Šolsko obzorje. Iz Zagreba. Mislim, da bi bilo nepotrebno tukaj dokazovati, s kako ljubeznijo in kako pozorno slovenski bratje Hervati na vsaki korak slovenskega učiteljstva pazijo, kako odkritoserčno se pravemu napredku v domačem šolstvu radujejo in kako se sploh zanimajo o stanji šolstva svojih verlili sosednih bratov. Ravno to bi mogel terditi o slovenskih učiteljih z obzirom na naše bervaške šolske zadeve; sej smo si pač tudi že v roke bratovsko segli, sej smo pa tudi že bili eden druzemu priče, ko se je poganjalo za splošni napredek , za dobro ime naše in naših narodnih šol. Iz tega vzroka menim, da je prav, ako nekoliko besedic spregovorim, ktere so mi prišle v glavo, ko sem bral, da se o novem letu snujeta na Slovenskem dva pedagogiška časopisa in sicer dva brata v raznih oblekah, eden v nemškem in drugi v slovenskem jeziku. Naše šolske in pedagogiške razmere so še žalibog v takšnem stanji, da bi prav za prav z velicim veseljem vsaki, tudi najmanji prikazen na šolskem polji pozdravljati morali, če bi z druge strani kot skušeni zvedenci ne imeli pred očmi sedanji položaj našega učiteljstva, da ne omenjam, našega naroda. Če so že stranke sploh v političnem življenji koristne, da se misli bistrijo in nazadnje vendar prava in za narod dobro misleča stran zmaga, to bi terdili tudi v pedagogiškem obziru, na polji šolstva. Tudi til so potrebne straake, ki se v prinoipih ena od druge ločite, ali te stranke morejo le takrat koristno delovati, ako so principi, zaktere se poganjate, že dosti zreli, ali vsaj že dobro znani. Na Slovenskem, kolikor je meni tukaj znano, nasleduje učiteljstvo prav zvesto korake svojega naroda in kolikor je političnih strank na Slovenskem, toliko jihje tudi v učiteljstvu brez kacih drugih posebnih šolskih nazorov. Inkakor poznamo nemškutarje in narodnjake, ravno takobirazdelili, akožedelitimoramo, tudi učitelje na Slovenskem. Tedaj bipo logičnih mislih na Slovenskem le nemšk pedagogičen list bil zavetje druge stranke med učiteljstvom, ki se jo, kakor iz raznih časopisov ovedim, šo le v pervih in najmlajših prikaznih pokazala; kar s<5 pa stranke med slovenskim učiteljstvom tiče, bila bivsaka prikazenzelo zelo pre z god aj, terbi dobrcj reči, za ktero bi se žertvovala, veliko več škodila, kakor bi ji morebiti pri vsej dobri volji koristiti mogla. Naj tedaj le bo nemški pedagogiški list v slovenskein učitcljstvu, zanj je čas, da se svetu pokaže, pa da razdeli učiteljstvo na desuo in levo in se vidi, kdo podaja roko temu in kdo unemu. Mi radi verjamemo, da bo nemški pedagogiški list naSlovenskem všeč 1 ibe r alc u, pa liberalni bočemo tudi mi biti, liberalna straiika v slovenskem učiteljstvu more le n a r o d n a biti, ker liberalnost brez narodnosti je le gola besoda brez vsake vrednosti. Vprašamo pa mi ta liberalni nemški pedagogiški list, kteri se je že rodil, ali bo on narodne šole na domačej podlagi, korist narodnega jozika v naroduih šolali zagovarjal, ali bo on branil čast slovonskih šol pred tujim narodom, za ktori bo pisal? Ali bo ta novi list botel imeti pred očmi naš splošni položaj, v kterem že tako dolgo vzdihujomo? Ali bo sklepe našega pervega slovensk eg a učiteljskega zbora zagovarjal, ali se bo mar zanjepotezal? Prepričani smo, da nič manj, kakor to; on bo zagovarjal nasprotne misli, pa je tudi prav, da je nemški in da jo kot tak razgleda po našej domovini, kje bo pviveržencev najdel. Vsc drugo jo pa z novim slovonskim pedagogiškim listom, ki se nam pod vredništvom dozdaj dobro znanega g. Lepajneta obeta. Kader se moči narodne cepijo, mora biti že velik in tohten vzrok, posebno v času, ko svojo materijalno slabost še dobro vidimo. «Tovarš« dela že 12. let na podagogiškem polji nevtrudljivo in pogumno, pa pri vsem tem ga vidimo še zdaj v pervotnej obliki, še zdaj 3krat na mesec izhajati ne more! Novi pedagogiški list se od dosedanjega edinega slovenskega pedag. lista gntovo v glavnib načelili ne bo ločil, kolikor namreč dozdaj g. L. poznarno, tudi morebiti nemisli g. L., da je en pedagogiški list za Slovence premalo. Jaz mislim, da bi bil za zdaj en list, ki bi pogumno stal pri glavnib resolucijah slov. učiteljskega zborovanja, za naše razmere zadosten. Tako sklepam iz poprej omenjene okolnosti našega 121etnega »Tovarša« iu pa tudi iz samega učiteljskega zbora, na kteri, dasiravno