_ \ m. Številka. i Ljnbljani, t ponedBljgh Z8. ofctohra 1918. D. Iefo. .Slovenski Narod* velja po polti: za Avstro-O grško : za Nemčijo neto leto skupaj naprej. • K 50 Ki leta . n ... 25 trt leta a » • • • 13-— a raesec • ■ • « . 4-50 celo leto naprej . ... K 55* za Ameriko in vse drage dežele :e!o leto naprej .... K 60 VpraSanjem glede ins«ratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. DpravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflorm nllca 4L 5, telefon it 85. Izhaja vsak dan sveCar Utfaaaill nedelja In prasnika. inserati se računajo po pxaoljenen prostora m sicer 1 mm visok, tei 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vtrL, dVakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin, parte In zahvale (enak prostor) 20 vin Pri večjih inserrHah no dogovoru. Novi naročniki saj posijela naročata* reaii jr j3 aakaialcl. M Na samo pisne a e naročbe brei poslatve deiarja se ae moreno olkakor ozirati ..Narodna listami" talafoi j t. 89. .Slovenski Narod*1 velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: celo leto naprej .... K 48*— I četrt leta na mesec * ■ . 12.- prej .... K 43*— I pol leta...... 24 — | Posamezna itevilka velja 30 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrodntatTo: Hnaflova nllca it S (v L nad str. levo), telefon et 34« rslse irtade Wilso Dunaj priznava suvereno Jugoslavijo. Monarhija prosi za separatni mir. enači] SL prosi novih, pograjan]. Dan svobode v Ljubljani. Oglasi Na L i n b 1 j a n a. 27. oktobra 1918. Objava. Manifestacijo, ki se bo vršila 28. oktobra t. L t Ljubljani, prireja posebni manifestačni odbor. Kapaćno bi bilo. ako bi se m o 2:000 sklepalo iz objave časopisja, da ie to "manifestacijo priredil Narodni svet. Narodni svet pa zahteva od slovenskega prebivalstva, da se zaveda važnosti in resnosti sedanie dobe. Manifestacija mora biti dostojna. Nedostojen bi bil vsak izgred. Nedostojno bi bilo, ako bi se javne ali zasebne naprave poškodovale. Slovensko prebivalstvo naj se zaveda, da ie vse javno premoženje, premično in nepremično, ki se nahaja na naših tleh. last našega naroda in da bi vsaka poškodba ■■manjšala slovensko premoženje. Za predsedstvo N. S. Ivan Hribar. L r. Dr. Jos. Jeric*. 1. r. Josip Peteian. L r. L1 n b 1 j a n a. 27. oktobra 1918. Poziv uradnikom v tujini in vpokojenim uradnikom. Avstrijska administracija je razkropila nase uradnike po celi Avstriji. Radi tega se nahaja v tnjini mnogo sposobnih in narodnih uradnikov. Narodni svet v Ljubljani poživlja rjradn'ke. ki bivajo izven jugoslovanskega ozemlja, da sporočijo n e m u d o-m a >Narodnermi svetuc v Ljubljani svoj naslov ter natančno opišejo posel, ki ga izvršujejo. Pripravijo naj se tudi. da se vrnejo v domovino takoj, ko jih bo Narodni svet pozval. Ravno tako poživljamo -tudi vse gospode uradnike, ki so že vpokojeni, ne glede na to, ali bivajo v domovini ali v tujini, da sporoče nemudoma Narodnemu svetu svoj naslov ter da natančno opišejo posel, ki so ga v zadnjem času svojega uradovanja izvrševali. Prosimo, da se tudi ti gospodje pripravijo, da bodo po svojih močeh služili domovini. Za predsedstvo N. S. Ivan Hribar, 1. r. Dr. Jos. Jerič. L r. Josip Peteian. 1. r. L j u h 1 j a n a . 27. oktobra 1918. iava. Obj Predsedstvo >Narodnega sveta« v Ljubljani javlja, da ima od 28. oktobra 1918 naprej vsaki dan posvetovanje. * Za predsedstvo N. S. Ivan Hribar, 1. r. Dr. Jo«. Jerič. L r. Josip Peteian, 1. r. Narodni svet v permanencl. L j u b 1 j a rf a, 26. okt Predsedstvo Narodnega sveta ie imelo tudi danes sejo, v kateri so se razpravljale razne važne zadeve. Med drugim se je ugotovilo, da seveda Narodni Svet kot narodna oblast ne more biti v nobeni ne direktni ne indirektni zvezi z raznimi narodnimi manifestacijami. Te je smatrati kot povsem izven N. S. stoječe prireditve. Z ojirom na še vedno razsajajojčo cenz., to hoče menda biti zadnji preostanek Avstrije, se je ugotovilo da preventivna cenzura ni nikaka zakonita uredba in se je pozvalo slovenske liste, da je več ne priznaj a Narodni Svet se je nadalje bavil z raznimi uradniškimi vprašanji ter je sklenil pozvati v tujini službujoče slovenske uradnike, da se mu prijavjo. Ravnotako se bo povablo vpokojene državne uradnike in uslužbence, da naj se zglasijo, če se čutjo še krepke dovolj opravljati službo. V prihodnjih sejah bo razpravljalo predsedstvo N. S. o ustanovitvi narodnega urada za prehrano. Osamosvojitev noše prehranjevalne organizacije. Nemci in Cehi so odvzeli vladi prehranjevalno organizacijo ter so si ustanovili lastne urade za prehrano, ki so pievzeli tudi vse oblastvene funkcije. S tem je dar!" tudi za naše jugoslovansko oremlje nov položaj. Od Dunaja ne dobimo nič več. zaloge, ki jih še imamo od dunajske centrale, so izčrpane in grozi nam najhujša lakota in beda, ako si sami ne pomagamo. Slediti moramo češkemu in nemškemu vzoru in naša vrhovna narodna oblast mora z naglimi Čini takorekoč čez noč ustvariti 1 a -sten urad za p re hran o, ki prevzame vse organizatorične, kupčijske. pa tudi oblastniške funkcije dosedanje c. kr. dunajske centrale. Le tak urad bo mogel odvrniti od naših dežel katastrofo. Le naši narod-n i prehranjevalni organizaciji se bo odprla češka meja. bo razmeroma bogata Banovina priskočila na pomoč. Aprovizacijski odbor našega Narodnega Sveta se je včeraj obširno bavil s tem vprašanjem ter je izdelal konkretne predloge, katere je predložil Narodnemu Svetu v odobritev in razglasitev. Nadejati se je, da bo že prihodnje dni ustanovljen naš lastni narodni urad za prehrano, kateremu je če-^ki Narodni Vvbor obljubil svojo pomoč in katerega prva in glavna naloga bo storiti vse, da postanejo naše Jugoslovanske dežele, torej fudi Slovenija in Banovina jednotno ap-rovizacij-s k o o z e m 1 i e. Ce se to posreči, »n vse kaže, da se bo, ker bo naš urad za prehrano posloval kot urad Narodnega Vječa. potem se nam ni bati nnjhuišega . Prihodnji teden se vršijo pri Narodnem Vjeću v Zagrebu posebna posvetovanja o prehrani našega ljudstva. Upajmo, da se bo teh posvetovanj udeležil že naš novoustanovljeni prehranjevalni urad. Dolžnost c. kr. oblasti bo. da kakor na Češkem in v nemški Avstriji, izročijo vse svoje tozadevne funkcije novemu narodnemu uradu. Jugoslovanski prehranjevalni urad v Celju. Celje, 26. oktobra. Danes so se podali pooblaščenci v Narodnem Svetu zastopanih strank k okrajnemu , glavarju ter so zahtevali, da jim izroči skrb za prehrano ter da v to svrho na razpolago uradništvo in ves svoj aprovizacijski aparat. Zahtevali so nadalje, da se posebni m e st n i aprovizacijski urad razpusti. Okraini glavar se je tem zahtevam uklonil ter je skrb za prehrano prešla v roke Narodnega odbora, ki se bo potem podredil narodnemu uradu za prehrano ljudstva v Ljubljani. Tudi po ostalih slovenskih štajerskih okrajih se pripravlja enaka akcija. Iz Jugoslovanskega kluba. Dunaj, 26. oktobra. V odsotnosti načelnika dr. Korošca in z t>zirom na dejstvo, da se Čehi in Jugoslovani parlamentarnih sej ne bodo več aktivno udeleževali ter torej večina poslancev ne bo na Dunaju navzoča, je klub po- veril vodstvo svojih poslov direktoriju 3 članov in sicer poslancev viteza P o-g a č n i k a, dr. R a v n i h a r j a in dr. V u k o t i č a, ki bodo s klubovim pod-načelnikom drjem L a g i n j o storili vse potrebne ukrepe ter zastopali klub in njega ozir. narodni interese na Dunaju. Posveto varila v Švici. Curih. 26. oktobra. Včeraj v petek dospeli sem češki odposlanci S t a -nek. Haberman in Klofač na noti v Pariz. Danes, v soboto, pričakujejo dr. Kramara in ravnatelja Ziv-no^:^n>ke banke dr P r e i s a. Znanja trifniova nrotfna-rodne politike je nadla. Horvat sledi Šustertitu. Fran« kovci priznavalo program IHI. Zagreb, 26. oktobra. Danes se je vršila seja eksekutivnega odbora fran-kovske stranke, v kateri je bilo preči-tano pismo drja A. Horvata, ki iziavlja, da z ozirom na položaj odlaga predsedstvo stranke ter naznanja, da se umakne iz političnega življenja. rTksekutivni odbor jevzel to izjavo na znanje ter pozval dr. Franka, da sledi d**. Horvatu. Glede drja S ac h-s a ie bilo konstatirano, da sploh ne pripada frankovski stranki! Nato je izvrševalni odbor sklenil, da v polnem obsegu priznava program Narodnega Vječa ter se pridružuje splošni narodni organizacij. Poslanec dr. Prebeg In Z a go -ra c sta se oopoMne podala v zboroval-nico Narodnega Vječa ter sta prosila za sprejem frankovske stranke. Osrednji odbor se bo o tei prošnji posvetoval v eni svotjh bodočih sei. ZgoHov^ka seia hrvatskega sabora. Zagreb, 28. oktobra. Jutri se vrši zgodovinska seja hrvatskega sabora, ki bo slovesno pretrgal vez. katera je Jo-sedai vklepala Hrvatsko v jarem madžarske oligarhije. Proglasil bo ogrsko-hrvatsko nagodbo za neveljavno. Seje se udeležijo poleg hrvatskih poslancev člani Narodnega Vjeca iz vseh jugoslovanskih pokrajin. Vršile se bodo velike narodne manifestacije. Zagreb. 28. oktobra. Ban Mihalovič je včeraj s posebno naredbo zopet uvedel društveno in zborovalno svobodo. Vse politčne stranke so se zjedinile, da se proglasi jutri v saboru odpad Hrvat-se in Slavonije od Ogrske ter se Hrvatska pridruži z?edinieni državi SHS Peščica unionstičmh poslancev (Madžaro-tiov) se jutrajšnje seje ne udeleži. Fran-kovska stranka, ki je stala na stališču dualizma in monarhije, se je včeraj zvečer podvrgla Narodnemu Veću. Dr. Horvat je hotel v imenu stranke z dvema drugima pristašema skleniti v Budimpešti v tem tednu zvezo z Madžari proti Narodnemu Vjeću. Njegova nakana je padla v vodo. Frankovci morajo iti sedaj skupno z narodom. Zagreto za Narodno VJete IHI. Zagreb, 26. oktobra. Jutri opoldne se sestane zagrebški občinski odbor k posebni seji, v kateri bo slovesno pozdravil Narodno Vječe kot vrhovno narodno oblast in sklenil ustanovitev zagrebškega odbora NV. ter mestne narodne garde. Razentega bo občinski odbor votiral za blagajno NV. pol milijona, po nekem drugem predlogu pa milijon kron. Od zahoda nam ie zasijalo zlato solnce svobode. Glas moža, prvoboritelja za pravice Človeštva, je dosegel tudi našo domovino in nas oprostil tesnih verig, ki so nas težile skozi stoletja, danes smo svobodni gospod??]! na naši zemlji. Ta dan naj nam ostane nepozaben, na ta dan pokažimo, da smo vredni svobode, ki smo po nji hrepeneli toliko temnih dni. Proslavimo ta dan na tako veličasten in dostojen način, kot ga še ni doživela naša Jugoslavija! Sodržavljani! -Okr—ite vsa poslopja in vsa okna s trobojnicami v narodnih barvah SHS. Na dan našega največjega narodnega praznika naj počiva vse delo. U ieležite se vsi slavnostnega sprevoda! Prva manifestacija v svolodni Jugoslaviji. Sodržavljani! Naravno ie, da o tem, česar je polno srce, rudi usta — kakor pravi pregovor — govore. In kedaj, odkar naš slovenski rod na zemlji živi, .je bilo bolj polno njegovo srce veselja, prekipevajočega veselja, kakor v teh dneh, ko je bila dne 18. t. m. p r v i č od predsednika svobodnih Zjedinienih držav proglašena svoboda in popolna neodvisnost tudi na-^ šega jugoslovanskega naroda? Naravno' je torej, da damo svoji neizmerni radosti tudi po zunanje duška in da manifestiramo. Jutri, dne 29. t. m., bo naša prva manifestacija v naši Jugoslaviji, za svobodno proglašeni. Sodržavljani! Jutri hočemo za par ur pozabiti vse. kar je naš rod doslej pretrpel; vsa mržnja, vse sovraštvo naj popolnoma izgine iz naših src; vlada naj jutri v naših srcih — kolikor je pač v teh razmerah mogoče — pravo slavnostno čustvovanje, predvsem čuvstvo iskrene hvaležnosti. S hvaležnostjo se spominjajmo vseh svojih prednikov, ki so nam v dobi, več ko tisočletne sužnosti in odvisnosti ohranili našo lepo domovino in jezik materinski; s hvaležnostjo naših buditeljev. Vodnika, prvega našega pesnika, ki je pel o Iliriji, oživljeni, in novem zarodu. Prešerna, prvaka pevcev, ki je vedno prerokoval, da »vremena bodo Kranjcem se zjasnila« in je prvi med Slovenci v proro-škem duhu — v »Zdravljici« — napovedal t zvezo vseh svobodnih narodov sve-.ta; s hvaležnostjo nepozabnega nam Evangelista dr. Kreka, ki je prvi imel pogum, v državnem zboru, v dobi vojaške diktature, zahtevati politično zje-dinjenje Hrvatov, Srbov in Slovencev in je tudi prvi med poslanci bivšega državnega zbora zaklicali »Vojski vojsko!« Hvaležni hočemo biti Jugoslovanskemu klubu in njega neustrašenemu načelniku dr. Antonu Korošcu; hvaležni našemu ljubljanskemu vladiki dr. A. Jegliču, ki je v domovini tako srečno združil razprte brate v borbi za neodvisno Jugoslavijo; hvaležni slednjič — last not least — velikemu Wilsonu za njegovo odločilno besedo. V znak hvaležnosti položimo iutri vence na spomenik Vodnika. Prešerna in na grob dr. Kreka. Sodržavljani! Prva manifestacija bo iutri v novoproglašeni, mladi Jugosla- viji, naj ne bo — zadnja! Naj se ne zgodi nič, kar bi moglo škodovati pred Zvezo svobodnih narodov. Dovolj je že teklo krvi! Saj vsi z grozo čutimo pomen strašnih besedi: »Ne ubijaj!