^ POLITIČEN LIST Zli SLOVENSKI HflROD. '1 Y Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2 f (vhod čez dvorišče nad tiskamo). I Z urednikom je mogoče govoriti le od I 10,—12. ure dopoldne. I Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma I se ne sprejemajo. L Uredniškega telefona štev. 74. V" M Ljubljani, v petek, 22. januarja 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeije fjf*$raznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Višnikar in krošnjarji. Krošnjarsko vprašanje je postalo v kočevskem okraju po krivdi ali zaslugah — kakor hoče kdo tolmačiti — bivšega liberalnega poslanca in kandidata V i š n i -k a r j a , eminentno politično vprašanje. S pomočjo nesrečnega krošnjarskega vprašanja je hotel svoji samoljubni osebici pomagati na poslaniški stolček, kar se pa ni zgodilo. Seveda možu, ki je par let užival čast poslanca, je bilo hudo tembolj, ker je potem padel tudi njegov politični ugled pod ničlo. Ker se je pa mož vrgel ravno na krošnjarsko vprašanje in je bil sklenil to temeljito preštudirati, je mešal dalje in dalje in čakal, kdaj mu to vprašanje prinese zopet kaj političnega dobička. Toda mož nima sreče — ako bi avan-ziral rad po Ferjančičevem vzgledu, se bo moral lotiti od druge strani — in danes mu krošnjarsko vprašanje z vsemi dokladami in prikladami preseda. »Ne kliči vraga!" si kliče vsak dan, toliko pameten pa ni, da bi to vprašanje pustil lepo v rairu. On pričakuje usmiljenja od nas, pa ga sam s seboj prav nič nima in se muči s takimi stvarmi, ki jih ne more prebaviti, kakor je v tem slučaju krošnjarsko vprašanje. V zadnjem članku — zaradi katerega se ni mogel udeležiti seje okraj. šol. sveta; toliko dela mu je dalo krpucanje tistih vrstic, — katere je priobčil v »Narodu« dne 14. t. m., pa piše, da je bilo toliko vika in krika zaradi tega nepotrebno (seveda ne gospod svetnik, ampak delo je potrebno), in potem prizna, da tonibilodeloza kmeta, ampak lov na kmeta. To smo mi že zdavnaj vedeli, kake namere ima Višnikar s krošnjarstvom, ali da je tako nespameten, da bo to tudi priznal, nismo pričakovali. Pa kaj čemo, saj je znano, da imajo tudi veliki ljudje slabe trenotke in v takem trenotku je g. svetnik izbrbral dragoceno priznanje, da je bilo menda njemu krošnjarsko vprašanje samo lov na LISTEK. Od vzhoda. i. Ves širni svet zre danes tja daleč na vzhod, kjer morda v najkrajšem času za-vihra divji ples — vojska med Rusi in Japonci, ako se nenadoma razmere kako ne ublaže. In zdaj je prilika, da se nekoliko seznanimo z življem ondotnega ljudstva. Tu podajamo nekaj sličic: V deželi neverjetnosti. Velike razlike so med našimi nazori in življenjem ter življenjem in nazori Japoncev. Japonci so moderni Epikurejci, narod, ki zna, kaj je »carpe diem«. Japonska hiša ni nič druzega nego prazna lupina, katera se po potrebi razdeli na več oddelkov, ki jim nadomeščajo naše sobe. Kakor stari Grki, tako tudi Japonci redkokdaj mislijo na svojo hišo, ki je preprosta, majhna in kaj malo vredna. Nasproti pa Japonci skrbe z vso vnemo za* javna poslopja, katera okrase s krasnim lepotičjem. Naj je kmeta. Hvala, g. svetnik, za tako priznanje. Vi ste začeli vso stvar bagatelizovati kot malenkostno in nevredno kakega krika, a drugi, ki nimamo plač sodnijskih svetnikov in poznamo krešnjarsko bedo, vemo, da stvar ni malenkostna, in smo Vam hvaležni, da ne pustite, da bi stvar zaspala. Vse je bilo lov na kmeta! V zadnjih sejah prejšnjega deželnega zbora je bilo, ko je gospod Višnikar izpustil tisti znani izvirni govor v prilog krošnjar-jem, dasi je vedel on in vsa zbornica — zato so se mu nekateri drž. poslanci posme-hovali! — da o krošnjarstvu odločuje samo državni zbor. Tisti izvirni govorček je dal kandidat Višnikar pred zadnjimi volitvami v nemškem in slovenskem jeziku razširiti po volilnem okraju, a poleg tistega govora so razširjali liberalni agitatorji laž, da so kandidatje katoliško-na-rodne stranke nasprotniki krošnjarjev. Slovenskim volilcem smo kmalu pojasnili, da so deželni zbor ne bo nikdar pečal s krošnjarstvom kot takim, ker samo državni zbor o tem odločuje, in smo povedali, da je tako govorjenje samo sleparija, razširjanje tistega govora samo značilni »lov na kmeta« od strani liberalnega kandidata. Nemške vg-lilce so pa bili ravno s tistim govorčkom gospoda Višnikarja agentje, učitelji in gostilničarji tako preparirali, da so kompaktno živi in mrtvi glasovali zunj kot en mož. Tisti lov se je bil za gospoda Višnikarja kaj slabo obuesel. Tisto so pa agitatorji vedeli, da kolikor je med volilci tako kratkovidnih, da sedejo na tako slab lim, mu ostanejo za vse slučaje, zato je pogumno »jagal« dalje, da bi še katerega kmeta dobil. Poznavajoč mržnjo državnih poslancev, zlasti dunajskih, napram krošnjarjem, je pričakoval, da bo zbornica novi krošnjarski zakon za naše krošnjarje neugodno rešila. Mož ni računal na neumorno delavnost katol.-narodnih poslancev in njihovo spretnost, da so navzlic antipatijam državnih poslancev do krošnjarjev vendar dosegli v novem ■sa- Japonec ^e tako bogat, svoje hiše ne bo bolj okrasil nego z enim samim umotvorom . . . Japonci nimajo ne ktuha, ne postelj, ne čevljev in nikakih hlač. ,Moški in ženske nosijo mesto tega mnogo sukenj drugo vrh druge — te suknje imenujejo »kimones«. V sobah Japonci nimajo navadno ne oken in no hišne oprave; za omaro, da vanje devajo obleko, rabijo zaboje, katere nalože drug nad druzega. V japonski kuhinji ne vidiš ne ognjišča, ne loncev, ne ponev, ne predalcev za moko, ne moke in ne kuhinjske mize. V svojih sobah nimajo ne mize in no stolov. V japonski hiši najdemo samo plahto, peč, v kateri žari oglje, da si morejo greti roke, majolko za čaj, eno ali dve blazinici in spalno odejo. V vsprojemni sobi vidimo — še naslonjač pri peči — zovejo ga »kakemono« —, tehtnico za riž in, če hiša stoji že trideset let, polico — za orožje. Na Japonskem raste vse-polno — črešenj in sliv; a Japonci jih ne sade radi Badu. Črešnje sade le radi cvetja. --— Japonci ne znajo kleti, njihovi otroci pa niso muhasti. Japonci ne poznajo izrazov »da« in »ne« — temu pa je vzrok konu za naše krošnjarje še večje ugodnost', kakor jih pozna stari zakon. Gosp. Višnikar ni mogel pregruntati, kako se je to zgodilo, pa je bil nekaj časa kakor odrevenel. K vsi sreči je pa prišel takrat v veljavo sklep deželnega odbora, in od krošnjarjev, ki so.bili prej doklad prosti, so začeli pobirati naklade. In glejte, tisti mož, ki danes pravi, da je zaradi teh naklad ves krik in vik pretiran, da je samo lov na kmeta, je zasukal in začel praviti ljudstvu: »To so zakrivili katol.-narodni poslanci I To so pridobili vaši poslanci !