Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/XII junij IRDO MOZAIK Str. 4 Konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2019 je potekala od 20. do 21. junija 2019 v Mariboru Družbeno odgovorna družba ali 3. sveto- Dr. Živko Bergan o delu in družbeni Razmišljanje o vlogi dela v družbi in podjetju je z vidika družbene odgovor-nosti ne samo koristno, temvec nujno Str. 10 Medalja WOSC v roke uglednemu Slovencu Str. 7 Ddr. Matjaž Mulej je dobil najvišje priznanje za dosežke v teoriji siste-mov in kibernetiki na svetu Pakt za mlade Slove- Mladi potrebujejo Vas uspešnega delodajalca in osebo iz poslovnega sveta z veliko izkušnjami, Vi pa morda potrebujete energijo in ideje mladih ter potencialni kader za zaposlitev Str. 16 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: clani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, poslano na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji, na strani 3 spodaj—Plastic pollution in ocean environmental problem - ©AP Images/European Union-EP Fotografija na naslovnici: ro_fio, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovol-jen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO konferenca 2019 7 Podeljena 12. medalja Svetovne organizacije za sisteme in kibernetiko 10 IRDO razmislek Delo in družbena odgovornost 15 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 16 IRDO projekt: Pakt za mlade: Regijsko mreženje mladih z delodajalci 25 Odziv Mladinskega sveta na Porocilo o izvajanju Nacional-nega programa za mladino 2013-2022 28 DO v Sloveniji 29 Ali slovenska podjetja skrbijo za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje? 30 Brezplacna izobraževanja in strokovna pomoc pri razvoju kadra 34 Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti 37 Dogodki, konference, novice 38 Razpisi in priložnosti Vsebine Še preden vsi pobegnete na zaslužene poletne dopuste vam priporocamo, da skrbno preberete povzetek znanstveno-poslovne konference Družbena odgo-vornost zzivi casa 2019, kjer so udele-ženci (vec kot 96 avtorjev iz osmih držav) zlasti izpostavili, da ima cloveš-tvo jasno dilemo: družbeno odgovorna družba ali 3. svetovna vojna in unicenje pogojev za obstoj cloveštva. Na konferenci je eno najvišjih svetov-nih priznanj za podrocje sistemske teo-rije in kibernetike – medaljo Rorberta Wienerja prejel iz rok predsednika WOSC zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. In še en izjemen prispevek vas caka v tokratnem Mozaiku. Dr. Živko Bergan piše o Delu in družbeni odgovornosti in postavlja ustrezno razmerje med delom in kapitalom kot temeljni pogoj družbeno odgovornega delovanja pod-jetja. Pri tem je pomembna ocena inte-lektualnega premoženja, obenem pa tudi njegovo ohranjanje ter razvoj. Izhodišce za delitev dodane vrednosti mora biti trajnostni razvoj podjetja in ne arbitrarne (zakonske) odlocitve. Zagotoviti je treba enakopravnost deležnikov in soupravljanje zaposlen-cev ter temu primerno dopolniti tudi informacijski sistem v podjetju. Sodelujte in krepite zavedanje o druž-beni odgovornosti tudi vi. Pridružite se nam! Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clani-ce in clani Inš- Zakljucila se je mednarodna znanstveno-poslovno konfe-renco Družbena odgovornost in izziva casa 2019, ki je v Maribor privabila 96 avtorjev iz osmih držav, ki so na dvod-nevni konferenci predstavili 56 prispevkov. Pakt za mlade: Regijsko mreženje mladih z delodajalci Družbeno odgovorna družba ali 3. svetovna vojna Regionalno mreĹľenje mladih z delodajalci: Maribor V sklopu kampanje Pakt za mlade Slovenija, bo Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO, nosilec projekta organiziral 8 delavnic pod naslovom "Regijsko mreženje mladih z delodajalci". MSS poziva k uvedbi medijske pismnosti Mladinski svet Slovenije je podal nekaj kljucnih pripomb na izvajanje Nacionalnega programa za mladino 2013-2022. Izpostavili so da na podrocju podrocju medijske pismenosti v letu 2018 ni bilo nobenega ukrepa, pa bi ga bilo nujno potrebno izvesti, zato poziva, da se že v letošnjem letu zac-ne priprava akcijskega nacrta medijske pismenosti in raz-prava o uvedbi medijske pismenosti v osnovno in srednje-šolsko izobraževanje. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. 23. junij 2019 so iz Maribora odšli še zadnji ugledni znanstveniki in soavtorji 14. IRDO mednarodne kon-ference o družbeni odgovornosti. Ta je potekala od 20. do 21. junija 2019 in v Maribor privabila vec kot 90 avtorjev iz osmih držav, ki so na dvodnevni kon-ferenci predstavili 56 prispevkov. Pod castnim pokroviteljstvom predsednika Vlade Republike Slo-venije Marjana Šarca jo je organiziral IRDO - Inšti-tut za razvoj družbene odgovornosti, sodelovali pa so Univerza v Mariboru, Mednarodna akademija za sistemske in kibernetske znanosti IASCYS (Pau, Francija), Svetovna organizacija za sisteme in kiber-netiko WOSC (Lincoln, Velika Britanija) in drugi. Pri-spevki so zlasti izpostavili, da ima cloveštvo jasno dilemo: družbeno odgovorna družba ali 3. svetovna vojna in unicenje pogojev za obstoj cloveštva. Na konferenci je eno najvišjih svetovnih priznanj za podrocje sistemske teorije in kibernetike – medaljo Rorberta Wienerja prejel iz rok predsednika WOSC zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. 14. IRDO mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa s tematiko Družbena odgovornost: razvoj, uporaba in merjenje vpliva, 20.-21. junija 2019 v Mariboru je pritegnila 96 avtorjev iz 8 držav. Ti so z zelo razlicnimi vidiki ponudili uporabne odgovore tistim, ki se izogibajo trudu za razvoj družbene odgovornosti z izgovo-rom, da ucinki le-te niso merljivi. »Ucinki se dajo meriti ali vsaj okvirno oceniti na veliko prikazanih nacinov. Dali bi se tudi pravno podpreti, ce bi se državni organi tako odlocili. Država Slovenija bi te nujne novosti in zato smiselne predloge vedno lah-ko podprla, ta trud pa bi si olajšala, ce bi sprejela slovensko strategijo za razvoj družbene odgovor-nosti (podjetij), katere predlog je dobila že prejšnja Vlada RS, preden je odstopila,« je poudaril ddr. Matjaž Mulej, predsednik programskega odbora konference in prejemnik medalje Rorberta Wienerja, najvišjega priznanje za dosežke v teoriji sistemov in kibernetiki na svetu. »Teorija družbene odgovornosti, teorije sistemov, kibernetike in menedžmenta ponujajo veliko pod-lag, povezanih s spoznanji iz teorije ter njenih dru-žboslovnih, naravoslovnih in tehnicnih aplikacij. Kar cetrtina prispevkov s te konference je pokaza-la, kako dosti se da napraviti za razvoj družbene odgovornosti kot osebne lastnosti ljudi pri izobra-ževalnih dejavnostih, nadaljnja cetrtina pa tudi, kaj vse lahko prispevajo podjetniki, vodje in sode-lavci organizacij z zelo razlicnimi vsebinami. Tudi tistimi iz socialne ekonomije, nevladnih organizacij in posameznikov v okviru vsakdanjega delovanja, ce napravijo vec, kot zahtevajo od njih predpisi. Vedno gre za ljudem in naravi kot celoti koristne lastnosti, dejavnosti in posledice, ce dovolj upošte-vajo dolgorocne in širše vidike, soodvisnost in celo-vitost,« je še poudaril zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. »Ob 50-letnici ustanovitve WOSC so clani te svetov-ne organizacije aktivno sodelovali pri organizaciji in izvedbi IRDO konference in tako izrazili podporo inštitutu IRDO, ki že 15 razvija in širi družbeno odgovornost,« je poudaril dr-Igor Perko, generalni direktor World Organisaton of systems and Cybernetics – WOSC. Clani WOSC so ponudili sistemska orodja za reše-vanje perecih tem posameznikov in organizacij na podrocju družbene odgovornosti. V plenarnem govoru je predsednik WOSC prof. Raul Espejo predstavil nekaj sistemskih orodij in metod za analizo, nacrtovanje in upravljanje kompleksnih sistemov, kot so razvoj družbe, sodelovalna okolja in ohranjanje okolja. Na okrogli mizi so se prvic zbrali predstavniki organizacij iz Rusije, Kolumbije, Velike