prosto za ženske in 200 m hrbtno za moške. Skanata je z rezultatom 2:39,0 zrušil stari jugoslovanski rekord Draška Vilfana iz 1938. leta. Pri finalnem tekmovanju pa je spočetka vodil Skanata, na 51 m ga prehiti Vilovič, na zadnjih 50 m pa se je vodila borba med Vilovičem in Fin-cijem. Z ostrim finišem je Finci (Primorje) odločil to borbo v svojo korist s časom 3:38,9, kar je nov državni rekord.
Loparičeva je bila po uspehu na 400 m prosto tega dne rekorderka tudi na 200 m. Njen čas je bil 2.36,6, kar je za 5,5 sekunde bolje od prejšnjega rekorda Grkiničeve. Glavna borba na 200 m prosto za ženske se je vodila med Loparičevo in Grkiničevo katerima je sledila Gligorio. Loparičeva je tudi tu v ostrem finišu odločila s časom 2:39,2 borbo v svojo korist.
Na progi 100 m klasično sta se kosala v začetku Kovačič in Pandur, ki se jima je nevarno približal Cimperman tako, da je Kovačič šele v finišu uspel doseči naslov prvaka. Na 100 m v metuljčkovem slogu za ženske je prva okrenila Loparičeva, ki se ji je nato približala Lavrenčičeva. Lopari-čevi je šele v poslednjih 30 m uspelo, da se je otresla ostalih tekmovalk, ter je s časom 1:29,4 prispela na cilj.
V	tekmovanju na 200 m prosto za moške sta na prvih 50 m hkrati obrnila Mislav Stipetič in Milošiavič : časom 29,8. Na 100 m je bil Miloslavič nekaj pred Marjanom Stipetičem, ki je nato prešel v vodstvo ter dosegel dober čas 2:14,6. Mislav Stipetič kot tretji ter Miloslavič sta prispela na cilj šele za Kvincem.
V	štafeti 4x200 m prsno za ženske je bila zanimiva borba med Primorjem, Enotnostjo in Jadranom. Pri drugi pre^ daji je Jadran prešel celo v vodstvo, Primorje pa je po Grkiničevi ter Lavrenčičev! končno le uspelo doseči vod' stvo in zmago s časom 13:19,2.
V	štafeti 4x200 m prsno za moške je prvi plavalec Juga Barbieri skušal zru siti Cererjev rekord na 200 m prsno 2:43.0. Zaostal je le pa 1 sekundo. Pri drugi predaji je plavalec Juga Barbič še povečal doseženo prednost Barbie-rija, pri nadaljnjih predajah pa je ljubljanska Enotnost nevarno ogrožala zmago Juga ter je njen zadnji plavalen dosegel le za 6 sekund slabši čas. Jug je dosegel dober čas 11:26,2.
Pri tekmovanju v petek je treba posebej omeniti nova državna rekorda Gligorijeve na 100 m prsno 1:20.2 in tekmovalk Primorja v štafeti 4x100 m
1:14.2; ti. Nikolič (Prcl.) 1:15.8; 7. z,ec (Naprijed) l:lo.9; 3. peian (Enotnost; 1:16.2.
2uu m hrbtno ženske: 1. Ligorio (Jug) 3;oo.4 (v predtekmovanju je Ligorijeva s časom 3:00.ti postavna nov jugoslovanski rekord); 2. urkinič (Primorje) 3:01.8; 3. Majcen (Jaaran) 3:0d.B; 4. Petan (Enot.) 3:11.5; o. .Vauhnik (Polet) 3:13.3.
200 m klasično moški: 1. Kvadranti (Prim.) 2:o3.1, 2. Pandur (Mor.) z:54.4; 3. Bajs 2:54.9; 4. Cimperman tona Mladost) 2:54.9, o. Brananer (Polet) 2:53.8.
200 m prsno ženske: 1. Lavrenčič (Prim.) 3:ub.8; 2. tutnar (Enot.) 3:12.5; 3. borkovie 3:19.5; 4. Maksimovič (obe jadranj 3:20.4; a. tiogošic 3:20.6; ti. Ljepotica (obe Jug) 3:20.ti 4X160 m nrntno moški: 1. Mladost 4:o8.ti (nov jugoslovanski rekord), 2. Jug 5:04.6. 3. Mornar 5:08.6. 4. Primorje 5:14.5.
4X100 m mešano ženske: 1 Primorje 5:44.4 (nov jugoslovanski rekord), 2. Jadran 6:04.2, 3. Enotnost 6:08.5.
100 m klasično zenske: 1. Korpes (Ml.) 1:26.2 (nov jugoslovanski rekord), 2. Lavrenčič (Prim.) 1:30.4, 3. Kuhar (Enot.) 1:32.4, 4. Ljepotica (Jug) 1:33.1,
5.	Borkovič (Jadran) 1:34.1, 6. Jerice-vič (Korčula) 1:34.6.
100 m prosto moški: 1. Miloslavič (Jug) 59.2, 2. Skanata (Mor.) 1:00.4,
3 Kvinc (Ml.) 1:01.5, 4. Kurilni (Prim.) 1:02.4, 5. Stevanovič (Sever) 1:02.4, 6. Pelhan (E.) 1:03.0.
100 m prosto ženske:	1. Loparič
(Prim.) 1:13.6 (v predtekmovanju je Loparičeva s časom 1:11.4 postavila nov jugoslovanski rekord), 2. Ligorio (Jug) 1:13.8, 3. Grkinič (Prim.) 1:14.9, 4. Dra-ganja (Jadran) 1:16-3, 5. Simatovič 1:16.9, 6. Kalčič (obe Jug) 1:16.9.
100 m metuljček moški: 1. Troianovič (Mor.) 1:12.6, 2. Ljepotica 1:13.0; 3. Barbieri (oba Jug) 1:13.0, 4. Žvokelj (Enot.) 1:13.8, 5. Andric (Sever) 1:14.0.
6.	Cerer (Enot.) 1:15.2, 7. Kučar (Jug) 1:15.3. 8. Sovre (Enot.) 1:15.8.
4X109 m hrbtno ženske: 1. Jadran 6:06.8 (nov jugoslovanski rekord), 2. Primorje I. 6:15.4, 3. Jug ,6:23.8. 4. Primorje II 6:33.8, 5. Enotnost 6:35.0, 4X200 m prosto moški 1. Mladost 9:18.2. 2. Sever 9:30.0, 3. Mornar I. 9:35.5. 4. Mornar II. 9:43.2, 5. Primorje I. 9:45.2, Enotnost 9:53.7.
V	tekmovanju žensk je vrstni red društev naslednji: 1. Primorje 224 točk, 2. Jug 99 točk, 3. Jadran 95.5, 4. Enotnost 51, 5. Mladost 17, 6.-7. Proleter in Polet 3, 8. Naprijed 2, 3. Korčula 1 točka.
V	moški konkurenci je vrstni red tale: L Miadcst 199 5 točke, 2. Mornar 110, 3. Jug 103, 4. Primorje 73,5, Enotnost 35, 6. Sever 33.5, 7. Jadran 17, 8. Polet 2, 9. Proleter 1 točka.
V	skupni oceni z; moške in ženske je na prvem mestu Primorje z 297 točkami, nato pa se vrste Mladost 216.5, jug 282.5, Jadran 112.5, Mornar 110, Enotnost 86, Sever 33 5, Polet 5, Proleter 4, Naprijed 2 in Kcrčuia 1 točko.
Upoštevajoč pionirsko, mladinsko in moštveno prvenstvo je vrstni red društev naslednji: 1. Primorje 63 točk, 2. Jug 36, 3. Mladost 35, 4. Ja d run 23, 5. Proleter 12, 6. Mornar 6, 7. Enotnost 3, 8.-9. Dinamo (Vinkove!) in Sever 2 točki.
Naša ženska reprezentanca za dvoboj z Italijo
Po končanem tekmovanju je bila določena ženska reprezentanca, ki bo našo državo zastopala na dvoboju z Italijo 24. t. m. v Milanu in 27. v Torinu. Reprezentanco sestavljajo naslednje plavalke — 100 m prosto: Lopa-rič, Grkinič, Draganja, Kalčič, 490 m prosto:	Loparič, Grkinič, Mardešič,
4 krat 100 m: Loparič. Grkinič. Draganja, Kalčič, Simatovič, 200 m prsno: Korpes, Lavrenčič. Kuhar. 100 m hrbtno: Ligorio, Cipci, Pelan Naše tekmovalke ostanejo do četrtka na skupnem treningu v Splitu, naslednji dan pa odpotujejo v Italijo.
Danes konec kvalitetnega prvenstva Slovenije v tenisu
V petek se ie na igriščih pod Ceki-novim gradom v Ljubljani začelo republiško kvalitetno prvenstvo v tenisu. Na prvenstvu sodelujejo vsi v poštev prihajajoči igralci iz Slovenile razen članov mariborskega Poleta, ki iz neznanih razlogov niso prišli. Sodeluje 16 članov, ki so razdeljeni po moči v 3 skupine. 6 članic. 10 mladincev razdeljenih v 2 skupin; in 5 mladink. Prvi dan je tekmovanje potekalo ločno do predvidenem sporedu, dočim ie v soboto moralo odpasti, ker ie ves dan deževalo, tako da se ni moglo zaključiti včeraj temveč bo končano danes.
Večina iger prvega dne se ie končalo z zmagami favoritov, presenečenja Da so bila le zmaga Podlesnika nad Milavcem med člani. Glavica nad Ogrinom ter Škulja nad Klemencem in F Žerovcem med mladinci. Toda včeraj se ie no mrazu Milavca v igri z Bankcm izkazalo, da ie. prvi nekoliko indismniran ker se slabo počutil in ie	mra predal vso na-
Nadaljevanje na. 4. stram
TD ŽELEZNIČARJU IZ MARIBORA,
njegovem telovadišču in članih
»Rodil sem se 1917. leta. V Selnici cb Dravi kot sin nižjega uradnika,« je začel pripovedovati visok, slok mož, svetlih las in oči in ostro rezanih potez v obrazu, predsednik TD Železničarja. Sedeli smo v upravni sobi novozgrajenih prostorov na telovadišču društva. Na oknu je stal radijski aparat. Radio Ljubljana je odaaja-l lshko glasbo. Zunaj na telovadišču so se začele zbirati prve sence zgodnjega mraka. Med glasbo so se mešali glasovi odbojkašev, košarkašev in telovadcev na telovadišču. Na visoki gredi je dekle gibčne, sloke postave in drobnih kosti poizkušalo most. Kratko ostriženi, nekoliko razkuštrani lasje, so bili speti z rdečim trakom in so obkrožali lepo, Visoko čelo.
Obrnili smo se od okna.
Krajnčičev življenjepis ni posebno buren, vsaj buren ne za te čase po vojni, ko so ljudje preživljali romane generacij. Hodil je v šolo in posvetil se j' gozdarstvu, danes pa je poverjenik za lesno industrijo v okraju Maribor - okolica. Telovaditi je začel leta 1927 v Mariboru, že prei pa se je smučal po Pohorskih hribih z dogami r.a nogah. Od '-'ta 1930 je bil pri Sokolskem društvu Maribor - matica in je delal v njem do vojne, med katero je bil izseljen v Srbijo. Po vojni se je vrnil v Slovenijo in delal v Mozirju, Ljubljani, danes pa v Mariboru.
Poznamo ljudi, ki imajo »srečno ro-ro« in se jim vse posreči, česar se lotijo, pa spet takšne, ki so jim pravo nasprotje in jim skoraj vso izpod.-eti. K prvim spada Krajnčič. Leta 1946 je spravil TD Mozirje v tek Bil je predsednik OFO in Telovadnega društva obenem. V dveh letih je ustanovil v okolici 12 Telovadnih društev in 15 aktivov, v Mozirju pa je začel z gradnjo telovadišča, ki pa še ni dokončano. Kasneje je bil v Pragi in še kasneje je odgovarjal v mar'b.- iškem oblastnem fizkulturnem odboru za smučanje. Danes je predsednik TD Železničarja, od takrat, ko je bilo društvo v največji krizi, pa do danes, ko je eno najboljših v Sloveniji. Skrivnost njegovih uspehov pa ni samo »srečna roka«, temveč predvsem energija in brezmejna delavnost.
Ce pišemo o TD Železničarju, ga moramo omeniti, zraven njega pa še drugi, glavni steber društva, gospodarja Antlaviča, ali na kratko Petra, kot ga poznajo Mariborčani. Tudi njegov življenjepis je običajen. Najprej v šoli, potem vajenec in končno delavec v slaščičarstvu. Poleg tega pa je še življenjepis njegovega drugega življenja, življenjepis Petra kot delavca v Telovadni organizaciji. Telovaditi je začel s 7 .leti in leta 1939 je postal podgospodar v takratnem sokolskem društvu Maribor - matica, po osvoboditvi pa gospodar v telovadni sekciji FD Železničar. Sliši se enostavno, toda če vprašamo o njem
razformirajo in ustanovi dve novi društvi, in sicer športno in tetovactno društvo, kar je bil tudi eden izmjed vzrokov sklicanja skupščine. Po 'živahni debati, v* katero «o posegli/ poleg odbornikov tudi mnogi člani/dru-štva, je bil soglasno sprejet sklep, da se dosedanje SFD' Železničar razfor-mira in ustanovi čtve novi društvi, in sicer SSD Železničar in Železniško telovadno društvo.«
Sekcijo je vodil prednjaškl- zbor, prvi predsednik Društva pa (je bil Varoga. Po njegovem odhodu v-Ljubljano se je začela kriza* Vrstili so se predsedniki, nekaj časa sploh ni bilo nobenega in društvo je stalo pred likvidacijo. Danes pa ima okrog 500: članov, ki se bavijo z redno telesno vzgojo. Cisto z dna se je začela pot navzgor. To bi bila v kratkih besedah zanimiva zgodba- o TD Železničar.
*
Petega septembra tega leta se. je v upravni sobi na telovadišču zbral prednjaški zbor. Seja je trajala precej dolgo in je bila- živahna m zanimiva, torej ena izmed sej, ki niso same sebi namen. Zanimali so nas sklepi in pogledali smo v zapisnik.
Tudi med poletjem je bila sicer redna vadba, vendar ni bila najbolje obiskana, pa tudi pravega načrta in perspektive ni bilo. Zato sklene zbor, da se začne sistematična vadba vseh oddelkov po točno določenem urniku. Formiral se bo tudi oddelek starejših, to je od 35 let naprej. Društvena akademija- bo decembra, društvo pa bo gostovalo v Framu in Rogaški Slatini. Prvenstvo društva, akademija z italijanskimi mladinci, ki bodo najprej tekmovali v Ljubljani, v vsem tem čas-u pa redna vadba po strogo določenem načrtu.