« in se je smejal v pest, ko so njegovi ljudje a Ia Pirker, Spende itd. na ta način krošnjarje hujskali. Pa je bilo precej razburjenja! Kmalu se je pa izvedelo, kako stoji stvar, — in ljudem se je povedala resnica, da so to zakrivili liberalci v deželnem odboru. In tako ni šel Višnikarju »lov na kmeta« debro od rok. No, potem je pa prišel šo deželni zbor, in dr. Susteršič je stavil s tovarišem Jakličem predlog, naj se te do-klade odpravijo, in občine so tudi prosile. Sklican je bil tudi občinski odbor v Ribnici, da sklene peticijo. Pristaši katoliško-narodne stranke so očitali, da so zakrivili te naklade liberalci, a Višnikar je odgovarjal z »ni res« itd Da bi svojemu dokazovanju dal več veljave, ie obljubil 200 K ribniškim revežem, kdor mu dokaže, da so zakrivili doklade liberalci. Da bi katoliško narodnim poslancem sapo zaprl, je pa ša dr. Schiffrer 200 kron obljubil. (Danes se gotovo kesa!) Potem je dr. busteršič na shodu v Ribnici pojasnil vso stvar, kakor je, in od gospoda Višnikarja so se začele tirjati obljubljene kronce. E, mar menite, da so mu šle kronce iz žepa? Ne, povabil je samega gospoda dr. Tavčarja, ki naj bi utajil vso stvar, rehabilitiral Višnikarja, da bi vendar tako kak lahkoveren kmetič ostal v Višni-karjevem ravšeljnu. Po tistem shodu je bilo Višnikarju nekaj odleglo in morda bi bilo boljše zanj, ko bi ne bil dr. Susteršič obelodanil tistega pojasnila o krošnjarstvu in liberalnemu sleparstvu v tej zadevi. Od tedaj njih izvenredna uijudnost; kajti uljudno ni, da bi bil kdo prenatančen. Ta pravilnost pa spravi dostikrat človeka v vidno zadrego, ako Btopi v kako japonsko prodajalnico, da bi si kupil žepnih robcev. Služabniki ga pozdravljajo, dokler ne zaželi, naj vstanejo in naj blagovolijo izraziti svoje misli, kaj hoče. Ko vstanejo, prosijo, naj jim zahtevo ponovi in mu ponudijo pet čaš čaja, ki ga izpije po japonski navadi brez mleka in sladkorja. V prodajalnicah imajo tudi osoljeno črešnjevo cvetje. Ko izjavi kupo-valec kaj želi, zapove to lastnik prodajalnice svojim služabnikom. Služabniki pa šepetajo, si drgnejo kolena in premikajo glave. Nato hite proč in se vrnejo z blagom, ki je zavito v zelene, svilnate ali bombaževe robce. Nikdar no pusti Japonec kupčovalca v Bvojo zalogo, ker potem bi ta takoj izbral in bi prehitro končala kupčijo, mesto da ga prodajalec pogoščuje polovico dneva, ter mu nudi toliko — čaja, da bi se lahko v njem kopal. Japonska uljudnoBt zahteva, da se pri obedu opraviči s posebnimi besedami za vsako jed, katere kdo ne je. Toda to mu —> Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. — I n s e r a t i se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 h, za trikrat 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Upravniškega telefona štev. 188. tudi noben liberalec v Ribnici ni več tako zabit, da bi ne vedel, da sta Višnikar in dr. Schiiirer dolžna obljubljene krone plačati. Torej sedaj, ko se je jima dokazalo, da so liberalci naklado za krošnjarstvo zakrivili, sta pa ta dva moža snedla obljubo. Kdo bo še g. Višnikarju zaupal, kadar bo spet kroš-njaril po okraju'? Kmetje in krošnjarji gotovo ne! In v tem članku, ki ga je z velikim trudom zmašil, prebral v občinski seji in obelodanil v »Slov. Narodu«, pa tudi večnetaji, dabine bili liberalci naklad zakrivili, ampak samo bagatelizira vso stvar, češ, da je v ribniškem in velikolaškem •kraju lani bilo samo 40 krošnjarjev (tega mu seve nihče ne verjame), a v celem okraju okroglo 900 (a jih je bilo gotovo več!). Dela se, kakor bi se šlo samo za krošnjarje velikolaškega in ribniškega okraja, ne pa tudi za kočevski okraj. Gre se za krošnjarje vseh p r i v i -legovanih okrajev. In če vzamemo samo kočevski okraj, v kateremu se je izdalo po Višnikar j evi trditvi do decembra 9 0 0 kros -njarskih licenc, je vendar t o vprašanje vitalnega pomena za 900 družin. Višnikar se dela, kakor bi se katoliško-narodna stranka brigala samo za krošnjarje velikolaškega in ribniškega sod lega okraja. To ni res! Nam so vsi krošnjarji — tudi če niso bili naši volivci, kakor n. pr. nemški Kočevci — pri srcu, za vse se potegujemo, ker se vsem godi krivica in škoda. Krošnjarsko vprašanje je za nemške in slovenske občine v kočevskem okraju še veliko večjega pomena, kakor za občine ribniškega in velikolaškega okraja. Za nas to vprašanje ni samo lov na kmeta, ampak gospod Višnikar jih je hotel s tem vjeti. Toda dan-dam s ni tak lov več lehak, kar gospod Višnikar z nevoljo čuti..... Vsak trezen človek — celo tisti, ki so v najbližji okolici Višnikarjevi, spozna, da pomaga toliko kakor nič. Ko zapušča gost hišo pogostovalčevo, mu pri vhodu izroči »mousmee«, celo naročje malih lesenih šatulj, v katerih so varno spravljena vsa jedila, ka terih ni mogel pojesti, da jih nese svoji obitelji. In etiketa zahteva dalje, da gost mora vzeti v zabojčkih spravljena jedila ter jih lahko izroči potem gospodarjevim služabnikom, kakor hitro je toliko od hiše, da ga gospodar ne vidi. Japonci imajo tudi o postrežbi jako čudne pojme; mesto da bi bilo zanjo kako poniževanje, če stopijo v službo, jim je to v čast. Samoobsebi pa je umevno, da mora višji japonski služabnik biti dobro olikan in popolno poznati etiketo, da more toliko časa zabavati gosta svojega gospodarja, dokler tega ni doma. In pri tem se navadno vrštS naslednje ceremonije: Služabniki si najpreje drgnejo koleno, nekaj šepetajo in se priklanjajo do tal, na kar povabijo gosta, da izvoli sesti — na desko, ali da jasneje govorim, na kljuko z ravno blazinico. Nato ponudi služabnik gostu pet čaš čaja — pri Japoncih je glavno število čajevih čsš in r.e število gostov — in stvar ni tako malenkostna. Gre se za interese sto in sto družinko-čevskega okrajnega glavarstva. Sedaj, ko se v Ameriki delo ustavlja, vračajo se mnogi krošnjarji domov, in ker doma nimajo od česa druzega živeti, kakor od krošnjarstva, se bodo gotovo zopet lotili istega. Tako je Višnikar! Sicer pa ne imejte volivce ribniškega okraja za tako zabite, da bi Vas volili. To so razsodni ljudje, ki ne marajo ostankov, ki so jih pustili liberalci. Kmetje vedo, da ste bili poslanec v mestni dolenjski skupini. Ko so pa bile novo volitve, liberalci niso postavili Vas za kandidat?, dasi ste bili že poslanec in bivate stalno v tem okraju, ampek so si raje iz brali Plantana, ki ga niti v okraju ni. Vidite, tako Vas cenijo liberalci v Ljubljani, Vi pa hočete, da biVas kmetjekoturadnika bolj cenili, kakor Vas liberalni m e š č a n j e. Ako bi gospcd svetnik hotel poa'u5ati naš prijazen svet, bi mu svetovali tole: Plača naj tistih neprem šljeno obl,ubljenih 200 kron, v bodoče pa naj pusti vse kroš-njarstvo z dokladami vred v miru. Ako pa neče