Letnik 2.
Maribor, nedelja 25. maja
Stev.
Političen list.
Naročnina znaša:
7. dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno.
četrtletno H 16‘50.
Ce si pride naročnik sam v upravnišlvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Haša prva dolžnost.
' Stoletja smo se borili, da se osvobodimo tujega, predvsem nemškega jarma. Žrtvovali smo tisoče in tisoče mladih življenj, izgubili dežele, ki jih je zasedel nikdar siti Nemec ter jih polagoma izpremenil v nemško ozemlje. Tja na Tirolsko so segale naše meje. Iz krvavega meteža svetovne vojne se je porodila naša mlada svobodna država, kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Aliiranci so priznali to našo državo ter jo sprejeli med se. Toda navzlic temu se moramo boriti za najlepše kraje naše domovine, ker grabežljivi in izdajski Italijan noče uvideti, da imamo tudi mi pravico zahtevati za prelito kri, s katero smo pripomogli antanti do zmage, to, kar nam gre.
Če bi tega ne bilo, če bi v Parizu uvideli upravičenost naših zahtev, bi nam ne bilo treba danes vzdrževati toliko vojaštva.
Vsako mlado gospodarstvo potrebuje predvsem potrebnega kapitala, da si ustvari potrebne predpogoje za zdrav razvoj. Tem bolj potrebuje to mlada država. Zgraditi si mora temelje. In tako se je naša mlada država obrnila
na svoje državljane s pozivom, naj ji pomagajo pri zgradbi teh temeljev in naj ji dajo na razpolaganje potreben kapital.
Ta kapital se bo porabil in naložil v interesu državljanov, vsaj država ni nič drugega nego velika skupina ljudij.
Država pozivlje torej državljane, naj podpišejo prvo državno posojilo, to je, naj. ji posodijo potreben denar. Vsak j zaveden državljan je takoj, ko je za- , slišal poziv naše države, izvršil svojo I državljansko dolžnost ter podpisal državno posojilo. Toda če beremo imena vseh onih, ki so podpisali državno posojilo, pogrešamo še mnogo, zelo mnogo Jugoslovanov, ki se še niso odzvali pozivu. Če pomislimo, koliko smo žrtvovali za staro. Avstrijo, koliko milijonov in koliko življenj smo žrtvovali za njo, tedaj se čudimo, da najdemo še vedno Jugoslovane, ki imajo pomisleke, če bi podpisali ali ne. Nekateri teh so mlačni, drugi nezavedni. Pozabljajo, da si s tem, če posodijo državi denar, pomagajo sebi, ojačijo svojo lastno pozicijo, kajti le v močni in urejeni državi bo srečen in gospodarsko neodvisen tudi državljan.
Zato pozivljemo vse prave Jugo-
Drago V.
Smeh.
Vedno sem bil prijatelj živalij, bodisi živih ali pečenih. Dejanje in nehanje teh or-ganičmh bitij me je vedno zanimalo. Opazoval sem mravlje, ki umetno grade svoje stavbe, rad sem gledal lastuvice, ko so posnemale matere, divil Sem se nad krasnim Orpington-petelinom na postaji, ki je bil v svoji ljubosumnosti naravnost Otelo, ter vedno pazil na svoje pisane Desdemone. Ako je rezgetal konjič*:k, sem brž pogledal pasmo. Rad sem pobožal kravco, ki se je pasla na zeleni trati.
Poznal sem vsakega ptiča po jilasn, da celo po mukanju krav sem spoznal, ali je pinegavskega ali Mftlltaiskega pokolenja.
Samo enkrat v svojem življenju sem se zmotil, hudo zmotil. Naj povem:
Bilo je pred Kakimi tremi tedni, ko sedim v prijazni kremi mestne okolice. Melanholično sem gledal skozi okence na oblačno nebo. „Nkier, nikjer toiažbe v srcu ni" sem tiho vzdihnil In res sem bil usmiljenja vreden. Kot p>ijate>i lepega vremena ter ljube narave, sem bil primoran sedeti v sebi, pribit kakor vozni red, ki »e je blestel raz stene.
V posebni sobici so se pogovarjali pri odprtem oknu trije spisarji v grozni nemščini. Služboval sem svoj čas v rojstnem kraju teh štajerskih Berlincev, ter precej razumel njihovo krasno narečje. Ce Ti tak človek pove stavek, se glasi prva beseda tako. kakor bi zalaja! kužek, druga beseda je slična krokarjevem petju, tretja smrčanju pijanca in predikat kot žvižg hripavega hlapona. Kdor nima cementiranih ušes za ta „jezik" naravnost ogluši.
„Mrpua plajpt jo eh taič, soakriša ho:t-taifl" (Maribor ostane vendar nemški, ti preklicani vrag) Komaj je možakar-peripatetikar izustil te besede, slišim pred hišo grozno, čudne glasove, ni bilo riganje ne mukanje, ne lajanje.
Tudi človeški glasovi niso bili. Zazdelo se mi je, kauor da bi v kratkih presledkih votlo grmeo, pott.ni puhal, tudi v naglih intervalih, orjaški meh.
