LETO II. BOŽIC 1949 ŠTEV. 31 i? Vsem sodelavcem, naročnikom in prijateljem želi miren in zadovoljen Božič ter srečno in uspeha __ . ___kveni liturgiji, ali ob jaslicah ali v prijetni družinski domačnosti. Vse, kar je namreč pridruženo božičnemu praznovanju in pradniku samemu, poteka iz globoke verske misli in resnice: Rodil se je Bog. Tudi rojstvo človeka je spremljano s posebnimi običaji pri vseh narodih, koliko bolj bo rojstvo Njega, ki je prišel odrešit svet in človeka. Da moremo do dna razumeti pomen vsega, kar spremlja božič, moramo iti v globino misli, da je rojstvo Boga — človeka, ki je prišel izpolnit posebno nalogo ne za sebe, temveč za druge. Ob Kristusu je prenehal stari čas in se začel no vi. Ločil je dve veliki dobi. Zgodovina je priznala to ločitev z delitvijo pred Njim in po Njemu. Vsi poskusi vnesti v zgodovino drugačno ločitev, so se dosedaj ponesrečili. Pa vendar je to tako malo v primeri z ločitvijo dveh svetov: poganskega in krščanskega. Kristus je prenovil svet k novemu življenju. Njegov nauk je točno ločil zlo in dobro, pravico in krivico, ljubezen in sovraštvo ter povdaril dobro pred zlom, pravičnost pred krivičnostjo, ljubezen pred sovraštvom, saj je šibal krivičnost in sovraštvo in zavrgel zlo, ki se je bohotilo v starem svetu. Kristus je odrešil človeka in ga dvignil v nadnaravni svet. Posvetil je družino in zakonsko vez, blagoslovil otroka in klical gorje nad onega, ki bi pohujševal . . . Kristus je rešil suženjskih vezi, ko je povedal o enakosti ljudi in socialne krivice je prištel med grehe, ki kličejo k Nebu za maščevanje in kazen. Vse, kar je zares velikega in lepega ima svoj izvor v Kristusu. V Kristusu in njegovem nauku je silna moč kakršne še ni videl svet. Je to moč kreposti in duhovne sile, ki je prerodila svet in preraja vsakega človeka, ki hoče seči po čisti Resnici in živeti v polnosti Ljubezni. Kristus je dal smisel življenju, vrnil je pomen vsakemu delu in dal mu je čast in pokazal na vrednost trpljenja. Bog je postal človek, da bi človek postal Bog. In zato je tako lep božič, praznik Luči, ki je prišla na svet, da razsvetli temo. Praznik miru in sprave . . . Praznik Ljubezni in Lepote . . . Praznik človeka Boga . . . V tej veliki misli o rojstvu Boga-človeka imajo pomen jaslice in drevo okrašeno z darili, kajenje in kropljenje domačije in prostorov, kjer živi človek, tudi miza s poprtnikom in kolači in pot v cerkev k veliki maši, razigranost sinov in hčera zbranih ob očetu in materi, veselje otrok in jasnost božičnega neba, belina s snegom pokritih gora in dolin. Vse, vse je življenje ob rojstvu Življenja samega . . . Kako malo med nami bo imelo na božič pravo božično doživetje božiča kot — nekoč doma. Tujina je mrzla in je vkljub velikim pripravam pozabila na smisel praznika. Morda bomo pred skromnimi jaslicami prižgali drobno lučko in tiho zapeli “ Sveto noč ... ”, morda niti tega ne bo. Morda se bo spomnil pri jatelj ter nas povabil na skupno praznovanje, morda bomo pozabljeni, kdo ve! Naj bo kakorkoli, misel nas ne bo zapustila, velika in sveta misel: Tudi zame, zapuščenega in ponižanega se je rodil nocoj Bog. In zato: ‘‘Oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.” “ Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje.” Zeli vsem Slovencem na britanskem otočju blagoslovljene in zadovoljne božične praznike ter sreče in uspehapolno Sveto Novo Leto 1950. Predvsem je naša