« Manifestirajmo po zgledu Cehov, ki se nikdar ne dajo izzvati k najmanjšemu izgledu. Vsakega, ki bi jutri, bodisi dopoldan ah popoldan ali v pozni noči, kakorkoli skušal kaliti .mir in slavnostno razpoloženje, smatrajmo za sovraga naše nove svobode, ter z združenimi močmi, s svetim ogorčenjem vsak ta poskus že v kali zatrimo. Pokažimo, da je predsednik Wilson prisodil neodvisnost zrelemu, discipliniranemu, plemenitemu narodu. Maniiestacijski odbor. Sodržavljani, sodržavljanke svobodne Jugoslavije. Dan našega osvobojenja je prišel. Naš večstoJetni sen se uresničuje Svobodni smo! Naša zemlja in vse, kar je na njej, ie naša last. Vsako pustošenje in vsak nered je torej veleizdajstvo na naši narodni stvari. Ves svet gleda na nas. Pokažimo, da smo kulturen, zrel narod. Jutrišnji dan naj ho slavnostna, veličastna manifestacija in ne demonstracija. Pozivamo, da vsakdo pazi na red in že v kali prepreči izgrede. Kdor ogroža tuio last in osebno varnost, je barbar in škoduje Jugoslaviji. Ne s surovo silo pesti, temveč 7 našo duševno močjo smo si pridobili svobodo in čuvajmo jo torej s silo svoje duševne moči in ne s surovo silo izgredov. Nikakrh izgredov, nikaklh nemirovi Vsakdo se mora brezpogojno pokoriti rediteljem in redarjem. To zahteva naša narodna Čast in naš narodni ponos. Manffestacijski odbor. Slovenska Sokolska Zveza. BRATJE IN SESTRE! Jugoslovanski Vam pozdrav! Srce nam kipi veselja in navdušenja: izpolnjuje se, kar je bila vedno nas vseh najiskrenejša želja in težnja! Našega naroda, svobodnega gospodarja na svobodni naši zemlji, čaka ogromno delo. Sokolstva dolžnost ie, da stopi zopet v prvo vrsto narodnih delavcev. Poživljamo vse bratske sokolske župe, vsa bratska sokolska društva in Vas vse brate Sokole in sestre Sokoliće, da nemudoma pričnete z delom sokolskim. — Naznanite takoi zveznemu predsedstvu činovnike župnih in društvenih odborov in vaditeljskih zborov. Kot izredna naloga nas čaka delo v narodni straži. Naj ga ne bo Sokola, ki ne bi vstopil v njene vrste, ki n f» bi izpolnjeval nujne in važno narodne dolžnosti! Navodila se v najkrajšem časa objavijo. V torek, dne 29. t. m. se slovensko Sokolstvo udeleži v kroju in s prapori manifestacijskega izprevoda v Ljubljani. Poživljamo vsa bratska sokolska društva v Ljubljani in oko rici. da se tega izprevoda polnoštevilno udeleže: po možnosti nai se ga udeleže tudi vsa druga bratska društva. 77294^ Sokolstvo se zbira v torek ob 8. Uri dopoldne na vrtu Narodnega doma. h- Glede kroia v sedaniih razmerah seveda ne moremo staviti strogih zahtev. Kdor nima popolnega kroia, nai si po tpožnosti oskrbi rdečo srajco, surko in tepico, druga obleka kolikor mogoč© prilagođena kroiu: kdor bi mogel priti samo v civilni obleki, nai si oskrbi vsaj čepico. Bratie Sokoli, stari in mladi! Po dolgem času prisil i enega brezdelja se zopet pokažemo pred slovensko javnostjo, glejte, da bo ta nastop primeren zgodovinsko velikemu povodu! Živela svobodna, ujedinjena Jugoslavija! Na zdar! Predsedstvo -Slovenske Sokolske Zveze«. ★ Telovadno društvo „Sokol" v Ljubljani. BRATJE TS SESTRE! Sledeč pozivu >Slov. Sokolske 2veze< pričenjamo zopet s sokolskim delom. Da pregledamo svoie vrste in se dogovorimo o vseh podrobnostih, vabimo vse brate člene in sestre članice, da se udeleže sestanka danes v ponedeljek zvečer ob pol 9. uri v mali dvorani >N arodne-ga doma«. Na dnevnem redu je: ureditev rednega elanskesra dela, sodelovanje pri narodni straži ter pojasnila In navodila za izprevod pri narodni manifestaciji v torek. Bratje in sestre! Kliče Vas sokolska dolžnost naj nihče ne izostane! Živela Jugoslavija! Na zdar! Odbor »Sokola« v Ljubljani. Spored za narodni praznik v torek 29. t. m. Zjutraj ob šestih: Budnica, godba iz Trbovelj, Zidanega mosta in Višnje gore. Ob S. uri: Reditelji se zbero na dvorišču pri s-Slonu^:. Ob 83a se zberejo: Šolska mladina v svojih šolah: telovadci na Dunajski cesti; godbe, ena pred >Evropo«. druga pred >Slonom«. tretja pred ^Narodnim domom«: predstavitelii Narodnega sveta, strank in dr. pred >Slonom«; ženstvo v narodnih nošah na Gajevi ulici pred >Domovino<: gostje (Cehi. Rusi. Italijani itd.) v Gajevi ulici pri L državni gimnaziji: pevci pred »Slonom«; okoličani na vozovih na stavbi-šču pred >Slonom<; meščanstvo, strokovne, kulturne in politične organizacije na Franc Jožefa cesti: neorganizirano občinstvo na Bleiweisovi cesti za Narodnim domom. Ob 9. uri: Manifestaeijski sprevod se prične pomikati: Dunajska cesta. Cesta na Južno železnico. Resljeva cesta, čez Jubilejni most, mimo Mestnega doma pred Škofijo, Mestni trg. Stari trg. Sv. Jakoba most. Cojzova cesta, Emonska cesta, Valvazorjev trg. Vegova ulica, deželni dvorec. Kongresni trg, Volfova ulica, Prešernova ulica, razhod pred >Slonomc. Nagovori in petje se bode vršilo pred Škofijo. Magistratom, deželnim dvorcem, Prešernovim spomenikom in pri razhodu z balkona hotela >Slon«. Popoldne: Od 2% do 6. predstava Jirasekove >Laterne« v Narodnem gledališču (predvsem za zunanje udeležnike manifestacije). Ob 3. popoldne se prične na vrtu in vseh prostorih Uniona Jugoslovanska ljudska veselica. Ob S. zvečer slavnostna predstava v Narodnem gledališču. Prosimo, da se občinstvo brez pogojno podredi rediteljem, ki bodo imeli vidne znake manifestaciiskega odbora. —- Narodni praznik na sodišču. Ljubljansko deželno in okrajno sodišče je vpoštevajoč naš narodni praznik, preklicalo vse za torek razpisane razpra ve. Kakor čujemo, se tudi v vseh drugih javnih uradih jutri ne bo uradovalo. — Vsi državni in deželni poslanci se vabijo, da se udeleže narodne manifestacije z balkona deželnega dvorca. — Narodno ženstvo naj se manifestacije udeleži po možnosti v narodnih nošah. — Meščanstvo se zbere na lastno željo sporeieno po stanovih in poklicih ob na Franc Jožefa cesti. — Častniki in vojaki Jugoslovani, ki se v uniformi udeleže manifestacija, se zbereio v Prešernovi u liri. — TJradništvo se udeleži sprevoda korporativno. Zbirališče ob 8. uri v podaljšani Beethovnovi ulici. — Telovadke vseh ljubljanskih sokolskih društev se poživljajo, da se zanesljivo udeleže sestanka danes ob 8. zvečer v mali dvorani >Narodnega doma«. — Jutrišnjega manifestaciiskega obhoda se udeleže moški udeležniki seveda v povsem demokratični opravi. — Poziv društvom! Cenjena društva se prosijo, naj določi vsako po nekaj rediteljev, ki naj pridejo danes. t. j. ponedeljek, ob 6. zvečer na rediteljski sestanek v veliko dvorano Mestnega doma. kjer dobe natančna navodila. Društva se zbero v torek zjutraj ob na Franc Jožefov! cesti pred Narodnim domom. Udeležba naj bode pol- | noštevilna z društvenimi in narodnimi zastavami SHS. Člani nai se udeleže obhoda z zastavicami, ki se dobe pri Bonaču in drugih trgovcih z papirjem. — Šolska mladina. Pripravljalni odbor za manifestacije poživlja vse c. roditelje - someščane, da pošljejo svoje otroke v torek ziutrai v šolo. kjer naj se zbero najkasneje do 8 z?, na kar se bodo pod nadzorstvom .svojih učiteljev s šolskimi zastavami udeležili slavnostnega obhoda. Po možnosti nai prinesejo s seboj vsi zastavice SHS. Naj splam-ti na ta dan tudi našim malim goreča ljubezendo svoje domovine. — Narodna socijalna zveza. Danes zvečer točno ob 8. uri se vrši v društvenih prostorih v Narodnem domu važna s e i a. Tovariši, odborniki in člani nadzorstva se prosijo, da se seie gotovo udeleže. — Ljubljanska župa prostovoljnih gasilnih društev naznanja, da se udeleži narodne manifestacije ter vabi vsa okolišna društva v zvezi, kakor izven nje, da se ji po možnosti pridružijo. Nastop v kroju točno ob 8. uri zjutraj pred Mestnim domom. — Železničarji iz kolodvorskega in vodmatskeea okraja ter sploh s severnega dela mesta se zbero jutri ob 8. zjutrci pred južnim kolodvorom, od koder odidejo na zbirališče. Drugi železničarji se sestanejo direktno na zbirališču, i — čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane jutri, v torek, dne 29. t. m. k skupnemu manife-stacijskemu sprevodu. Zbirališče bo v >Zvezdi« točno ob uri. Prosi se obilne udeležbe. — Karel Kordelič, na---^liiik. — Slovenskim peveam. Na sobotnem sestanku, katerega so se udeležili zastopniki >Glasbene Matice«. >Slavea« in >Ljubljanskega Zvona« ie bilo v proslavo narodnega praznika sledeče ukrenjeno: Pevski zbori se zbirajo pod društvenimi zastavami v torek ob 8. dopoldne pred ^Narodnim domom c in nastopijo v sprevodu po sledečem redu: 1. zastave, 2. društveni odbori, 3. pevke, 1. pevci. Pelo se bode pred de» želnim dvorcem, pred magistratom, pred škofijsko palačo in pred Prešernovim spomenikom, povsodi po eden skupen zbor in sicer ^Slovenec, Srb, Hrvat«, >Jadransko morie«, >Slovenec sem« in >Od Urala do Trislava*. Dijaki in drusri izven zborov stoječi pevca naj se porazdele med manifestaeijski sprevod tako. da hodo imeli v od vodilno petje naših narodnih himen, da nastane na ta način ves sprevod velikanski, ves čas prepevajoč zbor. Popoldne sodelujejo pevski zbori na Jugoslovanski veselici, katera se vrši ob S. uri popoldne v -> Uni onu«. — Sloveskim pevcem. Na sobot-in nje učitelistvu! Ker se bo jutrišnjega manifestaciiskega obhoda brez-dvomno udeležila tudi srednješolska mladina, smatra odbor Društva slovenskih profesorjev za naiumestneiše. da se tudi slovenski profesorji udeleže sprevoda sredi svoie mladine. V to bvt- ho vabimo vso srednješolsko mladino in vse src- tovariše, da se urede no zavodih pred L državno gimnazijo ob H 9. zjutraj. — Odbor. — Skupna pevska vaja za vse ljubljanske narodne pevce se vrši danes ponedeljek zvečer ob J49. v >Glasbeni Matici«. Poleg društvenih pevcev ude- e se te vaje rudi izven zborov stoječi pevci. Pridite vsi! — Policija — narodna! V torek bodo nosili redarji narodne kokarde in rediteliske znake manifestaciiskega odbora in bodo podrejeni narodnemu odboru in ne več do-edanjemu policijskemu ravnateljstvu. — Služba narodne straže bo v torek permanentna — ves dp.n — in ne le med časom sprevoda, in sicer po mestu in predmestjih in ne le v sredini Ljubljane. Patrulje narodne straže bodo hodile ves dan in tudi no noči ter skrbele za red in mir. Policija ie podrejena narodnemu odboru in se mora vsakdo rediteljem in redarjem brezpogojno pokoriti. — Gostilne, kavarne, aprovizacij-ske prodajalne naj se zanro ab 9. zjutraj in ostanejo zaprte do konca slavnostnega sprevoda. Imetniki gostiln in kavarn naj popoldne strogo pazijo na red in mir v svojih lokalih. — Pozor pred tatovi. Cenj. občinstvo opozarja, da ne pusti svojih hiš med slavnostnim sprevodom brez varu hov, oziroma da jih dobro zaklene. Varujte se tatov in drusrih klatežov. — Starši ne PušČaite otrok jutri brez nadzorstva. Pustite jih k manifestaciji in sicer se naj zberejo najpozneje ob *A9. pri svojih šolah, da se udeleže mainrestacrfo r>od nadzorstvom -volih učiteljev in učiteljic. — Šišenski »Sokol* se udeleži mani fostačnesra obhodn v torek korporativno z zastavo. Člani se zbirajo ob 149. uri donoldne prod kavarno Evropo. — Šišenska »Čitalnica« se udeleži manifestačnega obhoda v torek z zastavo. Poživljamo vse Šiškarie. da se zbero pod zastavo svoie Čitalnice ob J49 uri dopoldne pred Narodnim domom. — Narodni praznik bodo praznovali tudi v Trbovljah na posebno slovesen način. Manifestacij se udeleži tudi vse organizirano delavstvo. Rudnik bo plačal delavcem polno mezdo. — Pisarna manifestaciiskega odbora posluje v bivši stražnici na magistratu in podmžpicp na dvorišču pri >Slonu«. Ako bi se kfe pojavili ali pripravljali izsrredi. prosimo, da se takoi javi. da se takoi nošlieio reditelji in narodni redarji. Ti bodo jutri ves dan in ne samo pri obhodu in sicer po vsem mestu in predmestjih na straži. Svobodnica. Od brata k bratu prost ie pot. končana robstva mera! Sinov se Maiki klanja rod: brez spon ie vest in vera. Svobode zlate sine dan rodovom vseera sveta, tlači teli v prah je strt, tiran, nasilstvu moč ie vzeta. Pravečne pravde večni red ljubezen sodi sprave: , iz naroda je zakon vzet. rod dvignil je zastave. Brat brata zna. roko mu da, in v Majki liubi brata: Slovan ie svoj. svoj dom ima in v svet odprta vrata. Stano Samec. Sovražnik Joplaviie ie. kdor se dotakne toisaa imetja! Odsouor avstro - osrsfie vlade ©lljonu. Dunaj, 28. oktobra, (Kor. urad.) V odgovoru avstro - ogrske vlade predsedniku VVilsonu. ki ie bil danes odposlan, se poudarja« da avstro - ogrska vlada soglaša z naztranjem, izraženim v Izjavah predsednika Zedinje-niti držav glede pravic narodov Avstro - Ogrske, posebno glede pravic Ceho - Slovakov in Jugoslovanov. Vsled tega izjavlja avstro - ogrska vlada, da ie pripravljena, ne da bi počakala Izida drugih pogajanj, vstopiti v pogajanja glede miru med Avstro - Ogrsko in nasprotnimi državami ter se pogajati glede takojšnjega premirja na vseh frontah Avstro - Oerske in prosi predsednika Zedinjenih držav, da ukrene zadevne priprave. Meo i; !i#arlo povft tesarja Mi Dunaj, 26. oktobra. (Kor. ur.) Cesar je izdal nastopno armadno in mornariško povelje: Vojaki! Približute se dan. ki ima Vam prinesti povratek in mir. Dolžnosti, ki iih imate izpolnjevati do one^a tre-notka, so posebno težke; vaše vojaške vrline, vaša previdnost in požrtvovalnost določajo sedaj bolj kakor kedaj prej bodočnost vseh narodov mouarhiie brez izjeme in razlike. Vaša, v neštevil-nih bitkan preizkušena možatost, vsša zvestoba in železna pokornost, ki vas je vsposobila za slavna dejanja brez primere, ostanejo neizpremenjena skala, ob kateri se morajo razbiti vsi napadi in valovi. Cas je poln resnih zmešnjav. Te pa ne smejo do armade in mornarice. Ciste in priproste, kakor prisega, ki ste jo podali pred Vsegamogočnim. so, vo-jaH. vaše dolžnosti. Na teh se ne more nič izpremenievati. V oboroženi Sili so imeli od nekdaj vsi narodi monarhije na enak način svojo domovino; radi tega *e mogla storiti toliko velikega. Kakor ie stopila v vojno, tako poide preko težav sedanjosti, mirno in smotreno, Častno in zvesto, da blagra vseh narodov. Božji blagoslov z Vami! — Karel 1. r. Posoli premirja za Avstro-Ojrsko. Dunaj, 26. oktobra. Zastopniki Narodnega Vječa, ki se nahajajo na potu v Švico, bodo tam opravili velevažno delo ne le za svoj narod, temveč tudi za vse ostale narode monarhije. Poskušali bodo izvedeti, pod katerimi pogoji bi bila ententa pripravljena skleniti premirje z monarhijo in tako omogočiti čim najhitrejšo in najmani moteno konzolidacijo novih narodnih držav. Naši zastopniki izhajajo pri tem iz načela, da se poljski, češki in jugoslovanski narodi ne nahajajo v vojnem stanju z ententnimi državami in da je torej treba vse storiti, da se naše vojaštvo čim preje umakne s fronte. Isto željo pa gojijo tudi Nemci in Madžari, ki se že intenzivno pripravljajo na demobilizacijo. Politični krogi so mnenja, da bi dosega premirja za Avstro - Ogrsko ne bila nemogoča na sledeči podlagi: $ 1. Bojevanje preneha. 2. Češki Narodni Vvbor in Narodno Vjeće SHS. se konstituirata kot narodni vladi, ki prevzameta takoj vso upravo svojega narodnega ozemlja v monarhiji. Jugoslovanska provizorična narodna vlada bi torej obsegala sledeče pokrajine: Kranjsko. Koroško, Štajersko iužno splošne črte Svinska planina-severno Radgone. Primorje, izvzemši Trst in tkzv. italijanske istrske okraje, ki jih zasedejo mednarodne čete do odločitve mirovnega kongresa. Banovino, Erceg-bosno, Medžimurje, tkzv. srbsko vojvo-cMno in ostale jugoslavanske dele Ogrske. 