Med temi izbruhi bngznaj kakšnega bitja je bila slišati tule<a skala čudnega mol-a. Kratkom&lo grozen koncert Preplašeni purgarji, ter jaz ž njimi so planili raz sedežev, te hiteli iskati uzrok ter izvor te čudne podoknice, i Mislili smo najpreje, je sigurno kak orjak
slovane, izpolnite svojo	dolžnost in
podpišite v teh zadnjih dneh državno posojilo.
Koroški Slovenci	mirovni konferenci.
Koroški Slovenci-begunci so odposlali po odboru koroških beguncev v Ljubljani na mirovno konferenco v Parizu obširen oklic, \% katerega posnemamo:
'lužni Korotan imenuje slovensko ljudstvo našo domovino. In to po pravici — saj j« zgodovina te jugoslovanske pokrajine, izvzemši svitlo dobo timeščenja korotanskih vojvod na gosposvetskem poljii po staroslovenskih običajih napolnjena s tugo in trpljenjem.	Plemeniti francoski narod je skusil sam na	lastnem telesu
germansko krutost in brezobzirnost, ki je ena in ista tako v Nemčiji, kakor v Avstriji. Zato smo prepričani, da bo razumeval naš obupni klic po svobodi, osamosvojitvi in ujedinjenju z državo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Navidezno premagana zmija je začela, spodbujani in ojuitaCčtia od bivšega njenega sovražnika Italije, dvigati glavo.
Za svojo zemljo in narod naš smo ti peli koroški Slovenci med vojno strahovita preganjanja, ker smo bili zvesti zavezniki in zagovorniki naših osvoboditeljev in njihovih idej, pričakujoč le od ujlh rešitve in osvoboditve izpod nemškega jarma. Baš zato so nas kot veleizdajalce Avstrije tirali v ječe, na vislice in morišče. Trpeli smo voljno. Vsi naši upi in vse naše nade bile so upi te proti zahodu:	od za-
hoda smo pričakovali naše rešitve in svobode.
A kako kruto smo se varali I Namesto pričakovane svobode in združitve naše pokrajine s kraljestvom Srbov, Hrvatov in Slo-
■ *eeBWKWcer——waw»ini—juanr n
zblaznel, ter rjove in se blazno smeje ter hrope.
In kaj vidimo? Pred hišo je*bilo vpreže-nih dvoje kiav, ki so se po svoje tej krasni nemščini smejale. Kaj tacega še nisem v svoji zoološki praksi, katera mi je še vedno ostala, doživel. Prizor za bogove: ena kravca je dvignila glavo, kakor puta, če pije, spuščala grozni ha—ha—mu, teptala z prednjima nogama ter se solzila samega orjaškega smeha. Druga se je bila iztrgala od voza ter se na glavo postavljala in v tej pozi posnemala smeh tovarišice. Toraj naj Vain povem, da me je bilo sram, da še tega nisem vedel, da se kravce tudi smejejo. Zdaj mi je mano, in za eno izkušnjo sem bogateji.
Z veselim pogledom setu meril prijazni prizor, ter se podal proti domu. V bližnjem restavracijskem vrtu jc rigal mlad osliček, ki je bil skrit za grmom „Sedaj se pa ne motim*' si mislim, ter se približam grmičju.
Moj Bog zopet prevara. B i je bivši avstrijski diplomat, ki je dvorjani! brhki natakarici. Ne grem naravi več na iim, kajti že vidim, da me zapušča moja zoološka veda.
vencev, za katero smo se neštetokrat glasno in jasno izjavili in manifestirali	na	shodih,	zapadli smo novemu	suženjstvu,	ki	je hujše	od
prejšnjega. Že bivši cesar Karol je nam Slovencem pod pritiskom političnih razmer in za-vedujoč se velikih	krivic, ki	se	nam gode,
hotel napraviti konec temu nečloveškemu tlačanstvu in nam zagotovil v svojem zadnjem manifestu avtonomijo, da	nas reši	nemškega
šovinizma. In celo nemško imperialistična avstrijska vlada, ki nam nikoli ni bila prijazna, je biia yo!je, določiti Dravo kot upravno mejo med Slovenijo in Nemško Avstrijo.
A danes? Po šestih	mesecih	končane
svetovne vojne smo koroški	Slovenci	pregnani
iz svoje rodne slovenske zemlje.
Zato pa kličemo še v	zadnjem	trenotku
vsem delegatom na mirovni konferenci, katerim je izročena naša usoda in jih rotimo: Gospodje, zavedajte se svojega dostojanstva kot razsodniki in dajte nam, kar	je našega,	—	Odbor	ko-
roških beguncev v Ljubljani.
Političen pregled.
Kritika laške politike. Pariz, 21. maja opolnoči. Auguste Gauvain napada v »Journal des Debats« izvestno italijansko novinstvo, ki hoče laško javno mnenje razburiti proti Franciji radi Nemške Avstrije, ki bi jo Francija hotela podpirati. Pravi,, da je težko razločevati, ali je kriva takšnemu postopanju neinformiranost ali slab namen. Italija se udeležuje posvetovanj v St. Germainu in v Versaillesu. Francija je bila vedno zvest zaveznik. Naj bi Lahi nikdar ne pozabili, kakšno vlogo je imela Avstrija pričetkom vojne leta 1914., ko so škodove baterije razbile Namur, ko je dunajski kabinet še trdil, da Avstrija ni v vojni z Belgijo.