želja, da bi se v društvenih pravilih usvojena načela krščanstva, medsebojne ljubezni, razumevanja in podpore ter zvestobe do naroda med nami tako utrdila, da bomo postali vzgled drugim t“- ” ^ MIR ! Želja, voščilo, in naročilo prve svete noči je to: bili blage volje in da bi nam bil dodeljen mir trdne vere, ze rešiti svet in naš narod. Velika misel ljubezni in zvest združuje in nam daje moči. V tej neomajni veri želim zadovoljen božič in srečno > vencem širom s Veta ! fci polno Novo leto 1950 UREDNIŠTVO IN UPRAVA v V ZA BOŽIC 1949 je slika božiča, pa naj bi bila kot praznovanje v množici čudovitih domačih običajev ★ ★ ★ SLOVENSKO DRUŠTVO V VEL BRITANIJI Mirko Gornik VERA JE npEŽKO je v emigraciji pisati J. o božičnih praznikih, praznikih sv. Družine. Sto tisoči so danes razkropi j enii po vsem svetu in večina je odtrgana od družinskega kroga, ki se nahaja bogsigavedi kje. Božič pa trka neusmiljeno na naša srca in nas v mislih vrača v čase tople družinske sreče ob jaslicah, drevescu, darilih, polnočnici in pesmih, ki so vlivale v naše duše mir, zadovoljstvo in moč. Danes sta izginila mir in zadovoljstvo in tudi Božič nam ju ne more dati. Toda daje nam moč, veliko moč za bodoči mir in zadovoljstvo. Božič, rojstvo Gospodovo, je neizbrisen v srcih milijonov ljudi in hrepenenje po njegovem doživetju bo zlomilo ledeni oklep, v katerega so brez-božniki okovali človeško pamet in dejanje. Ni zakona, ki bi mogel narekovati duševno razpoloženje človeka. Ni tajne policije, ki bi mogla nadzorovati tega, kar leži na srcu slehernega kristjana. Brezbožniki so lahko uničili zunanji videz, zunanje veličastje Gospodovega rojstva, s ★ ★ NEUNIČLJIVA tisoči letakov in časopisov, z rušenjem cerkva in likvidiranjem duhovnikov, niso pa in nikdar ne bodo zmogli zbrisati iz človeškega spomina prihod Božiča, na naj bo njegova pričujočnost v še takih razmerah. Božič ob polni ali prazni mizi, doma ali v izgnanstvu, pod demokratsko ali diktatorsko vladavino—je še vedno Božič. Njegov pomen ni samo v lesenih jaslicah, voščenih svečkah, potici in darilih, ki jih v brezbožnem raju ni. Komunisti v Kremlju vkljub vsej svoji vnemi niso mogli dokazati, da je njihov nauk edino zveličaven. 2e trideset let vladajo brezobzirno dvestotim milijonom ljudi, že trideset let jih nasičujejo s svojo propagando in političnimi urami, pa so le prišli do spoznanja, da je “ taktično ” boljše dovoliti delovanje'Cerkve. Sicer so jo stavili pod svojo peto in zavise cerkveni destojanstveni od kremeljske milosti, toda čemu je ta taktika sploh potrebna, ako je vera dejansko samo slepilo za ljudi. Cerkev samo sredstvo kapitalistov? Mar niso sami sebi pljunili v usta? Pravoslavna cerkev v Rusiji je orodje kremeljskih kapitalistov, državna cerkev je slepilo za “ sentimentalne.” Mar ni to dokaz, da zunanjost ne igra nobene vloge? Mar bi Tito trpel dva pokvarjenjaka—Rittiga in Mikuža ---pa patriarha Gavrila, ako mu ne bi bila potrebna taktika za občevanje z ljudmi ? In ali je morda tudi Titov poskus na ‘‘ taktičen ” način izpustiti iz zapora nadškofa dr. Stepinca tak dokaz? Kako revni so brezbožniki v svojem nauku in propagandi ! ^ H ★ JAVNO MNENJE Božič za Železno Zaveso. — Ugledni časopis “ Manchester Guardian ” se zgraža ob drobni vesti, da so učitelji ruske zone Nemčije sklenili ‘‘ vreči Jezusa iz božiča ” ; na Češkem pa da ne bodo pošiljali božičnih voščil. Ali vedo ljudje, kako surovo so v Jugoslaviji pomedli z božičnimi prazniki? Zakaj se nihče od naših ne oglasi, da bi nas boljše prikazal, svetu, da bi oznanil vse zatiranje in strah, ki so ga deležni doma? I.K. Ali moramo biti tiho, če je zapadna politika napram Titu drugačna, kot pa bi morala biti?