sam seboj imeti usmiljenja, ga pa tudi mi ž njim ne bomo imeli. Avstrijska delegacija je imela včeraj plenarno sejo. Zunanji mi- j nister, grof G o 1 u c h o iv s k i je odgovar jal na več interpelacij dr. Biankinija. Glede ; direktne zveze med Trstom in Argentinijo j je izjavil minister, da so tozadevni dogovori ; že v teku. Avstrijski podanik in generalni j konzul Mibanov,č v Buenos-Ayresu bode v I ta namen zgradil štiri parnike. V odgovoru \ na interpelacijo istega delegata, da se pri S severno-ameriških večjih konzulatih nastanijo I le hrvaščine zmožni konzuli, je minister \z- j javil, da se je že doslei skrbelo za to in se j bo tudi v bodoče. — Dilegacija je začela i nato razpravo o proračunu zunanjega i ministrstva. — Del K a f t a n je povdarjal, j da so češki delegati vedno delali na to, da j naši delegacija obrne pozornost na balkanske j razmere, da dobimo zopet izgubljeno pozi- J cijo. Pozdravljal je zvezo z Rusijo glede ma- i kedonskih reform in grajal, da je avstrijski j poslanik zapustil Belgrad. Bivil se je ob- j širneie z makedonskim vprašanjem, estro i kritikoval načrt za tozadevne rtiorme in [ povdarjal potrebo, da se zopet doseže mir • na Biikanu, ker je v interesu naše industrije. ; Povdarjal je potrebo, da Avstrija podpira I ruske napore v vzhodni Aziji, ker bi zmaga i Japoncev pomenjala konec evropskega go- \ spodarst»a v Aziji. Oožaloval je, da se je j Avstrija pcslužila veto • pravice in izjavil i slednjič, da Čshi ne morejo uvideti, kakšne ; koristi je trozveza. Treba nam je kulturne ' povzdige in gospodarskega razvoja, kar je j pa le mogoče, ako se vrne notranji mir. Nemci ovirajo češke kulturne zahteve in so ) vzrok, da se red ne povrne v državo. Ne bo J se posrečilo s silo zlomiti češke obstrukcije. ; — Del. dr. Baernreither se je bavil b tr-govsko-političnimi zadevami. Zadovoljen je, da se je sklenila začasna trgovinska zveza z Italijo, in upravičeno je upanje, da bo prišlo do definitivne zveze. Rekel je, da ni mogoče, da bi se \lada pri sklepanju trgovinskih zvez posluževala § 14. Trgovinsko zvezo z Nemčijo bo treba obnoviti; tam imajo novi carinski tarif, ki ga niso sklenili brez namena. — Dr. Verzegnassi je izjavil, da more biti vprašanje italijanskih vseučili-ških kurzov v Iaomcstu rešeno le na ta način, da se ustanovi v Trstu popolna univerza. Del. O p p e n h e i m e r je rekel, da vzlic se tudi sam usede ter jame prav uljudno izpraševati gosta, toda le do gotove meje, in se pogovarja ž njim, dokler ne pride gospodar. A še potem služabnik lahko ostane v hiši ter sme tupatam tudi v govor poseči. Japonci sodijo, da je evropski zakon nemoralen, ker mož »zapusti svojega očeta in svojo mater in drži s svojo ženo«. Na Japonskem je glavna naloga žene, da služi — svoji tašči, če pa ta ni zadovoljna ž njo, lahko zapove svojemu Binu, da se loči od nje ... Japonci v zadnjem času v mnogem posnemajo Angleže; menijo namreč, da Azija postane angleška. Tudi evropsko modo so jeli uvaievati. Angleški pisatelj Douglas Sladen pripoveduje v svoji knjigi »Queer Things About Japan«, da je našel pri nekem plesu lepo dvorno damo v elegantni francoski plopni obleki in z lepimi francoskimi čeveljčki na malih rjavih nogah. Moglo se je namreč videti, da ima dama rjave noge, ker ni imela nogavic ... notranjim neredom država ni izgubila na zunaj svojega vpliva, kar je pripisati notranji vojaški in gospodarski moči države. Govoril je potem o madjarskih vojnih zahtnvah o posledicah, ki bi jih imel korJl kt z Ogrsko. Dol. B i a n k i n i je obsojal trgovinsko zvezo z Italijo, grajal je tudi ministrov govor, ki je bil preveč oster napram Srbiji in Bol* gariji.— Del Maruhet meni, da bo sedanjemu trgovinskemu provizoriju sledila trgovinska zveza. Govoril je o nemškem carinskem tarifa in opozarjal na nevarnost, ki preti avstrijskemu poljedelstvu in industriji iz Amerike. Del. D e I u g a n se je bavil z izseljevanjem iz Trentina. Potem se je razprava prekinila. Iz hrvatskega sabora. h Zagreba, 21. jan. Hrvatske regnikolarne deputacije pododbor se je sešel danes v Zagrebu, da se posvetuje o sklepih c grške deputacije in potem bode določen sestanek v Budimpešti. Kdaj se pa to zgodi, ne \6 nobeden. Dr. Pliver:č je že vedel, zakaj je predlagal v hrvatskem saboru, da se čaka do konca junija. Po našem mnenju ne bodo še do takrat niti moke zmleli, a kaj šelo kruh spekli. Dokler ni hrvatski sabGr zboroval, so pa odseki delali, ker je bilo treba pripraviti kaj gradiva za razprave. V proračunskem odboru so prerešetali ves proračun za to leto. Posebnih debat ni bilo. Semtertje se je vladi postavilo kakšno vprašanje, ki se ie pa hitro rešilo s (stereotipnim odgovorom : Za to nimamo pokritja. Glede pobol|šanja uradniških plač se je izjavil vladni zastopnik, da se bodo uredile, ko bo dežela imela za to sredstev. Tudi to so nasledki nesrečne kbue novščine. Med drugimi vladnimi izjavami je važna tudi ona glede interkonfesionalnih zakonov, katere bi hrvatski mažaroni tako radi uveli tudi na Hrvatskem. Tako je kar odkritosrčno predložil poslanec Kovačevič, naj se ti zakoni uvedejo tudi za Hrvatsko, in tako bode to vprašanje rešeno. Vladni zastopnik podban dr. Sumanovič, dasi staroverec, je pa čisto drugega mnenja glede teh zakonov. Oa je sicer zato, da se neka vprašanja med katoliki, staroverci in protestanti morajo po zakonih poravnati, toda o zagonih, kakor so na Ogrskem, s3 pa na Hrvatskem zdaj ne da še govoriti, kajti hrvatski narod je tako zavzet za svojo vero, da se o tukih spremembah ne more niti misliti. Ta odgovor je seveda poparil mažaronske liberalce. Id prav je, saj imajo Hrvati zdaj dovolj drugega posla, nego baviti se s takimi vprašanji. Tudi saborski odbor za preiskavo glede zadeve dr. Franka, prof. Kršojavega in dr. Gaja je zboroval ter sklenil, da ni za to, da se izvolijo častni sodniki, kajti dr. Frank je bil napaden po časopisih in ne v deželnem zboru, pa si lahko najde drugo pot, da se opere. Sicer pa sabor tudi nima nobenih predpisov glede takih zsdev ter ne more preiskave voditi in o takih stvareh soditi. Dr. Franku sedaj pač ne bode kazalo nič drugega nego pomoči poiskati pri sodniji. Danes je zboroval zopet hrvatski sabor. Pred vsem se je sklenilo, da se vse peticije narodnih skupščin (do zdaj 32) izroča še drugim odborom, da jih prouče in da se po tem šele o njih razpravlja. Poslanec dr. Mažura-nic je branil peticije, a ko je tudi poročevalec priznal njihovo važnost, je bil njegov predlog sprejet. Obsežna razprava se je razvila o peticiji ljudskih učiteljev glede zboljšanja plač. Bilo je sklenjeno, da se bodo pri reviziji šolske postave po mogočnoati gledalo zboljšati gmotno stanje