Kriza v italijanski delegaciji. Milan, 21. maja. Vsled kompromisa o reškem vprašanju izstopijo zastopniki radikalne smeri Barzilai, Salandra in Salvago Raggi iz laške mirovne delegacije v Parizu. V delegacijo vstopi minister Crespi. Ministrski predsednik Orlando in minister zunanjih del Sonnino sta za gladek sprejem Wilsonovega predloga, ki obljublja Italiji za slučaj, da sprejme za Jugoslovane ugoden kompromis v Dalmaciji in dovoli internacijonaliziranje mesta Reke, dalekosežne kompenzacije v kolonijah. Nadalje je treba naglašati, da se Italiji dado garancije glede vpoštevanja njenih želja, da se ne bo v nobeni obliki vpoklicala Avstro-Ogrska k novemu življenju.
Čehi za donavsko konfederacijo ? Milan, 22. maja. „Secolo" priobčuje inteivviev s češko-slovaškim socialističnim poslancem Nemcem, ki je izjavil med drugim : „Mi nameravamo skleniti z vsemi centralno-evropskinji državami tudi z onimi, ki so nas preje zatirale, konfederacijo, ker bi moraii brez te konfederacije vsi narodi bivše Avstro-Ogrske samo vegitirati. Češki socialisti predlagajo, da bi se z Avstrijo sklenil -dogovor glede Šlezije na temelju enakih pravic za češko manjšino 400.000 duš v Avstriji in za nemško nianjšino na Češkem, ki šteje poldrugi milijon ljudi. Vsem tem manjšinam se naj dovoli enakopravnost v uradih in šolah." Ta izjava češkega vodilnega državnika in socialista za donavsko konfederacijo vzbuja največjo senzacijo.
Velike protičeške demonstracije v dunajski mestni hiši. LDU. Dunaj, 23. maja. (ČTU ) Včeraj je bila ustanovna seja dunajskega občinskega sveta, katete se je udeležilo tudi osem po čehoslovaških voliicih na Dunaju izvoljenih članov. Kot pripadniki cehosiovaške soc. dem. stianke so nosili češki člani dunajskega občinskega sveta rdeče klinčke; san,° občinski svetnik Klimeš, zastopnik čeških socijalistov, je imel rdeč-bei klinček v gumbnici. Na dnevnem rtdu je bila svečana zapiisega izvoljen!) občinskih svetovalcev. Takoj po prisegi so se piieeli veliki izgredi, izzvaii po krščanskih socijalcih in po nemški stranki nacijonaiuih demokratov. Ko je bil poklican občinski svetnik Fiaia n na glas vzkliknil: ,/Slibuji L' (Obetam !} so jeli pripadniki ime-
novanih nemških strank kričati: „Vun ž njimi Sramota! Fej ! Komaj so prisegli, že lomijo prisego!" Enaki prizori so se dogajali vselej, kadar je bil pozvan češki član k prisegi, koneč-no je prišlo do burnih demonstracij, ko je naenkrat nekdo zakiical „Oni ne slibuju, rikajn „slibovic" !" — Ko so vsi prisegli, se je pričela volitev župana. Za župana je bil izvoljen dosedanji podžupan Jakob Reumann s 187 giasovi. izid volitve je bit sprejet na soc. dem. in na čeških klopeh, kakor tudi na galeiiji z burnim odobravanjem.
Okolica Petrograda pod ognjeni en-tentnih t,.pov. LDU. Baze |, 22. maja Iz poročila britanske adinivalitete je posneti, da’ križari v Finskem zalivu 22 ententnih vojnih ladij. Francoske, kakor tudi angleške ladje so pod poveljstvom adin. Cavana. Holješeviki so proglasili zaliv petrogradski za vojni pas. Vse ozemlje južno < d 1'eterhofa je pod težkim ognjem angležkih in francoskih ladijskih topov-
Rok za nemški odgovor podaljšan. LDU. Pariz, 22. maja. (Brezžično). Nemškim delegatom je dovoljeno osemdnevno podaljšanje roka za predložitev protipredlogov. Grof Brockdorff-Rantzau je naslovil na predsednika mirovne konference, Clemenceauja pismo, ki slove: »Gospod predsednik! Nemška delegacija namerava obvestiti ahirane in asociirane vlade še o nekaterih točkah, katerim pripisuje praktičen pomen. Predložila bo torej: a) noto o teritorialnih vprašanjih na vzhodu; b) noto o Alzaciji-Loreni; c) noto o zasedenem ozemlju;d) noto o izpopolnitvi obveznosti, ki jih je prevzela Nemčija glede obnove; e) noto o načinu, kako naj se postopa odslej z vsemi vprašanji, ki spadajo v delavsko zakonodajo; f) noto o postopanju z nemško lastnino v sovražnem inozemstvu. Razen tega se izdeluje poseben re-sume pripomb, za katere daje nemški vladi povod osnutek mirovne pogodbe v svojih detajlnih določbah. Z ozirom na to, da so gori omenjena vprašanja deloma zelo težavna in zapletena ter da je bilo primemo, obravnavati jih s pomočjo izvedencev tako v Versaillesu, kakor v Berlinu, jih ni bilo mogoče obdelati vseh v roku 15 dni, ki ga je določila Vaša ekscelenca z dne
7.	maja 1917, dasiiavno si je prizadevala vsa delegacija, da v tem roku izdela in predloži kolikor mogoče mnogo not. k navedenih razlogov predlagam v imenu nemške delegacije, naj se smatra vsebina teh not za predmet razprave (v brezžični brzojavki kratek presledek nečitljiv) in naj se nam dovoli rok, kakršen je potreben za temeljitejše razmotrivanje. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, zagotovilo mojega velespoštovanja. — Grof Brockdoiff-Rantzau.« — Ciemenceua mu je odgovoril v pismu, kjer ga obvešča, da je rok podaljšan do z9. maja.