— Cenjeni g. urednik ! G. Churchill se je 17. novembra v zunanjepolitični debati angleškega parlamenta zgražal, da je Anglija podprla na volitvah v Varnostni Svet OZN čehoslovaško namesto Jugoslavije. Obsodil je angleško podporo ruske lutke, tiranije, vlade, ki nima nikakršne pravice, da zastopa narod. čemu naši “ merodajni ” ne poskušajo razjasniti, kako je tudi jugoslovanska vlada tiranska in kako malo pravice ima, da zastopa narod? A.O. Akcije nam jel treba.—Vsa čehoslovaška poslaništva, konzulati in odposlanstva v tujini so pred kratkim prejela—z uradno pošto!—pismo Vrhovnega odbora čehoslovaškega odporniškega gibanja, ki poziva vse uradnike, da odpovedo službe in ostanejo v svobodnih deželah, kjer so sedaj, sicer utegne biti prepozno, ker jih bodo smatrali za komuniste. Kot hiter odgovor je sledila ostavka sedmih članov reparacijske misije v britanski zoni Nemčije. R.M. ZA DOBER SPOMIN Ko je narod črne gore postal nejevoljen zaradi birokracije in korupcije svojih uradnikov, je črnogorski kralj Nikola pozval predse znanega ljudskega šaljivca Ivota in ga pobaral o vzroku narodove bune. ‘‘ Kaj res ne veš ali pa se samo delaš?” je dejal Ivo kralju. “ Ne,” Je odvrnil kralj. ‘‘ če bi sam vedel, ne bi te vprašal ! ” ‘‘ Torej, poslušaj ! ” je dejal Ivo. ‘‘ S kakšno kožo so prekriti naslonjači tvojih ministrov?” ‘‘ Z volovsko,” je odgovoril kralj. “ Z volovsko ? ” se je začudil Ivo. ‘‘ Ako bi napel preko naslonjačev kožo svojih ministrov, bi se vsak naslednji spomnil njihove usode, ko bi sedel na njih mesto. Potem bi se narod gotovo ne imel več nad čem buniti ...” NEKAJ, KAR NE MORES OTIPATI Na protiverski uri v vasi govori komunist : Evo, to je palica, to je stol, to je kozarec. Vse to vidimo in moremo otipati, da se prepričamo, da je, res to. A kje je Bog? Ne vidimo ga, ne moremo ga otipati, ker ga ni.” Star kmet vstane in dč : ‘‘ Prav praviš, tovariš, tudi tebe gledamo in te moremo potipati. Vidimo, da imaš glavo, ali nie vidimo, če so možgani v njej ! ” NOVA VERA Komunizem je vera, ki uči, da je Bog Marks, Sin Lenin, Sveti Duh Stalin in Juda Iškarjot Tito Broz. NIČ SE NE jlgl STORITI! V zadnji dobi se je na anglosaškem knjižnem trgu pojavilo precej knjig ki razpravljajo o medvojnih jugoslovanskih problemih, torej o Mihajlo-viču, Titu, o kolaboraciji z okupatorji, osvobodilni vojni itd. Da omenim le Markhama, Voigta, Clissolda in Macleana. Kakor hitro pa te knjige obravnavajo probleme Jugoslavije, je jasno, da zadevajo direktno ali indirektno tudi Slovenijo in Slovence. Ali pa smo ob vseh teh knjigah, ki so jih pisali Anglosasi, dobili na knjižnem trgu knjigo, ki bi na vse gornje pisanje povedala objektivno, kaj pravi na vse to slovenski narod? To nam daje vzrok, da vprašamo merodajne činitelje, ali so kdaj mislili na ustanovitev centralne slovenske književne založbe, ki bi v zvezi z merodajnimi odseki Narodnega odbora izdajala aktuelne publikacije o problemih, ki zadevajo Slovence in svobodni svet? Jasno je. da bi moral biti cilj te založbe izdajanje publikacij v tujih jezikih in nazadnje šele v slovenskem. Uspehi ne morejo biti vidni čez noč, toda vztrajno delo