Britanije, Italije, Španije in seveda Slovenije. Predstavili so Svetovno mrežo razvoja sistemske-ga razmišljanja in kibernetike (WOSC) od njenih nastankov v letu 1922 do danes. Na IRDO 2019 konferenci je bilo prvic predstavlje-no spletno mesto kongresa WOSC 2020 https://www.wosc2020.org/, na katerem je razvojna stru-ktura kongresa WOSC 2020 in ki bo v prihodnje temeljna platforma za sodelovanje na kongresu. WOSC 2020 kongres bo v sodelovanju z Rusko akademijo znanosti potekal od 16. do 18. septem-bra 2020 v Moskvi. Na kongresu bodo znanstveni-ki razpravljali o razvoju na štirih pomembnih temah: Filo-zofski in metodološki temelji za razvoj sis-temskega razmišljanja in kibernetike Kibernetika družbe, ekologije in upravljanja Tehnologija in cloveškost: so-oblikovanje hib-ridne realnosti Transdisciplinarost sistemskih znanosti in kibernetike: razvoj podrocij znanja Eden viškov konference IRDO 2019 je bila podeli-tev medalje Norberta Wienerja zaslužnemu profe-sorju, dvakratnemu doktorju znanosti ddr. Matja-žu Muleju, ki sta mu jo predala predsednik WOSC-a prof. Raul Espejo in generalni direktor WOSC, dr. Igor Perko. »Medalja Norberta Wienerja je ena naj-redkeje podeljenih medalj v okviru sistemskega raz-mišljanja, namenjena raziskovalcem, ki so v svojem življenju bistveno vplivali na razvoj sistemskega raz-mišljanja na svetovni ravni,« je ob podelitvi pouda-ril dr. Igor Perko, generalni direktor WOSC. Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, www.irdo.si zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Strokovnega sveta in RS ZRC IRDO ter predsednik Programskega odbora konfe-rence, matjaz.mulej@um.si , tel. 031 393 916; mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference, anita.hrast@irdo.si , info@irdo.si , www.irdo.si, tel.: 031 344 883 doc. dr. Igor Perko, direktor World Organisation of Systems and Cybernatics (WOSC), igor.perko@um.si Castni pokrovitelj: Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA (Social Responsibility: Development, Applications and Impact Measurement) 20. - 21. junij 2019, Maribor, Slovenija, Evropska unija »Imamo veliko podlag za ukrepanje za razvoj družbene odgovornosti namesto krize« Koncala se je 14. IRDO mednarodna konferenca, ki je potekala v Mariboru na temo razvoj, uporaba in merjenje vpliva v kontekstu družbene odgovornosti. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Matjaž Mulej je dobil najvišje priznanje za dosežke v teoriji sistemov in kibernetiki na svetu 12. medalja WOSC (Svetovne organizacije za siste-me in kibernetiko, Lincoln, UK, stare 50 let), ime-novana po Norbertu Wienerju, avtorju kibernetike, in cetrta v zadnjih 20 letih je bila dodeljena zasl. prof. ddr. Matjažu Muleju iz Univerze v Mariboru, Ekonomsko-poslovne fakultete (teorija sistemov in inovacij), za izjemne prispevke k razvoju teorije sistemov in kibernetike. Prejel jo je iz rok predsed-nika WOSC, prof. dr. Raula Espeja, med 14. konfe-renco o družbeni odgovornosti, ki jo je priredil v Mariboru IRDO (Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti, Maribor), tokrat v sodelovanju z Univer-zo v Mariboru, WOSC in IASCYS (Mednarodno aka-demijo za sistemske in kibernetske znanosti, Pau, Francija) in drugimi partnerji. Profesor Mulej je ustanovni predsednik IASCYS (2010-2012), ki je doslej sprejela samo okoli 60 clanov, cetudi lahko kandidirajo vsi, ki se ukvarjajo s teorijo in aplikaci-jo teorije sistemov in kibernetike, torej vec deset tisoc strokovnjakov. Je edini iz Slovenije izpolnil merila. Je tudi clan Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg (2004), in Evropske akademije znanosti in humanitet, Pariz (2004), a iz Newyorške akademije znanosti (1996) je izstopil. Bil je gostujoci profesor in raziskovalec na tujih univerzah 15 semestrov. Pod njegovim doktorskih mentorstvom je nastalo med drugim vec novih teorij sistemov in kibernetik slovenskih avtorjev. V celoti je (po podatkih Sicris) objavil v skoraj 50 državah