ljudskega uči-teljstva. Ogrsko. Zbornica je včeraj pela staro pes^m, t. j. nadaljevala je razpravo o rekrutni pred logi. Gjvoril je posl. Uray, ki je ostro kritikoval Derschattov govor v avatr. dele> gsciji. — Grof Tisza je odgovarjal poslancu Rakovszkemu na njegova izvajanja v prejšnji seji. Pojasnil je, da je predlog Dar-sclutte za Ogrsko popolnoma brezpomem ben, in naj je tudi vzprejet v avstrijski delegaciji. Vspeh bi bil SBmo ta, da bi avstrijski državni zbor za vselej izgubil ves vpliv na armado in vojskine določbe. Izrazil je prepričanje, da bo v najkrajšem času stopil na dan z dejanji, ki bodo popolnoma odstranila ves dvom glede reform v armadi. Glede obstrukcije, ki obstoja še iz 12ih mož, je dejal, da ji bo treba napraviti konec. Če se pa to ne izpolni, in ji pride na pomoč ta ali ona stranka, bo posegel k dru gim sredstvom, in sicer bo šel do skrajne meje, seveda v okviru parlamentarizma. Koncem seje je prifilo še do velikih škandalov. — Govori se, da bo T i s z a proti koncu meseca odstopil, ako se mu ne posreči, podreti obstrukcije. Na njegovo mesto bi zopet stopil grofKhuen, ki bi takoj razpustil državni zbor. — Enketa za pre osnovo volilne pravice so je včeraj scšla pod predsedstvom grofa Tisze. Amerika kupuje Panamo. V senatu v Washingtonu je predlagal Morgan, nai so Panama priklopi Združenim državam. za to se naj dovolijo naslednje avote: 10 milijonov dolariev kot odškodnino republiki Panami, l1/, milijona kot odškodnino Kolumbiji in 50 mil. za nakup posestev panamske družbe. Bolgarski knez je govoril. Iz Z o 1 i j e : Pri dne 20. t. m. se vršečem dvornem obedu je izgovoril knez Ferdinand sledečo napitnioo: Že mnogo let je, odkar izpolnujem dolžnosti naložene mi težke naloge, in ves ta čas sem, i v veselih i v žalostnih časih, vžival zaupanje ljudstva, udanost armade in zve&t bo ter vspešno delovanje vlade. Dogodki, katere sem doživel, so me prepričali, da si je bolgarski narod svest svoje veljave in naloge. Z odločnostjo in vstrajnostjo se bliža svojim ciljem: lepi bodočnosti in velikosti Bolgarije. Z veseljem in zaupanjem opazujem pred nami se razvija-jočo novo zgodovino. Popolno zaupanje stavim na prihodnio slavo Bolgarije. Obdan od zastopnikov zunanjih vlad, vlade in voditeljev hrabre in zveste armade, veselo vzdignem čašo ter jo izpraznim na slavo svojega ljubljenega naroda. Sultan zopet „prehlajen". Iz Cirigrada poročajo: Kabinetni štf ministrstva zunanjih zadev, Jussuf • Bej, je izrazil v sultanovem imenu obema civilnima agentoma, dvornemu svetniku Miillerju in konzulu Dymerioku obžalovanje, da ju sultan ne moro vsprejeti, ker je -r- prehlajen. Radi tega je sultan moral opustiti tudi obed v Yildizu in vsprejem častnikov norveške šolske ladije nEII'de". Sultan je izrekel upanje, da bo mogoče zamogel civilne agente vsprejeti pri prihodnjem prihodu ter jima želi mnogo „vspeha" pri njunem težkem poslu. Kakor se vidi, se zna turški sultan dobro vlastim. r o g a t i evropskim vele- Iz brzojavk. R i m. »Capitale« poroča, da je podpisal kralj Etnanuel dekret, s katerim stopi ltali-lanski poslanik na dunajskem dvoru, grof N i g r a, v pokoj. Praga. 19 mladočeških poslancev je pozvalo mm. predsednika, naj so skliče češki dež. zbor, v katerem, kakor znano, obstru irajo Nemci. Korber se je postavil prpol-noma na nemško stališče in izjavil, naj Cahi prej opuste obstrukcijo v drž zboru. Češki listi na to odgovarjajo, da iz bede češkega naroda hoče vlada delati dobiček, elemen tarne nezgode izkoriščati v politične svrhe. T a p o 1 s z a. Ogrski držav, tajnik Gaza M a k s f a 1 v a y je bil z 813 glasovi večine proti kandidatu opozicijonalne neodvisne stranke Ivanu Peku izvoljen za državnega poslanca. S t o o k h o 1 m Ker je obhajal včeraj švedski kralj Oakar 75ietnico svojega rojstva, brale s> se zanj v vseh cerkvah glavnega mesta maše. Mesto je bogato okrašeno z zastavami. Dunaj. V dvornih krogih se sedaj zatrjuje, da zaroka nadvojvode Karola Far dinanda z gdč. Berto Czuber ni preklicana, demontirane so samo vesti, da se bo nadvojvoda sedaj poročil. Petrograd. Ker se je carica kljub bolehnosti peljala na sprehod, ima sedaj močno inflaenco. Nemogoče se ji bo 14 dni udeleževati dvornih slovesnosti. V javnosti se z ozirom na vedue vesti o caričmi bolehnosti govori, da je carica resno bolna. London. Angleškc-francoska zveza bo prihodnje dni končno sklenjena in pod pisana. Rešeno bo tudi marokansko vpra-v sporazumljenju s Francijo. Monakovo. Grofiaa Lonyay je vložila pri nekem bruseljskem odvetniku tožbo za 20 mil. kron proti svojemu očetu, belgijskemu kralju. Kralj je ravnokar vsa svoja posestva daroval državi, da razdedini svoji omoženi hčeri. — Potrjena ta vest še ni. R i m. Poljedelski minister R a v a je objavil namene italijanske vlade glede bodoče trgovinske zveze med Avstro Ogrsko in Italijo. Prihodnja carina na les in konje napravlja vladi največje težkoče Berolin. Držav, zboru je predložen zakonski načrt, da se za eno leto podaljša zakon, ki določa število nemške armade v mirnem času. Ta zakon je bil sklenjen leta 1899, in se bo zdaj podaljšal do 31. maicj 1905, ker drž. zbor v tekočem zasedanju ne bo utegnil baviti se ž njim. P 1 z e n j. Na Č iškem se ustanovita dve novi fifiačnt okrajni ravnateljstvi. Vlada je v principu to že dovolila. Sadež nemškega finančnega ravnateljstva bo v Reichenbergu. To vprašanje je bilo že pred leti na dnevnem redu, a češki minister, dr. Rezek, je to preprečil, ker jo Reichenberg mešan jezični okraj. K i e 1. Eispedicija, namenjena v južno nemško Afriko, kjer so nemiri proti Nemcem, je ob navzočnosti mnogoštevilnega občinstva v sredo odšla iz Kiela. Navzoč je bil princ Henrik, ki je imel v slovo kratek nagovor na vojaštvo. Štajerske novice. i Razpisane učiteljske službe. N« šestrazredni ljudski šoli pri Sv. Vidu blizu Ptuja je popolniti mesto učiteljice ženskih ročnih del z letno nagrado 574 kron proti učni obveznosti dvanajsturnega poučevanja na teden. — Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Tomažu se stalno namestiti učiteljski službi z dohodki po III. krajnem razredu in b prosto izbo. š Postne vesti. Poštar gosp. Emil Schwischay je prestavljen iz Priatove v Rogatec Slatino, poštna pomožna uradnica gdč. Josipina Mihelič je prestavljena 17 Ormoža v Hartberg š Mater je hotel ubiti. 