skozi leta in leta doprinese del k temu. In zamudili smo spet pet let ! In sredstva? Tudi to pride na vrsto. T*t ★ ★ Za " SOCIALNI SKLAD 29. OKTOBRA ” so darovali : g. P.Jv iz Pinhoe, Exeter, £1; g. P.B. iz Wansforda 9/-; g. A.M. iz Oldhama 4/- in g. M.Z. iz St. Louisa, USA, en in pol dolarja. Vsem darovalcem topla zahvala! Naj bi njihov primer vzpodbudil tudi druge, da podpro akcijo Socialnega Sklada ! RAZGLEDI tej rubriki objavljamo članke, ki se tičejo aktualnih vprašanj. Članki smatrani kot osebno mnenje piscev in morajo biti zato podpis ani. Uredništvo POT V DIKTATURO ? J7' OX uvod naj omenim, da je “Daily Express” JuV dne 9. decembra t.l. prinesel sliko kralja Petra in kraljice Aleksandre—v maskah. V primerni družbi drugih mask tudi !! Morda ne bo dolgo, ko bomo videli kakšno njegovo sliko iz pariških zabavišč podobni obliki kot med vojno ono iz Kaira . . . Ni dolgo, menda točno pet let kasneje kot je padla ona znamenita “Vsi v vojsko maršala Tita!’ I, pa smo brali izjavo istega kralja dopisniku pariškega lista Combat. K tej izjavi zanimivo piše pariški srbski časopis “ Svobodna Tribuna ” : Kralj Peter izjavlja dopisniku pariškega lista Combat, da bi bil mogoč sporazum med njim in maršalom Titom, če se spremene sedanji' politični pogoji v Jugoslaviji. In dodaja, da ga ne bi nič odvajalo od maršala Tita, če no bi nobena stran (Titova vlada in emigracija) zavzela izključujočega stališča in če bi bile dane demokratske svoboščine. ★ ★ ★ Tako kralj. Mislim, da Njegovo Veličanstvo ne ve ali pa rado pozablja, da jugoslovanske narode loči od maršala Tita — reka krvi, ki je ni moči preplavati in da obstoja moralni zakon, ki zahteva kazen za zločine! To pa gotovo ne pomen ja, da bi se naj po vrnitvi svobode v domovino vrnil tudi stari red nasilja in korupcije, četudi je bil boljši od komunističnega—a je le vodil v komunizem ! “ Svobodna Tribuna ” pa se sprašuje na gornjo izjavo tudi pod vidikom ustavne monarhije, ki daje pravice in dolžnosti kraljem. Ustavna monarhija je namreč postavila devizo “ Kralj kraljuje, toda ne vlada.” Tako v ustavni monarhiji (kakršno je kralj Peter tako rad obljubljal !) kralj brez političnih činiteljev) (vlade, parlamenta, političnih strank) ne more ničesar storiti. Kadar pa so kralji prevzeli nase osebno odgovornost za vlado in delali svojevoljno mimo vlade, brez parlamenta in političnih strank, tedaj je bil to redno začetek—diktature. In tak pečat zopet dobiva ne samo kraljeva izjava ne samo njegovo delovanje, ampak dobiva pečat diktatorskih stremljenj, nedemokratičnega pojmovanja, pečat politične reakcije v pravem pomenu besede—vsa jugoslovanska emigracija v svobodnem svetu. Resničen demokrat se bo ob tem vprašal : kje so naši politični vodniki, kje so naše 'politične stranke, kje naši politični odbori, da na vse to molče? Niti ena politična osebnost ni ob tem protestirala. Ali vsi ti velmožje niso demokrati ali pa nimajo časti in korajže. In; celo tedaj ne, ko gre za ime in čast vse emigracije. Tretje možnosti ni. P.A. IZGOVORI ■pvAN za dnem slišimo nove izgovore, ki naj bi .L/ opravičili pred emigranti pasivnost sedanjega Narodnega odbora. Žal se v našem svobodnem slovenskem tisku vse premalo ali pa enostranko razpravlja o tem, oziroma se ljudje kratko sprijaznijo z mislijo “ že mora tako biti ”—ob tem pa prezro vsa dogajanja preteklosti, vse žrtve, vse nauke, vse vesti iz domovine, ki kličejo po