S
Dnevne novice.
Žito gre v klasje. V Vuzenici se je dogodil slučaj, da je socialnodemokratični železničar obvestil nemške roparske tolpe, naj ne pridejo z oklopmm vlakom v obiižje, ker se približujejo jugoslovanski vojaki. Pred-snočnim so prignali več teh izdajte v Maribor. To so prve posledice hujskanj, ki jih širijo mariborski Nemci, predvsem sociaino-demokratični železničarji, ki imajo razpleteno dobro zamišljeno špnpriažo na Koroškem. Prepričani smo, da so jugoslovanski socialni demokrati daleč od teh ljudi, vendar smo pa radovedni, če bodo intervenirali tudi za nekatere teh ljudij, o katerih je dokazano, da so delali roko v roki z nemškimi roparji na Koroškem.
Vsem rodoljubom iz Rogaške Slatine in rije okolice. Kogačanotn, Šmarčanom ud. se naznanja, da se vrši ustanovni občni zboi Čitalnice za Rogaš o Slatino in okolico na praznik vnebohoda, to je v četrtek dne 29- maja 1919 ob 16. uri (ob 4. uii pop) in sicer v vrini dvorani hotela „Pošta" v Rogaški Slatini. Rosel.no so porabljeni na ta pomembni ustanovni
občni zbor vsi rodoljubi iz dežele, možki in ženske in nadejamo se, da nas tudi naša inteligenca z sosednih krajev ne bode pustila na cedilu temveč, da bodo na tem ustanovnem Čitalničnem zborovanju častno zastopani vsi sloji ‘in stanovi. Vabimo tudi prisrčno naše sosede Celjane, posebno pa pevce, da nam zapojejo nekaj lepo ir« miiodonečih slovanskih pesmic, da bode naše ljudstvo spoznalo lepoto našega jezika, krasoto in milobo naše krasne in vedno lepe slovenske pesmi, da se bodemo tudi pri tej priliki medsebojno spoznali ter si začrtali jasno pot, po kateri hočemo in tudi moramo v bodočnosti hoditi.
Izgnalo je okrajno glavarstvo v Nemško Avstrijo Franca Drobnak, prejšnjega orožnika s Št. Iliu. Kakor se je izvedelo, je bil imenovani že sprejet v službo Nemške Avstrije, a se je še vedno potikal po Jugoslaviji.
Pod državno nadzorstvo se je postavilo vse premoženje Schulvereina na Dunaju, ki se nahaja v občini Sv. Lenart v Slov. gor. Nadzornikom se je imenoval dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu v. Slov. gor.
Pod državno nadzorstvo se je postavilo premoženje, poslopja, podjetja in zemljišča na ozemlju Slovenije sledečih gospodov, bivših članov prejšnjega odbora okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici: 1. Emil Weigel, gozdar, graščina Bistrica; 2. Hermann Strass-giittl, trgovec in posestnik, Slov. Bistrica; 3. Ivan Katz, gostilničar in posestnik, Slovenska Bistrica; 4. Josef Mahoritsch, gostilničar in°iiosestnik, Peklo; 5. Stefan Rudolf, posestnik, Spodnja Poljskava; 6. Engelbert Sicherl, trgovec in župan, Spodnja Poljskava,
7. Karl Sima, trgovec in posestnik, Peklo;
8. Karl Zimmer, inšpektor južne železnice v. p., Peklo; 9. Franc Steinklauber, tovarnar, Pragersko; 10. dr. Hermann Wiesthaler, notar, Slov. Bistrica; 11. dr. Oskar Orosel, odvetnik v Mariboru. Za nadzornike so se imenovali za gg. pod 1, 2, 3 gospod dr. Lemeš, odvetnik v Slov. Bistrici, za gg. pod 4, 5, 6, 7, 8, 9 dr. Jožef Pučnik, odvetnik. Slov. Bistrica, za gg. pod 10 in 11 dr. Radoslav Pipui, odvetnik v Mariboru.-
Zloglasna gostilna „Kreuzhof“, kjer se zbirajo najhujši nemški hujskači, ki kujejo načrte proti Jugoslaviji, je še vedno odprta.