je bil splošni slov enski, vendarni velikonad 200 učiteljev prišlo. Še vlada še, mlačnost simtertje med učitelji slovenskimi in dokler seta mlačnost z enim, dobrim pe da g ogišk i m slovenskim listom, pri kterem bi soglasno imele vse naše mlade in stare učiteljske moči delovati, popolnoma ne iztrebi, tako dolgo more principom sloTenskib učiteljev, le nemški list biti konkurent. Na Hervaškem imamo dva pedagogiška lista: »Napredak« in ^Školski prijatelj«; obapravita, da delata za narodno omiko le s tem razločkom, da »Napredak« zagovarja pravico sosesk do narodnih šol, a »Školski prijatelj« hoče, da soseskam šole vzame, terjih neposreduo državi izroči. Imata tedaj oba temeljito razloge, a vsak ima svojo stranko, svoje naročnike. 0 novem letu se je bil tudi tretjilist ^Prosvjeta" prikazal, pa ker je videl in izkusil, daje pri naših okolnostih dva nimata komu ene in ravno tiste reči zagovarjati, jo je brž v kotpopihal in vojke naših šolskih koles zopet nNapredku" prepustil. Videlo se je tedaj, da bi dobra reč poleg dveh reprezentantov le terpela, pa bi se zgoditi vtegnilo, da nazadnje oba zavolj prepičlega števila naroonikov nemoreta živeti. Ravno taka se zna zgoditi na Slovenskem, ako dotični gospodje svojega podvzetja dobro ne prevdarijo. Sicer bi pa želel, da imajo Slovenci dva in pa tudi še več narodnih pedagogiških glasil, in da bi vsaj enega človek pri vsakem tudi bornem podučitelju našell • Lj. T. Iz Kerškega. (Zahvala.) Blagorodni gospod c. k. namestni predsednik dr. Ljudovik vitez Gutmannsthal-Benvenuti je tukajšnji okrajni učiteljski bukvarnici podaril 156 zvezkov različnih občekoristnih in kratkočasnih knjig. Ža ta velikodušni dar v imenu vseli učiteljev kerškega šolskega okraja blagemu do- brotniku izreka naj večjo zabvalo ,, . ,. , , . odbor za učiteljsko knjižmco: K. Gašperin. J. Saje. Iz Ljubljane. Ubogim učoncem je Miklavž prinesel preteč. nedeljo v čitalnični dvorani kakor vsako leto tudi lotos od nog do glave vso zimsko obleko in jim naložil še po verbu kruba in jabelk. Katoliško društvo je z nabranimi dobrotnimi darovi in s pridnimi delavnimi rokami blagili gospa in gospodičin napravila za 100 ubožčekov — za 50 dečkov in 50 deklic obleko, ktero se jim je to nedeljo delila. G. dr. Vončina je govoril pred, g. M. M o č n i k pa po razdclitvi. Oba sta zlato zerne polagala na serce dobrotnikov in obdarovancev. »Nage obleči in lačne nasititi«, menimo, je dubro, ako store totuditakopsovani »Fortschrittfein.de«. — Lepo pomoč »Narodni Šoli« naklonili je Sokolova veselica 7. t. m. zvečer v čitalnici. Loterija, ki se je napravila iz golj prostovoljnih daril, dala je temu društvu 124 gold. za njegove blage namene. Želeti je, da bi v to prekoristno društvo hitro priteklo mnogo mnogo udov, kajti šolam je treba hitre in znatne podporel Priserčno zahvalo za prelepo pomoč 124 gld., ktere je slavno društvo »Sokol« nabralo pri svoji veselici in blagodušno darovalo ^Karodni Šoli", izreka odbor »Narodne Šoleu. — Po naj novejši štetvi je na Kranjskem 249 Ijudskih šol. Med temi je 205 Cisto slovenskih, 20 slovensko-nemških in. 15 popolnoma nemških. — Novi slovenski šolski list, ki ga bode g. J. Lapajne vredoval in izdajal, imenoval bods se »Slovenski učitelj« in bodo v Mariboru trikrat na mesec izhajal. Veljal bode 3 gold. za vse leto, za pol leta pa 1 gld. 50 kr. Naročnino sprejema g. vrednik v Ljutomeru (Luttenberg) na Štajerskem. — Novi nemški šolski list pod imenom »Laibacher Scliul-Zeitung, je tudi že na svetlem. Vrednik mu je g. Jan. Zima. Izhajal bode 10. in 25. vsakega meseca, in bode veljal po pošti na leto 2 gold. 75 kr. Obeta kaj veliko; koliko pa bode v tem za našo domače šolstvo in učiteljstvo istine, bodemo pozneje videli. Prihodnje leto tedaj učiteljem ne bode manjkalo dušne hrane. Vsak jo bode lahko zbiral prav po svojem okusu. — Novo učiteljsko društvo pod imenom »Krainisclier Lehrerverein, se je vstanovilo in začelo svoje delovanje v duhu novih šolskih postav (?). V vodstvu so izvoljeni g. g. pl. Gariboldi za pervomestnika, Belar za namestnika, Z i m a za zapisnikarja in E p p i c li za blagajnika. Odborniki so še g. g. vodja Hrovat, prof. Linhart, Nedved, Eaktelj in Waldherr. Družbeni časopis bode od novega leta naprej dvakrat na mesec izhajal, in družbeniki ga bodo brezplaCno t. j. za letnino dobivali.