akciji, akciji ... Eden takih izgovorov je, da je sedanji Narodni odbor bil sestavljen po dogovoru med tremi slovenskimi strankami, ki so zadnja dessetletja delovala v Sloveniji, da je njegova sestava bila potrjena na javni seji slovenskih javnih delavcev in da je kljub enodnevni (pravilno: nekajurni) vladi žel dokaj splošno odobrenje ljudstva. Vendar stvar ni tako enostavna. Nedvomno je pravilno, da narodni odbor sestavljajo politične osebe, izbrane iz političnih strank, katerih obstoj je gotovo bistveni pogoj demokratičnega življenja kakšnega naroda. Do tu vse prav. Toda postavlja se prvo vprašanje : ali pa zastopniki teh strank zares predstavljajo svoje stranke? Ali se niso morda medtem njihove stranke (članstvo namreč) že vstopile v Osvobodilno fronto (med okupacijo), ali niso pri tem zasstopstvu v narodnem odboru izvzete gotove struje frakcije in deli dotičnih strank, da: ali zastopniki teh strank morda ne predstavljajo le manjšino strank, kolikor je teh strank pri življenju de facto sploh obstalo, da o zastopstvu celotnih političnih taborov sploh ne govorimo? Ali ni na javni seji 3. maja 1945— popolnoma objetivno vzeto — bila zastopana le precejšnja manjšina slovenskega naroda, saj ni nobenega dvoma, da je dobila Osvobodila fronta.— tako ali tako—večinski odziv pri našem narodu (spomnite se le Gorenjske, Primorske, Koroške, štajerske, če vse drugo potem izvzamemo !). In nazadnje: kaj pa je vendar pognalo mase naroda v Osvobodilno fronto, kaj jih je naredilo sslepo verujoče, predane idejam in naukom osvobodilnih voditeljev, sposobne takšnih ekstremov, da so svoje politične in idejne nasprotnike klali in pobijali? Je morda do vsega tega dovedla samo spretna taktika komunistov (ki pa je najkasneje po laški kapitulaciji 1943 bila očita vsem !) ali londonska propaganda (in delo emigrantskih vlad ! ?)? Ali pa v bistvu vsi predvojni in medvojni vzroki? Vzroki, ki so krivi nedemokratične vladavine izpred vojne, ki niso zadovoljili najnižjih socialnih plasti našega naroda, ki so privedli do tako katastrofalnega razpada predvojne države? Stratka: vzroki predvojne politike? In vzroki medvojnih političnih kolobocij in nesposobnosti protikomunističnega tabora — v domovini in v tujini ? In če je to stvarno bilo, v kar ne dvomim, je potem mogoče govoriti o splošnem odobrenju ljudstva, o legitimacijah? (Se boste sklicevali na te legitimacije tudi čez kakšnih deset let? Ali ne bi smešno izgledalo, če bi se caristični politični voditelji sklicevali na legitimacije svojih strank izpred ruske revolucije? Ali ni slučaj gospe Kosenkine ob njenem dotiku s) to belorusko emigracijo dovolj poučen? Isto se more zgoditi slej ko prej tudi naši emigraciji). Toda na drugi strani ne moite biti nobenega dvoma, da so naši ljudje doma nad sedanjim režimom (ki so ga prej vede ali nevede sami podpirali) danes nad njim razočarani in si žele samo svobode, svobode . . . To jje mogoče ugotoviti; ni pa mogoče ugotoviti komu bi v slučaju svobodnih volitev dali svoje zaupanje. Gotovo sedanjim komunistom ne, to je jasno. Precej problematično je, kako bi pogledali one voditelje, ki so vodili predvojno politiko ... Se morda danes med trpečim narodom doma ne poraja novi kader, v trpljenju in odpovedi, ki dojema globine slovenske duše in ki bo nekoč edini merodajen govoriti v imenu svojega naroda? Ali ne bi zato kazalo vsej naši emigraciji narediti vse, da si z aktivnim