-ipa ouiaCraA ojiq ar .r.RDiuzap-z qi no društvo v Sloveniji, ki je imelo tudi čez poletje redno vadbo. Na- telovadišču so še vsak dan zbirali mladinci, mladinke, člani in članice pa pionirji, ki so igrali košarko, odbojko, vadili proste vaje in vaje na orodju. Vsak večer je bilo na telovadišču, ki je dotlej bolj samevalo kot ne, živahno in veselo. V športni telovadbi ima Železničar nekaj mladincev in mladink, ki mnogo obetajo, Cofi in Horvat, Kosijeva, Černetova iti Vojskova — imena, ki bodo morda kmalu znana. Vzgaja jih pa Zarnik, ki prebije ves svoj prosti čas med njimi.
»In ostali športi?«
»TD Železničar je bilo doslej preveč enostransko. Skoraj vso pozornost polagate na športno telovadbo, niste se pa spomnili, da je za splošno telesno vzgojo treba poznati elemente iz vseh športov. To velja za vse oddelki in ne samo za Zarnikov,« tako nekako bi rekel tisti, ki bi se dalj časa zanimal za to vprašanje. Pri Železničarju so se pa poleg tega še na smrt skregali s košarkaši. In bistvo
Pionirji pod gobo, ob priliki slavnostne otvoritve doma
v Mariboru enega izmed mnogih, ki ga poznajo, bo dejal: »Peter? Ta ti umre za svoje društvo. Nc-ben hudič ne bi napravil toliko kot cm, ko so gradili nove prostore!« Peter sam pravi, da se takega dela res ne bi več lotil, saj je bil sam za vse. Ker ga pa poznamo, vemo, da bo prav tako delal tudi pri graditvi nove, velike in moderne telovadnice, ki jo ima TD Železničar v načrtu.
To sta dva človeka v TD Železničar, ki predstavljata poleg vodnikov in odbornikov, gonilni jermen društvenemu kolesju. Ce pišemo o Železničarju, ju moramo omeniti. Visokega, slokega Krajnčiča in nizkega, širokega in plečatega Petra.
*
Ze pred- letom 1930 so pripravljali ustanovitev Sokolskega društva Maribor - matica. Pri ustanovitvi 1930, je imelo društvo okoli 200. tik pred vojno pa okoli 500 telovadečih članov. Ze od vsega začetka smo v arhivih društva zasledili imena, ki jih srečamo še danes med odborniki in vodniki TD Zelezničarj. Tu je današnji podpredsednik Cilenšek, Zarnik Jože, ki danes vodi športno telovadbo, načelnik društva- Zej Svetozar in mnogo drugih. Začeli so 1930 in delajo še danes v nekakem nasledniku Maribor - matice, TD Železničar. Ti možje dobro poznajo zgodovino današnjega društva.
Po osvoboditvi se je ustanovilo FD Železničar. Imelo je več sekcij, med njimi tudi sekcijo za vaje na orodju, ki se je polagoma širila, postajala vse večja in na raznih tekmovanjih dosegla prav lene uspehe. Po zletu v Pragi, se je 1940. leta usta-novilo novo Telovadno društvo. Poglejmo v zapisnik u-stanovne skupščine:
»Tov. predsednik je poudaril, da se na podlagi pravil, določenih s strani FISAJ, dosedanja fizkulturna društva
Stran t»

spora so tri oma-rice za obleko, tri omarice in zan-je strašen prepir! Sicer pa pravijo, da se tam, kjer se večkrat skregajo, dela, drugod1 pa ne — tam namreč, kjer je vse tiho in mirno in pri vsakem sklepu" šinejo roke kvišku kot bi trenil, v znak soglasnosti,
»In fizkultumi znak?«
Spi spanje pravičnega in če ga ne bodo skoraj obudili k ponovnemu življenju, bo spal še naprej kot v vsej Sloveniji. Saj smo že skoraj pozabili, da kaj takega sploh obstoja.
»In predvojaška vzgoja?«
V nov urnik je TD Železničar vnesel tudi elemente predarmijske vzgoje- Kakšne uspehe bo dosegel pri tem, bomo videli. Vendar pa upamo, da dobre, če bo tudi to vprašanje načel in rešil kot je recimo vprašanje društvenih prostorov.
»PETROVA HIŠA«
No, prišli smo do društvenih prostorov. Nekaj smo o njih že dejali. Stvar pa ni bila tako enostavna kot se zdi.
Telovadišče je bilo zgrajeno 1932. leta. Za slačilnice in nekake društvene prostore sta služila dva stara vagona, ki ju je dala na razpolago železnica. Tako je bilo vse do letos. Na telovadišču so bila sicer izvršena manjša dela, košarkaši pa so si napravili nove moderne konstrukcije za koše.
Enkrat v jeseni 1948 je predlagal gospodar Peter, da bi zidali nove društvene prostore. Predlog je bil sprejet in ustanovil se je gradbeni odbor. Skoraj vse pa je polagoma prešlo na Petrove širc-ke rame in začel se je njegov križev pot po uradih, podjetjih in ustanovah, brusil je podplate pred pisarniškimi vrati, ko je iskal opeko, cement, les itd. itd.
Odstavek iz zapisnika seje upravnega odbora dne 4. II. 1949:
»Tov. Andlovič je poročal, da je bil v Ljubljani na komiteju za gradnje, kjer so mu obljubili kredit.« »Grad-
Z gora j: stare »garderobe« — dva stara vagona; spodaj: nova stavba — poleti dograjeni društveni prostori
beni msčterial kakor cement, parketl, les, nam, je zagotovljen, edine težave bodo pri na-bavi opeke. Tozadevno bo treba takoj stopiti v stik z gradbenim odborom MLO. Načrte zgradbe je komisija odobrila.«
In zopet je Peter trkal po vratih, skoraj vseh ostalih pa ni bilo blizu, Dela so se začela in do pozne jeseni je bila stavba pod streho. 15 novembra 1949 se je zbral v neki telovadnici gradbeni odbor in razpravljal o gradnji:
»Sejo otvorl ob 19. uri tov. Andlovič, ki poudari, da je od gradbenega odbora ostal pri delu skoraj sam. Ker mnogi tovariši ne sodelujejo, je predlagal nov odbor...«
Začeta so se notranja- dela. Ce ne bi pomagale državne železnice z materialom in Glavni odbor zveze sindikatov z denarjem, bi gradnji trda predla in Peter bi dobil še več sivih las. Mestna podjetja so na vsa zaklinjanja molčala, grobno molčala in če so na kakšen dopis sploh odgovorila-, so odgovorila odklonilno. Kljub temu pa je bil dom v prvi polovici junija otvorjen in v zapisniku seje upravnega odbora, ki je bila že v novih prostorih, je zabeleženo naslednje:
»Gospodar: Z gradnjo smo v glavnem končali. Kredita, nimamo, mnogo računov pa je še neporavnanih. Zahvaljujem se vam tudi za darilo, ki ste mi ga poklonili in vsem tistim, ki so pomagali pri gradnji. Dobro bi bilo, če bi se začeli pripravljati na gradnjo telovadnice, ki bi jo dali v naš plan. Urediti moramo teraso, predvsem pa telovadišče...«
In so uredili. Prostovoljnih delovnih ur je bilo napravljenih 7300, samo Peter svojih ni štel, čeprav je bil na telovadišču povprečno po 6 ur dnevno.
»Prostore ste postavili, kaj pa orodje?«
Orodje imajo. Sčasoma so si nabrali, kar jim je manjkalo, Zadnik in Ober-snel pa sta skonstruirala novo gred.
»In rekviziti?«
S tem vprašanjem si belijo glave. Tako na primer nimajo telovadci usnjenih copat, ki so na nakazila komiteja za fizkulturo VLRS, v mariborskem fizkulturnem magazinu' pa leži leto dni stara zaloga. Podobna s-tvar je z zračnicami in plašči za kolesa. Čeprav jih leži v magazinu okrog 300, je bilo v juliju prodanih samo 24. In trenerke. Izdali so jih 78, od tega je dobil mariborski »Polet« 15 komadov, Železničar iz Kranja (!) 14, TD Železničar iz Maribora pa nič. Kaj pa ima Železničar iz Kranja iskati v Mariboru? 7 trenerk je bilo izdanih posameznikom iz Ljubljane, ki imajo svoj magazin pred nosom. Uprava magazina v Mariboru pa vije roke, ko mora dajati tako potrebne in maloštevilne stvari nazaj v Ljubljano, medtem ko jih mariborska oblast nima.
In finančni položaj? Odslej ne bo več dotacij!«
Predsednik, gospodar in ostali so se
nasmehnili. »Včasih je bil v blagajni
velik minus, minus v pravem pomenu besede. Danes ga- ni več. Zado-stuje?«
Zunaj je bila trda tema, samo močna obločnioa je risala svetel krog na teraso pred domom, na kateri sta bila postavljena konj in gred. Vstali smo izza m-ize, izpili ostanek sladkega jabolčnika in se napotili vem. Dekletu z rdečim trakom v temnih laseh se je posrečil lep most. Srečno se je smehljala in si s tenkimi prsti popravila nagajivi koder, ki ji je silil v lice...
Sentjurc Igor
Dvoboj naših in italijanskih mladincev v telovadbi
Glasom dogovora odbora za športno telovadbo pri TZS in Italijansko telovadno organizacijo, bo še letos izvedeno tekmovanje v telovadbi med mladinskimi reprezentancami Severne Italije in republike Slovenije, Dvoboj bo predvidoma meseca novembra v Ljubljani. Najprej se bodo pomerili mladinci, kmalu za tem pa še mladinke s to razliko, da bodo prišle v Jugoslavijo kar tri vrste italijanskih mladink, od katerih bo prva ekipa nastopila v Ljubljani, naslednji dve pa v Sarajevu in v Skoplju.
To bo po osvoboditvi prvo mednarodno srečanje našega telovadnega naraščaja. Pričakovati je prav resnih borb, ker je telovadba v severnih predelih Italije razmeroma visoko razvita, znanje naših mladincev pa se je v zadnjem času tudi že močno dvignilo.
Najboljši mladinci iz vseh krajev Slovenije so imeli čez zimo in spomlad redne mesečne treninge, tako da se je v zadnjem letu kvaliteta očitno izboljšala. Poleg tega pa so m-ladinci veliko pridobili v letošnjih republiških tečajih v Kranjski gori ter poleg tega še na zveznem tečaju na Bledu, ki je kakor znano potekal pod vodstvom švicarskega trenerja. Vsa ta delavnost in pa marljivo urjenje vsakega posameznika, je omogočilo, da so zrasli v Mariboru, Celju, Jesenicah in Ljubljani močni centri mladinske orodne telovadbe, pri katerih so najboljši že dosegli več kakor povprečno znanje.
KAKŠNE IZGLEDE IMAJO NASI MLADINCI
Tekmovanje moških bo obsegalo poljubne sestave v vseh šestih panogah, medtem ko bodo dekleta tekmovala v poljubnih sestavah na dvovišinski bradlji, na gredi, v preskokih in prosti vaji. Vrste bodo štele po običaju kakor velja za vse mednarodne tekme, po osem tekmovalcev. Kaj toč- ■ nega govoriti o izidu dvoboja bi bilo gotovo preuranjeno, ker nimamo na- j tančnih podatkov o sposobnostih italijanske mladine. Gotovo je, da imamo
pri nas že večje število mladincev, ki se bodo resno borili, da bi prišli v našo reprezentančno vrsto. Tako so med fanti najresnejši kandidati Tone Tomšič, Roman Tomažič in Janez Šlibar iz Ljubljane. Vsi telovadijo prav lepo in obvladajo povsod, razen na konju in krogih, mnoge prvine olimpijske vrednosti. Najboljši so seveda v talni telovadbi in delno tudi v preskokih, kar je oboje posebno značilno za naše mladince. Tomažič in Tomšič sta poleg tega tudi odlična mojstra na drogu.
Med ostalimi Ljubljančani se bosta resno borila za sodelovanje Herman in Pesi, od Celjanov Hus, Maribor pa bodo verjetno zastopali eJmec, Copf in Herman. Značilno za poslednja dva je, da sta prav dobra na konju z ročaji, kar je občutna vrzel pri ostalih tekmovalcih, čeprav seveda še ne obvladata najtežjih prvin.
Podobno je tudi pri dekletih. Za vstop v reprezentanco se bodo borile mlada nadarjenka Sonja Rozmanova z Jesenic, ki je osvojila republiško mladinsko prvenstvo, dalje gotovo tudi njena rojakinja Frelihova. V Ljubljani so najboljše Lunačkova, Galjotova, Galetova, Novakova, Vintarjeva in Cerarjeva, od ostalih pa pride resno v poštev tudi Kosijeva iz Maribora. Tudi mladinke se odlikujejo prvenstveno v obvladanju talne telovadbe. Takisto tudi ne zaostajajo v vajah na bradlji in na gredi, le da so še šibke v preskokih čez konja, v čemer se bodo morale še temeljito izpopolniti.
Tako vidimo, da imajo i mladinci i mladinke najboljše izglede, da v gotovih panogah prekrižajo Italijanom račune, da pa so spet obojni v nekaterih disciplinah bolj šibki, kar jim utegne ogrožati končni uspeh. Gotovo pa je, da je izid tekmovanja odvisen od sposobnosti nasprotnikov in kajpak tudi od utrditve znanja, za kar imajo naši še zmeraj priložnost nekaj tednov.
si še poravna*
naročnino ■
Jubilarne konjske dirke v Ljutomera
Prejšnjo nedeljo je slavil klub za konjski šport v Ljutomeru 75 letnico svoje ustanovitve. To je najstarejši klub na Balkanu in tretji v Evropi. Ustanovljen je bil le tri leta pozneje kot dunajski. Delovanje tega kluba je ozko povezano z napredkom vzreje ljutomerskega kasača, ki je danes na zavidni višini ter plod nad 100-letnega vztrajnega dela domačih športnikov in konjerejcev, ki so se morali skoro vedno boriti z oficijelnimi krogi zaradi nerazumevanja za pomen vzreje tega konja* Se danes mnogi mislijo, da je to le luksuzni, športni konj, kar pa je popolnoma zgrešeno. Ljutomerčani so v nedeljo dokazali vsem prisotnim vsesplošno uporabnost tega konja, ki je vkljub temu, da je odličen dirkač, sposoben za vsa poljska in druga dela, prav tako pa tudi za našo Armijo. Dirkači, iki so eno uro na to dirkali, so pred občinstvom nekateri orali strni-šče sredi dirkališča, vlačili, vozili težko naložen voz, drugi pa prikazali svojo lepoto in uporabnost pod jezdecem.