17letni postopač Aleksander Suškovec v Mariboru bi se moral 19. t. m. pred tržaškim sodiščem zagovarjati radi tatvine. Ker ni imel denarja za vožnjo, hotel je denar izsiliti od svoje uboge matere. Ker mu mati ni hotela dati denarja, grozil ji je, da jo bo ubil. Mati je morala pred surovim sinom bežati. Policija je aretirala lopova. š Velik ogenj so imeli včeraj v Gradcu. Pogorelo je deloma tovarniško poslopie Mih. Javinšeka, v katerem je tovarna barv Karola Haasa in mizarska delavnica Petra Sjsnje. Več ognjegascev je ranjenih. š ViniSarski kuril bodo v Mariboru od 7. do 19. marca t. 1. š Drobnosti. Občinski svet v Mariboru je dovolil »Siidmarki« 100 K podpore. Ima še premalo dolgov. — Kaki Nemci? V Vukovssem dolu pri Jarenini, tako piše zadnja sobotna številka »Marbur-gerce«, so zmagali sami Nemci pri občinskih volitvah. Mi hi samo radi vedeli, kdo so tisti Nemci. — Drevo ubilo je pri Sv. Jederti hlapca Petra Repiča iz St. Pe-tr\ — O novi brvi preko Drave v Mariboru bo komhijonelni ogled dne 28. t. m. Dnevne novice. v Ljubljani, 22. januarja. Sami se zaničujemo. Vedno in opravičeno tožimo, da povsod v javnem življenju prezirajo nafi lezik. In vendar smo mnogo sami krivi. Ča je skupaj devet Slovencev. pa vsi govore nemški, če je deseti v družbi Nemec. Kdor se hoče pokazati mogočnega in učenega, prodaja svojo naduto mogočnost v nemškem jeziku. Malone vse trgovsko blago kupujemo od Nemcev in Italijanov, da nam v zahvalo zaničujejo naš jezik. Vedno prigovarjamo slovenskim trgovcem, naj vedno in povsod rabijo slovenski jezik, a izgovarjajo se, da ne gre in noče iti. To so prazni izgovori. Prišlo nam je v roke v dobri slovenščini pisano pismo, katero je poslala povsem nemška tvrdka Rudolf Bernhart v Zattlingu na Štajerskem nekemu trgovcu v vipavski dolini. Ta nemška tvrdka piše : „Poslali smo Vam 9 kg. kvasa. Kar se pa tiče Vaše zahteve glede slovenskih računov, smatramo isto sicer opravičeno, vendar pa ne moremo v tem oziru Vaša želje izpolniti, ker slovenskih računov nimamo. Razpošiljamo na Kranjsko, rekli bi, največ kvasa, vendarle zahtevale se niso še nikdar slovenske fakture in samo radi tega jih nimamo. Slovenske dopisnice Vam bo-demo i v bodoče pošiljali, dasi se tudi te na Kranjskem in sploh od Slovencev ne zahtevajo«. Kakor ta nemška tvrdka, bi marsikatera druga dopisovala slovensko, ko bi mi Slovenci ne bili — šeme. Zapomnite si dobro : Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Zadnji teden za napoved osebne dohodnine! Naj bi vendar vsi duhovniki napovedali tudi vse službene s t r o š k e, in sicer bi jih že p r e c e j na prvi strani odšteli od službenih dohodkov, na tretji strani ali na posebnem listu pa jih nadrobno navedli, najbolje vsi enako po Kolarjevem »Navodilu«. Če eni napovedo, drugi ne, se nam lahko smejejo cenilne komisije. Saj se ne gre za par kron davka več ali manj. Vsak župnik ima več sto kron službenih stroškov, ki jih mora pokriti iz tistih 1200 do 1400 kron. Bolezen dr. Bresztyenszkega. Poročali smo, da se je razširil po Zagrebu glas, da je dr. Bresztyenszky na smrt bolan in da so ga že prevideli s sv. zakramenti za umirajoSe. Po zadnjih poročilih mu je precej odleglo in je upanje, da Š8 ozdravi, dasi ima nevarno bolezen na srcu. Bog ohrani vrlega domoljuba, kor njegova izguba bi bila hud udarec za hrvatsko opo* j — ravno zdaj zicijo. Osebne vesti Deželni predsednik baron Hein se je včeraj b soprogo vrnil c Dunaja v Ljubljano. — Suplent na tukajšnji realki g. Jurij H o b a r t je imenovan za provizoričnega učitelja na drž. realki v četrtem dunajskem obč. okraju. — Prestavljen je stavbinski adjunkt poštnega ravnateljstva v Trstu g. Ernst Lavrenčič iz Trsta v Pazin Umrl je 21. januarja zvečer v Kranju upokojeni učitelj g. Franc Breznik. Rojen je bil pri Sveti Ani nad Mariborom 21. dec. 1814. Služboval je v C rknici, v Poljanah, v 0'ševku in na Trsteniku Od 1. 1880. je bil upokojen. Bil je mož izgled-nega krščanskega prepričanja. V bolezni je večkrat pobožno sprejel sv. zakramente. Pol ure pred smrtjo je prejel sv. popotnioo še pri polni zavesti in potem je mirno zaspal v Gospodu. N. v m. p.! Imenovan je poštni cficijal v Pulju, g. Fran Hafner, poštnim upraviteljem v Pazinu. — Poročil se je v Samoboru gospod Albert Moser, trgovec na Javorniku, z gdč. Ljubico Kompare, hčerko samoborskega meščana. — Na VeBtfalskem ubit. Iz Vest falna na Nemškem se poroča: Minoli mesec sta zaklala Jožef Černigoj in Jakob Sarlak nekega Antona Ferlin. Sporekli so se zaradi neke ženske. Fanta sta doma iz Podsrede. laioda za mladeniča, ki sta se zgubila v tujini. — Ni se obesil. Poroča se nam, da se Anton Skub;c iz Ljubljane, ni, kakor je bila splošna govorica, obesil vsled jeze, ker sta mu žena in hči pobegnili v Ameriko, ampak da še živi pri Alojziju Novljanu v Mirni peči kot hlapec. — Druitvo za varstvo živali v Ljubljani je sklenilo rok za spis najboljše knjižice proti trpinčenju živali, namenjeno za šolsko mladino (nagrada 50 kron) do dne 30. aprila t. 1. podaljšati. Natančnejša pojasnila in pripomočki se dobe pri kranjskem društvu za varstvo živali v Ljubljani. — Rokodelci z Jesenic in Save prirede v soboto, dne 23. proBinca, v gostilni pri Višnarju plesno veselico. Začetek ob 8. uri z»«čer. Vstopnina 60 vin., ženske proste. Čisti dohodek je namenjen podružnici sv. Cirila in Metoda na Jesenicah. — Duhovniki semiike dekanije imajo svoj shod sodalitatis s s. C, o r d. J e s u dne 27. t. m. v Metliki. Začetek ob 11. uri dopoludne. — Hrvatske novice. J a r o 3 1 a v K o c i a n priredi danes v petek v Zagrebu ie tretji svoj koncert. Hrvatje so mu včeraj priredili častni večer. — Aretirali so v "Zagrebu Mija Trvinšeka iz Brežic, ker sa je vrnil v Zigreb, dasi je izgnan iz '/jugreba. — Novo gledališče nameravajo zgraditi v Oaeku. — Za ustanovitev narodnega zaklada se oglašajo hrvatski listi. — V Postojni so pokopali gospoda Ignacija S t e f i n a. — Iz Zagreba poročajo, da je umrl tamkaj dne 18. t. mes. tolminski rojak na-rednik-perovodja pri vojaškem sodišču. Ro-m a n G u l i n , v 27. letu svoje dobe. — Silna burja v Trstu je včeraj uprav divjala. Nekega moža je a tako silo vrgla ob zid, da se mu je razbila glava in da so ga umirajočega prepeljali v bolnico. Celo veliki parniki niso mogli v luko. — Orla je v sredo v Mostah pri Žirovnici ujel Fr. Kozjak, in sicer na domačem dvorišču, ko je hotel odnesti kokoš Najbrž ga je glad prignal iz pečin na kokošji plen. — Pozor pri nakupu voičenih sveč l Neka svečama poslala je na deželo zaboj naročenih voščenih sveč z računom vred. Ker sla sa pa račun in teža dozdevala nekako previsoka, morale so sveče romati še enkrat na tehtnico in res, tehtale t?o skoraj 3 kg. manj, kakor je pa bilo v računu. In 3 kg. pri voščanih svečah, to je že nekaj, kajti cena voska je malo drugačna, kakor pa navadnega kolomaza. Toliko v opomin cerkvenim predstojništvom, da stehtajo sveče vselej tudi šo doma. — Druga telefonska zveza Trst Dunaj. Trgovski krogi so že davno želeli še ene telefonske zveze z