3. Poljske, češke, jugoslovanske Čete se takoj odpokličejo s fronte ter stavijo narodnim vladam na razpolago. Glede demobilizacije ostalih čet in izmenjave voinih vjetnikov se sklene posebna pogodba. 4. Obmejne pokrajine, v katerih bi se bilo bati narodnostnih spopadov, naj po potrebi zasedejo mednarodne čete. 5. Ententa da takoj dovolj^ živil na razpolago, da se preskrbiio čete in civilno prebivalstvo. 6. Ententa imej pravico glavne prometne ceste zavarovati in eventualno zasesti. 7. Narodne vlade pošljejo posebne komisije, ki bodo razpravljale o politični in gospodarski likvidaciji nekdanjega skupnega razmerja. 8. Narodne vlade določijo mirovne delegate ter pripravljajo volitve v kon-stituanto. Zatrjuje se. da resni dunajski krogi ta osnutek odobravajo in da bi taka pogodba o premirju odgovarjala tudi interesom posameznih narodov. Zadnie avstrijsko ministrstvo. Novi kabinet je že sestavljen ter so imenovani ti - le ministri: dvorni svetnik Lammasch predsedstvo, Geyer notranje, Vitorelli jus, prof. Redlich finance. VVieser trgovina ,dr. von Ham-pe, sekciiski šef v naučnem ministrstvu, nauk; Silva - Tarouca poljedelstvo. Seypl socijalna skrb, baron Banhans, dr. fiorbaczewski ljudsko zdravstvo in Zeleski minister za Galicijo. Razen Hussareka se izločajo iz kabineta finančni minister VVimrner, jusiični minister Schauer .naučni minister Madeyski, minister za socijalno skrb Mataja in domobranski minister baron Czapp. Za domobranskega ministra jc imenovan civilist prezidijalni šef v domobran7 skem ministrstvu baron Lehne. Dosedanji justični minister Schauer bo imenovan za predsednika vrhovnega sodnega dvora. Finančni minister VVimmer bo guverner avstro - ogrske banke. Minister za socijalno skrb Mataja bo predsednik statističnega urada. Dunaj, 28. oktobra. Cesar je sprejel demisijo Hussarekovega kabineta ter imenoval za ministrskega predsednika dvornega svetnika m m a -s c h a. Nadalje je cesar zopetimenoval za železniškega ministra. «*r, barona B a n h a n s a, za ministra za javna dela viteza H o m a n a, za ministra za javno zdravstvo dr. Horbaczew-s k e ga. za trgovinskega ministra barona W i e s e r j a, za poljedelskega ministra grofa Silva - T a r o u c o. za svoiega ministra tainega svetnika viteza Ludvika P a u 1 a. potriuioč ga v vodstvu urada za liudsko prebrano, za notranjega ministra Edmunda viteza G e y e r j a, za svojega ministra dr. viteza Galeckega: nadalje ie cesar nanovo imenoval za justičnega ministra dr. Pavla pl. V i 11 o r c 1 1 i t a, za na-učnega ministra sekciiskega šefa dr. Riharda H a m p l a, za ministra za socijalno skrb vseučiliškeora profesorja dr. Ignaca S e y p 1 a, za finančnega ministra profesoria na dunajski tehniki dr. Josipa R e d 1 i c h a. Obenem je cesar poveril vodstvo domobranskega ministrstva sekciiskemu načelniku dr. Frideriku baronu Lehne v. L e h n -steinn. Dunaj, 26. oktobra. V parlamenta-ričnih krogih se zatrjuje, da je za justični r>r>rKe.1i določen višii deželnosod-ni predsednik na,Dunaju dr. Bi Vitorelli. Nemško - naciionalni poslanci praviio, da bi vstop članov nemško-na-ciionalnih strank v kabinet Lammasch sedai ne bil umesten. Dr. Lammasch bo moral biti pri pogaianjih za premirje in mir sam navzoč. Stranke so v splošnem ugodno soreiele novi kabinet. Dr. Korošec iziavlia. da bodo Jugoslovani zavzeM napram novemu kabinetu enako odklanjajoče stališče, kakor napram vsaki drugi avstrijski vladi, kar pa seveda ni nikakršen afront proti oseb! ministrskega predsednika. Jugoslovani se z nobeno avstrijsko vlado ne morejo pogaiati glede bodoče usode svoje domovine. Pliotični nolQ?a! na DunMu. Dunaj, 26. oktobra. Cesar in cesarica sta se danes vrnila iz Godolloa na Dunaj ter se nastanila v Schonbrunnu. Njuna navzočnost ie v zvezi z ministrsko krizo. Cesarska dvojica ostane na Dunaju 3 dni ter se potem zopet vrne na Ogrsko. Jutri dopoldne bo sprejet dvorni svetnik Lammasch v avdijenci, da poroča cesarju o položaju, nakar bo imenovan, če v zadnjem trenutku ne pride druga odločitev, za ministrskega predsednika. Imenovanje bo objavljeno najbrž v torek zjutraj, tako da se bo novi ministrski predsednik predstavil zbornici %e v torkovi seji. Ministrstvo bo ostalo po večini ne-izpremenjeno. Portfelj odložijo le naučni minster Madevski (naslednik še neznan), finančni minister baron VVimrner. katerega breme prevzame znani profesor Re d I i c h. ter justični minister Schauer, katerega naslednik bi imel postati nem. nac. poslanec Stol-zel. Ker na so se nemške stranke izrekle proti vstopu enega svojih voditeljev v kabinet, ie dr. Stolze! ponuie-nimu portfelj odklonil in fusffeui minister no^tane kak visoki uradnik. Profesor Lammasch bo v torkovi seji razviial jsvoi h"k\id?_ciiski program. Ounai pred lakoto. Dunai 26. oktobra. >Mittacrszei-tunge izv\\ daie računati s skorajšnjim raznn^tom dunaiskecra občinskesra sveta. K tei informaciji ie pripomniti, da ie mestna občina v skrajno slabem položaju zaradi vprašanja prehrane ter se je že deli čaas n^ mi tavalo, da namerava žuoan dr. Weic:skirehner z ja-nuariem odstopiti. Vest bodo torei na Dunniu precej hladno spreieli ter bodo to zlasti pozdravili žuoan in kršT- so-ciialci. ker odvale na ta način od sebe odeovornost v trenutku, ko ne znajo več naprej. Berolin. 26. oktobra. Delegati nemško - avstrijskega narodnega sveta, ki so se zadnje dni mudili v Berlinu, so odpotovali po končanih konferencah z nemškimi oblastmi s člani večinskih strank v Draždane ter potujejo od tafn v Monakovo. Berolin 26. oktobra Državni podtajnik nemškega prehranjevalnega urada v. Mtiller ie povedal delegatom nemško - avstrijskega narodnega sveta, da gre Nemičiii sami tesno za živila ter ie izrekel svoje začudenje, da 60 Nemci v Avstriii že Redai porabili svojo letošnjo žetev. Pri naiboliši volji jim Nemci iz raiha ne moreio pomagati. Nemci se bodo sedai obrnili na Češki Narodni vvbor in Narodno vjeće SHS v Zagrebu. OGRSKA ZAPRLA WETE PROTI AVSTRIJI IN NEMČIJI. Budimpešta. 26 oktobra. Osrrska vlada ie prepovedala ves izvoz živil v Avstrijo in Nemčiio. Zadm'e dni je bilo zadržano 3000 vagonov žita. namenie-nega za avstrijske dežele. Ustavljen ie tudi uvoz jajc v Nemčijo.j Dosoffil na Bela. Dunaj, 25. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Z ozirom na dogodke na Reki in na poročila listov o teh dogodkih je treba izrecno konstatirati, da je šlo samo za izgrede neke marškompanije, ki je bila zapeljana vsled sedanjih razmer. Gre torej za majhen oddelek, ki je bil določen v nadomestilo pri polku na bojišču. Polk sam, ki pri teh izgredih na noben način ni bil udeležen, stoji slej kot prej hrabro v vrstah naših junaških bojevnikov na jugozapadni fronti. Budimpešta, 26. oktobra. Listi poročajo z Reke: Včeraj zvečer so odpeljali čete 79. pcšpolka na Reki ood veliko vojaško in orožniško eskorto v tovornih avtomobilih z Reke. Ceste, sko-7\ katere je šel transport, so bile vojaško zastražene. Mesto je mirno. Ob 9. moraio biti hiše zaprte brez legitimacije ne sme po noči nikdo na cestot. Preobrat na Ogrskem. Nadvojvoda Jožei — homo regius. B'-dimpešta. 28. oktobra. Cesar je poveril nadvojvodi Jožefu nalogo, da prevzame kot homo regius rešitev ogrske krize ter stopi tozadevno v stik z vodilnimi možmi. Budimpešta. 26. oktobra. Pod vriskom ustanovitve madžarskega narodnega sveta pod načelništvom grofa Mihaela Karolvija ie bila danes ponoči vsa crarnizii;> v Budimpešti pripravljena. Po pohioči ie bilo mesto preplavljeno od vojaških natruli. Vsi Častniki in voiaki. ki stanuiejo privatno, so dobili poziv, da pridejo nemudoma v vojašnice. Številna iavna ooslooia so bila zasedena od voiaštva. Grof Karolvi ie konferiral vso noč v svoji palači s člani madžar~koPeMer Llovdc >Az Uiszag* in >Budanesti Hirlap« so bili danes zjutraj vsi madžarski in nemški listi v Budimpešti motno konfiscirani, zlasti zaradi objave proklamacije, ki io ie tekom noči izdal madžarski narodni svet. Tudi opoldanski listi in večerniki so bili močno konfiscirani. Budimpešta. 26. oktobra. Zatrjuie se. da bo sprejel cesar, ko se vrne ■ Dunaja, v sredo ali četrtek celo vrsto ogrskih politikov, kar je v zvezi z vladno krizo. Spreiel bo tudi nekaj socijalno - demokratičnih voditeljev ter bodo ti prvič stopili pred cesarja. Budimpešta, 26. oktobra. Rešitev odrske vladne krize ne gre naprej. Pogajanja se ustavljajo in se bodo najbrže, ko se cesar v sredo ali četrtek vrne z DumMa, zopet pričela. V ospredju kot bodoči ministrski predsednik stoji grof Hadik. bivši prehranjevalni minister. Grof Hadik je bil danes pri cesarju v kratki avdijenci predno se ie cesar odpeljal v Schonbrunn. Kombinacije z grofom Karolvijem stoje sedaj očivid-no bolj v ozadju. Budimpešta. 26. oktobra >Budape-sti Hirlap« objavlja članek, v katerem predlaga, naj postane nadvojvoda Jožef, potomec nepozabnega zadnjega pa-latina ogrskega, diktator, ker da je to edino sredstvo, da se na Ogrskem vzdrži mir in red. Dunaj, 27. oktobra. Grof Karolvi ki je bil včeraj dvakrat pri cesarju, je dospel danes na Dunaj ter je bil znova sprejet v avdijenci. Zdi se, da ni nič opravil. Vrnil se je še nocoj v Budimpešto. Kolportirajo se vesti, da se naj reši ogrska vladna kriza na ta način, kakor je to omenil že najbolj reakciionarni budimpeštanski list »Budapesti Hirlap* v soboto v svojem uvodniku. Gre za izredno polnomoč za nadvojvodo Jožefa. »Budapesti Hirlap« zahteva, da naj se nadvojvoda Jožef imenuje za diktatorja, češ da je to edina pot, da se vzdrži rnir in red. Vprašanje je, ali se s tem ne bi doseglo ravno nasprotno. V političnih krogih se imenuje danes ime nadvojvode Jožefa v najožjem stiku z ogrsko krizo ter se zatrjuje, da ga bo poslal cesar v Budimpešto s posebnim pooblastilom. Iz drugega vira se zatrjuje, da pride nadvojvoda Jožef v Budimpešto kot homo regius. da razmota vozel ogrske krize. Interesantno je v zvezi s temi govoricami, da je prinesla včerajšnja »Wiener Ztg.« v svojem uradnem delu imenovanje nadvojvode Jožefa za feld-maršala. Karolvi v BudimpeStK Budimpešta. 28. oktobra. Voditelj neodvisne stranke grof Karolyi je dospel včeraj ob 10. zvečer z Dunaja v Budimpešto. Z istim vlakom je dospel tudi nadvojvoda Jožef. Grofa Karolvija je sprejela tisočglava množica, ki ga je odnesla na ramenih iz vagona. Iz-pregli so konje ter ga odpeljali v klub. Ljudstvo ga je slavilo kot ministrskega predsednika po volji ljudstva. Karolyi je večkrat nagovoril množico. Izvajal je, da se ie njegova misija ponesrečila, madžarski narod pa zahteva kljub temu edino le mir. V raznih nagovorih se je naglašalo, da obstojata na Ogrskem že majesteti in sicer krona in ljudstvo. Ljudstvo je imenovalo grofa Karolvija za ministrskega pedsednika, vsled sklepa ogrskega narodnega sveta, ki je za vsakega Madžara obvezen. Madžarski Narodni svet je imel pozno v noč sejo. Danes je bila izdana proklamacija na madžarski narod. Zdi se, da namerava grof Karolyi ustanoviti protivla-do. V nedeljo se je vršilo pred parlamentom veliko ljudsko zborovanje. Mesto je ostalo mirno. Politični krogi zatrjujejo, da bo imenovan honvedski minister baron Szurmay za ministrskega predsednika. MadZarsk* Narodni svet. Budimpešta. 25. oktobra. (Kor. u.) V palači grofa Mihaela Karolvia so se danes sestali zastopniki Karolvieve stranke sociialnib demokratične in meščanske" radikalne stranke. Ta konfe- \ 252. štev, SOLVfcNSKJ NAKUU" dne 28. OKtobra 1918. Slian 3 renca je na predlog grofa Mihaela Ka- I rolvia sklenila ustanoviti madžarski ! Narodni svet Na madžarski narod je ; bila izdana proklamacija, ki sporoča sestavo madžarskega Narodnega sveta in precizira v 12 točkah znane zahteve zgoraj omenjene stranke kot najnujnejšo nalogo trenutka. Proklamacija zahteva zlasti priznanje novo ustanovljenih avstro - narodnih držav ter izjavlja, da neodvisna Ogrska noče ovirati ugoditve zahtev teh držav, marveč da je celo pripravljena stopiti z njimi v ozke gospodarske in politične stike, prepričana da bodo te narodnostne drŽave tudi vpoštevale upravičene interese Madžarov. Končno poživlja Narodni svet vse izven Ogrske živeče narode in vlade, da nai. stopijo glede vprašanj, ki se tičejo Ogrske, v direktno zvezo z ogrskim narodnim svetom. Uzvirna brzojavka govori o ogrskem Narodnem svetu. Ali se postavlja ta Narodni svet na stališče nedeljive Ogrske, ali zastopa samo madžarski narod, iz izvirnika ni razvidno. Če govori v rmenu Madžarov, bo v nad-»Vinem poteku dogodkov morda mogoče z njim razpravi i a ti. če pa stoji na stališču nedeljive Ogrske, potem že vnaprej ni nobenega upanja, da bi prišlo do kakih razgovorov. Tudi Madžari se morajo navaditi, da računajo s svojimi narodnostmi.) Krvav* dogodki v Budimpešti. Budimpešta. 