Dopoldne je bilo na trgu ocenjevanje, kateri voz in konji bodo najlepše in najbolje opremljeni. Prvo nagrado je dobila vprega držav, kmetijskega posestva Dornava, drugo KDZ Ljutomer, tretjo državno posestvo Črnci-Apače. Tako tekmovanze treba pozdraviti in priporočati, da ga izvedejo tudi drugi klubi.
Popoldne so bile na Cvenu konjske dirke, ki so bile tako po številu prijav in po kvaliteti konj največje v letošnjem letu. Dirkam je prisostvovalo okoli 6000 ljudi, med njimi kot pokrovitelj dirk predsednik Zveze za konjski šport Slovenije, minister Av-šič aJka, predsednik FZS minister Zoran Polič, minister Simonič in sekretar prezidija Ljudske skupščine LRS Lubej Francš, zastopniki oblasti In okraja.
Zbran je bil najboljši kasaški in galopski material, kar ga premore Slovenija. Dirkalo je 35 kasaških konj in 14 galoperjev. V kasaških dirkah niso bili doseženi posebni rezultati, ker je bila steza premehka, galoperjem pa je steza odgovarjala in so ka.r trije konji
dosegli čase, kakršni še niso bili do» seženi v Sloveniji. S tem je postavljen nov slovenski rekord.
Kot posebnost dirk je bil jubilarni handicap za seniorje, katerega se je udeležilo 14 vozačev, nekdanjih dirkačev nad 50 let starih. Najstarejša med njimi sta bila 791etni Filipič Janez in nad 741etni Filipič Miha, nekdaj naj-poznanejši dirkač iz ljutomerskega okraja, ki je slavil nešteto zmag ne samo doma, ampak tudi po Avstriji in Madžarski. Vozli je Olkota. Ta dirka seniorjev je bila menda prva te vrste na svetu.
Enovprežna heat vožnja: po skupni oceni dveh heatov je zmagal Olko z najboljšim časom dneva 1:27 pred Boj. kom;
Spominska dirka Jožka Rajha, proga 2000 m, startalo 11 konj:	zmagala je
Elba od Skuhala Mirka iz Križevcev, v času 6:36.3 pred Volno od Bežan Mirka iz Salincev 1:36.8;
Dirka za dveletne kasače, nastopilo 9 konj: prvi je bil Lacko, vozač Peto-var Milan iz Bunčanov 1:56.7;
Enovprežna vožnja za triletne jugoslovanske konje: zmagala je Lota z vozačem Hafnerjem Dragom v času 1:42.5;
Galopska dirka za kmečke konje; zmagala je Alda z jahačem Kocbekom Karlom iz Pristave v času 1:18-2 pred Zoro z Babičem Netkom iz Gornjih Krapij 1:23.3;
Jubilarni handicap za seniorje nad 50 let: zmagala je Proja z vozačem Slavičem Joškom iz Bunčanov, star 63 let, s časom 1.36, pred Predo z vozačem Bežancm Janezom iz Babincev. starim 64 let, 1.42. Zmagovalcu je izročil minister Avšič spominsko pla-.keto;
Ravna galopska dirka: 1. Vitez Marko z jahačem miličnikom Ganterjem Cirilom v času 1:09 pred Dušo z jahačem miličnikom Kebe Ivanom 1:09.3;
Tolažilni handicap: 1. Jerin z Bolko-vičem Jernejem iz Turnišča v času 1:33.7 pred Predo z Bežanom Mirkom iz Salincev 1:36.6;
Dvovprezna dirka, nastopilo 6 dvo-vpreg: 1, Jerin - Pristojna, vozil Herzog Jože v času 1:49.5; 2- Elba-Volna, vozil Skuhala Minko v času 1:52-3.
V Mariboru so tekmovali
sindikalisti tmh kmetijskih ministrstev
Pretekli teden je bilo v Mariboru tekmovanje v raznih športnih disciplinah med sindikalnimi podružnicami ministrstev za kmetijstvo ljudskih republik Hrvatske, Makedonije in Slovenije.
V	namiznem tenisu je ženska ekipa Hrvatske premagala Slovenijo 3:1, moška pa 5:1. Pri ženskah sta pokazali najlepšo igro Bohm (H) in Pirc (S), številne gledalce pa je razočarala zelo slaba igra moške ekipe Slovenije. Dobro igro je pokazal le Krašovec. Moška ekipa Hrvatske je bila zelo izenačena. Njen član Miiičič je pokazal najlepšo igro med vsemi nastopajočimi.
Nogometna tekma med IIrvat.sko In
Slovenijo na stadionu Železničarja se je končala z reelnim rezultatom 1:0 v korist gostov, vendar so imeli kme-tijci iz Slovenije nekaj zelo ugodnih priložnosti za dosego gola, ki pa jih niso znali izkoristiti. V moštvu Slovenije je treba pohvaliti inž. Burjo, Juga, Grintala, Glušiča in Jakopiča. Tekmo je dobro sodil Herman.
V	lahki atletiki se je dvoboj ženskih ekip Slovenije in Hrvatske končal z rezultatom 54:45 točk, v troboju moških ekip pa je zmagala tudi Slovenija z 48 točkami pred Hrvatsko 44 in Makedonijo 22 točk. Zmagovalke v posameznih disciplinah dvoboja ženskih ekip so bile — 60 m: Hibšer in Janša (obe S) 9.4, višina: Čovič (H) 1.10 m, daljina; Hibšer 370 m, krogla: Komljanc (S) 8.09 m, 4x60 m; Slovenija (Frbežar, Triler, Hladnik, Janša) 40.5. Zmagovalci v posameznih disciplinah troboja moških ekip pa so — 100 m: Horvat 11.5, višina: inž. Skledar (oba S) 1.55 m, daljina: inž. Skle-
dar 5.83 m, krogla: Surkalcvič (H) 10.43 m, 4x100 m: Slovenija 48.9.
Šahovski dvoboj Hrvatska : Slovenija med ženskami na 4 deskah se je končal neodločeno 2:2, dočim je moška ekipa Slovenije na 20 deskah visoko premagala Hrvatsko z 11 in pol proti 4 in pol.
V	kegljanju je ženska ekipa Hrvatske premagala Slovenijo z rezultatom 128 : 117, moška pa z 249 : 233. Pri ženskah sta se odlikovali Kranjc in Metlar, pri moških pa Orehek, Rozet .in Vodišek. Obe tekmi je dobro sodil Tiler.
V	streljanju moških ekip je Slove-ni j a premagala Makedonijo s 514 : 436
Tcrogcv. "med posamezniki pa sta najboljša Zorko (S) s 1S2 in Sarafi-rnvski (M) s 146 krogi.
V	odbojki je ženska ekipa Slovenije na lepo urejenem igrišču Poleta premagala Hrvatsko 3:1, po zelo lepi igri, polni razburljivih trenutkov pa je moška ekipa Slovenije premagala Hrvatsko 3:2. V ekipi Slovenije so vsi igralci vložili maksimum svojega znanja in požrtvovalnosti. Odlikovali so se Jošt, inž. Skledar in inž. Strmecki, pri Hrvatih pa Surkalovič.
Po končanem tekmovanju so sl gostje ogledali okolico Maribora, nato* pa so bili objavljeni rezultati in razdeljene nagrade. Z ozirom na to, da je ekipa Hrvatske v prvem srečanju v Zagrebu osvojila prehodni pokal, ga je obdržala tudi sedaj, ker se je celoten dvoboj med njo In Slovenijo končal neodločeno, ekipi Makedonije pa je bil poklonjen v spomin priložnostni pokal. — Celotna organizacija tekmovanja je bila zadovoljiva. V-J.
Več ali manj je pozornost vseh ljubiteljev odbojkaške igre usmerjena na drž. prvenstvo, kjer se bori za naslov najboljšega moštva v^ državi le nekateri klubi iz vse države. Res je, da je to tekmovanje vsekakor zanimivejše, kakor na primer republiško prvenstvo, vendar je nujno potrebno, da si ustvarimo pravilno podobo tudi o slovenskih odbojka-ših, ki tekmujejo v republiški ligi.
Vedeti moramo, da je bila odbojka že od nekdaj pri Slovencih močno razširjena, saj so bili Slovenci pred vojno vrsto let najboljši v državi. Danes, kakor vidimo, so sicer klubi Enotnost, Polet in Železničar (Lj) »v zvezni ligi, vendar ne dosegajo zaželene stopnje. Slovensko odbojko moramo utrditi, odnosno postaviti na trdnejše temelje predvsem pri naših notranjih klubih, kajti le na ta način si bomo lahko zopet pridobili če že ne prvenstva, vsaj ono mesto, ki nam mora pripadati.
V	slovenski republiški ligi tekmuje 9 klubov vendar ne moremo trdili, da je njihova kvaliteta v republiškem merilu najbol jša. Zdi se_ nam-da društva vse preveč posvečajo pozornosti vsem drugim stoterim malenkostim kakor n. pr, kje bodo. prenočili v drugem mestu, kaj bodo jedli, včasih jim je ovira luknjica v copatih, da bi pa kdo pomislih M clm hitrejši kvalitetni dvig kluba, to pa seveda ne pride v poštev. Ne moremo sicer trditi, da so vsi klubi takšni, toda večkrat negodovanje enega samega. pripravi ob dobro voljo sto drugih.
V	slovenski odbojkaški ligi je trenutno najuspešnejši »Kovinar« iz Maribora, ki ima obenem tudi največ pogojev, da si osvoji prvenstvo, Z veseljem ugotavljamo, da so izredno marljivi odbojkaši iz Novega mesta, saj se trenutno nahajajo na drugem mestu, njihova volja in disciplinira-
nost pa sta porok, da bo dolenjska metropola kaj kmalu dobila odbojka-še, ki bodo resni tekmeci za osvojitev prvenstva. Napredek je pokazal tudi Kamnik, ki ima enako število točk kakor Prešeren iz Radovljice in drugo moštvo ljubljanske Enotnosti. Točko za njim je Slovenj Gradec, medtem ko sta na repu lestvice Železničar iz Ljubljaie in Železničar iz Šempetra.
Rezultati prejšnje nedelje:
Kamnik : Železničar (Lj) II 3:0
Krka : Prešeren 3:1
Kovinar : Slovenj Gradec 3:0 w. o.
lestvica
Kovinar	12	11	1	35:8	23
Krka	10	9	1	28:9	19
Železničar M.	10	8	2	28:12	18
Kamnik.	10	4	6	18:18	14
Enotnost II.	10	6	4	18:18	14
Prešeren	12	3	9	14:27	14
Slovenj Gradec	10	5	5	16:17	13
Žel. Šempeter	10	1	9	6:27	9
železničar Lj.	9	0	9	2:27	5
-o—o—o~o—o—o—o—o—o—©—©—©-
SPORED
REPUBLIŠKE nogometne lige
Nedelja 34. septembra: Branik: Ari-goni ob 14. (Novša.k). Odred B. : Drava ob 14. (Slamič), Železničar Gor : : Gregorčič ob 16. (Felegrini), Železničar Mar. : Krim ob 16. (Rajben-šu Janez. Duh), Proletarec : Korotan ob 16. (Mihajlov), Miličnik : Kladivar ob 10.30 (Pretnar), Sobota : Nafta ob 116. (Podpečan). — NZS.
OPOZORILO NOGOMETAŠEM Nogometna zveza Slovenije opozarja vsa društva, klube in sekcije, da ne bo sprejemala v registracijo članov-nogometašev, katerih prijave ne bodo popolne in ne bosta priloženi 2 sliki. Registracija društev, klubov, sekcij in članov je vsak torek na seji IO NZS, — Odsek za registracijo NZS.
[(Konec)’
Posebni dopisnik »Poleta« ing, Meaušar Maksi
™™! NA EVROPSKEM PRVENSTVU V BRUSLJU
Pregledujem- zapiske iz Brusij-a, kupe programov, športnih revij in časopisov pred seboj, vsega je še mnogo, tudi važnega in zanimivega, me pa močno stiskajo vrste, ki so mi še za zaključek odmerjene. Kaj izvzeti iz vsega zbranega? Poglejmo si vsaj splošen pregled uspehov, napravimo nekoliko anaiize in predvsem preglejmo v primerjavi z velikimi — uspeh naše reprezentance. Da bi govoril o vseh borbah — nemogoče, saj je bilo samo finalnih 34. C e računamo k finalom še vsa predtekmovanja in izločilne borbe, dobimo v nekaj grobih potezah tole številčno primerjavo: sodelovalo je 20 narodov s skupno 580 atleti in atletinjami v 24 moških in 10 ženskih disciplinah. Od 34 zlatih kolajn so jih največ odnesli Angleži -— osem (6 moških in 2 ženski), za njimi so Rusi s šestimi (2 moški in 4 ženske) ter Francozi in Nizozemci s po štirimi, vendar prvi v razmerju 3 plus 1, drugi pa 1 plus 3: Blanker-sova sama tri zmage! Sledijo s po tremi zmagami še Cehi in Italijani, z dvema zmagama Islandci (Clasenu je le malo manjkalo, da bi v deseto-boju priboril še tretjo), s po eno zmago pa so na koncu lestvice še Švicarji in vsi trije severnjaki Norvežani, Švedi in Finci.
Angleži so bili dominantni predvsem v tekih od 200 do 800 m in štafeti 4x400 m, njih maratonski zmagovalec Holden pa je bil s svojimi 43 leti poleg vsega še najstarejši tekmovalec prvenstva —: še rekord zase. Ruse so »izvlekle« predvsem ženske Bogdanova (daljina 582), Andrejeva (krogla 14-33 m), Smirnitskaja (kopje 47.55 m) in popularna svetovna rekorderka x disku Nina Dumbadze (48.03 m).
Športni tisk zahodnih držav Ije pred prvenstvom na spreten, a ne preočiten način poudarjal, da prihaja sovjetska reprezentanca sedaj šele drugič v zgodovini atletike na- mednarodno bojišče. Prvič so nastopili leta 1946 v Oslu in odnesli 1 moško in 5 ženskih zmag. V prognozah za letos je bilo več namigavanj na vsaj 10 zlatih kolajn, ki bodo odšle v ZSSR —; češ, Rusom se za kaj manj verjetno niti ne splača priti . v Bruselj. Izgleda, da so jih iznajdljivi novinarji nekoliko »razkrinkali«, toda ne samo s te sitrani. V vrsti zanimivih zgodb in zgodbic, ki so bile v dneh prvenstva priobčene v raznih belgijskih listih o številnih reprezentancah, pa tudi o znanih posameznikih — samo da bi pritegnili čim večjo pozornost javnosti na tekmovanje v Heyselu — je nek bister opazovalec napisal o ekipi ZSSR med drugim tole-: »Sovjeti imajo rad-l mojstrske* naslove in rekorde, pa so v vrsti udeleženih reprezentanc postavili tak mojstrski rekord" — v molčečnosti in zagonetnosti« in pravi zanje, da »gledajo vse, vidijo vse, tudi c-bučudujejo vse, vtise pa zapirajo bolj vase, neradi dajejo izjave, se drž-ijo vedno skupaj, v mestu jih le redko vid-iš, tako da res ne veš, čemiu tako ponašanje te številne ekipe z vzhoda.« Ml pa smo poleg teh opažanj tujih novinarjev sami videli še eno tako »malenkost«, ki se je nam in drugim zdela značilna, namreč, ob proglasitvah zmagovalcev je bilo nekaj običajnega, da so isti pred publiko čestitali drugo in tretje plasiranim, ruske zmagovalke pa so na to verjetno — pozabile ali pa tega niso vajene.