Dunajem, ki naj bi ustrezala živi potrebi, izhajajoči iz kaj živahnega telefonskega prometa med Trstom in Dunajem. Snlaj pa brzojavljajo z Dunaja, da se ta želja skoro uresniči in da je druga telefonska zveza že izgotovljena v projektu. Obenem javljajo, da hoče poštna in telefonska uprava še dalje spopolniti avstrijsko telefonsko omrežje. Samostojna zveza Dunaja s Kranjska je v Ljubneaa že priključena, a nje podaljšanje se izvede pozneje. Istotako so nameravana priključenja preko Solnograda in Tirola, katerim pa ni še določen čas iz-vedenja. V Šmartnem pod šmarno goro je bil izvoljen predsednikom krajnega šol. sveta g. Alojzij Tomšič, posestnik in sodarski mojster v Tacnu. Ljubljanske novice. Ženska podružnica »Siidmarke« namerava v Ljubljani ustanoviti Zunako in otroško zavetišče. Potresna opazovalnica je 20 t. m. zabeležila ob 4 uri 77 sekund potresno tresenje v daljini 4000 klm. Zabava uradnikov. Uradniški plesni klub v L|ubijam priredi v soboto, dne 2 3. prosinca 190 4, v dvorani Punti-gamske pivnioe (restavracija Vospernik, Tur jaški trg) s prijaznim sodelovanjem slav. tamburašuega zbora zabavni večer. Vspored : 1. a) V. Parma: Koračnica iz »Amaconk«. udarjajo tamburaši; b) J. Broi : »Na obalih Save«, valček, udarjajo tambu raši. 2. a) A. Svetek: „Za-rafan", tamburaši. 11. „Z a n i k r m a de- teljica*. Komičen pnzr.r, trospev a sprem ljevanjem glasovirja. F. St gnar. V ii?ri si delujejo gg-: Avčir, Steguar. Sulgaj. 12 G;. Eisenhut: Koračnica „Sloge*, udarjajo tamburaši. — Začetek ob polu 8 uri zvečer. Vstop dovoljen je le članom ktub», nj h rodbinam, po nj h vpeljanim in po k ubu vabljenim gostom. Nadebudna mlad na. Dvanajstletni šolski učenec F. P. in trinajstletni vajenec L P. bila sta včeraj aretirana, ker sta po krčmah zapravljala denar, ne da bi se mogla izkazati, odkod da sta ga dobila. Eien je pripovedoval, da je denar dvignil v poštni hra-nilnioi, drugi pa, da ga ie našel pred dnevi v drevoredu na Bregu. R^nično bode, da sta denar kje ukradla. V Kovačevi gostilni v Kolodvorskih ulicah, kjer sta prenočevala, sta se vpisala v knjigo za tujca kot Anton Jeran in Adolf Oirierler. Zdravstveno stanje. O J 10. do 16. januarja je bilo v Ljubljani rojenih 20 otrok, umrlo je pa 21 oseb, med njimi pet vsled jetik« Ponesrečeni dijak. Včsraj popoldne je v Auersuergovi ptia3i na Turjaškem trgu d'jak Maks Furlan s pota spodrsnil in padel ter si zlomil levo nogo pod kolenom. Prepeljali so ga na njegovo stanovanje na Blei-\veissovo cesto 13. i Veliki vojvoda luksemburški se je danes zjutraj pripeljal v Ljubljano in se odtod podal v Opatijo. V Ameriko. Včeraj zvečer seje odpeljalo šest oseb v Ameriko. Iz Amerike je došlo danes zjutraj v Ljubljano 30 oseb. Vabila za „Slavčevo" maskarado, katera se vrši na S^eOnicj, dne 2. februarja, so «e začela ravnokar razpošiljati. Pišejo in razpošiljajo se ista po abecednem redu, tako da dobe imena s črko a vabila prvi v roke in potem tako dalje Odbor pojasnjuje to vsled tega, da se ne bode čutil kdo prezrtega. Ker pa ravno za letošnji »Slavčav maskaradni semenj« vlada splošno in izredno zanimanje, je vendar mogoče, da kateri va bila ne dobi; vsled tega prosi odbor vse tiste, naj vabilo pri odboru zahtevajo, osobito pa maskovani, ker maske dobivale bodo vstopnica le proti izkazu vabila na dotič-no ime. Književnost in umetnost. Repertoir slovenskega gleda- Jutri se igra petindvajsetič najpriljubljenejša izvirna narodna i,gra „R o-k o v n j a č i " , ki jo je po Jurčič Kersnikovem romanu spisal Fr. G o v e k a r. No bena domača igra ni dosegla toliko repriz na našem odru in nobena ni osvojila toliko odrov kakor »Rokovnjači«. Igrali so jih na Dunaju, v Trstu, Mariboru, Celju, v Rido ljici, Novem mestu, Idriji, Črnomlju, Za gorju, v Dobu, v Žirovnici, v Stari Loki in v Stražišču pri Kranju. — Ravno 25krat so igrali »Rokovnjače" izven Ljubljano, tako da se vrši jutri SO. predstava » R o -kovnjačev«. Tisoče in tisoče je privabila ta igra v slovensko gledališče. Glavno zaslugo za to ima v Ljubljani g. rež. V e -r o v š e k , ki igra Mozola, svojo najboljšo ulogo. Pri jutrišnji jubilej ni predstavi liiča. se igra nova Parmova ouvertura ter poje Mozol dve točki. * Slovensko gledalliče. V proslavo sedemdesetletnice ar. Jos. Vošnjak« se je vršila sinočnja predstava. Vprizorili so tri enodejanjke, kot prvo Vošnjakovo veseloigro „S v o j i k s v o j i m". Menda še nikdar nismo čuli raz naš oder igre s tako odločno izraženo rodoljubno idejo, zato so tudi besede, ki jih je govoril v igri sodnik Pil-kovič, kar vžigale, zlaBti mlajše občinstvo. Duh, ki veje iz nje, je idealno-narodni. Občinstvo je navdušeno ploskalo v prvi vrsti lepi tendenci igre in navzočemu gospodu pisatelju. Vse gledališče je prirejalo zanosne ovacije. Nat:> so vprizorili še italijansko eno-dejanjko »Jeftejeva hči«, ki nam je že znana od lanske sezone in enodejanjsko burko »V medenih dneh«. Zadnja ima nekaj komičnih scen, ki pa delujejo šele tedaj, ako so igralci dobri. Pri nas je prišla ta komika popolnoma do veljave. — V izvirni igri je imel g. Verovšek glavno vlogo; igral je precej naivnega a navdušenega narodnjaka-aodnika jako lepo, vstvaril je prav s m pati-čen značaj, res tip naših starih narodnjakov. Jako dobri so še bili gdč. Riickova, g. N u č i č , g. D a n i 1 o in gospa Danilova. Prav kszila pa je gospa L i e r o v a. Njen obraz, njen govor 5 Občinstvo se je rogalo. K)e je imela režija oči, da je dopustila ka| takšnega? —V sledeči enodejanjki je bila gdč. K r e i s o v a »Jeftejeva hči« ; to je pač njena najboljša uloga, vsaj kolikor smo jih mi videli. Njena igra je bila premišljena in poihologično natanka. Grofa Maria je igral g. Č o n s k y jako zadovoljivo ; a pcskuSa naj svojo vlogo opremiti z večjo živahnostjo, večjim ognjem. Bil je Binoči malo premrtev mladi mož. Gdč. R ii c k o v a je igrala vrlo s finim taktom. G. D r a -g u t i n o v i č nai bi tuintam govoril malo razločnejšo; sicer mu je bila igra dovršena. V Igri »V medenih dneh« so bili izborni gdč. K r e i b o v a , g. Lier, g. Bole š k a itd. s Marijin otrok. Vodilo za ude Ma-riiina družbe. Priredil in založil mašnik ci-stercaoskega reda v Zatičini. Lepo božično darilo dobijo s to 237 strani obsazajočo knjižico Marijini otroci. Razdeli se v dva dela: poduk in razne molitve. V prvem delu »poduk«, ki se ne razločuje mnogo od znane Bleivveisove knjižice »Otrok Marijin«, nam razloži g. pisatelj najprej s kratkim zgodovinskim pregledom nastanek in namen Marijine družbe. Dalje nam opiše njene koristi, splošne in posebne in njeno sestavo ter pravila. Nekaj novega pa dobijo slovenski Marijini otrcci v zadnjem oddelku prvega dela, kateremu