26. oktobra. Kakor ?mo že poročali, ie prišlo včeraj kakih 3000 mladih ljudi, med njimi mnogo dijakov v kraljevi grad ter razobesilo i>grsko zastavo. Prišla je policija in vojaštvo, ki ie odstranilo ogrsko zastavo. Policija ie potegnila sablje ter ie mnogo demonstrantov ranila, med njimi nekaj težko. Trije mladi Ijudie so bili usmrčeni, mnogo jih je smrtnonevarno ranjenih. Avdijence. Oodolle, 26. oktobra. V ranih jutranjih urah je cesar sprejel navadna poročila. Lista politikov, ki naj se pokličejo še k vladarju, še ni končno določena. Bndlmpešta, 25. oktobra. (Kor. urad.) Grof Mihael Karoly in grof Teodor Battv-any ter bivši notranji minister Oabriel Ugron so bili danes od cesarja sprejeti v avdijenci. Nemški odtovor Silsonn. Berolin, 27. oktobra. (Kor. irr.) Nemški odgovor na VVilsonovo noto se glasi: Nemška vlada je sprejela na znanje odgovor predsednika Ze^nnjenih držav. Predsednik pozna globoko segajoče izpremembe, ki so se izvršile v nemškem ustavnem življenju in ki se še vrše. Mirovna pogajanja vodi ljudska vlada, v katere rokah se nahajajo odločilna pooblastila dejansko in ustavno. N|ej so podrefene tudi vse vojaške oblasti. Nemška vlada pričakuje sedaj predloge za prem hi e, ki uvede pot miru pravičnosti, kakor ga je označil predsednik v svojih izjavah. Solf, drž. tajnik zun. urada. Ženeva, 25. oktobra. Poročilo »Agence Havas« pravi: Logika in trdnost VVilsonovega odgovora Nemčiji je našla v zbornici enodušno priznanje. Zaveznikom, ki ngso sodelovali pri iz-delanju mirovnega programa in izmeni not z Nemčijo, ne gre nikakor za to, da bi razmotrivah mirovne pogoje, marveč samo zato, da določijo jamstvo za premirje. Problem je torej bistveno vojaškega značaja. Maršal Foch in drugi voditelji zavezniških armad so edini zmožni rešiti to vprašanje ter bodo to storili z ono prevdamostjo in strogostjo, ki jo Wilson sam priporoča. Po ratifikaciji pogojev bodo zavezniške vlade v Evropi sporočile svoje pogoje vladi v Washmgtonu. Po volji Nemčije same morajo imeti vojaška in mornariška poveljništva naših zavezniških držav v tej uri ko pričenjamo uresničevati zmago, besedo. VVashJngton, 25. oktobra. (Kor. ur.) R enter poroča: Osebni zastopnik predsednika VVflsona, polkovnik House, m voditelj mornariških operacij admiral Penson, ki so dospeli v Pariz, bosta zastopala Zedinjene države pri posvetovanju o nemški prošnji za premirje in mirovna pogajanja. Wasfifngton, 24. oktobra. (Kor. u.) R enter poroča: Predsednik Wilson je Izdal oklic na narod, da nai glasuje pri volitvah meseca novembra za demokratični kongres, če odobrava njegovo postopanje v tem kritičnem Času. Curfh, 26. oktobra. Iz Berna poročalo, j da se v ameriških krogih trdi, da je Anglija Izjavila napram zastopniku Amerike, da je principijalno pripravljena pričeti takoj s pogajanji, da se doseže pošten mir. Curili. 26. oktobra. Clemenceau Je bafe izjavil, da se zavezniki zaradi nejasnega političnega položaja še ne morejo pogajati o mirovnih pogojih. Ententne države bodo pripustile samo, da se objavijo pogoj! za premirje. Curfh, 26. oktobra. »Darv Chroni-de« javila: Francoska vlada Je sporočila v Washmgton, da smatra predajo Alzacije - Lorene kot predoogoi premirja z Nemčijo. Haag, 26. oktobra. Amerikanska >Eveningpost« poroča, da se bodo med pogoji za premine z Nemčijo nahajale tudi sledeče zahteve: izročitev nemške artiljeriie z municijo, okupacijo Stras-burga, Koblenca in Metza po ententnlh četah. _ . „ Kodani. 26. oktobra, >Nationalti-đenđe« poroča iz Lrondona:^ Angleška, belgiiska. francoska, in italiianska vlada namera ti1o pri mirovnih pogajanjih zahtevati, da vrneio Nemci vse nmetni-: na. ki so tih zlasti oni odpeljali is za-avfeoih pokrajin. I London. 26. oktobra, >Manchester Guardian c piše, da nameravajo Nemci poleg vseh zasedenih pokrajin in Alzacije - Lorene takoi zapustiti tudi veliko vojvodino Luksemburško. Ententa obstoja brezpogojno na tem. Lujrano. 26. oktobra. Oficijosni >Giornale d' Italia« pravi, da je prvi pogoj premirja za Avstrijo, da umakne Avstrija svoie čete do Tridenta in do Julijskih alp in da da brezdvomno garancije za gospodstvo Italije na Jadranskem morju. (?) Zažiii napor oemšklb aceksiiomstov. Ludendorff odpusten. Trdovratni Viljem II. Berolin, 26. oktobra. (Korosp. ur.) Splošno se opaža dejstvo, da dana.-nie-ga nemškega uradnega poročila ni nod-pisal, kakor do3edai generalni kvartir-ni mojster v. Ludendorff, marveč sef generalnega štaba vojske na bojišču. V političnih krogih se iz tega sklepa, da je general Ludendorff odstopil. Berolin, 26. oktobra. (Kor. urad.) Cesar je sprejel demisijo generalnega kvartirnesra mojstra v. Ludendorff a ter mu podelil imerništvo fizilirskega polka št. 39. ki bo nosil njegovo ime. l>unaj. 26. oktobra. Allg. Zeitg.c poroča iz Berlina: Včeraj se ie vršil pod predsedstvom cesarja Viljema II. kronski svet, ki se i e bavil z vprašanjem odstopa cesarja. Po sedemurnem posvetovanju ni prišlo do nobenega sklepa. Berolin, 26. oktobra. Smatra se, da si hoče nemški cesar ohraniti krono s tem, da je sprejel demisijo Ludendorff a. Cesar namreč ve, da stavi ves nemški narod edino upanje v generala Ludendorffa in Hindenburga ter hoče* na ta način vplivati na sklepe vlade, češ. 65a brez njegovega vrhovnega povelinišrva ni za nemški narod nobenega upanja več, da bi ne bila njegova armada poražena. Cesar Viljem IL se oklepa zadnjih bilk. Berlin, 26. oktobra. »Tagliche Rundschau« objavlja brzojavko fm. Tiindenburga, ki pravi: Wilson meni, da bo nemška armada kapitulirala. Nemška vojska in mornarica protestirata proti temu naziranju in se bodeta vojevali do zadnjega moža. Frankfurt, 26. oktobra. Poveljujoči general v Frankfurtu je dal nabiti lepake z nekim Hindenburgovim pismom, ki pravi: »Zahtevamo boj do zadnjega možac. Ugotovilo je, da je Hindenburg pisal to pismo kot z a u o n o nemškemu državnemu kanclerju. Kako je frankfurtski general prišel do pisma, še ni znano. Berlin, 26. oktobra, Vsenemški in vojaški krogi skušajo organizirti odpor proti sprejetju VVilsonovih pogojev. Položaj na Nemškem je jako kritičen, Berolin, 27. oktobra. Časopisje piše o Ludcndorffu. da ie bil Ludendorff tih organizator. Mislil je, da se da tudi ukazovati duhu zaledja. Mislil je, da se more ljudem v zaledju vcepiti zavojevalna misel, kakor se je dala ta misel vcepiti industriji. Ta politika se je mogla posrečiti samo, če bi bila potekla vojna tako, da bi bila zajamčila uspeh. Klic po Siegtriednu pa je bil nemogoč, ko je zmaga izostala. Ludendorffa so spravili v zvezo s poli učnimi mahinaciiami in vedno bol! se je poleg diplomacije dvigala še tajna vlada, ki ni bila odgovorna in je delovala iz skrivališča, pač pa je vse svoje visoke avtoritete vedno odločala. Morda je politično olajšanje na znotraj, da je general Ludendorff padel. — »Arbeiter Zeirung*. piše: Popolni preokret usode, Id se je pričel s 15. julijem z ofenzivo ententnlh armad, je uničil vsako upanje na končno zmago. Po naravnost legendarnih štiriletnih neprestanih zmagah, ki jih je nemška armada dosegla vsled velikanske hrab-rosit svojih cet.se je vse porušilo Vse politič ne odločitve so bile usodepolno združene z vojnim položajem. Te politične odločitve pa so nam nakopale sovraštvo Amerike. Način sklepanja miru je določal glavni stan. V tem je bil zopet Ludendorff odločilna oseba Popolnoma jasno se ie kazalo vplivanje glavnega stana pri padcu Kiihlmanna, Ime Ludendorffa je bilo geslo Sieghiedler-jev. Vojskovodja, ki izgubi sijaj svojih zmag, je strmoglavljen s kapitola svoje moči. Če bi se Ludendorff ne bil nikdar ▼mešavai v politiko, bi lahko nemški narod danes primerjal njegovo nesrečo z njegovimi prejšnjimi zmagami in M ga sodil mirnejše in pravičnejše. Tako pa vidmo v njem poleg človeka zmage in slave tudi človeka, Id Je stal ljudstvu nasproti sovražno in je ljudstvo oviral. Ludendorff je bil oni, ki je onemogočal svobodni razvoj nemškega naroda in njegovo demokratizacijo. Berolin, 27. oktobra. Demisija Ludendorffa je bila sprejeta. Istočasno prošnja generala Hindenburea za odslovitev pa je bHa od cesarja zavrnjena. Socijalni demokrati konstatiralo, da so oni zajjtavali odslovitev Ludendorffa, ker je bil on pred-stavitelj onih krogov, katere so smatrali socijalni demokrati za odgovornega podaljšanje vo?ne. Berlin. 27. oktobra, »Berliner Tage-blattc pravi o padcu Ludendorffa to - le: Jasno je, da Je general Ludendorff, ki fe več ko dve leti vladal nad Nemčijo kot diktator, demokrauzem v Nemčiji in kar je z njim v zvezi, zelo nerad videl. Ludendorff je bil gospodar nad vsemi vladami. Vrgel je Bethrnanna Hollwega in dr. Kuhl-manna. Isti Ludendorff naj bi se zdaj podvrgel demokrat in ljudsid vladi Nemčije? Berlinsko časopisje in vsenemško Časopisje označuje nade^: gen. Ludendorira kot posledico nemške demekiatične vlade. Odpustitev Ludendorfia naj bi bila za armado in nemško ljudstvo loi^ udarec. Berolin, 26. oktobra. Proti vladni politiki so zadnji čas od vojaške strani zopet delali opozicijo, ki Je dosegla višek v brzojavki iz velikega glavnega stana, omenjeni včeraj v državni zbornici in v kateri se je z vso energijo protestiralo, da bi se sprejele VVilsonove zahteve. Kakor se čuje, je vrhovno armadno vodstvo tudi protestiralo proti temu, da bi od nJega izhajala želja po uvedbi mirovne akcije. Vladne kroge je ta ugovor razburil tem bolj, ker so bile znane izjave vrhovnega armadnega vodstva, da zahteva uvedbo razprav za premirje. Tretje nesporazumi j enje, ki je obstajalo že nekaj dni, so bili natbrž predlogi na premeno ustave, tako bi bila vojaška oblast podrejena civilni oblasti. Včerai so v posvetovanjih med cesarjem, vojskovodji in državnim kanclerjem določili, da Ludendorff gre, Hindenburg pa ostane. Zvečer so se Hindenburg, Ludendorff in podkancler Payer celo uro posvetovali, največ o miru. Za Ludendorffovega naslednika prideta v poštev general v. Los-bcrg aH general v. Seeckht. Prvi je vodil velike obrambno vojno lanskega leta pred Cambraiem, drugi je bil pa Mackensenov generalštnbni šef. Oba da sta Izborna stratega. Parlamentarne večinske stranke so si v svesti, da z odstopom Ludendorffa Izgub! nemški generalni štab odlično moč, tolažijo se pa s tem, da Ludendorffov odstop odstrani nevarnost bodočih političnih konfliktov med vrhovnim armadnim vodstvom in vlado. Vlada dobi sedaj proste, roke za energično nadaljevanje svoje politike. Cesar se je po odobritvi Ludendorffovc-ga odhoda izjavil proti nasilni politiki in za demokratično vlado. Nemška poslanska zbornica. Podreditev vojaške oblasti pod civilno oblast. Berolin. 26. oktobra. (Kor. urad.) Poslanska zbornica je razpravljala danes v tretjem čitanju o zakonskem načrtu, zadevajočem izpremembo državne ustave#v tem zmislu, da ie za napoved vojne v imenu države potrebna pritrditev zveznega sveta in poslanske zbornice. Večinske stranke so podale naznanjene izpreminjevalne predloge, zadevajoče pritrditev zveznega sveta in poslanske zbornice k mirovnim pogodbam, zadevajoče odgovornosti državnega kanclerja in zadevajoče podreditev vojaške oblasti pod civilno oblast. Konservativci so predlogo ljuto pobijali in izjavili, da Le bodo hodili po poti, katero so nastonile večinske stranke, ker bi se s tem zsradba. armade omaiala v 6vojih temeljih. Državni tajnik Grčber izjavlja, da se bo državno vodstvo v zavezniškem svetu potegovalo za sprejetje predlogov. Vojni minister pripomni, da ne dobi v predlogih nič takega, kar bi moglo omajati trdno sestavo armade. Pri glasovanju so bile predloge v tretiem čitanju sprejete z vsemi glasovi proti glasovom konservativcev. Rezultat glasovanja so večinske stranke sprejele z odobravanjem, " Tako ie izprememba državne ustave v svrho demokratizacije in par-lamentarizacije po večini končana. Predsednik ie bil koncem seje pooblaščen, da skliče prihodnjo seio v slučaju potrebe. Dež. poslanec dr. Fran Novak: V robe orožje — discipline. Naši odposlanci so danes v Švici, kjer se sestanejo z Jugoslovanskim odborom, srbsko vlado in zastopniki cn-tente. Povedali jim bodo, da prihajajo v imenu naroda, ki je po težkem pred in medvojnim trpljenjem dosegel popolno kvalifikacijo vladati samega sebe. Resni in veličastni trenutki! Jutri priredimo doma narodni praznik. Resna in veličastna naj bo ta manifestacija za Jugoslavijo. Toda otežkocali bi položaj našim odposlancem, uničili sijaj privedbe, ako bi se kdorkoli da! zapeljati pri manifestaciji v kako stransko pot boljševizma. Tega tudi nihče ne pričakuje, zrel narod smo. ne zbegana tolpa, ki si hoče z razsajanjem in divjanjem hladiti svoje strasti. Z našimi narodni nasprotniki bo-demo obračunali kakor se kulturnemu narodu spodobi. Jutri izdamo samo okvirno razsodbo — da hočemo biti in smo gospodaru na svojih tleh. Tablice in napisi — to naj nas danes več ne moti. Zginile bodo in'morajo zginiti kot kafra s svojo nemščino same od sebe in že zginevajo brez nasilstva. Niso vredne, da bi se naše roke z njimi omadeževale. Nobenega prekega soda ne! Naša sodba bo temeljita in popolna, ne površna, zato jamčijo tudi načela in program Jugoslovanske demokratske stranke. Zadoščenje nam je na potu, mi se samo z zunanjostim! ne bodemo zadovoljili. To zadoščenje se nam poda samo po sebi. stopnjema sistematično. Zategadelj ne sme biti pri manifestaciji nobenega pojava, da nam je morda samo za zunanjosti; vsako nasilstvo, vsako kaljenje reda, vsaka nepokorščina napram rediteljem je narodni greh, narodno izdajstvo! Dolžnost vseh in vsakega je. držati se točno le odredb rediteljev. Dokazati hočemo, da ne potrebujemo nobene tuje pomoči za vzdržanje reda, za veličastno izvršitev manifestacije, ki naj je vzvišena in globoko srčno občutena; ne potrebujemo več ne deželne vlade, ki že ugaša kakor svečica. ker ji manjka reje, ne državne policije. Sami, s pomočjo rediteljev, svoje narodne policije vzdr-žujmo red. »Uzdaj se use i u svoje klju-se« — to je parola za vzdržavanje reda jutrišnjega dneva* Naše vzhrcenje pa lahko dobi zunanjega izraza v požrtvovalni ljubezni za našo Jugoslavijo in njene namene. V tem pogledu pa naj naše narodno ženstvo blagodejno nastopi; v solzah radosti ie srce mehko. Manifestacija naj bo sijajna — ker je zgodovinska; reditelji imajo besedo, narod jih bo posluŠaL Vojne vesti. AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, 26. oktobra. (Kor. ur.) Ita-jansko bojišče. Boji v pokrajini Sette Communi se včeraj po neuspehih, ki so jih doživeli Italijani in Francozi prejšnji dan. niso nadaljevali. Vzhodno od Brente je prišlo do ljute borbe, ki je trajala tja v noč, Gorišča boja so bila zopet Monte Asolone in Monte Perlica, katrlh se je sovražnik večkrat polastil, a smo jih vedno zopet v protinapadu vzeli nazaj. Samo s težkimi žrtvami se je posrečilo Italllanom proti večeru se na obeh straneh gorah zopet ustavitL Vsi sovražni napadi, da bi severovzhodno Monte Pertica vdrli v naše črte, pa so ostali brezuspešni. Tudi novi napudi na Spinuccfo so se ponesrečili ob hrabrosti braniteljev. V kotlini Atano so naše varstvene čete zavrnile italijanske sunke. Nastop naših vrlih čet je zopet vzvišen nad vso hvalo. Če zasluži iz predvčerajšnjih bojev zapadno od Brente