Francozi imajo odlične šprinterje — Balli na 100 m in Marie na 110 m ovire — ter deseterobo.ica Heinri-cha, ki je v zadnji točki deseteroboja izpred nosa odnesel zmago simpatičnemu Islandcu Clausenu, njegovi mali domovini pa tretjo zlato kolajno. Ce pomislimo, da je Islandcev je-dva toliko kot Ljubljančanov, pridobita dve njihovi zmagi (Huseby v krogli s 16.74 m in Bryngersson v dalj s 7.32 m poleg Clausenovega odličnega uspeha) napram c-stalim uspehom sijaj prav posebne vrste. Clausen sami pa- je na tekmovanju v poslednji borbi na 1500 m s Heinrichom pokazal poleg odličnih športnih še visoko kvalitetno moralno gesto tedaj, ko ga je Heinrich 100 m pred ciljem dohitel in je Clausen uvidel, da je s tem njegova zmaga v deseteroboju izgubljena. Se med tekom se je namreč obrnil in Heinrichu stisnil roko. 50.000 gledalcev je to vi-soko športno gesto pozdravilo z očitnim navdušenjem, posebej še, ker se mu je Heinrich takoj nato revanžira-1 in pustil Clausenu, da on prvi teče skozi cilj. Ob takemle dogodku se je vredno zamisliti, dali bi nekaj sličnega lahko človek doživel tudi pri nas? Mislim,, da je že zato potrebno videti tako velike prireditve, kot je bila bruseljska, da lahko človek vsaj tam doživi kaj sličnega. Kako lepo bi bilo, če bi izkušnja iz tega opazovanja obrodila čimprej obilne sadove tudi na naših atletskih igriščih- Presenetljivo spodaj so v lestvici zmagovalcev tokrat ostali vsi trije severni narodi, ki so se doslej v zgodovini atletike že neštetokrat zmagovito menjali le na najvišjih mestih te lestvice. Iz Osla leta 1949 so na- primer samo Švedi odnesli 11 zmag, tokrat pa le eno edino, to je Lundbergovo ob palici s 4.30 m-
Poglavje zase predstavljata v skupnem uspehu Nizozemska in Češkoslovaška- Obe sta prišli z razmeroma močnimi reprezentancami in vendar je od štirih zlatih kolajn pridobila Nizozemski kar tri njena svetovna rekorderka — »leteča Hoiandka«
Blankers-Koenova, med svojimi fanatičnimi sorojaki splošno popularna Famny, Cehom pa tudi dve zmagi njihova »češka lokomotiva«, svetovni rekorder Zatopek Emil, človek z »volovskimi živci in jeklenim srcem«, ki terega so vsi listi prinašali v karikaturi kot drvečo lokomotivo, ki se je utrj Bala od vagonov, ki so ostali daleč zadaj. Čudoviti vzdevki, polni vzhičenja in velikega občudovanja teh atletskih fenomenov niso bili prav nič pretirani tedaj, ko si ju videl — v elementu. 31 letna mati dveh hčerk Blankers-Koenova je resnično čudo
leteče ženske. Prvi svetovni rekord je podrla še kot 17 letno dekle, pa jo danes po štirinajstih letih poglejte, s kakšno lahkoto še vedno zmaguje. Imaš vtis, da je od tedaj nastala edina razlika le v tem, da jo sedaj po končanih zmagah pričakujeta na cilju dve srečni hčerki, ki ji z velikimi šopki cvetja hitita v narečje, medtem ko na tribuni več tisoč njenih sero-jakov navdušeno skandira njeno ime, med njimi pa od veselja joka njena mati, zraven pa se zadovoljno smehlja trener — njen mož. Naj bo dovoljeno izdati skrivnost, da jo verjetno še letos vidimo tudi pri nas v Jugoslaviji. Drveča češka lokomovita — Emil Zatopek, simpatični kapetan češkoslovaške armade je v »civilu« tip pravega skromnega in neusiljivega športnika. Tik pred defilejem ob otvoritvi si mogel na zbirnem prostoru opaziti tole sliko: po francoskem abecednem vrstnem redu so stale druga poleg druge v pesek zasajene napisne table Češkoslovaške, ZSSR in Jugoslavije, pred njimi pa reprezentance teh treh držav. Od daleč se bliža s svojo ženo, tudi znano češko rekorderko v kopju, Emil Zatopek. Iz vrst naše reprezentance se začujejo vzkliki: »Emile, dodji, da ti čestitamo na svetskom rekordu!« in že se Gubijan in Pecelj in še vsi drugi hite rokovat z Emilom, njegova žena Marija pa objema Radosavljevičevo — tudi Marijo; vsi so si dobri znanci in prijatelji še od prej. Oba sta obkoljena od grupe naših tekmovalcev, pogovor teče kot nekdaj, ko... Iz vmesne skupine v temnomodrih trenerkah z belimi velikimi napisi ZSSR pa se nenadno začujejo tudi vzkliki: »Emile, Emile!« Zatopek se oprošča pri naših in hiti k njim. Sedaj sta enako obkrožena oba od njih, novinarji kot stranski opazovalci pa beležimo te vtise v svoje beležke kot dejstva, ki smo jim bili priče, ne pa komentatorji.
Nekaj dni pred prvenstvom so belgijski listi senzacionalno prinesli vest, da Zatopka ne bo v Bruselj. Ker se je ta vest pojavila skoraj v isti sapi z govoricami, da ne pridejo tudi metalec krogle Litvanec Lipp, dalje svetovni rekorder v metu Id a diva Madžar Nemeth in obe madžarski skakalki v daljino Gyarmaity in Lo-hacz, ki kasneje tudi res niso prišli, »ker niso pravočasno dobili potnih listov«, zato je zapadni športni tisk tudi Zatppkcvo zamudo z namigava-nji o »zavesi« in še nečem sličnem, spravljal v isto zvezo. Na srečo se je izkazalo, da je bil tu drug, čisto človeški razlog. Se dober teden pred prvenstvom je namreč Zatopka še kar pošteno preganjala prebavna bolezen, pa se je le dobro »zmazal« in je morda zato v Bruslju tako drvel, da ga ne bi vnovič dohitela. Ce kdaj, potem se pri njegovem teku lahko živo občuti, kako je šport res šola jeklene volje in nepopustljive borbene zagrizenosti.
Prav gotovo najdramatičmejši višek vsega prvenstva je bila prav borba na pet kilometrov med Zatopkom in popularnim belgijskim olimpijskim prvakom Gasitonom Reiffom. Nek belgijski novinar je duhovito napisal ob tej priliki: »Nisem nervozen, kaj še, vse preje kot to. Vendar moram priznati, da me je že pred dvema letoma, ko sem ju gledal, pa tudi sedaj, od športnega navdušenja oblivala kurja polt in sem si od nervoze pogrizel par nohtov.« Nato nadaljuje: »Ce namerava Luc Warenne — svetovno popularni atletski trener — kdaj nenadno umreti od srčne kapi, evo mu lepe prilike danes, (to je v soboto 26. avgusta, ko sta tekla Zatopek in Reiff) ob 17.40, pardon ob 17.54, ko bosta tekla v cilj in ko bo le za njiju in nikogar drugega na svetu utripalo kakih 60—70.000 nervoznih src.
Mi smo v svojem načinu izražanja navdušenja vse premalo temperametni, da bi vsa ta vzhičenja pravilno razumeli — če jih sami ne doživimo, v taki meri, kot se je to moglo v Bruslju. Belgijci so kot dobri lokalpatrioti blazno navdušeni za svojega občudovanega Gastona in so tudi nanj ogromno stavili. Tokrat pa jim je v Heyselu njihove račune temeljito prekrižal — Zatopek, ki so mu kljub temu, da je tako krepko »povozil« njihovega ljubljenca, kot dobro vzgojena športna publika, objektivno navdušeno ploskali.
Tako pritrjevanje je doživel tudi naš simpatični Petar Segedin, ki je do malo pred ciljem na 3000 m v stiplu sam vodil in ga je potem prehitel Ceh Roudny. Po mirnem, skromnem obna-
rezultatov si lahko dovolimo, da Sege-dina postavljamo ob bok Zatcpku z željo, da bi še v naprej tako krasno, preko atletike širil ugled svoje socialistične domovine v širokem svetu.
PRIMERJAVA »NAŠIH« Z OSTALIMI
Prav gotovo je, da se bodo mnogi znanci iz Bruslja ponovno srečali na olimpijskem stadionu finske prestolnice v Helsinkih v borbi za naslov najboljšega na svetu. Prvenstvo v Bruslju je bilo predvsem za nove, mlade talente — in teh je bilo precej — velika preizkušnja moči, izkušenj in mišljenj, ki so jih ob tekmovanju dajali najodličnejši športni strokovnjaki, trenerji in prvaki sami.
Jugoslovanski atleti so na tem tekmovanju dosegli morda večje uspehe kot smo pričakovali. Četudi ni niti eden od naših tekmovalcev zmagal in povprečno gledano še nismo dosegli visoke evropske ravni, smo vendarle v mnogočem vidno, kvalitetno napredovali. Kolikšen ie naš izkupiček iz Bruslja? Segedinovo drugo mesto, Vu-jačičevo in Gubijanovo četrto, Matejeve in Sarčeviča peto, Peclja, Rado-savljevičeve in štafete 4x400-m ženske šesto mesto. Skupno torej osem mest v finalih. V primerjavi s tretjim prvenstvom leta 1946 v Oslu smo tokrat y skupnem neslužbenem plasma-nu — če računamo po točkah prvih šest mest od 6 do 1 navzdol — dosegli med dvajsetimi narodi zelo častno enajsto mesto, medtem ko v Oslu sploh nismo bili plasirani. Na tekmovanjih kot je bilo evropsko prvenstvo ali pa so olimpijske igre, je predvsem važen plasman, prej kot rezultat sam. Rekordi dosti lažje »padajo« na tekmovanjih v mirnejšem in manj nervoznem vzdušju. Pregledna analiza uspehov vseh nastopajočih držav kaže na nepričakovan, spremenjen odnos moči med evropskimi državami. Švedi so doživeli, skoraj bi rekli, pravi neuspeh v primeri s svojo prejšnjo dominantno vlogo. V primerjavi z njimi smo bili mi veliko boljši. Francozi so dosegli pričakovane rezultati, Angleži pa delno tudi nepričakovano velik uspeh- So se pa brez velike reklame, za tekmovanje zelo resno pripravili. Glede uspeha sovjetskih tekmovalcev je splošno mišljenje zahodnega tiska in strokovnjakov, da so veliko več obetali. Primerjavo naših uspehov bi bilo napačno postavljati na baeo analize, kjer bi se jemalo v poštev samo prva dosežena mesta. Četudi so Švedi močno zaostali glede zmag samih, bi verjetno v direktnem dvoboju premagali marsikatero od reprezentanc, ki je po takem točkovanju sedaj odrezala dosti bolje. Ce vzamemo tak kriterij tudi za nas, potem bi bila slika skozi to prizmo celo za nas dosti ugodnejša kot je sicer.
Poglejmo za zaključek še številni izkupiček novo postavljenih rekordov,
ki so v Bruslju nadomestili dosedanja: novih je 12 rekordov prvenstva Evrope in 32 rekordov nastopajočih držav, tako pet islandskih, trije italijanski, štirje sovjetski in po eden švedski, švicarski, češkoslovaški in jugoslovanski (Knezova v peteroboju).
Ker kongres mednarodne atletske federacije IAAF ni prinesel končnega zaključka glede sledečega V. prvenstva Evrope v letu 1954, smemo še vedno računat! na možnost, da bo zaupamo Jugoslaviji, četudi so poleg nas kandidati še Češkoslovaška, Madžarska, Grčija, Portugalska, Švedska in Turčija.
Vas na kraju zanima morda še to, da je cd vseh olimpijskih prvakov zadnjih iger tokrat nastopilo le sledečih osem: Reiff, Zatopek, Rautava-ara, Mikelsson, Ljungrem, Blankers-Koenova, Baumova in Ostermayer-jeva.
Čeprav je bilo to prvenstvo organizirano do zadnjih podrobnosti odlično in z malimi izjemami, kot na primer v maratonu, tudi enako izvedeno, je kvalitetna razlika med evropskim prvenstvom in olimpijskimi igrami bila vendarle očitna. Poglejmo samo listo najboljših svetovnih rezultatov, pa vidimo, da »Vankeeji« z onstran oceana močno prevladujejo nad svojimi evropskimi tovariši.
O tem, kako bo v Helsinkih leta 1952, mi pa kar naprej kot črv vrta v možganih misel od tistega dne dalje, ko sem se kot skromen slovenski novinar v Bruslju udeležil elegantnega sprejema na finskem poslaništvu, kamor je povabil zastopnike tiska predsednik finske atletske zveze in bodočih olimpijskih iger g. Miettinen. Ko sem ga zaprosil za avtogram, mi je z ljubeznivim nasmehom pristal, pri tem pa je kot široko razgledana osebnost pokazal, da ve veliko o Jugoslaviji, tudi o novi in njenih prilikah in da z zanimanjem zasleduje naše športne uspehe.
Ko sem se cb zaključku tekmovanj v Heryselu vračal v mesto kot gost našega rojaka univ. prof. dr. inž. Avseca in njegove ljubeznive soproge in ga radovedno opazoval, kako mora od križišča do križišča z veliko mojstrsko naglico upravljati svoj avto, tedaj so se mi v tem velemestnem tempu neverjetnih hitrosti in ogromnega tempa za vselej vtisnile v spomin besede, ki sem jih večkrat slišal na samem stadionu »Bodi mojster hitrosti«, saj sem ta teden tudi sam preživel v znamenju same mrzlične naglice dogodkov in vtisov, ki sem jih jedva sedaj doma uspel nekako urediti. Potem ko sem se po tisočih kilometrov v zraku zopet znašel v znani mi domači stvarnosti, bom vse pridobljeno po svojih najboljših močeh skušal posredovati vsem tistim, ki bi tudi zaslužili videti Bruselj, pa jim kakorkoli tega ni bilo mogoče doživeti.