Koroški begunci. Za oblačila bednim koroškim beguncem je deželna vlada dovolila prispevek v znesku 20.000 kron.
Mariborski „Sokol“ priredi v ncdcli° dne 25 t. m. peš izlet v Ruše. Zbirališče v Narodnem domu ob 1245 opoldne, odhod točno ob 13. uri. Odbor.
Žensko zborovanje v svrho ustanovitve • Slovenskega ženskega uiuštva« se vrši v pon-deijek, ‘26. t. m. ot) %20. uri zvečer v či-talniških prostorih »Nar. doma«.
Pri Posojilnici v Mariboru (Narodni doni) so prijavili na 4% državno posojilo (boni): Hranilnica v Ormožu 2O0.0UU K, Okrajna posojilnica v Ormožu zase in za stranke 96.000 K, Glavna hranilnica in posojilnica slov. goric pri Sv. Lenartu zase in za stranke 114.000 K, dr. Viktor Kac, Maribor, 10.000 K, Pavla Robič, Feliks Robič, Sonja R bič, Vladoj Robič, Radivoj Rooič, Limbuš, skupaj 3500 K, Lina Robič, Limbuš, 2000 K, Hinko Pogačnik, Ruše, 5000 K. Ernest Adamič, Maribor, 500 K, dr. Josip Ranež, Šmarje, 4000 K, Mihael Seme, Ruše, 2u00 K, Anton Sancm, Maribor, 500 K. Posojilnica Sv Ana na Krembergu 10 000 K, dr. Anton Mulej, Maribor, 1000 K, Ivan Paulšelfa Rafie> 500 K, Hranilnica in posojilnica v Limbušu 5000 K, Vincenc Jug, Podova, 4000 K, di. Franjo Lipoid, Maribor, iibOO k, Mars Robič, Središče, 20U0 k. dr, Fiaino Rosina, Maribor, 5000 K, Anton Hrovat, Maribor, 1000 K, dr Pavel Turner, Maribor, 5000 k, dr. Janko Košan, M. ribor, 3000 K, Ivan Bdi,-, Št. Jurij ob južni železnici, 30. 0 K, Frančiška Jelovšek \ Ljubnu, 5100 K, Josip Kaučič v Ljubnu iUOU K,
I auha Senice, Maribor, 2U00 K, Božena Semec, Marit-or, 2000 K, Mihael Jamšek, Maribor, 1.5<\) K, Janez Farkaš, Sv. Lovrenc, 2000 K, Ivan Weixl, Maribor, 3500 K, Jakob Verdnik v Dravtali, 5000 K, Hranilnica in po.
Mar^Jbpr, dne 25. maja i 919.
 -----------     LjMfcd-7-	_______    _______
sojilnica v Vuzenici, 10.000 K, Jrnko Košan, Maribor, 2000 K, Edvaid Vaupotič, Maiibor, 3000 K, Tončka Weix!, Maribor, 1000 K, Hranilnica in posojilnica v Vuhredu 10.000 K, Marija Pahernik, Vuhred, 10 000 K, Janez Krajnc, Maribor, 1000 K, Marica PauiSek, Rače, 1500 K, O! a Bdon, Maiibor, 5000 K, Ivanka dr. Lipoldova, Mui bor, 3000 K, Viktor Glaser, Ruše, 10.000 K, Janko Pahernik, Vuhred, 5000 K, Amalij i Verinik, Muri' or, 1000 K, lika in Iraja Mej-všek, Maribor, 1(_ 00 K. Silvija Knez in Nada Knez, Maribor, ‘2000 K, Ljudmila Šepec, Maribor, 10.000 K.
Kako je Nemka porodila — prašiča. Ta čudež se je zgodil pred par dnevi v Špilju. Zenski iz lačne nemške dežele, ki je bila na visoki stopinji nosečnosti, je menda postalo slabo, pa so jo spravili v posebno dvorano, kjer se je kmalu na to odigral čuden prizor: ženska je brez posebnih bolečin postala precej drobnejša v pasu, skozi-druga vrata pa so nesli obmejni pazniki lepo, pitano — prase. Ne vemo sicer, kaj se je zgodilo z novorojenčkom, toda mislimo si lahko, da so ga babice in botri — snedli z prav dobrim tekom. Znamenje časa!