posebnega prlznania še gorenjeogrski PD. št. 125. je včerai v pokrajini ob Aso-!onu zlasti hrvatski dom. polk št. 27 s svojim samostojnim sodelovanjem pri bojih sosednega odseka bistveno pripomogel k utrditvi fronte. Soglasno se zopet naglasa delovanje artiljerije, ki se je s svojim sodelovanjem s pehoto slavno udeležila pri borbi za obrambo bojišča. Infaaterijskt in bojni letalci so nastopili enako uspešno v izvidni službi kakor v boju. Albansko bojišče. V Srbiji smo se korakoma umaknili v pozicije pri Kruševcu. Na albanskem bojišču nobenih večjih bojev. — Sef. gen. štaba. Dunaj, 27. oktobra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Italijansko bojišče. Na visoki planoti Sette Communi je izvršil sovražnik včeraj zopet celo vrsto močnih delnih sunkov, ki so bili vsi odbiti v bližmjskem boju ali s protinapadom. Nadaljnji napadalni poskusi so se ponesrečili že v našzm odbljalnem ognju. Sovražnik Je utrpel velike izgube, V gorovju vzhodno Brente traja bitka z nezmanjšano ljutostjo dalje. Ves dan je divjal boj. V območju vrha Caprfle je sovražnik začasno izbojevane uspehe Izgubil zopet z našimi protisunkL Hrib Asolone je četrta divizija po besnem borenju zopet zavoje val a. Naši proti Per-tici postavljeni bataljoni so dospeli zvečer do vznožja kope; ponoči je prišla tuđi ta v naše roke. Ponovni poskusi Italijanov, da bi se razširili v okolišu Fontane Seece. so ostali brezuspešni kljub silnemu trudu infanterije in artiljerije. Tndi na pobočjih hriba Sp?nuccia ie pripravila stanovitnost naših vrlih čet sovražnim napadom enako usodo kakor prejšnje dni Čini naših čet ne zaostajajo prav nič za največjim orožnim delovanjem prejšnjih bitk. Naj bi vsi naši narodi, katerih blaginja m gorje je danes brez razlike odvisno od dogodkov na fronti izkazali vrlim vojakom zato pristojno zahvalo. Ob Piavl je trajal včeraj artiljerijski boj dalje. Zvečer se Je pričel na obeh straneh Montella velikopotezni ententni napad. Na točkah, na katerih je mogel sovražnik na levi breg stopiti, se vrši besno borenje. Balkansko bojišče. V Srbiji se vršijo naša gibanja po načrtu. Kragu-jevac smo prepustili sovražniku, v bojih s krilnimi četami. — V Albaniji nobenih posebnih dogodkov. — Šef gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 26. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Ogromna borba na mnogih delih fronte uspešna vsled sijajne hrabrosti naših čet — Skupina gim, Ri:prehta. V niža v! Lyse jugozapadno od Deynza in med Lvso in Escauto je izvršil sovražnik po silnem ognju močen napad. Od levega krila napada do železnice iz Kotryka na Oudenaarden smo ga zavrnili pred našimi črtami. Severno od Esc aute smo sovražnika po pričetni pridobitvi terena prav kmalu ustavili. Novo črto med Ingvghemom in Avelghe-mom smo držali proti opetovanim napadom, ki so bili popoldne izvršeni. Na bojišču je sovražna artiljerija čez dan obstreljevala za fronto ležeče kraje, ki jih dosedaj še ni obstreljevala. Večji del so bili kraji vsled tega razdejani Belgijsko prebivalstvo je imelo težke izgube na mrtvih hi ranjenih. Med Escauto In Oiso so se omejile težke izgube na mrtvih in ranjenih. Med Escauto in Oiso so se omejili Angleži na močne delne napade. Južno od Famarsa smo vrgli sovražnika z objemalnim protinapadom v njegove izhodne pozicije nazaj. Južno od Quesnoya in severno od Landrccyesa so se ponesrečili njegovi napadi pred našimi črtamL — Skupina nemškega ce-sarjeviča. Med Oiso in Aisno večii enotni napadi Francozov na več kot 60 km široki fronti. Svoj glavni sunek so namerili Francozi proti našim črtam med Oiso m Serro ter med Slssonnom in Aisno. Odsek ob Serri Souchi ie skušal sovražnik dobiti na ta način, da bi obšel to naravno močno pozicijo. Napadi med Orso m Serro, ki so se pričeli rano zjutraj, so se ponesrečili pred našimi črtami, popoldne pa se je sovražnik ustalil v Villers le Sec in na višini vzhodno od kraja. Na ostali fronti smo ga tudi popoldne zavrnili ter Je imel v našem ognju velike Izgube. V odseku Serre in Souche je mogel sovražnik dosoetl do naših črt samo pri Montiersu in Froind-montu. pri Veslesn In Pferre Pontn. Čete generala barona v. Lyttwltza so zavzele v enotnem protinapadu med Ves-lesom in Plere Pontom zopet svoje stare pozicije. Na ostali fronti le naš ogeni sovražniku onemogočil prekoračiti odseke. Zapadno od Aisne so močni oklopni vozovi spremljan sovražnikove na- pade. Ponesrečili so se vzhodno od Sis-sonm*. na obeh straneh La Setva, kljub sedemkratnemu navalu. Posebne močne siie ie zastavil sovražnik med Nyzy te Compte in Aisno. Na višinah zapadno od Aisne Je vdrl sovražnik v naše pozicije, za katere se je čez dan vršil težek boj. Kljub veliki vporabi sil ni mogel sovražnik tu doseči nobenega uspeha iz svoje prebkne točke v saksonskem go-zdn. Deli naših predn]Ui Crt so ostali ▼ njegovih *-okah. Delni boji v nižini Aisne jugozapadno od Amagno. Sovražnik. Id je pri Aniblyu začasno sunil na severni breg Aisne, je bB v protlsunkn zopet vržen čez reko. Vzhodno od Aisne Je artiljerijski bo« začasno oživel. Sovražni delni napadi so polnili naše postojanke na severnem robu višin severno od Grand Prea nazaj. Sicer smo jih zavrnili — Skupina generala v. Gallwitza, Na obeh straneh Mose se je omejilo bojno delovanje na moteč! ogenj in na manjše infanterijske napade. Na vzhodnem bregu reke so izčlstfle saksonske stot-ntje ameriško gnezdo, ki }e ostalo izza zadnjih boiev. — Skupina vojvode Albrehta. Južno od Seille smo pri uspešnem podvzetju vjeli več sovražiukov. Sef gen. štaba vojske na bojišču. Berolin, 27. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika Ruprehta. V Flan-driii nlkakih posebnih bojnih dejani. Sovražnik nadalje uničuje belgijske kraje za fronto. V Ooteghemu in Ingvyghemu pri obstreljevanja z vžigatnimi granatami v kleti pribeglo prebivalstvo le po večini poginilo. Južno Escaute smo zavrnili s protisunkom močne napade med Famarsom in Artresom. S protinapadom Je vdrl sovražnik v Engle - Fontaine in Hecq. Iz Hecoua je bil s protisunkom zopet pregnan. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika. Od Oise do Aisne ie Francoz nadaljeval svoie napade. Na obeh straneh Orignyja smo Hh odbili pred svojimi črtami. Sovražnik, ki Je vdrl pri Pleins-Selve v naše pozicllo, je bil prestrežen na višini severovzhodno od tega kraja, njegovi poskusi, da bi * od tu dalje porazu z napadi v severni smeri našo fronto ob Olsi, so se ponesrečili z najtežjimi izgubami za sovražnika. Orignv iu višine jugovzhodno smo obdržali Številni oklopni vozovi sovražnikovi so bili rabiti. Baterija poročnika Heuhoferja od res. F. A. R. št 1 hi poročnika Zuppke od F. A. R. št. 37 ter poročnika Otta hn. polka št. 445 Imajo pri tem odličen delež. — Na odseku Serre so obležali sovražni sunki Iz Mortiersa pred našimi črtami. Ljuti napad! proti odseku Souche med FroidV uiontom in Plerremontom so bUl zavrnjeni po poznanjskih in virtemberšklh polkih. Proti večeru so odbili fizllirskl polk št. 4, grenadirski polk št 119 in in-fanterijski pel k št 121 tukai ponovno z v?fiko silo prodirajoče napade 'sovražnika. Na obeh straneh Sissonna sovražna infanterija včeraj ni delovala. Na višinah zapadno Aisne je zadel lastni krajevni protinapad proti Saškemu gozdu na močne napade, katere je bil započel sovražnik z dalekosežnim! cOJI med Nlzy le Comte m Aisno. Že pri prekoračenja višine severozapadno od Nizv le Comte je utrpel sovražnik v našem odbljalnem ognju težke izgube. Tukaj kakor tudi zapadno Banu ogne so se sovražnikovi napadi popolnoma Izjaloviti. Na ozemlju, polnem globeli in gosto pogozdonem zapadno Aisne so trajali besni boji ve« dan; do večera so biH odločeni v naio korist Končali so se približno ob cesti Barmogne-Chateau-Porcien m pri Her-pyju. Na fronti pri Alsni In pri ▼. Gall-w!t70vi armadnl skupml na obeh straneh Mose nikako velikih bojnih dejanj. — Jugovzhodno bojišče. Gibanje v zaledne črte poteka po načrtu. Z uspešnimi odbljalnhn! boji pri Kraguiev-cu in Jagodini so zagotovile zadnje čete odhod naših glavr*fli sfl. — Sef genend-r^ga štaba armade na bojišču. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. 27. oktobra. Dan je potekel, brez večjih bojnih dejanj. Posebne važnosti je stavek, ki beleži. da so ententine čete, torej zlasti angleške, po artiljerijskem boj* začele velik napad ob obeh straneh Montella, da se Jim Je ponekod posrečilo preiti na Piavln vzhod-n i breg in da se tam vrše ljuti boji, kl na| odločijo, ali se ententine čete vzdrže to-stran Piave ali bodo morale nazaj Čez reko. Če se ne posreči, vreči jih nazaj, utegne njihov uspeh imeti dalekosežne posledice. Pred važnimi dogodki na Italijanski fronti. London. 26. oktobra. Reuter poroča, da je bilo včeraj zvečer na italijanski fronti jako živahno. Pričakujejo se važni dogodki. ITALIJANSKO UKADNO POROČILO 25. oktobra. Hudi boji so se raa~ vili tekom včerajšnjega dopoldneva v okolišu hriba Grappe. Naši oddelki so napadli kljub nalivu odločno nekatere odseke ogromne sovražnikove pozicije in so se polastili važnih oporišč ter se tam nstalili in sicer v zapadni in severni zoni masiva. Ustalili so se tudi na severnem bregu potoka Orniga. V nižini pri Alanu je imel sovražnik znatne izgube Ob Plavi smo zasedli na bregovih. Panadopolija nekaj malOi otokov In vjeli sovražne posadke. Na odseku Posina - Astico in v dolin! Orso smo pregnali sovražne straže. Na asiaški visoki planoti so Izvršile italijanske In zavezniške patrulje z uspehom nekaj malih nenadnih napadov. Število vjetulkov od 23. oktobra opolnoči do 24. oktobra opolnoči znaša 84 oficirjev in 2791 mož. Neugodne vremenske razmere so ovirale letalsko delovanje. 26. oktobra. Se vero - zapadno masiva Orappe so včeraj zjutraj boji zopet oživeli in trajali ves dan. Na ozemlju, katero smo zavojevali prejšnji dan, se je vršilo besno borenje .Končno so se vzdržale naSe vrle čete napram obuonim sovražnikovim protinapadom in so obdržale pozicije; naSe pozicije so bile na več točkah' celo razširjene. Zadnjih 24 ur smo vjeli 47 oficirjev in 2102 vojaka. Zlasti se Je odlikoval 9. napadalni detachement Brigadi 80 Pesaro in 19. ter 23. napadalnemu detacbe* men tu pripada čast, da je odloČil sovražnikov poraz, d očim je d' A os tova brigada z naskokom zasedla hrib Valderola severo-zapadno Spinuccic Na asiaški nižini so pognale naše patrulje v številnih praskah sovražne izvi dne oddelke r beg. Slučajno mimo leteče zrakoplovne skupine so bombardirale ljuto z odličnim učinkom sovražne barake, parke in zaloge. Zrušile so kolone čet in transporte v Suganski dolini, v dolini Cismona in so vrgle vsega skupaj okoli 7000 kilogramov borah, Nadaljnih 2000 kilogramov so vrgle preteklo noč zračne ladje kraljevske armade na železniške naprave za sovražnimi črtami. Dva sovražna aparata sta bila sestreljena. FRANCOSKO URADNO POROČILO IZ SRBIJE. 24. o k r o b r a. Francoske in aHirane bojne sile se nahajajo na fronti pri Kraljevem. Zasledovanje sovražnika se nadaljuje. Sovražnik se umika proti severu. Pripeljali smo 200 novih v jetnikov. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 26. oktobra. Italijanske predstraže ctoie v stiku s sovražnikom ob spodnji Mati blizu Sv. Ivana Meduanskega. Albanske tolpe so prestopile k Italijanom in se bore pod italijansko zastavo proti umikajočemu se sovražniku, kateremu so zadale težke izgube. Naši letalci poročajo o velikih požarih v Sv. Ivanu Meduanskem. Črnogorski kralj Nikola na Krra. Baden. 27. oktobra. Črnogorski kralj Nikola ie dospel na Krf, kjer prevzame v svojo roko črnogorsko vlado. NEMCI ŠE VEDNO POTAPLJAJO LADJE. Berolin, 25. oktobra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Naši podmorski čolni v Sredozemskem morju so uničili glasom novih poročil v uspešnih napadih na močno zavarovane kovoaje nad 42.000 ton ladijskega prostora. Z več artiljerijskiml streli smo poškodovali tudi past za podmorske čolne, ki je delovala skupaj z nekim rusilcem. V več slučajih smo konstatirali, da so potopljene ladje vozile vojni materijal. Neki municiiski pamik ie zletel nepo-• sredno po torpediranju z visokim plamenom in močno detonacilo v zrak. .12 d miški promet v severnem Egeiskem morju ter izvoz fosfatov iz Sfaxa v Tunezijo smo oškodovali s potopitvijo 31 jadrnic. Nemei izoraznjujejo Gent Haa!r. 26 oktobra. Belgijski potniki poročajo, dfl so nemške čete že izpraznile mesto Gent. Ameriška armada, \Vashington, 26. oktobra. Uradni izkaz pravi, da ie bilo dosedaj nro^fc-liano na francoska bojišča 2,800.000 mož ameriških čet. Pomtrnska stopa zopet v vojno. Budimpešta,?6. oktobra. »Az Est« poroča iz Jassvia: Romunski ministrski predsednik Marghilornan in zunanji minister Arion, znana prijatelja centralnih držav, sta se hotela te dni odpeljati na Dunaj, da ratificirata bukareško mirovno pogodbo . Potovanje obeh ministrov je bilo preprečeno od pripadnikov mm unske ententne stranke. Ženeva, 26. oktobra. Glasom sem dospelih vesti, so- romunske čete vdrle v Dobrudžof?). Angtežl pri Krasnojarsku, Japonci v Trk »Trsku. \ Amsterdam, 25 oktobra. »Central News« poročajo te Londona: Angleške čete prodiralo nroti Krasnojarsku. V zapadni Sibiriji so Japonske čete dospele v Irkntsk. Odhod avstro - ogrskih čet Iz Odese. Odesa, 27. oktobra. Francoski guverner le. odredil, da ima del avstro - ogrskih čet zapustiti Odeso. / Francozi in Amerikanci v Galacu. Krakov, 26. oktobra. Tukajšnji listi poročajo, da so Francozi in Amerikanci izkrcali svoje Čete v Galacu. II tlifte verti. = Listi brez cenzure. Dunaj, 27. oktobra, Predstojništvo organizacije dunajskega časopisja je sprejelo v svoji zadnji seji resolucijo, ki zadeva tudi vprašanja predcenzure. Na podlagi soglasnega sklepa predstojništva organizacije dunajskega časopisja je bilo odposlano odposlanstvo k izvršilnemu odboru nemškega Narodnega sveta, da zahteva od njega, da se izreče za odpravo preventivne cenzure za pravico kor-poltaže in za odposlanje žurnalistov v časopisni sosvet. = Predsedstvo Narodnega Sveta na deželni vladi kranjski. Danes dopoldne je bilo predsedstvo Narodnega Sveta pri deželnem predsedniku grofu A 11 e m s u ter ga pozvalo, da mu izroči vse posle deželne vlade, ki so v zvezi s prehrano in preskrbo prebivalstva. Mesto da bi, deželni predsednik Attems to takoj storil, je zajezdil raje še enkrat starega avstrijskega šimeljčka ter izjavil, da mora preje vprašati Dunaj. Pred-no pride povoljen odgovor z Dunaja, lahko na Slovenskem ljudje pomrjej6 od lakote. Ako se hoče Attems še naprej držati svojega mesta, je to sicer še kratek čas njegova stvar, umevno pa je, da Narodni Svet ne more niti dneva več odlašati z reorganizacijo aprovizacije in z uvedbo svojega prehranjevalnega in preskrboval nega urada. Grof Attems je osebno odgovoren, če bi se vsled njegovega prizadevanja zavlekla rešitev neodložljivo važnega vprašanja aprovizacije. = Tudi prehratiievafnl minister ni kompetentan. Deželna vlada je sporočila Narodnemu Svetu, da se tudi prehranjevalni minister Paul ne smatra kompetentnega dovoliti odstop deželno vladnega aprovizacijskega referata na Narodno Vjeće. Zato, da je treba skupne ministrske seje. Drugega odgovora tudi od Dunaja ni bilo pričakovati. Narodni Svet bo menda že našel pota, da /v tej zadevi prepreči nadajjna zaviače- 0 = Občinski odbor v Sodražici se v svoji seji dne 27. oktobra, na dan obletnice, odkar je podal izjavo za Jugoslavijo, pridružuje na predlog župana Lovrenčiča raznim drugim korporaci-iam, ki te dni širom Jugoslavije z navdušenjem pozdravljajo prog:las Narodnega Vjeća SHS. = Gospodarska komisija za Štajersko. »VViener Ztg.