Čuden kriterij za sestavo državne
atletske reprezentance
Dne 15. t. m. je potovala skozi Ljubljano atletska reprezentanca Jugoslavije na meddržavni dvoboj z Italijo v Miiano. Na peronu so se poslavljali naši reprezentanti od svojih znancev, imeli smo namea poiskati vodstvo, da dobimo zadnje podatke o našib tekmovalcih, o njih formi in izgledih za izid dvoboja. Do vodstva pa nismo dospeli, ker je imelo burno razpravo s predstavniki Atletske zveze Slovenije. Ko smo po odhodu vlaka radovedni pristopili k razburjenim športnim delavcem, smo zvedeli za neopravičljiv postopek Atletskcg saveza Jugoslavije naoram AZS, ki odkriva pomanj kijivost v delu naših najvišjih atletskih forumov v odnosu do nižjih športnih organizacij. V naslednjem priobčujemo nepravilnost pri sestavljanju državne reprezentance z njenim celotnim potekom.
Na III. letnih študentskih igrah v Ljubljani 30. avgusta, je tekmovalec ljubljanske univerze, član atletskega kluba Enotnosti Mliller Janko dosegel v metu diska rezultat 45.63, s katerim se je uvrstil na drugo mesto v lestvici najboljših metalcev FLRJ, takoj za državnim rekorderjem in prvakom Žerjalom. 10. t. m. je ob priliki dvoboja ženskih reprezentanc Avstrija : Jugoslavija v Celju vodstvo AKE ustno opozorilo generalnega sekretarja AS-AJ tov. Lucijana Kovačiča, da z ozirom na rezultat in formo upošteva Miil-lerja pri sestavljanju državne reprezentance. Vodstvo AKE je predlagalo, da se izvede izbirno tekmovanje za našega drugega predstavnika v disku. Tov. Kovačič Lucijan je bil prav tako opozorjen, da bo vodstvo kluba smatralo za popolnoma neopravičljivo, če bi Muller potrdil svoj rezultat, a ne bi bil sprejet v državno reprezentanco. Generalni sekretar je na to odgovoril, da je tega dne v Novem Sadu izbirno tekmovanje za drugega reprezentanta v disku. Od rezultatov bo odvisno če je potrebno Mullerju potrditi rezultat, o čemer bo brzojavno obvestil AZS. Takoj nato je pripomnil predstavnikom kluba, naj njegov potni list takoj pošljejo v Beograd zaradi pravočasne izstavitve vizuma na italijanskem konzulatu. AZS je v celoti podprla stališče AKE, o čemer je ob isti priliki preko njenega sekretarja obvestila tov. Kovačiča.
V ponedeljek je bil potni list ekspresno poslan v Beograd. V torek popoldne je na AZS prispel brzojav naslednje vsebine: »Muller naj meče disk najpozneje danes ali jutri. Sporočite brzojavno rezultate vseh 6 metov. Za sodnika določamo inž. Megušarja. Pohitite s potnimi listi ASAJ«. Inž. Megušar je bil v torek zadržan in je AKE izvedel tekmovanje v sredo ob 17. na letnem telovadišču. Muller je potrdil svojo formo, kar dokazuje izvrsten po-vpreček njegovih metov, a njegov najdaljši met je znašal 46.40 m, kar je za 45 cm boljše od slovenskega rekorda. Takoj po tekmovanju je zvezni atletski sodnik inž. Megušar poslal v Beograd sledeči telegram: »Muller J. je danes metal disk, dosegel sledeče rezultate (sledijo meti). Krog pravilen. Disk tehta točno 2 kg. Merjeno s 100 m jeklenim trakom. Eošljite takoj odgovor. Inž. Megušar.«
Maši alpinisti w Avstriji
Skupina Gesause
V začetku septembra je odpotovala v Avstrijo druga skupina naših alpinistov, ki je štela 18 mož. Na meji je pričakal naše plezalce odposlanec graških alpinistov, katerih gostje so bili.
Naslednji dan so naši alpinisti odpotovali v gosko skupino Gesause. Tega dne se je vreme spridilo in pričel je padati trajen dež, ki je s presledki padal ves teden. Kljub temu, da je plezanje po mokrih stenah in v dežju ne-
izvedli
prijetno in tudi nevarno, so
f.....J. , ......... ................ naši alpinisti sorazmerno precejšnje
šanju in športni vrednosti njegovih število vzponov. Več navez je preple-
zalo kaminsko smer v Heindekortur-mu, poleg tega večinoma v dežju pa še smeri Pfaunl-Maischberger in Jahn-Zimmer v Hochtoru ter smer Zimmer v Festkoglu. Najtežja plezalna tura pa je bila vsekakor raz Rosskuppe, katerega je preplezalo kar 7 navez. Ta raz je zelo strm in izpostavljen ter je doslej terjal že več smrtnih žrtev. Plezalci so se povzpeli tudi na Buchstein, ki leži na drugi strani reke Enns, ki teče skozi Gesause. Slabo vreme je preprečilo, da niso mogli naši alpinisti izvesti svojega namena in preple-
zati severne stene Dachla, ki je zelo strma in zelo izpostavljena plezalna tura ter je ocenjena s šesto težavnostno stopnjo. Alpinisti so si ogledali tudi gorsko pokopališče v Johnsbachu, kjer pokopujeio ponesrečence z gora.
Vsa odprava je bila organizirana na podlagi zamenjave z avstrijskimi alpinisti. Skupina avstrijskih alpinistov je na stroške Planinske zveze Slovenije 14 dni plezala v Julijskih alpah, v povračilo pa so avstrijski alpinisti omogočili našim plezalcem bivanje v njihovih gorah. Hrana v avstrijskih gorah je bila pičla.
V celoti je naša druga odprava dosegla uspeh kljub slabemu vremenu in so naši alpinisti dostojno zastopali našo alpinistiko v inozemstvu. Zanimivo je, da so preplezali vse smeri samostojno ter niso hoteli plezati z avstrijskimi plezalci, čeprav je graško planinsko društvo dodelilo naši skupini nekaj odličnih plezalcev kot spremljevalce. Po svojih sposobnostih naši plezalci prav gotovo niso zaostajali za Avstrijci.
Deževne dni so izkoristiti naši plezalci za to, da so na ogromnih skalnih blokih v bližini koče vežbali plezalno tehniko v težkih detajlih ter so izmenjavati svoje izkušnje z Avstrijci. Pri plezanju po teh skalah je bilo opaziti, da so Avstrijci posebni mojstri pri plezanju v plateh, medtem ko so bili v plezanju preko previsov znatno slabši od naših plezalcev.
Zaradi slabega vremena je naša skupina predčasno zaključila svoje bivanje v Avstriji.
Po rezultatih Janka Muller ja je bilo vodstvo AKE in AZS prepričano, da je njegov nastop v reprezentanci zasigu-ran. Toda nemajhno presenečenje je povzročil brzojav, katerega je v četrtek popoldne sprejela AZS: »Obžalujemo (?!), toda Mullerju nismo uspeli preskrbeti italijansko vizo — ASAJ.« Vsebina brzojava je dala slutiti, da ni vzrok italijanska viza. Po obvestilih in izkustvih se je vedelo, da se italijanska viza lahko dobi v najkrajšem času, posebno v nujnih primerih v športu. V zvezi z informacijami, ki so zagotavljale, da lahko italijanski konzulat v Zagrebu takoj izda vizo, je AZS sklenila pokreniti prvič: telefonsko obvestiti ASAJ, naj vodja pota državne reprezentance prinese s seboj MuIIerjev potni list in drugič: dovoliti AKE, -da odpošlje kurirja v Zagreb, ki bo na postaji v Zagrebu iz vlaka, s katerim potuje reprezentanca, sprejel potni list in ga skupaj z italijansko vizo z naslednjim vlakom prinesel v Ljubljano. Iz telefonskega razgovora z urednikom »Našega športa« tov. Vasom Stojkovičem je AZS zvedela, da bo prisoten zadnjemu sestanku vodstva naše reprezentance, ki je bil, kakor se je pozneje izvedelo, tri ure pred odhodom vlaka. Tov. Stojkovič je obljubil obvestiti vodstvo pota, da se je AZS sama pobrigala za izstavitev italijanske vize ter da prosi, naj potni list brezpogojno prinesejo s seboj. Naslednji dan se je izkazalo, da je bilo vodstvo reprezentance o navedenem obveščeno na začetku sestanka, torej v vsakem primeru pravočasno. Kurir je odpotoval s prvim vlakom v Zagreb, kjer je pričakal na kolodvoru beograjski brzi vlak. Poiskal je vodjo pota in ga zaprosil za potni listi Vodja pota tov. Kovačič Lucijan je izjavil kurirju, da je za urgenco AZS zvedel šele v vlaku, torej prepozno in da potnega lista nima s seboj. Nato je kurir pripomnil, da tega ne more verjeti, ker je poleg posredovanja tov. Stojkoviča AZS telefonsko urgirala še preko dveh drugih oseb, tako da bi obvestilo vsaj z ene strani sigurno prispelo pravočasno. Tov. Kovačič Lucijan je takoj nato odkril karte z izjavo: »Mi nismo hoteli, da Muller Janko potuje v Italijo.« V Ljubljani je pričakal na postaji reprezentanco inž. Megušar, ki je želel pojasnilo o zadevi Mullerja za AZS. Toda njemu je zopet tov. Kovačič obrazločil zadevo z izjavo, da niso mogli dobiti italijanske vize. Ni težko dokazati, da ni italijanska viza nedostopna. Funkcionar ASAJ in novinar Milan Kovačevič je dobil italijansko vizo tekom zadnjega popoldneva, Mullerju niso mogli preskrbeti vize v treh dneh. Sicer pa to niti ni potrebno dokazovati, kakor sledi iz izjave tov. Kovačiča, da je bil sklep seje, da Muller Janko a prior! ne potuje v Italijo. To je razvidno tudi iz službenega obvestila ASAJ v dnevnem časopisju, v katerem je bil za drugega metalca diska določen Kmjajič. z letošnjim najboljšim rezultatom 43.77 m, kar je za 2.63 m slabše od rezultata Janka Mullerja, O tem je bila obveščena tudi Ljudska pravica dan pred prihodom brzojava, v katerem ASAJ obžaluje, da ni mogel dobiti vize. Vsi ti momenti pričajo, da je bil potni list namenoma »pozabljen« v Beogradu.
Sedaj se vprašamo, zakaj je bilo potrebno Mullerju potrditi rezultat, če je ASAJ že vnaprej določil, da cm v nobenem slučaju ne pride v poštev za držav, reprezentanco? ASAJ razen tega potemtakem tudi ni imel vzroka poslati brzojav, v katerem tako »obžaluje«.