Čudno postopanje mestnega zdravnika dr. Leonilurda. Mestni rdravnilt dr. Leonhard pošilja razno razglase n notice glede zdravstvenih zadev v liste. Čudno se nam pa zdi, da nese vse te notice najprvo v »Marburgei Zcitung". Se le drugi ali tretji dan se tudi nas milostno spomni la zgodilo se je celo, da nam je podal notico potom »Marburger Zeitung" in sicer se mu ne zdi viedno, da bi poslal v uredništvo. marveč kar v tiskarno. Zdravstveno vprašanje je vsaj po našem mnenju najvažnejše vprašanje, pri katerem ne sme igrati nacionalni moment prav nobene vloge. In čc misli dr. Leonhard pričeti veš. vati to vprašan je v nem-Škonacionalnem zmislu, se je zmotil. Danes pre težna večina matiborskega prebivalstva čita slovenske časopise. Iti prav lahko se zgodi, da veltvažna notic \ poslana potom »Marburger Zeitunga v tiska no, »e pride v časopis. Posledice morejo bi d včasih «arav«ost katastrofalne. Mi ne dvomimo o zmožnostih dr. Leonharda, vendar smo pa mnenja, da sp_Ja na njegovo niesto slovenski zdravnik, kateremu Do na srcu dobrobit vsega mariborskega prebivalstva-
Promet s karbidom. Kakor nam naznanja okrajna glavarstvo, dalo je v mariborskem politič :em okraju promet s karbidom prosto. Trgo\,em pa ki prodajajo karbid na drobno za večjo ceno kot K 3'20 in trgovci, ki vtihotapljajo karbid v Nemško Avstrijo ali pa prodajajo blago tihotapcem, se bode nadaljni obrat njihovih očrti ustavil.
„Svet“. Dne 17. in 18. t. m. se je igrala
Nušičeva drama »Svet". Občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno. »Straža" je pisala dokaj pohvalno kritiko Včerajšnja »Straža" pa priobči na enkrat popolnoma nasprotno. Kako moio sprejeti isti list dve kritiki povsem na-sproi ;i, to mi je neumljivo. Ker sem igral »Svet pod DaniL-vo režijo v Ljubljani in mi je ta c: ama dobro znana, i:o morem molčati na to, 1 ar piše kiitik v „SuažN, kajti takoj se vidi, da gra tu osebnost svojo vlogo. »Svet" se ne moic igrati srednje d bro. To bo priznal vsak, kdor pezna igro. Igra se ali precej dobro ali pa slabo. Ker se d', bro spominjam letošnje piemijere »Sveta" v Ljubljani, ki je šia popolno) »a k vragu, saj nas je kritika trgala kar po vrsti — vzrok je bil pač, ker smo Tmeli predalo skušenj — za ta sem se bal, kako bo izpadla stvar tukaj z diletanti. V Ljubijani je bila repriza pač dobra, čest tali so nam cei srbski častniki — igralci sami, ki vendar najbolj poznajo de:a svojih genijov. In ravno v ied ti ga sem se bal, da igra težko prodre, k.r srednjega prta tu ni. In glejte! Igralo se je dokaj dobro. Kako se je vsak trudil, kako je pazila sufieza, da je šla stvar hitreje, celo giadacijo so si mnogi dobro zapomnili. Jelka je igrala zelo dobro in bi jo bdiš,o v iej igri postavili poleg naše m.ade Mire Danilove v Ljubljani Nje sestra ni zaostala, manj živahna, nekoliko resna je dobro pogod: a svojo vlogo. Sčeer so pa vse dame precej dotro igrale in majhne hibe, ki jTh je
Maribor skl delavec.
morda storila ta ali ona, zatopljena v svojo vlogo niso igre motile. Matija je bil na pravem mestu, istotalco učitelj. Seveda ni bil vsak korak naštudiran in vsaka gesta, kar smo delali v Ljubljani; toda v splošnem je delo krasno izpadlo in občinstvo je bilo večinoma zadovoljno, ne pa nasprotno, kakor trdi kritik, sicer pa ni vedno občinstvo merodajen faktor Če vzamemo iz umetniškega stališča vprašam Vas, ali so .si ti ljudje prebrali Nušičev „Svet", ali poznajo globoki pomen te drame? Gotovo da ne, in nihče ne more tega zahtevati od lijih. Igralec ima popolnoma syoje polje in zastor ga leči od občinstva. On ne sme dalje in mora živeti v tem svojo novo, očinstvu neznano življenje. Sicer so bili tu diletantje, toda vsak je živel zase in stremil. Videl sem več kot sem pričakoval. Sicer pa. Le tako naprej, 'e trgajte nam to, kar smo z n*jvečjim trudom dosegli s »Svetom", le kritizirajte te požrtvovalne dame, ki morajo po dnevi v službo a noci žrtvujejo delu na odru, kar je nekaj resnega in ne samo zabava, le tako naprej, dokler ne vržete z Vašo kritiko poslednjega igralca iz odra A kdo bo potem igral ? Če mislite, da imamo v naši domovini dovolj igralcev se zelo motite in če jih takoj angažirate, jih boste težko našli. Naposled pripomnim, da je navzočim srbskim častnikom igra ugajala in to je veliko.	G.	Strniša.
H Zadnje vesti. £3
'k.A-------------------------------------     K.A
(Posebna telefonska In brzojavna poročila „Mariborskemu delavcu").
Koroška fronta.
I.DU. Ljubljana, 24. maja 1919. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: Situacijsko poročilo od 24. t. m ob 8. uri zjutraj: Na Golici smo z ognjem preprečili dvakratni poskus nemški patrulji približati se našim postojankam. Pri J*dešu, zapadno od Slov. Gradca, pri Št. Jani« in pri Sv. Magdaleni so Nemci obstreljevali naše postojanke s strojnicami, severno od Jezerskega pa z artiljerijo.
Naše severne meje.