« poroča: Dr. Viktor W u 11 e je imenovan za gospodarskega komisarja na Štajerskem. dr. Arnod Eisler za njegovega namestnika. — Dr. VVutte je avstrijski uradnik četrtega činovnega razreda, dr. Eisler je odvetnik v Gradcu in pripada socijalnodemo-kratični stranki. = Planinski Nemci iščejo stikov z Jugoslovani Po nemškem delu Štajerske se vršijo shodi, na katerih se zahteva pridružitev Nemčiji. V Gradcu so poleg pridružitve Nemčiji sprejeli tudi sklep, da naj narodno zborovanje določi novo državno obliko nemške vzhodne marke (ali monarhija ali republika). Sprejeli so na tem zborovanju na znanje ustanovitev češ ko-si o vaške in jugoslovanske države in tako priznali potrebo pogajanj z Jugoslovani. V čisto gospodarskih vprašanjih so na primer, kakor poroča »Grazer M. Ztg.«, dogotovljeni obvezni dogovori s Slovenci in tudi za bodoče obljubljeni od slučaja do slučaja. List prav umestno zaključuje: Marsikaj, kar je bilo nemogoče našim Številnim vladam, se bo izkazalo, da je mogoče v občevanju naroda z narodom. = Brez cenzure! Olomuc, 26. oktobra. Današnji olomuški češki in nemški listi so izšli z napisom: »Ta list ni bil cenzuriran.« Vsi, češki in nemški listi prinašajo enako se glasečo uredniško sporočilo: Preventivna cenzura je najhujša ovira svobodnega izražanja mnenja, ki ni utemeljena niti na zakoniti podlagi, niti na drugih zakonitih temeljih. Vse oiomuško časopisje, češko in nemško, protestira proti nasilju napram časopisju potom cenzure ter sporoča občinstvu, da z današnjim dnevom za nje cenzura ne obstoja več. — Praga, 26. oktobra. Jutri se vrši skupno posvetovanje čeških in nemških časnikarjev, ki bodo proglasili, da ne priznavajo več preventivne cenzure. = Naslednik namestnika Couden- hovea na Češkem. Listi poročajo, da bo naslednik namestnika na Češkem Coudenhovea najbrže princ Friderik Lobkowitz. = Češki uradni jezik pri sodnljah na Češkem. Praga. 27. oktobra. Urad-ništvo praškega državnega pravdni-štva je obvestilo svoje šefe, da je sklenilo, da je odslej naprej češčina notranji uradni jezik pri državnem pravdni-štvu. Šef državnega pravdništva dvorni svetnik Sandmann tega obvestila ni hotel vzeti na znanje. Ker pa višje instance češki uradni jezik molče trpe, je dvorni svetnik Sandmann zaprosil za svojo vpokojitev. = Čehi ne orevzameio nobenega vojnega dolga. Praga, 26. oktobra. Češko časopisje izjavlja, da se bodo Čehi z vsemi sredstvi branili prevzeti kaj voTnoor.'1 posojila. = Opcijska pravica za Nemce na Češkem. »Narodnv Listv« pišejo, da je vsakemu, ki ni zadovoljen z novo ureditvijo češke države, dano na prosto, da proda svoja posestva in da odpotuje, kamor hoče. Dežele pa si Čehi ne dajo razkosati. = Nemci v bodoči češki državi ^Narodni Listv« se obračajo ostro proti nameri, da bi se nemški del Češke in nemška Avstrija priklopila nemški državi. Ne odstopamo, pravijo »Narodni Listy«, niti ped i zemlje. Z nemškimi državljani češko-slovaška država ne bo postopala po nemški in madžarski metodi. Vse pravice bodo uživali, samo da bodo lojalni državljani Kdor pa noče biti tak, naj proda svojo last in gre kamor mu drago. = Hrvatski sabor izroči svoje funkcije Narodnemu Vjecu. Budimpešta, dne 26. oktobra. »Pester Llovd« poroča iz Zagreba: Prihodnja seja hrvatskega sabora, ki se vrši 29. t. m., bo sklenila, da se sabor razide in da prenese svoje funkcije na Narodno Vjeće SHS. = Dve odredbi hrvatskega sabora. Zagreb, 27. oktobra. Današnji uradni list prinaša dve odredbi hrvatskega bana, ki obnavljata veljavnost društvenega zakona in zboroval nega zakona. = Jugoslovanski demokratski Savez. Dne 25. t. m. so ustanovili jugoslovanski demokrati v Zagrebu takozvani jugoslovanski Savez. Namen te zveze je pospešiti demokratično misel in misel narodnega jedinstva. = Darovi za Narodno Vleče. Zagreb. 27. oktobra. Iz cele dežele prihajajo bogati darovi za Narodno Vjeće. Darila po 10.000 kron niso nič izrednega. Po vseh krajih se zbira denar. Paja Jovanović iz Sida je daroval cel avtomobil z novimi gumijevimi obroči. Društvo odvetnikov v Hrvatski in Slavoniji, društvo profesorjev, zbor lekarnarjev, občinski zbori, ženska zadruga za narodno umetnost, meščanstvo z Broda in drajri nredstavitelji so poslali z bogatimi darovi priznavalne adrese in pozdrave Narodnemu Vječu. = Amnestija za dr. Prid. Adlerja. H Prage. »Češke Slovo« piše,da Je skoro pričakovati amnestije za dr. Prid. Adleria, ki Je, kakor znano, umoril bivšega avstrijskega ministrskega predsednika grofa Sturgkha, = Telefon Berolin-Dtmaj. Direktna telefon, zveza Berolin-Dunaj je bila danes po večletni pavzi zopet otvorjena. Dosedaj se ni smelo iz cenzurnih ozirov telefonirati. Telefonska zveza z BeroK-nom pa ostane omejena na Čas od 7. do 8. zjutraj, od pol 2. do 2. popoldne in od 7. do 8. zvečer. = Ogrska kabinetna kriza. Iz AttPOOŽte «. oktobra* OdtoStev x ogrski kabinetni krizi še ni končana. Razširja se vest, da bo imenovan za ministrskega predsednika Mihael grof Karolyi, ki je bil včeraj dvakrat pri cesarju v avdijenci in je zvečer odpotoval na Dunaj, kjer se bo posvetoval z dr. Lamrnaschern in zunanjim ministrom grofom Andrassvjem tudi glede ločitve med Avstrijo in Ogrsko. = Princ WIndh. ratz v zunanjem ministrstvu. Z Dunaja poročajo, da je 26. oktobra princ VVindischgratz, bivši ogrski minister za prehrano, nastopil svoje mesto kot prvi sekcijski šef v zunanjem ministrstvu. = Madžarski Narodni svet išče stikov. Budimpešta, 27. oktobra. Madžarski Narodni svet namerava stopiti v stik z drugimi narodnimi sveti in z entento. = »Hrvatski dogovori z Italijo.« »Grazer Montags Ztg.« poroča s »povsem zanesljive strani«, da se je dr. Trumbić v imenu Hrvatov dogovoril z italijansko vlado, da pripade Italiji Istra s Trstom in obrežjem do Salvora, isto-tako Dalmacija do Zadra- Slovenci vedo za ta dogovor, ki ga občutijo kot izdajstvo na svojih najbistvenejših interesih. Nova italijanska ofenziva ima svrho, da privede Italijane v Trst ter se polasti via facti mesta in pristanišča. — Glede dogovorov med Jugoslovani in Italijo naj si Nemci nikar ne belijo svojih glav, ker jih jim belijo že druge skrbi zadosti. Vprašanje med Jugoslavijo in Italijo bodo že rešili v to poklicani faktorji na mirovni konferenci. S takimi izmišljotinami, kakor jih prinaša graški list, pa naj Nemci kar prenehajo, ker je brezuspešen njihov trud, da bi zanesli spore in nesoglasja med Jugoslovane. — Srbski ministrski predsednik Pašić bolan. Bern, 26. oktobra. Poroča se, da je srbski ministrski predsednik Pi 6 te^ko obolel '/i ~nansko bolezuno. = Razpust nemškega vojnotiskov-nega urada. Berlin, 27. oktobra. »Lo-kalanzeiger« poroča, da je pričakovati neposredno razpustitev vojnotiskov. urada. = Republikanske in protipruske tendence na Bavarskem se vedno bolj širijo. Gotovi krogi delajo na to, da bi se iz jnžnonemšklh držav in nemške Avstrije ustvarila južnonemška »zveza, ki bi bila protiutež proti severonemški pod vodstvom Pruske. = Francoska ministrska seia. P a-r i z, 27. oktobra. (Koresp. urad.) V ministrski seji danes popoldne sta razložila predsednik Clemenceau in zunanji minister Pichon položaj z vojaškega in dipl omari čnega stališča. Ministrski predsednik je sporočil, da naj se zavezniške vlade nemudoma začno posvetovati o položaju, na katerem posvetovanju naj se store potem skupni sklepi. Ministrski svet se snide zopet prihodnji četrtek v palači Elysee. ^= Demokratična evropska zveza. Rotterdam, 26. oktobra. V Wa-shingtonu se je ustanovila demokratična evropska zveza, kateri pripadajo zastopniki Jugoslovanov, Poljakov. Čeho-slovakov, Romunov m italijanskih ire-dentistov. Namen zveze je postaviti enoten program zatiranih narodov. Vršijo se konference, katerih se udeležujejo tudi Fine* TJtvinci. Arabci in Grki. = Angleški kralj In lasice aspiracije. Angleški časopisi poročajo, da je govoril angleški kralj pred medparra-mentarno komisijo, ki je obstojala iz 30 Angležev, 22 Francozov, 8 Italijanov in 1 Belgijcem. Zastopnike vsake narodnosti je posebej nagovoril. Italijanom je dejal: Želim vam sreče pri zo-petnem zavzetju pokrajin, ki so pokrite z alpskim snegom, kjer so si vaši vojaki pridobili toliko slave in kjer prebivajo ljudje, ki so vašega pokolenja, ki govore vaš jezik in ki so že dolgo želeli, da bi se združili z veliko Italijo. Angleški kralj je očividno namenoma govoril le o tirolskih gorah in tirolskih Italijanih, in ni niti z besedico omenil Trsta in laških zahtev po našem Primorju. Hotel je s tem opozoriti Italijane, da so le njihove zahteve po južni Tirolski pravične in zato je samo tem želel uspeha. = Ženske članice angleške zbornice. Tz Londona, 2. oktobra. V spodnji zbornici je bila z 274 proti 25 glasovom sprejeta resolucija, ki poživlja vlado, naj predloži zakonski načrt, po katerem se morajo ženske voliti v spodnjo zbornico. Vesti iz primorskih dežel. Vekoslav Mrak t. Včeraj zjutraj ie umrl v Trsta gosnod Vekofdav Mrak. član uredništva >Edinosti€. Vzela ga ie pljučna kuga. Pokojnik, mlad Rimpati-čen mož, rodom s Koroškega, je bil marljiv časnikar in spreten organizator med železničarji. Pot živlienia mu ni bila e cvetjem posuta, ali Mrak ie hodil po niei v žilavem borenju za eksistenco trdno in odločno. Zapušča vdovo ha dveletnega sinčka. Preostalim naše eožalie. dobreera Mraka obdržimo v najboljšem gpominu. V Trstu te umri gospod dr. Ferdinand Perhavec, c kr. sodni av-skultant. Umrla sta istotam gospodična Josipina C i g o i. uradnica in gospod Luče Miku s, o. kr. poštni asistent. Dnevne vesti. — Ko ne* preventivne een*ure. V smislu sklepa Narodnega sveta ie javilo danes ljubljansko slovensko časopisje politični cenzurni oblasti, da smatra preventivno cenzuro za odpravlieno. Zato ne bo od danes naprej več pošiljalo odtisov svojih listov v predcenzuro. — Občinski svet ima redno javno sejo v torek, dne 29. oktobra 1918 ob šestih zvečer v mestni dvorani s tem-lo dnevnim redom: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalno ■ pravnega odseka ©oroči- la: o dopisu Mestne hranilnice ltubhan-ske glede izvolitve člana upravnega odbora na mesto umrlega odbornika Karla Seuniga; o razpisu c. kr. deželnega šolskega sveta glede povračila nadomestnih troskov za ravnatelja mestnega dekliškega liceja; o neki prošnji za oprostitev zveze hišne kanalizacije z mestnim cestnim kanalom v smislu določil zakona o kanaUki pristojbini. Finančnega odseka poročila: o uradnem poročilu mestnega knjigovodstva glede izplačila zvišane dravinjske doklade in enkratnega nabavnega prispevka mesenim uradnikom in uslužbencem; o prošnjah nekaterih mestnih uslužbencev - samcev za zvišano draginisko doklado po smislu tozadevnih določil glede draginiske doklade državnih uradnikov: o uradnem poročilu mestnega stav' neC* urada glede izvršenega zvišr^ i most- nim delavcem; o dopisu i 1 nih posestnikov v Liti skupnega jamstvenega ijuiilian^kih Li^iuli 1 pisu kuratorija mastnega dekliđkeaa liceja glede razširjeni;) i takega trgovskega tečaja in cr1 : ne nadaljnih službenih pr< • • • . iiivnatelja dekliškega liceja: o prošnji upravnega odbora Dnevnih savstišč za revno šolsko mladino v Ljubljani za subvencijo. Stavbnega odseka poro« ili: o uradnem poročilu mestnega stavbnega urada glede prodaje in porazdelitve parcele št. 99'6 kat. obe. Gradišče med mejaše; o dopisu županovem glede zgradbe barake za zasilna stanovanja. Policijskega odseka poročilo o dopisu županovem glede raznih varnostnih odredb ter ustanovitve meščanske straže. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročilo o nasvetu ravnateljstva mestne elektrarne glede primernega zvišanja cene električnemu toku iz mestne elektrarne. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročilo o računskem sklepu mestnega užitninskega zakupa za proračunsko dobo 1916719. Odseka za aprovizacijo mesta poročilo o raznih aprovizačnih zadevah. Obrtnega odseka poročilo o prošnji zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za subvencijo. — Dnevni red tajne seje: Naznanila predsedstva. Odobrenje zapisnika zadnje seje. Finančnega odseka poročilo o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za vdovnino in vzgojnino. Upravnega odbora mestnega vodovoda, elektrarne in plinarne poročili: o uradnih predlogih mestnega magistrata o sklepu občinskega sveta glede stalnega name-ščenja osobja mestne plinarne; o nasvetu ravnateljstva mestnega vodovoda glede imenovanja vodovodnega strojnika pri vodovodni zajemalnici v Klečah. Direktorija mestne klavnice poročilo o prošnji nekega bivšega uslužbenca za nadaljno prejemanje miloščine. Obrtnega odseka poročili o dvoje prošnjah za obrtne koncesije. — Narodna banka d. d. u Zagrebu — za Narodno vijeće SHS. Kako sezna-jemo Narodna je banka d. d. u Zagrebu stvarila zaključkom svog ravnateljstva Narodnem vijeću SHS. na raspolaganje 10.000 K, predsjednik zavoda Josip grof Bombelles svotu od hiliadu dolla-ra, potpredsjednik g. Janko Zimermann hiljadu dolara, član ravnateljstva g. Erwin Weiss petsto dolara, ter član ravnateljstva g. Franjo Pavelić 1000 K. — S veseljem konsiatuiemo, da je ovaj mladi agilni zavod i ovom prilikam dokazao svoj posvo narodni značaj, to se nađemo da će se u ovaj primjer gledati svi ostali domači novčani zavodi. — Finančno ravnateljstvo da na narodni praznik prosto vsem svojim uradnikom in uslužbencem ter bo razobesilo na uradnem poslopju trobojni co. — Na kranjski sparkasi so danes dopoldne sneli nemški in slovenski napis. — Imenovanje. Računski asistent ori tukajšnjem finančnem ravnateljstvu Božidar Tomšič je imenovan za računskega ofieijala. — O naši šoli v naši novi državi predava prof. J. Vesenjak danee ob 8. uri v >Mestnem domu«. — Lublanske* češke společnosti Ve stfedu 30. t m. po?Adame >pri Mraku« (Ttimska cesta) duvernv večirek se za-bavnvm programem, PfesnS o % 8. večer. Jul. Hilbert. Dr. ing Kasal. — Deželni zdravstveni svet o španski hripi. Deželni zoravstveni svet se je dne 23. t m. sestal, da se razgovarja o tej bolezni in o eventuelno še potrebnih napravah. Dosedaj so se po-vsodi po deželi, kjer se je to izkazalo kot potrebno, zatvorile šole. Konstatiralo se ie pa. da bolezen zadnje dni sai v Ljubljani že precej ponehuje. Nadalj-ni ukrepi, kakor zaključitev kinomato-grafov in gledališč, omejitev prometa na cestni železnici itd., bi prišli torej šele v poštev, če bi se bolezen znova hujše pojavljala. Vsekako pa je občinstvu nujno nasvetovati, da se v lastnem interesu izogiba na hripi bolnih ljudi in sploh vseh prilik, kjer se zbira veliko ljudstva. Španska hripa se namreč prenaša po sluznih kapljicah, ki jih človek razpršuie prikašliu, kihanju, glasnem govorjenju itd. Nalezba se tem laj se vrši. ker ie dognano, da imajo zabasa epidemij tudi navidezno zdravi ljudje na ustni sluznici bolezenske kali. Radi tega je .tudi priporočati, da si večkrat na dan izpiramo usta, s kako razknževalno tekočino, n. pr. s primerno razredčenim vodikovim superoksi-tom, hipe rman ganom itd. Tudi naj se vsak. ki se čuti bolneera. pravočasno vleža v postali in naj prezgodaj ne vstane, kajti težko komplikacije, kakor pljučnice, se povečini pojavljajo pri takih, ki so hoteli bolezen (premagati in so hodili naokolu. Tudi is priporočati skrajno snago, roke si večkrat na dan umijmo. posebno pred jedjo, javne lokale je treba pridno zračiti in snažiti. — Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznaia, da le že vse prijave za skupno jamstveno zavarovanje izročilo >Kraniski deželni podružnici n. a. deželnih zavarovalnic«, Ljubljana. Marije Terezije cesta 12/11. Kdor izmed p. n. hišnih posestnikov hoče biti de nanovo deležen ugodnosti, ki se ne bo vec nudila, naj se oglasi pri zgoraj omenjenem zavodu dne 30. in 31. oktobra od 8. ziutrai do 2. popoldne, ker se na poznejše prijave k skupnemu jamstvenemu »varovanju na more več — Dau> ljudstva fttrvm! V sedanffli časih, ko si vsak želi nekoliko razvedrila, bi prosili, da so tudi y kolodvorskem okraiu ustanovi kniižnica! Vi Ljubljani nahajamo sicer več knjižnic, toda vse so tako oddaljene od zgoraj navedenega okraja, da ni mogoče hoditi trudnemu delavcu, ki se vrne z dela, v tako oddaliene okraje. — Več flO>« mičlienikov. — »Slovenska žena«. Naročnice >Slovenske ženec bi rade vedele, kdai omenjeni list prične izhajati. Naročnina se ie pobiralo že pred dolgim časom* sedaj pa ni ne >Slovenske žene«, ne denarja. Dotični gospod naj nam blagoMP* li stvar pojasniti — Tvrdka Fr. Stupica, trgovina k železni no in poljedelskimi stroji, naznanja cenj. svojim odjemalcem, da ostane njeno podietie v soboto, dne 2. novembra cel dan zaprto. — Zvišanje odvetniških tarif ov. Odvetniški tarifi na Dunaju so se zvi* šali za 100%. — Umrli so: V Zagorju ob Savi g. Makso Podkrajšek. e. kr. poštar. — Vt Hrastniku posestnica ara. Marija Pin* tar. — V Ljubljani g. Anton Oirrine. Kdo izmed vrača ioeih so ruskih vjetnikov ve kai o Antonu Perhavc, Lager Omsk Sibirija, kateri se že tri leta ni oglasil, prosi se naj sporo*S Ivanki Perhavc, Gab^rče. Senožeče. Zlata vratna verižica je bila v četrtek popoldne vržena pomotoma skozi okno v hiši na Prulah št 4. Pošteni naiditelj nai jo odda istotam proti dobri nagradi v živilih in v denarju. Narodno gledališče. Proslava narodnega praznika v Narodnem gledališču. Z ozirom na veliki narodni praznik proslavi tudi naš prvi kulturni zavod. Narodno gledališče, ta pomembni dan. In sicer bo popoldne ob Igrana rasekova narodna igra »L a t e r n a« Izven abonnementa. Zvečer se ponovi komedlio srbskega pisatelja Nušiča »Svet« za abon-nement. Pred igro samo deklamira z. nad-režiser rfinko Nučič Sim. Gregorčičevo pesem »V p e p c 1 n I č n i noči«. Po dekla-* mad?! živa *!ika »Vstajenje«, pri kateri deklamira mala Bogomila Nnčičeva pesem »Lijepa naša domovina«. Živi sliki sledi Igra Opozarjamo, da se prične celotna večerna predstava oh 8. zvečer. —i V sredo zvečer, dne 30. oktobra se ponovi »Charlejeva teta« za abonnement »C«. — V četrtek ?e gledališče zaprto. Na odru se namreč vrsi generalna skušnja za -Mamleta«. ki bo uprizorjena v petek, dne 1. novembra na dan Vseh svetnikov. Iz gledališke pisarne. Včerajšnja po-* poJdanska predstava se Je mogla vršiti lev ker je t- Polonica Juvanova vskočila z* obolelo gdč. MarJanovfČevo ter iHinaiE vlogo Majde ▼ »Divjem lovcu«. i 4 Aprovfcacjia. t Prodaja kruha Jutri. Vsled narodnega pra2nrlka se bo prodajal krnit jutri v torek le do 9. dopoldne. • * Meso na zelene izkaznice FL Stranke z zeierdrrd Izkaznicami B prej-< mejo goveje meso v sredo, dne 30. okv tobra In v četrtek, dne 31. oktobra v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - ki red: V sreda dne 30. oktobra posjoldna od 1. do pol 2. št. 1—200, od pot 2. da 2. št 201--400, od 2. do pol 3. št 40T do 600, od pol 3. do 3. št 6D1—800, o<£ 3. do pol 4. št. 801—1000, od pol 4. do 4. št. 1001—1200, od 4. do pol 5. št 1201—1400, od pol 5. do 5. št 1401 do 1600. — V četrtek, dne 9L oktobra do-* poldne od 8. do pol 9. št. T601—T800T od pol 9. do 9. št. 1801—2000, od 9. do pol 10. št. 2001—2200, od pol 10. do 10. št 2201—2400. od 10. do pol 11. št 2401 do konca. ¥ Inozemsko meso. Mestna ar^rovi-zacfla Ifubrjanska ho oddajala fr*ozen>* sko meso v sredo, dne 30. oktobra zjutraj od pol 7. do pol 9. v cerkvi s*. Jožefa. t Krompir za L okraj. Prodaja krompirja, ki je razpisana za torek. dneJ 29. oktobra dopoldne. Je vsled narodnega praznika preložena m se vrši r Istim sporedom v sreda dne 30. oktobra donoldne, f Zelje na zelene izkaznice B. Prodaja kislega zelia. ki je razpisana za torek, dne 29. oktobra, le vsled narodnega praznika preložena m se vrši z istim snoredom v sredo, dne 30. oktobra. f Koštani za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kostanj na zelena nakazila za krrmrplr v sredo, dne 30. oktobra popoldne v deški šoH na Ledin L Določen ie ta - lc red: Od 1. do 2. št 1—300. od 2. do 3. št. 301—^00, rnJ & do 4. št. 601—900, od 4. do 5. št. 901 do konca. f ApTovfzacIla Južne železnice. Jutri, dne 29. oktobra ostane aprovizacfja zaprta. Kruh se bo oddaja! od 1. do 4. popoldne, y Petrolej na A - Izkaznice se prodaja na drugi odrezek A - izkaznice (ne na prvi, kakor naoačno poro-, čanoT. ^ "4- Enaka pravica za vse! Pišejo nam: Pri fzdaianfn krasnih izkaznic se brezobzirno pazi rm to. da ne bi kdo dobil kake izkaznice preveč. Uvedena le naktmžia kontrola v tem ozira. A to ne velja za vse. V Lhinnarrl ie vse nolno hišnih posestnikov, k! so pridelali žjta. đ?i ga prodajalo okrog, pri tem pa ravno tako dobrvaio krušne in močne Izkaznice kot tisti, ki rrimato nedi zemfle. Da, so celo IhicJje. kf so dobili semensko žito na pol zastoni. pa dobivajo celo leto vsa nakazila za kruh in moko. Naj se v tem ozira narrravi red! f Mestna aprovlzaclia rabi nekaj delavk. JaviTt se ie v sredo ob delavnih urah v skladišču pri Miiblelsnu. Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. ^La^tnioa In tisk ^an^J^gmmJ 25 i štev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 28. oktobra 1918. Stran 5. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da nam je nenadoma ugrabila sedanja neusmiljeno moreča bolezen našega preljubega, vedno veselega 7 ■ c kr. postnega asistenta, ki je dovršil življenja kratko dobo dne 12. oktobra t. 1. v Trstu, in je bil tudi ondi položen k počitku. Javljajoč to žalostno vest, se zahvaljujemo prav iskreno za kakorkoli nam izraženo sočutje in ljubeznivo spremljanje dragega pokojnika na zadnji poti njegovi. Žalujoča rodbina Mikuševa. Potrtim srcem naznanjamo, da je po mučni bolezni preminul gospod Andrej Vodššek, prejemnik mest niit. zakapa v petek ponoči. Pogreb se je vršil dants popoldne iz deželne bolniščnice. Zahvaljujemo se vsem, ki so se dragega spominjali v bolezni in ga počastili s krasnim cvetjem in spremstvom na zadnji poti. Ljubljana, dne 28. oktobra 1918. Jerica Vodi&ek roj. Medved, soproga. — Josip, Budolf, Faul por. Srurz, Anton, Valentin, Janko otroci. — Franc Vodi&ek, brat. — Dr. Janko Po-nebšek, bratranec, vsi ostali sorodniki. t Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš prelju bi jeni soprog, oče, sin in brat, gospod Makso Podkrajiek c kr. poštar dne 26. oktobra po kratki in mučni bolezni v starosti 37 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se vrši 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče. Zagorje ob Savi, dne 26. okt 1918. Martina Podkrajšek, soproga. Maksa, Mirko in Tioica, otroci. Josiplna Podkrajšek, mati. Anica Vičicroj. Podkrajšek sestra. Karel Podkrajšek brat. ' Zapustila nas je za vedno naša iskreno ljubljena zlata mamica, ozir. stara mamica, gospa Marila Pintar, pose tnica. Po par mukepolnih dneh bolezni je mirno, — kakor je bilo njeno življenje mirno in blago, — sladko v Gospodu zaspala. Pogreb bo v torek 29. t. m. ob 8. uri dopoldne od hiše žalosti na Drago. • Hrastnik, 26. vinotoka 1918. Julka Pintar, Lojzka Šentiurc, Amalija Meterc, hčerke Franc Meterc, zet Lidija, Marjanca, Slavo, Anic Marta vnuk in vnukinje. ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob prerani smrti mojega nepozabnega sina Ante Košaka, st. iur. izrekam najtoplejšo zahvalo vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Grosuplje, dne 26. oktobra 1918. Žalujoča mati. Kolo se proda, Naslov pove upr. »SI. Nar.« — 6062 Sprejmeta se takoj šiviljo in učenec za trgovaško obrt — Alojzij Novak, Domisle 610. 6058 Inteligentne, gosDOdlnfstva vesca gospodična:: išče mesto reprezentantinje doma ali kot opora gospodinje. Dopisi z natančno navedbo pod „reprexentanti- nfa 6042'- na uprav. »Slov. Naroda«. 40.000 kron se išče proti vknjižbi na I. mestu na trina-stropno hišo z 15 stanovanji, ki so vsa oddana/v sredini mesta Gorice. Ponudbe naj se vpošl|e do -6 t. m. na upr. »SI. Nar.« pod „posolilo 6055'*. Zaradi bolezni osobja je prodaja ustavljena do inkl. 3 no vembra t. 1. Firma St. C. Tanzher, Z* obijana, Dnna)ska cesta 47. 6059 i3BSs1S Vač raznašalk za „Slovenski Narod" se sprejme takoj proti dobri plati. Vpraša se v Narodni Tiskarni. Velika izbira pokrajinskih umetniških in drugih Narodna knjigarna, Prešernova ulica 7. rJ ©zor!! Potrti naznanjamo, da je naš nad vse dobri soprog in oče, gospod Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve m/str. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in Časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 5296 atr Ernest Aljančič, Ljubljana ~- soves starejša samostojna moč, želi preme-niti službo kot knjigovodja, vodja kake podružnice itd Prijazne ponudbe pod „ Vesten 400 6012" ni upravni-Stvo »Slovenskega Naroda«. Zakonski par se sprejme. Žena naj bi opravljala službo hišnice, mož naj bi bil obrtnik (mizar, ključavničar ali klepar) in vajen konj. Plača dobra, ter prosto stanovanje, razsvetljava in kuriava. Ponudbe pod: „Zakonski par 5996" na upr. »SI. N.« Sprejmem takoj vsestransko izurjeno natakarico In natakarskega vajenca. Ponudbe je poslati na M. Bolničarja restavrater ju?, žel. it. Peter na Krasu. Rt!oyWpr¥hrWMBo za eno osebo v bližini juž. kolodvora dobi 300 kg premoga in če je mogoče 5e sedaj do 1. nov. Kavnotam se dobi dobro ohranjeno moško Dftrkop? kolo. Naslov se izve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. bQ6\ Sprefmese poštena in spretna služkinja 1 za vsa domača dela, ki zna tudi nekoliko kuhati. Plača 40 do 50 kron. Ponudbe pod: izurjena 6065" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ihsf Kupim mladega, velikega, hudega psa čuvaja. Ponudbe na naslov: M. Dolnićar, restavrater juž. žel. Št Peter na Krasu. NE ZAMETUJTE DENflRJ dne 27. oktobra ob 7 3/4 zjutraj v 70. letu nenadoma preminul in v Gospodu zaspal. Pogreb pokojnika se vrši jutri v torek dne 29. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Rimska c. 9. V Ljubljani, dne 28. oktobra 1918. Žalujoči ostali. Ne kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami! Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internacional" iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre. WMT Na zahtevo slovensko navod.lo.~an Prazne vreče vsake vrste in suhe gob« kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najviSjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. Gospodičnam slovenskega, nemškega in angleškega iezika v govoru in pisavi vešča, ki je dovršila 2 letnika učiteljske pripravnice in ima lepo pisavo, teli primerne službe v kaki trgovski, bančni ali odvetni5ki pisarni. Naslov pove iz prijaznosti uprav. „Slov. Naroda«. 6014 lOO zavojev................K * O.— 500 zavojev.......po K 45.— za loO sav. 1000 zavojev.......po K 40.