Ce je vodstvo ASAJ imelo nek poseben vzrok, kateri bi opravičeval MuIIerjev izostanek iz reprezentance, bi to lahko odkrito, pošteno in naravnost javilo upravi prizadetega kluba odnosno AZS in ne bi zapadlo v tako očitno nasprotje. Razumljivo je, kaj pomeni za enega mladega in talentiranega tekmovalca kot je Kmjajič, ki je slovenskim športnikom zelo simpatičen in med njimi zelo priljubljen, videti svetovno znane metalce Consolinija in Tossija. Vendar to ne zmanjšuje kri-
Nadaljevanje na 4. strani
LESTVICA ŠESTORJCE MAJBOLJŠ1H na IV. evtopskem atletskem prvenstvu 1950 v Bruslju
FINALE MOŠKI 100 m:
200 m:
400 m:
800 m:
1500 m:
5000 m:
10000 m:
110 m ovire:
400 m ovire:
višina:
daljina:
troskok:
palica:
krogla:
disk:
kopje:
kladivo:
3000 steeple: 4 X 100 m:
4 X 400 m:
10 km hoja: 50 km hoja: maraton: desetoboj:
ZENSKE 100 m:
200 m:
30 m ovire:
višina:
daljina:
krogla:
disk:
kopje:
4 X 100 m: petoboj:
Bally (Fr.) 10,7 Shenton (Ang.) 21,5 Fugh (Ang.) 47,3 Parlett (Ang.) 1:50,5 Slijkhuis (Niz.) 3:47,2 Zatopek (CSR) 14:03,0 Zapotek (CSR) 29:12,0 Marie (Fr.) 14,6 Filiput (Ital.) 51,9 Paterson (Ang.) 196 Bryngeirsson (isl.) 732 Sčerbakov (ZSSR) 1539 Lundberg (Šved.) 430 Huseby (Island) 16,74 Consolini (Ital.) 53,75 Hytiainen (Fin.) 71,26 Strandli (Norv.) 55,71 Roudny (CSR) 9:05,4 ZSSR 41,5 Anglija 3:10.2 Schwab (Švica) 46:01.8 Bordoni (Ital.) 4;40:42,6 Holden (Ang.) 2:32:13,2 Heinrich (Fr.) 7364
Blankers-Koen (Niz.) 11,7 Blankers-Koen (Niz.) 24,0 Blankers-Koen (Niz.) 11,1 Alexander (Ang.) 163 Bogdanova (ZSSR) 5.82 Andrejeva (ZSSR) 14,32 Dumbadze (ZSSR) 48,03 Smirnitskaja (ZSSR) 47,55 Anglija 47,4 Ben Hamo (Fr.) 3204
Leccese (Ital.) 10,7 Baly (Fr.) 21,3 Lunis (Fr.) 47,6 Hansenne (Fr.) 1;50'',„„ El Mabrouk (Fr.) 3:47,8 Mlmoun (Fr.) 14:26,0 Mimoun (Fr.) 30:21,0 Lundberg (Šved.) 14,7 Lltujev (ZSSR) 52,4 Ahman (Šved.) 393 Wessels (Niz.) 7,22 Rautio (Fin.) 14,96 Olenius (Fin.) 4,25 Profeti (Ital.) 15,16 Toši (Ital.) 52,31 Berglund (Šved.) 70,06 Taddia (Ital.) 54,73 Šegedin (FLRJ) 9:07,4 Franclja 41.8 Italija 3:11,0 Maggi (Fr.) 46:16.8 Ljungreen V. (š%’.) 4,43.25 Karvonen (Fin.) 2:32:45,0 Clausen (Island) 7297
Sečenova (ZSSR) 12.3 Sečenova (ZSSR) 24,8 IDyson (Ang.) 11.6 Tavler (Ang.) 163 Lust (Niz.) 5,63 Točenova (ZSSR) 13,92 šumskaja (ZSSR) 42.05 Bauma (Avstr.) 43,87 Nizozemska 47,4 Crowther (Ang.) 3048
Sukarev (ZSSR) 10,7 Lammers (Niz.) 22,1 \Volfbrandt (Šved.) 47.9 Bannister (Ang.) 1:50,7 Nankeville (Ang.) 3:48,0 Reiff (Belg.) 14:26,2 Koskela (Fin.) 30:30,8 Hildreth (Ang.) 15,0 IVhittle (Ang.) 52,7 Benard (Fr.) 193 Fikejz (CSR) 7,20 Ruhi (Turč.) 14,53 Piironen (Fin.) 4,25 Grigalka (ZSSR) 15.14 Partanen (Fin.) 48,69 Eriksson (Šved.) 69,82 Dadak (CSR) 53,64 Biomster (Fin.) 9:08,8 Švedska 41,9 Švedska 3:11.6 Mikaelsson (Šved.) 46:48.2 Ljungreen V. (šv.) 4:49:28 Vanin (ZSSR) 2:33:47,0 Tannander (Šved.) 7175
Foulds (Ang.) 12,4 Hall (Ang.) 25,0 Ostermeyer (Fr.) 11,7 Ganeker (ZSSR) 163 Osterdael (Fin.) 5,57 Ostermeyer (Fr.) 13,37 Cordiale-Gentile (I.) 41,57 Ztoina (ZSSR) 42,75 ZSSR 47,5
Modrakova (CSR) 3026
Kiszka (Polj.) 10,7 Moretti (Ital.) 22,1 Larusson (Island) 48,1 Eengtsson (Šved.) 1:51,2 Taipalle (Fin.) 3:50,4 Makela (Fin.) 14:30,8 Aaron (Ang.) 30:21,6 Albanese (Ital.) 15,1 Missoni (Ital.) 53,6 Wahli (Švica) 190 Blas (Portugal.) 7.00 Nilsen (Norv.) 14,50 Silion (Fr.) 4,10 Senn (Švica) 14,95 Johsen (Norv.) 48.55 Vujačič (FLRJ) 65.84 Gubijan (FLRJ) 53,44 Stokken (Norv.) 9:13,0 Anglija 41,9 Francija 3:11,6 Cascino (Ital.) 48:45.0 Doležal (CSR) 4:55:49 Leandersson (Sv.) 2;34:26,0 Widenfeld (Šved.) 7005
Duhovič (ZSSR) 12.4 Malšina (ZSSR) 25,0 Jakuševa (ZSSR) 11,7 Knudsen (Dan.) 160 Curtet-Chabot (Fr.) 5.38 Zibina (ZSSR) 13,07 Ostermeyer (Fr.) 41,22 Nabokova (ZSSR) 41,81 Francija 48,5 Englund (Šved.) 2936
Clausen (Island) 10,8 Bjarnasson (Island) 22,1 Lewis (Ang.) 48,7 Boysen (Norv.) 1:51,4 Eyre (Ang.) 3:51.0 Posti (Fin.) 14:40,8 Popov (ZSSR) 30:34,4 Omnes (Fr.) 15,2 Vlander (Šved.) 53.9 Svensson (Šved.) 190 Nielsen (Norv.) 6,96 Ahman (Šved.) 14,48 Kaas (Norv.) 4,10 ŠarCevič (FLRJ) 14,90 Hellberg (Šved.) 47.37 Rautavaara (Fin.) 66,20 Kanaki (ZSSR) 53,09 Guyodo (Fr.) 9:17,4 Italija 41,9 ZSSR 3:15,4 Chevalier (Fr.) 49:03,0 Proctor (Ang.) 4:58:01 Gordienko (ZSSR) 2:34:37,0 Scheurer (S\'ica) 6944
Hay (Ang.) 12,5 Brouwer (Niz.) 25,0 Desforges (Ang.) ll.r Crowther (Ang.) 155 Pierrucci (Ital.) 5.34 Bregulanka (Polj.) 22.80 Matejeva (FLRJ) 40,58 Zatopkova (CSR) 41,34 Italija 48.7 Martel (Fr.) 2918
Pecelj (FLRJ) 10,8
Camus (Fr.) 22,2 Paterlini (Ital.) 48,9 Clare (Fr.) 1:51,4 Cevcna (CSR) 3:51,4 Theys (Belg.) 14:42.4 Stoken (Norv.) 30:44,8 Bulančik (ZSSR) 15,2 Elloy (Fr.) 54,3 Damitio (Fr.) 190 Hammer (Lux.) 6.92 Moberg (Šved.) 14,46 Scheurer (Švica) 4,00 Iirout (CSR) 14,89 Kormuth (CSR) 4617 Matteucci (Ital.) 64,99 Clark-(Ang.) 52.83 Schonjans (Belg.) 9:18,0 Island 43.2 Finska 3:16,6 Delanoit (Belg.) 50:22,6 Coton (Ang.) 5:03:38 Cerou (Fr.) 2:36:09 Volkov (ZSSR) 6869
Aitellt (Fr.) 12.5 Duhovič (ZSSR) 25.5 Gokielll (ZSSR) 11,8 Coichen (Fr.) 150 Erskine (Ang.) 5.29 Radosavljevič (FLRJ) 12,73
Veste (Fr.) 37,86 Kelsbv (Dan.) 40,25 Jugoslavija 49,8 Saether (Norv.) 2870
V. Harangozo zmagovalec mednarodnega
namiznoteniškega turnirja v Opatij
Opatija, 17. sept. Od četrtka do dai^s je bilo tu II. mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo poleg A in B ekipe Jugoslavije pet inozemskih ekip: Avstrija z 2 igralcema in 2 igralkami, Anglija in Nizozemska s po 2 igralcema ter Švedska A in B ekipa. Namesto Italije, ki je v zadnjem trenutku odpovedala sodelovanje. se je tekmovanja udeležila Zahodna Nemčija s 3 igralci. Jugoslavijo je zastopalo 8 članov, 30 članic in 32 mladincev. Nosilci skupin pri članih so bili Just (Avstrija), V/eber (Anglija), Dolinar (Jugoslavija), Bednar (Avstrija), V. Harangozo (Jugoslavija).
V polfinalnem srečanju posameznikov je Dolinar premagal Uzorinca 3:0 (21:18, 21:13, 21:19), V. Harangozo pa je z lah-
koto nadvladal nerazpoloženega Vogrinca 3:0 (21:8, 21:15, 21:10). Po zelo lepi in razburljivi borbi je Harangozo v finalu premagal Dolinarja 3:0 (21:8, 21:10, 21:7) in tako osvojil naslov mednarodnega prvaka Jugoslavije za leto 1950. Bivša svetovna prvakinja Pritzi (Avstrija) je pokazala veliko znanje, izkušenost i» sigurnost v obrambi ter je osvojila letošnje prvenstvo med posameznicami z zmago v finalu nad svojo rojakinjo Wer-tovo 3:0 (21:14, 21:17, 21:17).
V finalu n^oških parov sta V. Harangozo in Dolinar premagala Gabriča in Bajiča 3:0 (21:19, 21:13, 21:16), čeprav sta nudila močen odpor izkušenim reprezentantom. prvenstvo ženskih dvojic pa sta osvojili Pritzijeva in Wertova z zma-
go v finalu nad našo dvojico Čovič— Urek 3:0 (21:9, 21:14, 21:10), dočim je dvojica V. Harangozo-Pečnikova v mešanih parih premagala v finalu dvojico Vo-grine-čovičeva 3:0 (21:18, 22:20, 21:15).
V	tekmovanju mladincev je zmagal Markovič (Spartak), ki je v finalu premagal Kosmača (Enotnost) 2:0 (21:18 in 21:15). prugo mesto slovenskega mladinca je lep uspeh.
V	ekipnem tekmovanju za »Jadranski pokal« sta obe ekipi Jugoslavije dosegli velik uspeh, ker sta se plasirali v finale, in sicer Jugoslavija A z zmagama nad Švedsko B 3:0 in Avstrijo 3:1, Jugoslavija B pa z zmagama nad Avstrijo 3:1 in Anglijo 3:1. Danes pa je Jugoslavija A premagala Jugoslavijo B 3:0 in osvojila prvo mesto.
Trento 82:65
Ztyreb, 17. sept. Na. stadionu v Ma-
?■ Zvezno nogometna liga
Hajduk : Sarajevo 2:2 (1:0)
Split, 17. sept. Danes je bila tu prvenstvena nogometna tekma med domačim Hajdukom in moštvom Sarajeva, ki se je končala neodločeno 2:2 (1:0). Gole so dali: za Hajduk Vidjak v 30. in Vukas v 49. min., za Sarajevo pa Konjevod v 74. in Zigman v 79. min. Pred 11.000 gledalci je sodil Kranjc iz Zagreba precej nesigurno.
Tekma je bila tipično prvenstvena, zelo hitra in živahna. Na obeh straneh je bilo videti dobre kombinacije, vendar se napadalci obeh moštev niso znašli pred nasprotnikovimi vrati in zaradi tega niso mogli doseči več golov. Napad Hajduka je igral danes v nekoliko spremenjeni postavi in sicer z mladim Krstulovičem v sredi in Arapovičem na levem krilu. Domače moštvo je bilo v prvem polčasu nekoliko boljše, dočim
je bilo v drugem delu neučinkovito, kar velja posebno za Vukasa in Mato-šiča, ki sta zastreljala nekaj sigurnih priložnosti. Pri Hajduku so se odlikovali Broketa, Luštica in Arapovič, pri Sarajevu pa Brozovič, Mantula, Konjevod in Zigman.
Budučnost : Dinamo 0:1 Partizan : C. zvezda 2:1 (1:1)
Crvena zvezda	12	9	2	1	3:12	20
Hajduk	12	6	6	0	18:19	IS
Partizan	12	8	1	3	25:14	17
Dinamo	12	4	4	4	13:15	12
Sarajevo	12	4	3	5	18:20	11
BSK	12	3	5	4	14:17	11
Naša krila	12	4	2	6	13:15	10
Lokomotiva	12	2	4	6	21:17	8
Budučnost	12	2	3	7	9:20	7
Spartak	12	1	4	7	9:20	6
Sl. Zvezna nogometna ligo
Proleter : Napredak 3:1 (1:1) Sloga : Metalac 1:3 (1:1) Podrinje : Vardar 2:2 (1:1)
Železničar : Odred 1:0 (0:0)
Sarajevo, 17. sept. Današnja nogometna tekma II. zvezne lige med domačim Železničarjem in ljubljanskim Odredom se je končala po obojestransko slabi igri z zmago domačega moštva 1:0 (0:0), Gol je dosegel Aca Petrovič, sodil pa je Stefanovič iz Beograda.
Proleter : Napredak 3:1 (1:1)
Osijek, 17. sept. Danes je tu Proleter v enakovredni igri premagal Napredak iz Kriševca 3:1 (1:1) in tako osvojil obe točki. Gole za domače moštvo sta dala Rupnik 2 in Zekič 1, za Napredak pa Jagodič. Tekmi je prisostvovalo 7000 gledalcev.
NACIONALNA LIGA
Rudar je igral neodločno
Zanimivost tretjega kola Nacionalne lige je bila ta, da so se srečali tudi člani, ki so v vrhnjem delu lestvice. Medtem ko se je tekma med Radničkim in Dinamom končala neodločeno, je Zagreb premagal Velež z 2 goloma razlike. Uspeh je dosegel tudi Rabotnički, ki je igral z Milicioner-jem neodločeno. Od slovenskih predstavnikov je bil tokrat uspešen le Rudar, ki je igral s Sutjesko neodločeno, medtem ko je ljubljanski Železničar podlegel Borcu. V četrtem kolu so na sporedu tele tekme:
“ Dinamo : Velež, Milicioner : Proleter, Borac : Sutjeska, Zagreb : Rudar, Rabotnički : železničar, Radnički : Šibenik-
Sloga	15	8	3	4	32:12	19
Borac	15	7	3	5	31:12	17
Podrinje	15	5	7	3	20:15	17
Napredak	15	6	5	4	22:19	17
Odred	15	6	4	5	21:13	16
Proleter	14	6	4	4	20:20	16
Vardar	14	6	3	5	21:11	15
Kvarner	14	5	4	5	25:23	14
Metalac	15	6	2	7	18:18	14
željezničar	14	5	4	5	17:27	14
11. oktobar	14	0	1	13	10:61	1
Horac : Železničar 2:0
(2:0)
Borac: Djurid, Laco, Ramič, Spaho, Ivaniševič. Jovanovič, Jurič, Mastela, Tešanovič, Pajazatovič, Mičevic Železničar: Ukmar, Sočan, Trtnik, Čebulj, Pilej, Konic, Vertelj, Kompoz; Gvardjančič, Dobnik, Stiskovski.
Na stadionu ob Tyrševi cesti je bila danes prvenstvena tekma med Borcem iz Banje Luke in domačim Železničarjem. Po nekoliko boljši igri so zmagah gostje z rezultatom 2:0 (2:0).
Tekma je bila posebno v prvem polčasu zelo živahna, medtem ko je bilo pri obeh moštvih opaziti pomanjkljivost. v tehničnem znanju. Situacije na igrišču so se hitro menjavale, vendar so eni in drugi napadalci zapravili več lepih priložnosti za dosego gola. Gostje so prišli v vodstvo že po prvih minutah igre po Tešanoviču. Naslednjih 20 minut so pripadale domačinom, ki so si ustvarili rahlo terensko premoč. Toda začetne uspele prodorne akcije Železničarjev so se vselej končale neuspešno; premalo odločnim napadalcem je čvrsta in zanesljiva obramba gostov z lahkoto odvzemala težko priborjene žoge. V zadnjih minutah so pobudo ponovno prevzeli igralci Borca, ki so po krivdi obrambe postavili končni rezultat. Gol je dal Pajazatovič.
Po odmoru je igra popustila na zanimivosti. Gostje si niso več prizadevali, kajti prepričani so bili v svojo zmago, katero jim neučinkovit nasprotnik ni mogel več ogrožati.
Pred ,800 gledalci je dobro sodil Epert iz Zagreba.
Zagreb : Velež 2:0 Šibenik : Proleter 1:1 Sutjeska : Rudar 2:2 Dinamo .-'Radnički 0:0 Rabotnički : Milicioner 2:2
Radnički	14	3	5	1	47: 8	21
Dinamo	14	6	7	1	25:10	19
Zagreb	14	7	4	3	22:14	13
Velež	14	8	2	4	25:16	18
Borac	14	6	5	3	23:13	17
Milicionar	14	7	3	4	19:17	17
Proleter	14	4	5	5	12:!9	13
Rabotnički	14	4	4	6	15:25	12
Šibenik	13	4	2	7	16:22	10
Rudar	14	4	1	9	12:33	9
Sutjeska	13	2	4	7	9:20	8
Železničar	14	2	0	12	6:34	4
Nadaljevanje s 3. strani, vico ASAJ, da ni vzela s seboj tudi Miillerja, našega metalca diska št. 2. Kolikokrat so poleg nastopajočih potovali v inozemstvo še takozvani spremljevalci, bilo to preštevilni funkcionarji ali pa takozvani rezervni tekmovalci — konkretno na Dunaj 5, v Bruselj 8 itd.