je naslov: Življenje Marijinega otroka. Ta oddelek prav posebno priporočamo Marijinim otrokom. Večkrat naj ga prav pazljivo prebero in po njem naj uravnajo svoje življenje. Vič. gg. duhovni predniki pa iz njega lahko zajemajo mnogo lepe tvarine za svoje govore. Drugi del »razne molitve« je razdeljen v d v a oddelka: družbene molitve in druge molitve. Oba sta prav izvrstno sestavljena; zlasti nam ugajajo mašne in obhajilne molitve in pa duhovno obhaiilo. Ne ugaja pa nam izpraševanje vesti. Zakaj ? Ker se naštevajo smrtni in mali grehi in napake in slabosti vse navskriž Po takem zrcalu za izpraševanje vesti dobijo verniki napačno vest. Saj je vendar silno važno za vsakega, da vsaj nekoliko razločuje smrtni greh od malega in oba od napake. Zato padi po pravici želimo, da se ta ■ velik nedostatak popravi v vsaki mo-\ litveni knjigi, zlasti pa v knjigi, ki je na-• menjena Marijinim družbam. Pripomnimo še, da je po novejših raz | iskavartjih pravo ime začetnika Mar. družb ; P. Ivan L e u n i b , ki je bil rojen na I Fiamskem. Vkljub tem malim napakam pa je knji J žica res prav dobra. Zato jo priporočamo I vsem vič. gg. duhovnim prednikom, da jo i razš rjajo med svojimi Marijinimi otroki. Tisk je prav dober in brez napak. Ve-' zava lična. Oboje je prav izvrstno naredil I. Krajec nasl. v Rudolfovem. Knjiž'01 velja v usnje vezana z rdečo obrezo 1-60 K, z zlato obrezo pa 1 80 K; po pošti 10 v več. Dobiva se pri založništvu v Zatičini in v vs h knjigirnah. Vič. gg. duhovnim prednikom pri tej priliki priporočamo marijanski časopis »So-dalencorrespondenz«, ki velja za Avstrijo 2 60 K Ta list izhaja sedaj ža deseto leto in prinsša izborne članke o namenu, zgodovini in delovanju Marijinih družb. Zato dobijo v njem vič. gg. mnogo koristnega in podučliivega za svoje govore, zvezka: „Slobodna misao'; Svjetovniačko cudoregje; Biogenetski osnovni zakon; Ijlam i krščanstvo; Narodna organizacija; Za isti-nom; Golotinja u slikarstvu i kiparstvu; Kroz trnje ovog svijeta (filos. roman); »Ja sam katolik — ali . . .«; Vjera i razum ili Odgovori na prigovore; Tri dana u »Obzora", Fiat lux; Svaštice. — Prilog. Vojna ali mir? Od Izhoda prihajajo mirovna poročila, in vedno bolj se množe i;naki, da pride do miru. V Petrogradu so sklenili, da bodo željam Japonske v toliko uatregli, da bo mir zagotovljen. Čeprav se zdi, da ša ni izklju čena nevarnost vojnega razdora, je vendar gotovo, da so se tekom zadnjega tedna pomnožila znamenia, ki dajo upati na spravo. Vsekakor je nedvojbeno, da se Rusija glede neodvisnosti M»ndžurije ne bo pogajala z nikomur drugim razen s Kitajsko, a na drugi strani je šla Rusija vendar tako daleč, da je zagotovila Japanu več|i vpliv na Korejo. V Mmp. parni kotel. 12 uradnikov je mrtvih, 25 pa večinoma težko ranjenih. — Tehnični rektorji. Cesar je dovolil tehničnim rektorjem nositi naslov »magn ficanc«. — Napadnapo-slaniškega tajnika Iz Sitne se poroča, da so tamkajšnjega francoskega posla-niškega tajnika na nekem sprehodu neznani zločinci napadli, oropali, nabili in privezali na neko drevo. S sle čez nekoliko časa so ga na pomoč prihiteli Indi|anci rešili teh vezij. Peruanska vlada pridno zaBleduje zločince. — Pasji davek so v Pragi zvišali od 8 na 15 kron. V nedeljo je radi tega v Pragi prbtestni shod. — Vlake zapade l s n e g. B izu postaje Watardown v Ameriki sedi v štirih od snega zapadlih vlakih 250 potnikov, ki trpe mraz in glad. Sneg je ondi 20 čevljev visok. Rešilna eks-pedicija se je podala tja. — Samomor starca. Na Dunaju sa je ustrelil 73 let stari zdravnik dr. Jožel Burkhart, rodom fvtajorec. Telefonska in brzojavna poročila. Pravda proti dr. Potočnjaku. —v— Zagreb, 22. jan. Dozdaj je dr. Potočnjak razjasnil vzroke, zakaj so ga preganjali za časa grofa Ivhuena. Prejšnji zistem jc skušal uničiti vsakega, ki se mu ni pokoril. Za sredstva niso bili v zadregi. Če ni izdala sila, je pomagala zvijača. Glede te tožbe je treba vedeti, da je izšla na;-prvo mažarska brošura proti bivšemu banu, bila prevedena v slabo nemščino in te je dr. Potočnjak prepisal polovico, da jo predloži vladarju, a mu je prepis bil ukraden. Sedaj pa ga dolže, da je on prepisal vso brošuro. Včeraj popoldne so se pojasnile stvari, ki govore za obtoženca. Glavna priča proti Potočnjaku, tiskar Kanko Milic, sc je zapletel v velika protislovja. Dr. Potočnjak izjavi, da z ozirom na izpoved te priče ne zahteva, naj bi se zaslišali povabljeni poslanci narodne stranke. Miličeva izpoved zadostuje, ker dr. Potočnjak išče le pravico, ne pa senzacije. Državni pravdnik pripomni, da se dr. Potočnjak brani novih prič, ker bi morda izpovedale proti njemu. Obtoženec odločno temu ugovarja ter sam zahteva, naj se zaslišijo poslanci. Poslanec grof Erdodv in Barlovič ne vesta nič posebnega. Izpoved poslanca Gavraniča pa je bil mrzel curek proti obtožbi. Gavranič namreč izpove, da mu je poslanec Popovič pravil, kako je k njemu prišel Milic in mu ponujal vso izdajo brošure, da jo uniči. (Veliko začudenje.) Priča Milic vse to odločno taji, s tem pa je vsa verodostojnost te priče popolnoma omajana. —v— Zagreb, 22. jan. Danes je državni pravdnik pričel svoj govor, vzdržujoč vse točke obtožbe proti Potočnjaku. Kot obtežilno je nagla-šal obtoženčevo inteligenco in ope-tovano dejanje. Dunaj, 22. jan. V delegaciji je Dobernig pozdravljal zvezo z Nemčijo, kar je nemška želja. Dejal je, da je to ideal njegove stranke, ki bo delovala za še ožjo zrezo z Nemčijo. Priporoča tudi zvezo z Italijo, je zadovoljen s politiko na Balkanu, izraža pa bojazen, da dobe Madjari koncesije na avstrijske stroške. Dobernig pa ni zadovoljen z ukazom vojnega ministra glede polkovnega jezika. Grof Zedwitz naglasa dobre razmere med Avstrijo in sosednimi državami, obžaluje nedelavnost drž. zbora, ki bi moral pripraviti trgovinske pogodbe, ter želi, da se kmalu zboljšajo parlamentarne razmere. Dunaj, 22. jan. V današnjo sejo delegacije je prinesel poslanec Šchnei-der čevelj, katerega je kazal delegatom kot dokaz, kako slaba je sedanja vojaška dobava pri židovskih tvrdkab. V današnji seji bo govoril tudi dr. Šusteršič. 