LDU. Ljubljana, 24. maja 1919. Ljubljanski dopisni urad pOiofa k vestem, ki krožijo od snoči po na§ih listih, kakor da bi bila jugoslovanska delegacija sklenila kak kompromis glede severnih mej, ugotavljamo, da so vse te vesti neoficielne. Uradno je znano le toliko, da so bile naše severne meje v zadnjih dneh ptedmet novih posvetovanj v teritorialni komisiji, da pa odločitev še ni znana.
Vojaška zveza med Jugoslavijo in Francijo.
LDU. Berlin, 22. maja 1919. (DunKU.) »Telegraphen Union« poroča s švicarske meje, da se glasom »Agence Havas« zatrjuje, da namerava francoska vlada skleniti z Jugoslavijo vojaško zvezo.
Spomenica nemškoavstrijskih delegatov zaradi bojev na Koroškem.
LDU. St. Germain, 23. maja 1919. Dunajski koresp. urad poroča: Nemško-avstrijska mirovna delegacija je danes po majorju Bourgeois izročila tajništvu mirovnega kongresa nastopno ustmeno poročilo: Po najnovejših nemškoavstrijski delegaciji došlih poročilih je položaj na Koroškem od dne do dne opasnejši, tako za deželo samo, kakor tudi za red v Srednji Evropi.' jugoslovanske čete na eni strani in koroško prebivalstvo In narodna obramba na drugi strani so vsled krajevnih prepirov, glede katerih se ne more ugotoviti odgovornost, prešle k novim bbjfem. Ti izbruhi razburjenja, ki jih
Suuu 3
je povzročilo dolgo in tesnobno čakanje na mir, so dovedle do žalostnih, nepotrebnih posledic, da celo do obstreljevanja mesta Sp. Dravograd in njegove okolice. Ti kraji, ki so za vojne in zaradi bede, ki je nastala vsled vojne, toliko pretrpeli, so že nekoliko dni izpostavljeni jugoslovanskemu topniškemu ognju. Nemškoavstrijska mirovna delegacija smatra kot svojo dolžnost, povdarjajoč ponovno potrebo in nujno željo nemškoavstrijs-kega naroda po najhitrejši rešitvi vprašani, ki okupirajo in vznemirjajo naše javno mnenje, obrniti pozornost v Parizu zastopanih velesil na dejstvo, da se v osrednji Evropi bijejo krvavi boji, ki ogrožajo življenje in obstoj miroljubnega naroda. Tem nasilstvom pa bi se potom enostavne izjave velesil Nemški Avstriji in jugoslovanski vladi, kakor tudi onim osebam, ki so zdaj v Ljubljani na krmilu, mogel napraviti konec s tem, da se jim predoči, da je vsaki vojni postopek v neposrednem nasprotju z nameni, ki vodijo mirovni kongres, in da izidi teh napadov v nobeni smeri ne morejo dovesti do izpremembe konečne ureditve mejnih vprašanj potom mirovne pogodbe. Da se zamorejo razjasniti različna vprašanja, kr izsiljujejo konec sovražnosti, in da se uvidijo pomisleki, ki so merodajni za naše predloge, prosi nemško-avstrijska delegacija, naj tajništvo mirovnega kongresa izvoli izposlovati privolitev kongresa, da smejo kancelar in dva člana delegacije na sestanku, ki naj se določi, kakor hitro mogoče, odločilna dejstva predložiti zastopnikom, katero v to svrho določijo velesile. V očigled pravemu humanitarnemu duhu, ki veje iz tega koraka, ee nadeja Bemškoavatrijska vlada, da se bo njena spomenica blagohotno sprejela ter hitr« in	raiila.
Antanta ne odneha.
LDU far iz, 23, maja 1919. Reuterjev urad poroča: Odgovor ajiirancev na spomenico grofa Brockdoiffa dne 13. t. m. o gospodarskih pogojih izjavlja, da so omejitve glede prebivalstva, parobrodstva, blokade itd., ki so naštete v spomenici, pretirane. Nemčija si mora predo-čiti, da iz nesreče, ki se je razširila po vsem svetu in za katero nosi ona glavno odgovornost, ne more iziti brez vsake škode.
Kriza v italijanski delegaciji.
LDU Luga n o, 23. maja 1919. (DunKU.) Italijanski listi poročajo, da se pri sestanku italijanskih državnikov ni dosegel noben sporazum. Barzilai je podal svojo demisij i in Crispi mu bo sledil.
Barzilai umrl?
LDU. Pariz, 33. maja 1919. (DunKU) »Reuter« poroča iz Rima, da je umrl Barzilai,
Poslano*
V četrtek mi je slavno okraj, glavarstvo zaprlo gostilno, češ da je imela vsenemška družba pod vodstvom dra. Juriča pri meni čez pol n. č svoj parlament. Temu nasproti moram javnosti pojasniti, da pri meni od sobote dne 17. t. m., ko sem kot zaveden Slovenec prevzel gostilno, ni bilo nobe e nemške družbe. Kot Slovenec bi tega tudi ne dopustil. Pač pa so bili pri meni znani narodnjaki iz Maribora, ki morejo spričati, da je resnica, kar trdim.