Slovenska športna javnost se upravičeno sprašuje, koliko časa bodo forumi v Beogradu delali takšne prekrške, ki ne le. da slabijo medsebojne odnose, temveč tudi ovirajo razvoj ter dušijo voljo klubom in posameznikom. Ne gre tukaj za to, ali je prizadet Mtiller Janko, ali kdor koli drug, temveč gre za principielna vprašanja v
Prvenstvo Slovenije v nogometu
Zmage Šavorltov
V	tretjem kolu prvenstvenega tekmovanja Slovenije v nogometu je dosegel najlepšo zmago Korotan nad Miličnikom. Železničar iz Nove Gorice je v Ptuju premagal z visokim rezultatom domačo Dravo. ‘Zmagi Kiadivarja nad Soboto ter Krima nad Proletarcem sta obdržali oba favorita še vedno na dosedanjih mestih, s čimer se položaj v vrhnjem delu lestvice bistveno ni spremenil. Hud poraz je doživel Odred II v Mariboru, kjer ga je premagal Branik. Rezultata tekem Arrigoni : Nafta ter Gregorčič : Železničar (Mrb.) ob uri poročila še nismo prejeli, ostali rezultati pa so naslednji:
Kladivar : Sobota 3:1 (2:1) Korotan : Miličnik 4:0 (2:0)
Krim : Proletarec 3:1 (1:1)
Drava : Železničar (NG) 2:8 (1:3) Branik : Odred II 7:0 (7:0)
Kladivar : Sobota 3:1 (2:1)
V	prvenstveni tekmi III. kola SIo-enske lige je danes v Celju domači
Kladivar. zahvaljujoč odličnemu vratarju, dobil obe točki. V prvem polčasu, kjer je bila Sobota v rahli premoči, je Kladivar iz kazenskega in direktnega strela prišel po Dobrajcu v vodstvo. Gostje so rezultat takoj izenačili. Kmalu za tem je Posi-nek zastreljalj gotovo priliko, toda napako je takoj popravil in nekaj minut kasneje povedel Kiadivarja v vodstvo. Drugi polčas je pripadal boljšim Celjanom. Po lepem golu Firma je Kladivar obdržal rezultat, ki se do konca igre ni spremenil.
Sodil je Perko iz Ljubljane pred '000 gledalci zelo dobro.
V	predtekmi je mladina Kiadivarja zasluženo, v zelo slabi igri izgubila proti zagrebškemu Jedinstvu s 5:0 (2:0).*
Korotan : Miličnik 4:0
Kranj, 17. sept. Današnja nogometna tekma med Miličnikom iz Ljubljane in domačim Korotanom se je končala z zmago domačinov 4:0 (2:0).
To je bila ena tistih nogometnih ekem, ki jih je treba z vso odločnostjo pregnati iz nogometnih igrišč. Ko je moštvo Miličnika prejelo gol \ prvih minutah igre, so njegovi igralci pričeli s surovo igro. Prišlo je do medsebojnih obračunavanj tako, da 'o bili 3 igralci (2 od Miličnika in
eden od Korotana) izključeni. Tekni je bila podobna bolj rugbiju kot pa nogometu. Sodnik Brumenšek ni bil kos položaju na igrišču. Gole so dali Božič 11. in tja čič. IT.
Železničar (N. G.) : Drava 8:2
Ptuj, 17. sept. Danes je na skrajno slaben igrišču domača Drava doživela ponovno hud poraz v tekmi proti Železničarju iz Nove Gorice. Tekma se je končala z rezultatom 8:2 (3:1). Gostje so zasluženo zmagali, toda rezultat je po krivdi ožje obrambe previsoko označen. Gol za Dravo je dal Berlič, drugi pa je bil avtogol. ‘
V predtekmi sta se srečali v prvenstveni tekmi pionirski moštvi Drave in Železničarja iz Maribora, ki se je končala z neodločenim rezultatom 1:1.
Krim : Proletarec 3:1 (1:1)
Na igrišču Krima je bila odigran” prvenstvena nogometna tekma med Proletarcem iz Zagorja ter domačim Krimom. Zmagal je Krim z rezultatom. 3:1 (1:1). Tekma je bila v prvem polčasu živahna in lepa, v drugem polčasu pa je bila surova.
Začetni udarec je imel Proletarec, ki je takoj navalil na vrata Krima ter je le odlični vratar Slevc preprečil, da niso gostje prišli v vodstvo. V 13. minuti je Krim izvedel več prodorov. V 28. minuti je prišel Krim po Buncu v vodstvo. Sedem minut pozneje je bil za goste uspešen Vipotnik. Po odmoru si je Krim polagoma ustvaril terensko premoč ter za. čel smiselneje napadati vrata gostov pri čemer je Nagode I. s strelom z glavo povišal na 2:1. Po leni kombinaciji je Podobnik zadnjič potresel mrežo.
Ob koncu tekme je desni branilec Proletarca »knockoutiral« Krimovega igralca. Rota. Le igralcem Krima in rediteljem se je posrečilo, da so preprečili pričakovan pretep.
Sodnik Čeh iz Jesenic bi z malo več avtoritete lahko preprečil nešportno vedenje.
Slovan : Odred II. 13:0
Na stadionu eb Tvrševi cesti je bila včeraj nogometna tekma med mladinci Slovana in Odredom. Zmagali so požrtvovalnejši igralci Slovana z neverjetno visokim rezultatom 13:0 (5:0). Gole so dali Kamnikar 4, Šebenik II in Dimic po 3, Oplotnik, Šebenik I in Pičulin po enega.
Za katastrofalen poraz je odgovorna predvsem obramba, ki je popolnoma odpovedala.
Zagreb
17,
ksimiru je bil danes pred 800 gledalci povratni atletski dvoboj med domačim atletskim društvom »Zagreb in italijanskim moštvom »Trento«. Srečanje se je končalo z zmage zagrebških atletov 82:65. S to zmago >o se atleti Zagreba uspešno revan-žirali za prvi minimalni poraz v Trentu, kjer so izgubili z 82:83 točk. Zaradi deževnega vremena niso bili doseženi boljši rezultati.
40DB07KA
Mariborski Polet premagal prvaka Italije
Maribor, 17. sept. Včeraj je domače moštvo Poleta igralo mednarodno ndbojkaško tekmo z italijanskim klubom, prvakom Italije, Roburom Ravenne. Domači so zasluženo zmagali z rezultatom 3:0 (16:14, 15:9. 15:5).
Metlika
Enotnost II. : Kamnik 3:2
Kamnik, 17. septembra. Odbojka si v Kamniku pridobiva vedno več prijateljev, kar je pokazala današnja tekma za prvenstvo slovenske lige med SSD Kamnikom in Enotnostjo iz Ljubljane. Občinstvo je živahno nagrajevalo izredno borbenost in tudi tehnično igro obeh moštev.
V predtekmi so v okviru športnega tedna igrale mladinke Enotnosti in SSD Kamnika. Enotnost je zmagala 3:0 (15:12, 15:8, 15:11). Mladinke Kamnika so pokazale lep napredek, kar je nedvomno zasluga sistematičnega treninga. Pri tekmah z boljšimi nasprotniki pa si bodo pridobile potrebno rutino.	Žvokelj' Janez
Meftmetma prvenstva evropskih Mav
Polje, 17. sept. Danes se je začelo tekmovanje za sindikalno prvenstvo v odbojki. Med drugim je bila odigrana tudi tekma med moštvom bolnice in kolektivom Ljubljana (nleskariev). — Tekma, ki pomeni ognjeni krst za mlado moštvo bolnice, se je končala z zasluženo zmago bolničarjev 3:0 (15:1, 15:7. 15:9). Hkrati je bila to tudi prva tekma na novem igrišču bolnice, ki je bilo zgrajeno s prostovoljnim delom.
Unzicher je odigral v Mariboru simultanko
Maribor, 16. sept. šahovski prvak Zahodne Nemčije mojster Unzicker je v soboto zvečer odigral v hotelu Orel simultaiko z mariborskimi šahi-sti na 40 deških. Po 4 uri borbi je zmagal z rezultatom 25.5 : 14.5. Dobil je 17 partij, 17 partij je remiziral 6 pa jih je izgubil.
Slovan : Železničar 1:1
V	prvenstveni nogometni tekmi so se pomerili pionirji Slovana in ljubljanskega Železničarja. Tekma se je končala neodločeno 1:1.
Podgorica : Sava 7:2
V	Podgorici pri Ljubljani je v prijateljski no-gometni tekmi mladinsko moštvo Podgorice premagalo moštvo Save (Nove Jarše) z rezultatom 7:2 (4:1).
Svetimi rataKfni pruabi
v Zagreba
Švedska : Jugoslavija 8:4 (5:1)
odnosu in postopku ASAJ napram nižjim športnim organizacijam, ki se v današnji fizkulturi morajo reševati na sodoben način.
Dolžnost AZS In FZS je, da preko FISAJ zadevo popolnoma razčisti, ker to ni na žalost prvi in osamljen primer nepravilnega postopanje ASAJ. Cas je že, da s takimi izpadi enkrat za vselej končamo.	O. N.
Zagreb, 17. sept. Tu je bila danes odigrana rokometna tekma med reprezentanco Jugoslavije in svetovnim prvakom Švedsko, ki je .zmagala 8:4 (5:1). Tekmo je izvrstno sodil avstrijski sodnik Steiner iz Celovca, prisostvovalo pa ji je na igrišču Zagreba nad 8000 gledalcev. Reprezentanci sta nastopili v naslednjih postavah:
Švedska: Nilsson, Larsson, Schon-berger, Kjellman, H. Olsson, E. Ols-son, Henriksson, Akerstedt, Andersen, Syunnesson, Johansson.
Jugoslavija: Kralj, Dernikovič. Sav_ nik, Perič, DaSovič, Dvornik, Dolenec, Jaklinovič, Kampič, Babič (Ma-dbvski), Marold.
Strelci: Akerstedt 3. Svunnesson. Johansson, Larsson, Andersson in Henriksson po enega za Švedsko, za Jugoslavijo pa Kampič 2, Dolenec in Dvornik po enega.
Gledalci te mednarodne prireditve niso zapustili igrišče razočarani. V telo lepi tekmi, ki je bila polna dobrih akcij, je zmagala precej boljša 'švedska ekipa, ki bi lahko dosegla Še višji, rezultat. Švedski uspešni taktiki, 7 igralcev v napadu, 7 igralcev v obrambi, so se naši rokometaši zelo labo zoperstavili. Obramba gostov je bila posebno dobra, tako da se je ;<aš napad težko prebijal do nasprotnikovih vrat. Vsi švedski igralci odlično obvladajo žogo in so v zelo dobri kondiciji, katera manjka našim igralcem, tako da niso mogli do konca izdržati ester tempo igre.
Enotnost : Slovan 4:0
Na igrišču Slovana je ženska ekipa Enotnosti v prijateljski tekmi premagala Slovana z rezultatom 4:0 (3:0).
Državno prvenstvo v dviganju uteži
Sarajevo, 17. sept. Na III. državnem prvenstvu v dviganju uteži je sodelovalo 25 tekmovalcev iz ljudskih Republik Srbije, Hrvatske, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. V ekipnem plasmanu je osvojila prvo mesto Srbija s 15 točkami pred Slovenijo 10, Bosno in Hercegovino 9 ter Hr-vatsko 2 točki. Tekmovanje je bilo v olimpijskem troboju. Državni prvak; za leto 1950 v posameznih kategori jah so postali: bantam: Maleč (BiH) 247.5, peresno lahka: Kinaiz 217.5.
lahka Sarač 265, srednja: Vidakovič (vsi Sr.) 252,5, poltežke: Ušaj (Slov.) 272.5, težka: Gadžič (BiLI) 275 kg.
Če upoštevamo, da slovenska reprezentanca sploh ni imela dvigalcev v težki kategoriji, vsi ostali tekmovalci pa so večinoma mladinci -začetniki, je doseženi rezultat izredno deber. Dvig, ki ga je dosegel Ušaj re odličen ter je upravičil nade, ki mo jih stavili nanj že po republiškem prvenstvu.
Plavalci iz Del jaka pridejo v Ljubljano
Kot zadnja plavalna prireditev v letošnjem letu bo v dneh 20. in 21. 1. m. na novem plavalnem bazenu v Koleziji srečanje med reprezentancama Beljaka in Ljubljane.
Reprezentanca Beljaka bo okrepljena z znanim avstrijskim plavalcem prsnega sloga Walterjem Pavvlickom, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu na Dunaju dosegel tretje mesto. Nastopila bo tudi njegova sestra Greti, odlična plavalka prostega in prsnega sloga ter hrbtašica Maindeji.
SVEDSKA — 7. k-Ho: Djurgarden : Malmti 2:3, Elfsborg : Halsingborg 1:1, Gais : AIIC 1:2, Jenkoping : Degerfors 5:2, Raa : Norrkoping 2:0, Oerebro : Kal-mar 0:1. Lestvica: Malmo 13, Degerfors, Raa in Elfsborg po 10 točk itd.
ITALIJA — 2. kolo: Atalanta : Napoli i:2, Fiorentina : Torino 3:3,-Internacionale : Como 4:2, Juventus : Triestina 2:2, Lucchese : Pro Patria 0:0, Novara : Bologna 1:2, Padoa : Lazio 2:0, Roma : Palermo 1:2, Sampdoria : Milan 1:2, Udinese : Genoa 1:0. Lestvica: Palermo, Milan in Bologna 4 točke itd.
BELGAJA — 3. kolo: Berchem : Be-erschot 3:2, FC Lieges : Beringen 8:3, Tilleur : Antvverpen 2:1, Racing (B) : SC Charleroi 4:2, La Gantoise : Racing
(M) 1:1, Olimpic (Charleroi) : Daring 2:1, FC Malinoiš : Brugeois 3:1, SC An-derlecht : Standart 2:2. Lestvica: Racing (B) 6 točk itd.
AVSTRIJA — 4. kolo: Rapid : Au-stria 7:5, Elektra : Sturm 2:0, Vienna : LASK 3:0, ostale tekme so bile odpovedane zaradi dežja. Lestvica: Austria 6, Sportklub, Rapid in Vienna 5 točk itd.
FRANCIJA — 4. kolo: Racing : Rennes 4:2, Reims : Lille 4:3, Naiicy : Stade Francais 2:1, Bordeaux : Roubaix 1:1, Sochaux : Nice 3:2, St. Etienne : Nimes 1:1, Marseille : Strasbourg 2:2, Le Ha-vre : Sete 1:0, Toulouse : Lens 3:2. — Lestvica: Racing 8, Rennes in Strasbourg 6 točk itd.