delom pridobi simpatije svojega naroda in si tako omogoči dostojen povratek med narod, ki ga je preteklost pripeljala v osvobodilno gibanje, dovedla do strahotnega trpljenja in prečiščenja potem ! ? Kdor nesebično misli, kdor sploh kaj misli in kdor ne sanja o slavnem vkorakanju emigrantskih čet na belih konjih v osvobojeno domovino,—da zavladajo slovenskemu narodu in ga naučijo demokracije, ta bo našel pravi odnos do vsega preteklega, sedanjega in bodočega dogajanja doma, ta bo razumel duhovno razdvojenost slovenske emigracije; in nemožnost sporazuma na starih osnovah (pa naj se tiče Slovencev ali Jugoslavije) in bo iz vsega tega dobil nauke, napotila in konkretne delovne naloge. P. ZA LAŽJE BRANJE OB PRAZNIKIH Tito je zaprosil Amerikance za .ppsojilo. Ameri-kanec pa, ki je zadevo posredoval, jfe rekel: “Prav. Mi Vam bomo dali posojilo, toda potrebno je, da imate tudi opozicijo in ne samo eno stranko — komunistično partijo.” Tito se je začudil in dejal ; “ Saj jo imamo. Imamo štiri stranke: manjšino, ki vlada; večino, ki stradaj reakcijo, ki se nada in partijo, ki propada.” KJE SE RESUVEJO PROŠNJE Iz Amerike se je vrnil nek naš rojak nazaj v Jugoslavijo, v Titovo seveda. Vložil je prošnjo, da lahko odpre trgovino in se po nekajdnevnem čakanju odpeljal v svojem avtomobilu na minister-stvo, da pogleda, kaj je s to prošnjo. Prišel je do vratarja in ta ga je poslal v 1. nadstropje soba št. 6. do načelnika. Načelnik ga je sprejel in se takoj pričel zanimati za blago, iz katerega je imel naš Amerikanec napravljeno obleko. Ko je slišal za prošnjo, ga je poslal v 2. nadstropje št. 25 do drugega načelnika. Ta ga je sprejel in se z veliko vnemo zanimal za Amerikančeve čevlje. O prošnji pa ni imel pojma. Poslal ga je v 3. nadstropje št. 40. do tretjega načelnika. Ta je stalili oknu in z občudovanjem ogledoval avtomobil na cesti. “ Krasna stvarca, divna linija, bogsigavedi čegav je? ” je dejal. “ Moj,” je odvrnil povratnik iz Amerike. “ Pripeljal sem ga s seboj. Kaj pa j]e z mojo prošnjo?” “ Pojma nimam,” je odvrnil načelnik, “pojdite doli do vratarja in ga vprašajte.” Amerikanec se začudi in gre. Ko pride do vratarja, ga vpraša, kaj to pomeni. “Ah,” odvrne vratar, “ prvi načelnik je krojač, drugi čevljar, tretji šofer, jaz sem pa pravnik, pa so Vas sem poslali.” PETLETKE Prišel je Tito k Stalinu, pa pravi Tito: “ Kako to, da si tako slabo oblečen, tovariš Stalin, poglej mene ! ” Stalin pa mu odvrne : “ Ej, tovariš, ko boš li izvršil tretjo petletko, boš ostal tudi brez' hlač ! SLOVENSKE KNJIGE LAHKO DOBITE NA POSODO ! Ornite se na naslov : SLOVENSKA KNJIGA Dove Holes Hostel DOVE HOLES Via Stockport, Cheshire. NOVOST ZA BEGUNCE V ANGLIJI ! Oblačiti se po evropski modi v Angliji je zelo težavno vprašanje. Toda kljub temu se lahko odslej oblačite po Vašem lastnem okusu ! KRASNE OBLEKE, ZIMSKE PLAŠČE IN DAMSKE KOSTIME ročne izdelave izbranih mojstrov iz Jugoslavije, Madžarske in Grčije Vam nudi edino M. KORIBSKY, 69, HOLLY BUSH LANE, PENN, WOLVERHAMPTON, STAFFS. Obrnite se nanj in zahtevajte vzorce in cene. Na zahtevo pa Vas obiščejo tudi naši agenti neglede na oddaljenost. SIROTA V Sovjetski Zvezi vprašajo vsakega dijaka, ki konča šolo, kaj bi rad postal. Tako vprašajo prvega: “ Kdo je tvoj oče? ” — “ Stalin,” se glasi odgovor. “ Kdo je tvoja mati?” —“ Partija.” “ Kaj bi rad postal?” — “ Inženir.” Vprašajo drugega in dobijo iste odgovore, le