1)unaj, 22. jan. Danes se je uradno proglasilo imenovanje profesorja dr, Ce-lestina Endrici-ja škofom v Tridentu. Dunaj, 22. jan. Korber je imel daljši pogovor z dr. Začekom radi mo-ravskih zadev. Budimpešta, 22. januarja. Seja ogrske zbornice je bila danes o imunitetni zadevi poslanca Lengbyela jako hrupna. Končno je bil sprejet predlog poročevalca, naj se poslancu Lenghyelu izreče graja in naj se to z lepaki naznani v njegovem volilnem okraju. Ob 9. uri dopoldne je zahtevala obstrukcija tajno sejo, ki se je takoj pričela. Opoldne je dobil predsednik neko pismo, v katerem se mu naznanja, da leži v kleti tik pod zborovalno dvorano 3 kg. di-namita, ki bo ob 1. uri popoldne zletel v zrak. Predsednik je v silnem strahu vse odredil, da se prepreči nevarnost. Iskali so dinamit po vseh kotih, a našli ga niso nikjer. —v— Zagreb, 22. januarja. Dež. zbor se snide v ponedeljek ter prične proračunsko razpravo, ki utegne trajati deset dni. Gorica, 22. jan. Ob 9. uri dopoldne je v svoji vili umrla baronica S p a u n , soproga poveljnika avstrijske mornarice, barona Spauna. Lovran, 21. jan. V tukajšnji hrvatski občini je zmagala pri občin, volitvah italijanska stranka. llim, 22. jan. „Agenzia libers" pravi: Ako se Turčija ne bo z izvedbo reform požurila, bodo države napravile z vojnimi ladijami demonstracijo pred Carigradom. Inomost, 22. jan. Tukajšnji aka-aemični klub namerava napraviti akcijo proti temu, da bi meščanski učitelji bili imenovani profesorji na učiteljiščih, ker izmed profesorjev na učiteljiščih je tiu odstotkov meščanskih učiteljev in 40 odstotkov akademikov. Pariz, 22. januarja. Danes je bila v državni zbornici hrupna seja radi izgona vladi neljubega katoliškega elza-škega poslanca Delsorsa iz Francije. Galerije so bile natlačeno polne. S tem, da je vlada izgnala iz Francije Elza-čana, je naletela na odpor celo pri mnogih svojih dosedanjih prijateljih, ker smatrajo Elzacijo še vedno za francosko last. Viada je delala z vso silo, da dobi zaupnico. Liga patrijotov je sklenila, da imena onih poslancev, ki bi v tem slučaju glasovali z vlado, kot izdajalce domovine ožigosa na lepakih po celi Franciji. Društva. (Rokodelski pomočniki v Kranju) prirede v nedeljo, dne 24. januarja, ob 8. uri zvečer, plesni venček v prostorih slavnega »Bralnega društva« in »Gorenjskega Sokola«. Vstopnina 60 h za osebo, 1 60 K za družino. C sti prebitek je namenjen revnim rokodelskim pomočnikom. Pri plesu svira kranjska meščanska godba. Meteorologidso porodilo. Višina nad morjem 3( 6'2m, srednji zračni tlak 736-Omm Čas opazovanja Stanja barometri. T mm. Temp«. ratura - po Cdliljn Vetrovi. .2 2 g «1 a 2t| 9. sveč. |'739 6 I ž-1 | sl. jug" ool 7. zjutr. I 742'0 j 2. popol.J 743-8 obl. obl. 00 09 | sl. jzah. 1'0 | sr. jvzh | „ | Srednja včerajšnja temperatura 2 0", normale —2 3* Dunajska borza dne 21. januarja. Skupni državni dolg v notah.....ICIO'65 Skupni državni dolg v srebru..........100 65 Avstrijska zlata renta 4%......120 55 Avstrijska kronska renta 4%.....100-70 Avstrijska inv. renta 3'/j%......93'1& Ogrska zlata renta 4%.......118 94 Ogrska kronska renta 4%......99' 10 Ogrska inv renta 3% ......91 — Avstro-ogrske bančne delnice.....1600 Kreditne delnice..................676 25 London vista......................239 60 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v. 11710 20 mark............23-43 20 frankov...........19 04 Italijanski bankovci................95 25 C kr. cekini...........11-32 Zahvala. Podpisano županstvo ima prijetno dolžnost se v imenu občinskih ubožcev, kakor tudi cele občine ob priliki smrti Jerneja Dov-žana najtopleje zahvaliti preča-st it i m usmiljenim sestram sv. Vin-cenca tukajšnje c. kr. kaznilnice za brezplačno postrežbo in hrano istemu, kakor tudi drugim tukaj-šnim ubožcem, s prošnjo, da bi taistim bile zmerom tako toplo naklonjene. Županstvo Begunje, Gorenjsko dr e 19. januarja 1904. 100 1-1 Josip Sodi a, župai. priporoča raznovrstne vizitnice/ no niifei Gospodična, katera bi bila tudi sama zmožna Voditi trgovino z manufakturn. blagom sprejme se takoj v službo! Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. JtS" Prosim prečastite gospode žup-Jt3T nike, naj si blagovolijo ogledati. flaFoeena dela se izvirše p pa« vilno v najkrajšem easu. Slavnemu občinstvu pa priporočam lepa in •a* praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 43 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Izborna pijača je 1697 10—5 Talanda-CeyIon-čaj Ne učinkuje vznemirljivo, marveč pomirljivo na duha in telo. Štev. 1 v zavojih od 20, 50, 125 vinarjev. „ 2 „ „ „ 24, 60, 150 „ 3 „ „ „ 32, 80, 200 v vsaki večji drogueriji in trgovini za špecerijo Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki KndTn sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušž ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najtrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. Dobž se po tovarniški ceni pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. 9 11-4 Na staro strelišče! Jutri, v soboto, ob 8. uri zvečer predpusfna * veselica * ,,Podpornega društva delavstva c. kr. glavne tobačne tovarne združena s plesnim venčkom v dvoranah starega strelišča. 5«ira vojaška godba. — Skupine žensk v narodni noši. _ Vstopnina za člane 40 v., za nečlane I K. Prijatelji delavstva in dobre zabave se vabijo, da gotovo pridejo! Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. m. m i & $ & $ a vx-> $ H i t [•■<>. T/. A $ m & $ i m m m Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotonlastiški nmetniski zavofl s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsak teden druge dežele. V soboto, dne 23. januarja 1904 zadnji razstavni dan Zanimiv obisk San Francisca (Kalifornija). Od 24. do 30. januarja 1904 R i m. Njega Svetost papež Leon XIII. je meseca maja 1 j. osrednjemu ravnatelju tega zavoda, dvornemu založniku A Kuhr-mannu, priznal izobrazne namene mednarodne panorame s tem, da mu je dovolil za hogato zbirko te panorame posneti slike tudi zasebnih sob v letnem dvorcu, ki so sicer javnosti strogo zaprte, tako slike krasnih Borgijskih galerij, Vatikanskih vrtov itd. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 107 l—i ravnateljstvOi f i & a h>. i m h>. m m m m m M m m N>> m fi a $ $ M Jm vvV.<7/.W^-v. VV<>V.Y. "S5 32 —;» 3 iMii ^kikikikikikiiiiitiiiiiM Vis. da se ir te v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nadomestilo za zidano grobnico. c kr. ministrstvo nofr. zadev jih Je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. Posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopališča in s tem zvezana prenašanja nanj. V zalogi jih ima: io09 8 pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. 5r- I Nakup In prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, Kreftk, denarjev itd Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako Žrebanje. K u 1 a n t n a i z vrši te v naroill na borzi. 99 Menjarična delniška družba M E R C U B" I., IIVolIzRiiB IG in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Izdajatelj ia edcererai ■redBik:jDr. Igaaol] Žitnik. __Pojasnila v vseh goipodarsklh in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 286 XUk sKatoliške Tiskarne" v Ljubljani.