Dobri rezultati na atletskem dvoboju Anglija : Francija
V Parizu je Anglija premagala Francijo v lahki atletiki pri moških 106:98, pri ženskah pa 58:45 točk. Rezultati — 100 m: Me Bailey (A) 10.6, Bally (F) 10.9; 200 m: Mc Bailey 20.9 (izenačen evropski rekord), Shenton (A) 21.5, Camus (F) 22.0; 400 m: Lewis (A) 48.2, Lunis 48.5, Martin Du Gard (oba F) 48.6, Wint 48.7; 800m: Parlett 1:53.4, Bannister (vsi A))	1:54.0, Hansenne
1:54.2; 1.500m: El Mabrouk (oba F) 3:49.8, Nankeiville 3:50.6, Eyre (oba A) 3:50.6; 5.000 m: Mimoun (F) 14:35.8, Ol-ney 14:53.8; 10.000 m: Aaron (oba A) 31:12.6, Mahjoub 31:38.2; 3.000 m zapreke: Guyodo 9:23.2, Lebrun 9:28.6; 110 m: Marie (vsi F) 14.6, Barckway 14.9; 400 m ovire: Whittle 53.0, Scott (vsi A) 53.0, Gross (F) 53.1; 4X100m: Anglija 41.8; 4X400 m: Anglija 3:12.6, Francija 3:15.0; daljina: Faucher 7.15 m, Damitio 7.06 m; višina: Thiam, Papa, Gallo (vsi F) 2.02 m, Paterson (A) 1.99 m; palica: Sillon 4.05 m; troskok: Bobin (oba F) 14.11 m: krogla: Savidge (A) 15.69 m; disk: Boeckel (F) 42.89 m; kopje: Den-ley 60.00 m; kladivo: Douglas 54,31 m, Clarke 50.77 m; ženske 100 m: Foulds (vsi A) 12.2, Aitelli (F) 12.3; 200 m: Hall 25.2, Cheeseman 25.4; 80 m ovire: Dyson 11.7, Desforges (vse A) 11.7, Ostermeyer (F) 11.7; 800 m: Bali 2:17.4, Hume (obe A) 2:17.7, Cavelot (F) 2:19.8; 4X100m: Anglija 47.9, Francija 48.7; višina: Tyler 1.65 m, Alexander (obe A) 1.59 m; daljina: Courtet-Chabot 5.49 m, krogla: Ostermeyer 13.24 m; disk: Oster mpyer 41.32, Veste (vse F) 38.34 m; kopje: Coates (A) 38.09 m.
Naslov prvaka Finske v deseteroboju je osvojil Makelš s 6488 točkami pred Naattijem 6429 in Eranenom 6227.
Švedska ženska atletska reprezentanca je v Helsingiirju premagala Dansko 55:41 točk, važnejši rezultati pa so bili: 80 m: Englund 12.7; 100 m: Sjostrom 12.6; disk: Engman 37.93 m; daljina: U. Gadd (vse S) 5.24 m; 4X100 m: Švedska 50.4, Danska 50.8; krogla: Olsson 12.29 m; 200 m: Sjostrom (obe S) 26.5; višina: Knudsen 1.62 (rekord); kopje: Kjelsby 40.35 m, Dahi (vse D) 38.95 m.
Nov danski rekord v skoku ob palici je postavil na atletskem tekmovanju v Skoni na Švedskem Stjemild s 4.14 m.
Na mednarodnem atletskem prvenstvu Romunije v Bukarešti so bili doseženi naslednji rezultati: 100 m: Kiszka (P) 10.7, Szebeni (M) 10.9, Kolev (B) 10.9; 200 m Szebeni 21.8, Kolev in Lupša (R) 21.9; 400 m: Banhalmi 49.2, Soly-mosi (oba M) 49.5, Podebrad (C) 49.6, Moina (R) 49.6; 800 m: Aim (C) 1:55.0, Pop (R) 1:55.8; 1500 m: Aim 3:56.3, Apro (M) 3:56.6; 5.000m: Zatopek (C) 14:39.4, Spasov (B) 15:27.4; 10 km: Zatopek 30:02,3 (pri temperaturi 45 stopinj), Christea (R) 32:02.6; HOm ovire: Krul in Tošnar 14.9; 400 m ovire: Moravec (vsi C) 54.4, Hyokyranta (Fin) 55.0; 30.00 m zapreke: Roudny (C) 9:19.4; maraton:	Teodosiu (R)	2:48:58.0;
4X100 m: Madžarska 41.5, Romunija 42.5 (rekord); 4X 400 m:	Madžarska
3:17.8; višina: Soeter 1.90 m; palica: Olenius (Fin) 4.10 m, dr. Hommonay (M)	4.10 m: troskok: Weinberg (P)
14.64 m:	krogla:	Jirouth (C)	14.85;
disk: Klics 48.06 m: kladivo: Nemeth (oba M) 58.73 m, Dadak (C) 52.39 m: kopje: Rautavaara 68.75 m, Nikinnen (oba Fin) 66.69 m; ženske — 100 m: Egri (M) 12.5: 200 m: Stock-(Vzh. Nemč.) 25.8, Egri 25.8, Ivanova (B) 26.4 (re-
kord); 800 m: Kurkki (Fin) 2:17.2 (rekord), Bacskai (M) 2:17.3 (rekord), Treybal (R) 2:18.0; 80 m ovire: Schreier (Vzh. Nemč.) 11.9, Modrachova (C) 12.3; daljina: Lohasz (M) 5.53 m; višina: Modrachova 1.53 m: krogla: Bregulanka (P)	13.50 m (rekord), Komarkova
13.09 m, Jungrova 12.52 m; kopje: Za-topkova (vse C) 45.58 m, Miklos (R) 39.42 m (rekord). Mrakova (B) 36.39m (rekord): disk: Jungrova 41.80m, Jozsa (M) 40.27 m; 4X100 m: Madžarska 49.2, Poljska 50.1, Romunija 50.4.
Na atletskem tekmovanju v Kijevu so bili poleg rezultata Zambriborca v troskoku (15.66m), Knjazeva in Braž-nika v skoku ob palici (4.15 m) doseženi še naslednji dobri rezultati — 100 m: Giljde 10.7, Golubjev 10.7, Koro-jev 10.8; 200 m: Golubjev 21.8, Petrov 21.9; 400 m: Bondarenko 50.7 (mladinski rekord); llOm — ovire: S. Popov 14.9, Denisenko 15.0; kopje: Valjman 68.69 m; kladivo: Bistavkin 50.79 m: deseteroboj: Denisenko 6.772 točk. Pri ženskah je dosegla najboljši rezultat Fokina na 80 m ovire z 11.6.
V Irski cerkev določa nogometna srečanja
Irska nogometna zveza je po pisanju tržaškega lista »II Corriere di Trieste«, ki prinaša vest »Sunday Independent-sa«. po »nasvetu« svojih cerkvenih organizacij odstopila od srečanja, ki je bilo predvideno 26. novembra v Dublinu med nogometnima reprezentancama Jugoslavije in Irske. Namesto tega bo isti dan tekma z reprezentanco Norveške.
7 plavalnih rekordov na prvenstvu Finske
Na plavalnem prvenstvu Finske je
bilo doseženih naslednjih sedem novih rekordov — 400 m pr.: Labart 5:02.1; 1.500 m pr.: Labart 20:56.1; 800 m: Ikko-nen 10:50.3; 200 m prsno: Tikka 2:46.9; 100 m metuljček: Kahkonen 1:11.5: žen-ske — lOOm pr.: Jarvinen 1:13.2; 100 m
hrbtno: Haaranen 1:24.9, dočim je na 200 m prsno zmagala Makela. s 3:11.5.
Nov madžarski rekord na 100 m hrbtno je postavil v Budimpešti Gyon-gyosi z 1:09.4, na 100 m prosto za ženske je zmagala Temes z 1:07.6, na 100 m prsno pa Litomericzkyjeva z 1:23.2.
CSR : Albanija 3:0 (1:0)
Praga, 17. sept. V reprezentančnem nogometnem srečanju je Češkoslovaška danes premagala Albanijo 3:0 (1:0).
Mitič peti na evropski teniški lestvici
Po vseh večjih letošnjih tekmovanjih v tenisu so začeli objavljati razne teniške lestvice. Po lestvici sekretarja francoske zveze Kaufmana je sedaj objavil švicarski »Šport« svetovno lestvico svojega sodelavca Edgarja iz Pariza, katera izgleda takole: L Pafty (ZDA), 2. Sedgman (Avstralija), 3. Larsen (ZDA), 4. Drobny (Eg.)	5 FJam 6-
Talbert 7. Seixas (vsi ZDA). 8. Stur-oes (Južna Afr.), 9. Savitt (ZDA), 10. Bergelin (Šved.). Lestvica žensk: 1. Osborne Du Pont. 2. Iiart. 2. Brough, 4. Todd, 5. Chaffee. 6. Baker. 7 Sco-field. 8. Fry (vse ZDA). 9. Bossi (It.), 10. B. Harrison-Hilton (Ang.). Pri moških je na 11. mestu Mullov (ZDA), na 12. pa Brormvich (Avstralija), Ed-garjeva lestvica najboljših evropskih igralcev izgleda takole:	1. Bergelin,
2. Johansson (Šved), 3. von Cramm (Nemčija). 4. Nielsen (Danska). 5. Mi' tič (FLRJ). 6. Davidsson (Švedska)
7. Washer (Belg.). 8. Cucelli (Italija), 9. Mottram (Anglija), 10. Destremau (Fr.), dočim so nekvalificirani Bernard (Fr.) Asboth (Madžarska). Mas sip (Sp.) itd. zaradi pomanjkanja re zultatov.
Danes konec kvalitetnega prvenstva Slovenije v tenisu
Nadaljevanje s 1. strani
dalinie igre brez borbe. Glavič pa je z zmagami tudi nad vsemi ostalimi mladinci dokazal, da ni niegov uspeh prvega dne v igri z Ogrinom slučajen. temveč, da je naivec napredoval in popolnoma zasluzeno osvojil naslov republiškega mladinskega prvaka za 1. 1950. Med elani je Razboršek ponovno popolnoma za-fuženo postal slovenski prvak, med članicami pa Mai-reova ni imela nasprotnice, ki bi se ii uspešneje _ zoperstavila. Klinarjeva je zasluzeno m sigurno osvojila naslov prvakinje med mladinkami. Preostale mre bodo danes popoldne od 14 do 18. ure določile ostali vrstni red tekmovalcev in tekmovalk v posameznih skupinah.
Tehnični rezultati prvega dne so
bili naslednji:
Čebular (Z. Lj.) ----- (Lj.) 6:0. 6:2
člani, I. skupina, v,
ie premagal dr Škapina . __ , in Podlesnika (Z. Lj.) 6:2. 7:5, Razboršek Banka (oba Lj.) 7:5, 6:3 m dr. Škapina 6:4, 6:4, Podlesnik pa Milavca (Lj.) 6:3, 6:4: II. skupina: Zerovec B. (Li ) ie premagal inž. Cižmana (Z-Lj.) 6:4. 6:2 in Drnovška (Lj-> 6-2, 6:3, Urbanc (Lj.) pa inž. Cizmana 6:1, 6:2; III. skupina: Rebolj (Z JSra?V ie premagal Konradija (Li.) b.j, b.,j. Osrečkegn 6:3. 9:7, Resmana J. (oba Z. Lj.) 6:4. 6:1, in Sepca (Razlag, Brežice) 6:4, 6:2. Sepec Konradija 6:2, 7:5, Osrečki pa Resmana J. 6:4, 6:3: članice: Maireovs (Lj.) ie_ premagala Mušičevo (Z Lj.) 6:0. 63) in Pirkmajerjevo (Li.) 6:0 6:1. Pirkmajerjeva pa Bakarčičevo (Lj.) 6.4, 6:4: mladinci, I. skupina: Ogrin (Li.) je premagal Borštaarja 6:1, 6:1 m Veselka (oba Z. Li.) 7:5, 4:6. 6:3, Glavič (Lj.) Ogrina 0:6, 10:8, 8:6, Popovič (Lj.) pa
Veselka 2:6. 7:5. 6:2: II. skupina: Škulj ie premagal Klemenca 8:6- o .J m Ze-rovca F (vsi Lj.) 2:6, 6:3. 6.2 mladinke: Klinarjeva ie premagala Vog-larievo (obe Li.) 6:0, 6:0.
Rezultati drugega dne so bili:
Člani, I. skupina: BenkotMilavec 6:2, 2:6 7:5, nakar je slednji predal w. o. Ražboršku in-dr. Škapinu, ki je premagal Benka 6:2. 6:0 m Podlesnika 6:2, 11:9 Razboršek.pa Čebularja 6:1, 6:2(!) in Podlesnika b:J, b:4, dočim je Čebular premagal Banka 7:5, 6:2; II. skupina: Zerovec B. je premagal Urbanca 6:2. 6:2 in Kolarja 6:2. 6:3| Kolar Urbanca 6:3, i:5 u)z. Cižmana 9:7, 6:4 in iv. o. Drnovska, ki je enako predal Urbancu m mz. Cižmanu; III. skupina: Resman J.: Konradi 6:3, 3:6, 9:7; članice: Maireova je premagala Bakarči-čevo 6:0, 6:0, Snuderlovo (Lj.) 6:0, 6:1, in Muhleisenovo 6:1. 6:0 Pirkmajerjeva Mucicevo 6:1, 6:1, Muhleisenovo 7:5, 4:6, 6:4 in Snuderlovo 6:1. 6:3, Mtihl-eisenova Mučičevo 6:0, 6:0 in Bakarči-cevo 6:2, 6:2 Bakarčič Snuderlovo 6:1. 4:6, 6:2 in Mučičevo 6:1. 6:2. Mučiceva Pa Snuderlovo 6:3. 6:2(0: mladinci, 1. Skupina: Glavič je premagal Borst-narja 6:t 6:3, Veselka 6:4, 6:3 in Popoviča 7:5, 6:2, Veselko Borštnarja 6:4, 6:2. Ogrin Popoviča 6:4, 6:4, Popovič pa Borštnarja 6:1, 6:1; II. skupina: Pucihar je premagal Klemenca 4:6, 6:3, 6:4(!) Zerovec F. : Klemenca 6:8, 6:3, 7:5, Škulj pa Puciharja 6:1, 6:4: mladinke: Golobova je premagala Kranjčevo 6:2, 6:3 in Hudobivnikovo (vse Ljubljana) 6:3. 4:6. 8:6. Klinarjeva Hudobivnikovo 6:1. 6:0. Golobovo 6:1, 6:0 in Kranjčevo 6:0. 6:1, Voglarjeva pa Hudobivnikovo 6:1, 6:0 in Kranjčevo 6:1. 6:0.

Stran ^
Tisk tiskarne »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo In uprava Ljubljana, Llkozarjeva ulica — Telefon 33-85, pb nedeljah popoldne 55-22 do 26. Čekovni račun uprave št, 602.90603-16 zz Celoletna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din.