da bi rad postal gospodarstvenik. Ko pa pridejo do tretjega, ga vprašajo: “ Kdo je tvoj oče ?” — " Stalin.” “ Kdo je tvoja mati?” — “ Partija.” Kaj bi rad bil?” — " Sirota brez očeta in matere.” Volneno perilo, čevlje, nilonsko svilo in nogavice, blago za moške obleke (od 36 šilingov za yard naprej), zdravila (streptomicin, penicilin itd.) in druge predmete pošlje po Vašem naročilu tvrdka OSTROLIN LTD., 247, H ARROW ROAD, LONDON, W.2. Vašim v Jugoslavijo, Nemčijo, Avstrijo in v druge evropske države. Cene so eksportne in naročilo se takoj izvrši. Zahtevajte cenik! Pišite na naslov tvrdke v slovenskem jeziku ! "POENEM LETU VRUDNIKU V ANGLIJI ~ “ bomo svobodno izbirali posel ”... Lojze : “Kako se je končala konferenca z NCB-jem ? ” Janez : “ Prišli smo vendar na čisto in je z obljubami, hvala Bogu, prenehal.” Lojze : “ Vendar napredek ! Kaj pa pravi ? ” Janez : “ Sedaj pa kar direktno in takoj odbija v4e, kar je preje obljubil.” PRI DELU NA POLJU. “ Ali že znaš kaj angleško? ” “ Ne ! Saj krompirja ni treba spraševati, če gre s teboj.” ( 0 CALENĐAR !950 \ Jam-ary Fcbruwy M%rch April S 1 8 IS 22 29 • 5 52 19 26 S 12 19 26 - • 2 9 IS 23 30 M 2 9 16 23 30 . 6 13 20 27 6 13 20 27 - - 3 10 17 24 - Tu 3 10 17 24 31 • 7 14 21 28 . 7 14 21 28 . • 4 II 18 25 • VV 4 11 10 25 • 1 8 15 22 • 1 8 15 22 29 - • 5 12 19 26 • Th 5 12 19 26 • 2 9 16 23 • 2 9 16 23 30 . • 6 13 20 27 • f 6 13 20 27 - 3 10 17 24 - 3 10 17 24 31 • • 7 14 21 28 • S 7 14 21 28 • 4 II 13 25 - 4 II 13 25 - • 1 8 15 22 29 • Kajr Juljr August S . 7 14 21 28 • 4 II 18 25 * 2 9 16 23 ?0 • 6 13 20 27 • H 1 8 15 22 29 • 5 12 19 26 3 10 17 24 31 • 7 14 21 28 . Tu 2 9 16 23 30 - 6 13 20 27 411 IS 25 • 1 8 15 22 29 • VV 3 10 17 24 31 - 7 14 21 23 5 12 17 26 • 7. 9 16 23 30 . Tii 4 II 10 25 • 1 8 (5 22 29 m 6 13 20 77 • 3 10 17 21 31 - f S 12 19 26 • 2 9 16 23 30 . 7 14 21 22 ■ 4 tl 18 25 • • S 6 13 20 27 • 3 10 17 24 • 1 8 15 22 27 • 5 12 19 2u • . ScpVmfccr Octcber November December S • 3 10 17 24 • 1 8 15 22 29 S 12 19 26 • • 3 10 17 24 31 M - 4 11 13 73 • 2 9 16 23 30 6 13 20 27 - - 4 II 13 25 . Tu • 5 12 IV 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 - . 5 12 19 26 . W - 6 1) 20 2 7 4 II id 25 - 1 8 15 22 29 - - 6 13 10 27 . Th . 7 14 21 23 5 12 19 25 - 2 9 16 23 30 • • 7 14 21 23 . F 1 0 15 22 29 - 6 IJ 20 27 • 3 !0 17 24 • • 1 8 iS 22 29 . \ S 2 9 16 23 30 - 7 14 21 29 - 4 II Id 25 • . 2 9 16 23 30 . / Tako izgleda angleški priročni koledarček. Morda ga bo kdo izrezal in uporabil. Uprava KT pa ima namen razposlati s prihodnjo številko veliki stenski koledar brezplačno. Hvaležni bomo zato za vsak prispevek v Tiskovni Sklad. Zanj sta darovala g P.D. iz Bury-a 2/- in g. V.S. iz Skiptona 4/-. Najlepša hvala ! PRIHODNJA STE!VILKA ‘KLICA TRIGLAVA’ BO IZŠLA ZARADI PRAZNIKOV 15. JANUAR J A.—U redništvo KLIC TRIGLAVA je glasilo demokratskih protikomunističnih Slovencev v emigraciji ! Izhaja 15 in 30. v mesecu. Naročnina znaša : Anglija : 24/- letno, 6/- četrtletno. Plačljivo potom Postal Order ja. Nemčija: 12/- letno, plačljivo preko prijateljev v C.M.W.S. USA in Kanada : 3 in pol dolarja letno. Velja za dostavo z navadno pošto, Argentina: 20 pezosov letno, plačljivo dostavljalcu. Posamezna številka 1 pezos. Naslov : Uredništvo KLIC TRIGLAVA—Miners’ Hostel, Two Gates, Tamworth, Staffs., England. Tisk tiskarne Johnson & Allsopp, 9, Market Street, Tamworth, Staffs., England.