Josip PetrišiČ
gostilničar.
*. Za VS£hyiriQ »Rosjanegar« je uredništva talika odgovorno, ftoukor za h rev a zakon.
Zdravnik
dr. Oliko Marin
ordinira od 19. majnifca naprej vsak dan od 11. -12. dopoldne in od 14.--16. popoldne
Elizabetne cesta št. 15, Maribor
Telefon št. 205.
V soboto 24. in nedeljo 25. inajnika 1919
Prevoz zemskih. ostankov jugoslovanskih mučenikov
Zrinstep n Mo-.
psa
takoj 45 opekarskih delavcev in 20 de-	.	.
lavk. Za hrano in stanovanje je pre-;z vsemi častmi od Dunajskega No-
skrbljeno. Zglasiti se je pri »Državnijvega mesta do položenja v grob.
posredovalnici za delo«, podružnicaj Pr6ds[aue S0 urše vsakj dan ob 18. in 20. uri, v Maribor in okolico, Stolna ulica 4. 'nedeljah in praznikih ob >/,15., 15., 18. in 20. uri
zvečer.
se sprejme
I. Mariborski hloskop
Tegetthoffova sesta.
Pozor!
Pozor!
Prva slovenska kavama! S
Pletenje, pod
layaraa,CeBW(>w^*ln nosa,ic
2
prevzame
i » Mariboru, Gosposka ul. 21 ® ■ Strojna pletarna Valburge Oman
p	Maribor, Šolska ulica 4.
Ure m birmo
priporoča
Mariborska speeifsslna delavnica za popravila ur
F. Kneser i drug
(Srajska ulica If. 5.
/51
jjj Restavracija in hotel
pri Jamra"
(hotel „Mohr“), Maribor
Izborna pristna vina. — Lepe tujske sobe.
— Najboljša jedila. — Klubova soba. — Prostoren vrt.
ti
Za obilen obisk se priporočata
Franc in Pavla JanČer.
^	(lastnik:	Gjuro pl. i/aljak)
se priporoča jugoslovanskemu ob- p< 8	činstvu.	S
Sert ferdo
importna in eksporfna trgovina
Maribor, Koroška cesta 21
prodaja po nizki ceni:
krušno moko kuruzno moko kuruzni zdrob pšenice otrobe fino toafiefno milo pralno milo ocef Uesih)
5—4
Raziiašalci časopisov
itivatidi, dobe lep zaslužek. Zglase na| se v upravniitvu ..Mariborskega
delavca".
CCTXXXXXXXXXXXXXX2
Podpisujte drž. posojilo!
mxxxxxxj cmmm
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko	u-6
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15. i Tržaška COSta (Tliester-
mrrxxrxxx^xrsnm I strasse) št. 74
I? krompir
po ceni na prodaj
4—4
N
Otvoritev kavarne!
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem 24. t. m. otvorila prenovljeno
gg-jNarodno kavarno
v lastni hiši na vogalu Vetrinjske ulice ln Glavnega trga.
Priporočam se za obilni obisk.
Leopoldina Štelcer.
0
s#
n
m
v«
O
S /2>?sšs//>2
■OMMM . t r ■
»rrar:
z	a	aanaHTonHOE
konca septembra do	Zdravilišče Rogaška Slatina konca ssepte«»i»ra.
(popreje Rohitsch-Sauerbrunn)
IMF* Nalmodemejše In naJprili«teWen®iže zdrav»ii$£e v Jugoslaviji. “I*®
P i) a za nervozne, okrepčevalne kure za krvne bolezni, za bledico (chlorose). Najboljše krepčilo za rekonvalescente po plučnih boleznih, kot bronchitis, pleuritis itd.
r
Naravni žveplenokisiogrenki vrelci. Nedosežno zdravilišče za bolezni želodca, črevesa, jeter in ledvic. Zdravilišče za bolezni presnavljanja (diabetes, debelost) in putike (arthritis urica). Moderno kopališče z vsemi hydro-meliano-terapevtičnimi procedurami. DijeteSSSen sanatorij za bolnp na želodcu, črevesu, jetrih, ledvicah in za diabetikarje pod vodstvom strokovnjaka dra. Lavriča, iz šole svetovnoznanega profesorja dra. Noordena. Vsakovrstne mineratne, saSnžns in piavalne (so-gmtfi. ferensi«© kure za kronične bolezni srca, kiimatotera-
Zdraviliška godba, zdraviliški kino, umetniški koncerti, gledališke predstave športni prostori. Veliko število moderno opremljenih hotelov in dependanc, krasni izprehodi in izleti v okolico. Za prehrano najboljše preskrbljeno. Lastna ml e k a r n a.
Prospekte razpošilja brezplačno m na vprašanja odgovarja
RAVNATELJSTVO ORSAVNiiA ZDRAViLSSČA „KO©AŠ&A SLATINA**.
**** v y.;.?^iaaaagBs
. vsa*
.amiBGSM “
••	i	-y
ir-dm Tiskovna zadrug*
Ofiffovori!' credniic Fr, Voglar.
Tiafcaroa : Karl ftftbUscb v Maribor^.