— xa 100 xav. Poštnine prosto pošilja 5584 Rudolf Cotič, Vrhnika. Za vsakega trgovca velik zaslužek! Trgovsko naobražen mladenič, 20 I star, invalid brez zun. poškodb, Želi vstopiti v službo pri kakršnem trgovcu ali trgovskem podjetju. Obvlada slov., srbo-hrvat. in nemški jezik y govoru in pisavi, trgovske predmete in nem-Ško stenografijo. — Cenjene ponudbe pod: „Abs. 3 let. trg. akad. 6011" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ABSOLVENTIH J A trgov, tečaja lsče primerne slnibe. Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 604t Želim kupiti hišo z vrtom v vrednosti od 30 do 40.000 K v Ljubljani ali okolici. — Ponudbe do konca oktobra na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod stv. 5908. Na većlo kroetiio na Dolenjskem se išče dekla vešča tudi gostilniškim delom. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«. 6032 i m mnami se proda« — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6040 Proda se: novo moško in iensko kolo s fino pnevmatiko in 2 slamoresolcl. — Vpraša se: Sodna ulica 7. — 6007 Hlapec h konjem se takoj sprejme. Je lahko oženjen, žena naj opravlja ali službo kuharice (pogoj, da zna dobro kuhati) ali pa službo hišnice. Ponudbe pod „Dobri pogoji 5999" na uprav. »Slov. Nar.« Dobro ohranjeno m moško kolo s predvojno, skoro popolnoma novo pnevmatiko, se proda* Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 6060 Zamenjam do 1. novembra t 1. niso z jako redovitim vrtom v mestu Ljubljani drugo brei vrta. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 6039 i kg premoga in cekin dam onemu, ki preskrbi mirni stranki brez otrok stane vanje: sobo in kuhinjo v mestu ali Spod. Šiški. — Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«. — 5987 se prodajo. — Poizve se pri vratarju hotela „Ilirija1-, Kolodvorska mL 22 v LinblfanL 5952 se sprejme takoj. Oglasi aaj se ▼ pisarni narodnega sveta, Frančiškanska niica st. 2, prit llć i o, desno. — vojaščine prost, zmožen obeh deželnih jezikov, IS6e slnibe v kaki večji tovarni ali trgovini. — Nastop lahko takoj. Ponudbe pod „trgovac 6010" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Biljard firme Seifert s kroglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavarni sioo pri blagajni v Ljub liani. 5079 KONTORISTIHJA ali invalid vešč vseh pisarniških de!, se lsee za večjo industrijo. — Vstop takoj. Ponudbe pod: „Starejsa moć 5933" na upravn. »Sloves. Naroda«. Učiteljica:: lsee slnibe privatne učiteljice v mesta; sprejme tudi na deželi. Po« nudbe pod: „Učiteljica 146000" na upravništvo »Slovenskega Naroda". — Dabra. slsUuiB 1 srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del, se tako] sprejme. Plača dobra, eventuelno do K 100.— mesečno. Ponudbe pod: „Trajna slniba 5993» na upravništvo »Slovenskega Naroda«. :: Dobro ohranjen vglašen :: PIANSNO Is vrste se takoj kapi. — Ponudbe pod „Planino 5961" na upr. »Slov. Naroda« z navedbo kvalitete in cene. licem za takojšnji nastop izurjeno, pošteno KUHARICO, proti dobri plači. — Naslov pere upr. »Slovenskega Naroda« Kupim hišo (manjšo vilo) s posestvom eventuelno tudi kaj gozda na Kranjskem ali Štajerskem. — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5954 Podružnica Ljubljana. 1ADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. sissisiffA ataunita- if 90.oon.oAn. vi^l/I\iTl 1 ajM\/m KaV/ml v MVefm Rezerve: okrog K ^U.OOO.OOO.—. Delniška glavnica: K 20,000.000. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 70- Vloge na tekočI In ilro račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAM: Devize, valute, vrednostne papirje it<|. in srečke c. kr. razredne loterije. _ Centrala: Trst. Po družni oe s Dubrovnik Dunaj Kotor Metković Opatija Spljet Slbanlk Zadar ESKOMTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. aa IZDAJA: Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PBEDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PBEVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. Brzojavni naslova JADRANSKA, :V>Z<*Z«Z4Z4Z4Z*^^ Telefon št. 257. 32 4Q H22 80 domače zajce rapl oskrbovalni akeestet JaHj Prod-DlgS pri etapnem oskrbovališču v Zalogu, poŠta D. M. v Polju. 6020 lile se blagajničarka. Poizve se v upr. „Slov. Nar." — 6030 litem Keitii ali Bčenko za trfOTiao z meiamm blagom. Ivan HirtmlllU t fanarje pri JeUah.— Veži a množina sadnega mošta atm. — Ponudbe na: J osa Roz-MnbllaauK firadisće 11. b067 oddaljen 2 minuti od kolodvora — popolnoma opremljen — se proda prostovoljno. Kupci naj se oglasi)0 ali stavijo vprašanja aa lastnika RudoHi Bokali. UnMfana, Prešerno v a nI. 'M/L Posredovalci izključeni. — 6045 Po solidnih cenah siašc na debelo, f»fj 5918 TOMAŽIH, LJUBLJANA. Sv. 5eko'ja trg 9. Pošiljam po pošti viorce svojih sladkornih izdelkov: dronsa, karstmei, medenih kolačkov itd. Jos Satster, tovarna sladcič in kandidov, Šosiani. Spodnfe Štajersko. 5915 Knpnjem umetno zobovje in splošno vse, kar je starinsko. Posred uje m pri prodati posestev. ALBERT DERGANC, brivec Frančiškanska ulica 10. 60j4 Sirota, lic« aaoota kot ve k ase v irgovmi na deželi ali pri kakem roko-:delcu aH pa mesta hlapca proti po-jpolni oskrbi. Zahteva se stroga, toda /dobrohotna vzgoja. Natančneje se izve pri dr. HL Plrtra, odvetnika v LJnb-Ifanl, Cigaletora ulica št 1. — 6066 Sadostnta samo en poizkus Kg Diamantni prašek je biser vseh lepilnih praškov! Novo! EW Ifovo I Bevaiieften uaneii! Slednjič iznajdeno najboljše sredstvo! veselo vzklika vsaka gospodinja. je na kontinentu edino sredstvo, ki eksistira za trajno popravo preluknjane ali prežgane pločevine in danes razprodane drage emajla e posode, umivalnih kotlov, stekla, marmorja, porcelana, kamenine, železa, kosti, koščenih in roženih predmetov itd. Na tisoče dragih posod, vaz itd. je l9 diamantni prašek" zopet napravil porabnih. Zlepljena mesta se dajo oblikovati, brusiti in poslikati. Popravljena emailna. železna ali pločevinasta posoda se kakor prej lahko zopet rabi za kuhanje in zleplje-rrje po priloženem navodilu lahko izvrši vsak sam. Poisknsml xa-voftok 4 K. Razpošiljanje po povzetju. Za preprodajalce visok zaslncek. Rujno svarilo pred nakupom manjvrednih ponaredb Pazite: Vsak zavoj ima oblastveno varovane znamko »Dia-mant-Pu4ver« s sliko gospodinje v modrem tiska. Bober! JobsU, 1/St. Glavni zastopnik za Balkan. 5984 za Naprave ra sušenje sadja in sočivja, uredbe za marmeladne tvornice. ^sfck HF" V zalogi lupilnice za krompir, parilniki i. t. d. Friderik Rotter, Dunaj« IV., fllleegasse 89. Oddam ? najem vede posestvo z vsem orodjem in živino, dalje gostilno, na željo tudi iago na vodo. Z Živili preskrbljeno do prihodnje žetve. — Nasiov pove uprava »SI. Nar.« pod st. 5715, ako znamka za odgovor. g3|P Spretna se sprejme takoj. ■— Službene in preživljenske razmere ugodne. — Pismene ponudbe s sliko na pisarno Dr. Ferdinand Mttller, odvetnik v Celovcu. — 6072 Prodasta se^pg v*ee * Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Fiesch-a izvir, postav, varovano „8KABA-FORM"- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 3—. veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—. = Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (Gyor), Raab Ogrsko. = Zaloga za Ljubljano in okolico: liSkarna Mpri alatesa Jelenu", LJubljana, Marijin tro. c358 Pozor na varstveno znamko MSBABAFOBaf" "90 j v dobrem stanju. — Kupci si vozove lahko ogledajo v sredo t. j. 30. t. m med 3. in 5. uro popoludne v bollze u skladišče destilacije . Fiorlan". - JUBILEJNE USTAHOME Trgovska in obrtnISka zbornica za Kranjsko razoisuje zal. 1918: a) osemnajst cesarja Frana Josipa nstanov (8 po 50 K in 10 po -0 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) Štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. aovambra 191B. Priloži nai se jim od občinskega in župnijske-g« urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaiadi onemoglosti ne moie več delati in da je ucog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. 6' 70 Alojz Randl, nadrevident južne .železnice Ivanka Randl rojena Kejžar poročena vinotoka 1918. Ljubno Zg Štajersko. Ljubljana. Mesto vsakega drugega obvestila. ZB no (šilher) izabela okoli 100 hekto ter nekaj vagonov dobrega štajerskega Jabolčnika ie naprodaj. Na željo priskrbim sode. Naprodaj ie tudi 5 vinskih frapalnlc (pump) še z mirovnimi cevmi p-oda točno in najceneje F. Rosankranz, Gradec. Annenstr. 60 HI Živo apno in i apn o za gnoienae, zidno in strešno opeko 6414 ima naprodaj tvrdka bukovo oglje ¥alentin Urbaniiž, trgovina z industrijskimi potrebščinami In proizvodi na debelo. IV Oddajajo ao samo celi vagoni, m LJubljana. Francevo nabrežje itev. 1. fajj Pri c. kr. okrajnem sodliiu v Ljubljani sta po prošnji lastnikov Henrika Sadnikar. pasarja v Lmbljani, Sv. Petra cesta št. 12, Franceta Sadnikar, trgovca v Celovcu. Burg^asse št. 7, Ivana Sadnikar, trgovca v Gradcu, Rebengasse Nr. 1, Josipa Nikolaja Sadnikar. okr. okrožn. višjega ž -vinozdravnika v Kamniku in Kristine Hočevar, roj. Samikar. lekarnarja soproge na Vrhniki, zastopanih po c. kr. notarju dr Dr. Karlu Schmidingerju v Ljubljani, na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, za kateri sta se ustanovili pristavljani izklicni ceni in sicer: 1. hiša št. 13 (prei 17) z dvoriščem na Sv. Petra cesti v Liubljani vi. št. 92 k o. Petersko predmestje 1. del za 30 000 K. 2. njiva vi. št. 230 k. o. Petersko predmestje I. del za 8000 K. Dražba se bo vršila v torek dne 5. novembra 1918 ob 10. uri dopoldne v pisarni c kr. notarja Antona Galle v Ljubljani. Ponudbe pod izkiicno ceno se ne sprejmo Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodafno ceno. Dražbeno izkupilo je izročiti gosoodu c. kr. notarju dr. Karlu Schmidingerju v Liubljani kot zastopniku prodajalcev. Drazbene pogoje ie mog' če vpogledati pri sodišču, soba št. 33 m pri c. kr. notarju Antonu Galle v Ljubljani, kjer dobe tudi natančna pojasnila. 6074 C. kr. akrafno sodišča v Ljubljani, odd. L, dne 9. oktobra 1918. 3jvečja slovenska hranilnica! UUBUHNU, Prešernova ulica št. 3 ie imela koncem leta 1916 vlog .... K 66,800*000' bipotečnlh in občinskih posojil . . . . „ 27,603*090' rezervnoga zaklada -.......„ 2,300 000 Sprejema vloge vsak delavnik in lih obrestuje najvišje po •v • C. kr. okrajno sodišče Ptuj odd. VII proda po prošnji lastnice po javn' dražbi siedeče nepremičnine in sicer: posestvo vi. itev. 26 k. o. Zg. Prislova ki obstoji iz parcel: 21 stavb, (mlin) v izmeri.....ar 1.58 «iv^..h:iš.v.^vTri- žs ("j*.** 465 1 travnik.......„ „ ar 36.79 poslopje za 465 2 travnik.......„ „ * ar 16.46 tovarno) skuo Izklicna cena 40.00Q kron. — Dr, ^18 dopcldne ob 10. uri na lic Ponudbe pod izklicno ceno se bremen. Dražbeno izkupilo je v gotov 9t ar 68 32 a se bo vršila dne 2. novembra sta v Zg. Pri sto vi. prejmejo. Posestvo se proda brez ^ tekom 14 dni prodajalki izplačati. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri podpisani sodniji v izbi štev. 17 ali 13. C. kr. akrafno sodišče Ptuj odd. VD, dne 21. oktobra 1918. 6068 večje in nestalno vloge pa po dogovora* ft i,v> Hranilnica ]e pupilarno varna In stoli pod kontrolo c* kr. deželne vlade. Za varčenje ima vpeljane lične domaSe hranilnike. Posoja na zemlftsca In poslopja na Kranjskem prati 5 r izven Kranjske pa proti 5 7«% obresti it ln proti najmanj 10 0 oziroma odplačevanju na dol*. ¥ podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno w Kredišno društvo -x- Goriško vinarsko društvo, vpisala zadruga z oi. i v Gorici vabi k občnemu zboru, ki se bo vršil v nedeljo 3. novembra 1918 ob 10 uri dopoldne v Gorici v prostorih hotela „Pri zlatnem jelenu11 v Gorici. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nadzorstva občnemu zboru. 3. Čitanje in razpfaVa o revizijskem poročilu. 4. Potrjenje računskih zaključkov za dobo 1913 do 1917. 5. Predlogi načelstva oziroma nadzorstva. 6. Pretresovanje društvenega računskega zaključka ,»Vinarskega in sadjarskega društva za Brda". 7. Volitev izžrebanih ozir. odstop, članov načelstva in nadzorstva. 8. Morebitni predlogi. Predsednik: • Podpredsednik: V. Dominko. A. Jakonciž. Pripomba. Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši eno uro kasneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in ta občni zbor je sklepčen pri vsakem številu glasov f§ 32 — prememba pravil z dne 15. oktobra 1911). Sprejme se I vrtnar. Ponudbe s prepisi spričeval je vposlati oskrbniatvu grajsćiae v Rlbnloi. Kupi se vsaka množina alkuhola in naj se tozadevne ponudbe ooSljeio pošta Ljubljana, poštni oredal 149. naprodaj ln sicer 80 1 borovničevem, 30 1 slivovke, 8^ 1 hruševca. — Cenjene ponudbe s ceno naj se blagovolijo poslati na: Ivano Avsenlk, gostilničar*a, Begunje p. Lescah, Ocen-.sko. 59^8 Poslovodja zmoten obeh deželnih jezikov, vojaščine prost, želi mesta v špecerijsko trgovino ali z deželnimi pridelki — Plača po dogovoru. — Nastop lahko s prvim novembrom. Ponudbe pod: „str. 908 6009« na upr. »SI. Nar.c Vodna moč, eventuelno električna. 100—300 HP, se lice na Spodnjem Štajerskem, Kranjskem ali Primorskem. — Dopisi pod „Genftgende Arbeitskralte P. O. 745'* na Rudolfa Mosae, Praga* PHkopy S. 5S71 Pristno toaletno milo fino dišeče, komad 100 gr težak, 3 komadi K 18.—. 6 komadov K 34.—, 12 komadov K 65.— Pristno milo za pranje kg K 26,— Proti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jflnker, eksportno nodletje v Zagreba st. 15, Pe-trinjska ulica it 3, Hrvatsko. 5855 Lepe, nemoftano, dobro ~V1 1HE GOBE kumno, vosak, brinjevo ol[e, kupi po najvišjih cenah ■V M. Kant, Krani« Prodaja:Brinjevec, tlivovko, eadle-veci vino letine 1917 v vsaki množini po zmernih cenah. Došel je krasen nakit za božična drevesca; jako lepe masivne oblike (ni steklo). Poskusne pošiljatve 12 tuc. K 38.40, franko poštnine in zavitka pošilja tvrdka F. Šibenik! izdelki „Adrla", L|ubl]ana, eoaposba ul. 16. 5896 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v LJubljani obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000. 54 brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1881. 1854 64 28493 933 3A 0691 ME A7++.^..^C