skoraj 2.500 tekstov, od tega 70 knjig (skoraj vedno s soavtorji) in zbornikov, od tega v zadnjih 15 letih vec kot 30 o družbeni odgovornos-ti kot netehnološkem inovacijskem procesu, ki uve-ljavlja sistemsko ravnanje, da bi cloveštvo našlo pot iz sedanje globalne družbeno-ekonomske kri-ze, ki grozi prerasti v 3. svetovno vojno in unicenje naravnih pogojev za preživetje cloveštva. K sled-njim objavam je prispevalo preko tisoc avtorjev z vseh celin (skoraj sto iz osmih držav samo na leto-šnji konferenci IRDO). Nedavna knjiga je prva na svetu o družbeno odgovorni družbi, ne le firmi (Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe, uredniki in avtorji Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, nadaljnji soavtorji Mira Zore, Anita Hrast, Tadej Slapnik, Katja Rašic, Lud-vik Toplak in Borut Ambrožic, založnik Kulturni center Maribor, 2019). Od leta 1974 razvija Diale-kticno teorijo sistemov, s katero podpira tudi raz-voj teorije in prakse netehnoloških inovacij in druž-bene odgovornosti. Ddr. Matjaž Mulej prejema medaljo iz rok prof. dr. Raula Espejo, predsednika WOSC. Na levi dr. Igor Perko, generalni direktor WOSC. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Fotografija osebe Inštitut za razvoj druĹľbene odgovornosti - IRDO. Dr. Živko Bergant DELO IN DRUŽBENA ODGOVORNOST THE LABOR AND SOCIAL RESPONSIBILITY Povzetek: Avtor postavlja ustrezno razmerje med delom in kapitalom kot temeljni pogoj družbeno odgovornega delovanja podjetja. Pri tem je pomembna ocena intelektualnega premoženja, obenem pa tudi njegovo ohranjanje ter razvoj. Izhodišce za delitev dodane vrednosti mora biti trajnostni razvoj podjetja in ne arbitrarne (zakonske) odlocitve. Zagotoviti je treba enakop-ravnost deležnikov in soupravljanje zaposlencev ter temu primerno dopolniti tudi informacijski sistem v podjetju. Kljucne besede: družbena odgovornost, dodana vrednost, intelektualno premoženje, delo, delež-niki Abstract: The author sets the appropriate ratio between labor and capital as the fundamental condition of the socially responsible operation of the company. In this regard, an assessment of intellectual property is important, and at the same time its preservation and development is important as well. The starting point for the dis-tribution of added value must be the sustainable development of the company and not the arbitral decision. The equality of stakeholders and the co-governance of employees must be ensured, and the information system in the company should also be supplemented accordingly. Key words: social responsibility, added value, in-tellectual capital, labor, stakeholders Ce merimo napacne stvari, bomo delali napacne stvari; ce necesa ne merimo, zanikamo njegov obstoj (Stiglitz et al., 2018a, 13). 1 UVOD Že dalj casa je v strokovni literaturi sprejeto mne-nje, da so zmožnosti zaposlencev pomemben proizvajalni tvorec in del intelektualnega premo-ženja podjetja. Brez njih ("nevidnih sredstev") ne moremo pojasniti ogromnih razlik med tržnimi in knjigovodskimi vrednostmi podjetij (Milost, 2012, 128). Vir intelektualnega premoženja v celoviti bilanci stanja je nedvomno intelektualni kapital. Ce ga poenostavimo kot delo, dobimo temeljnega ustvarjalca dodane vrednosti. To dejstvo je treba upoštevati pri ugotavljanju prispevka k ustvarjeni dodani vrednosti, kajti prav razmerje med prispevkom dela in lastniškega kapitala (ki je pravzaprav rezultat preteklega dela) je kljucno za razpravo o delitvi dodane vrednosti. Obenem pa je to razmerje kljucnega pomena za družbeno odgovorno delovanje posamezne zdru-žbe. S tega vidika lahko namrec opredelimo druž-beno odgovornost kot odgovornost posamezni-kov in organizacijskih sistemov vseh oblik in ravni pri ustvarjanju in usmerjanju presežne dodane vrednosti, to je pri povecevanju blaginje celotne družbe (Bergant, 2018a, 77). Družbeno odgovornost razumemo kot odgovor-nost za delovanje na treh podrocjih: ekonom-skem, socialnem in okoljskem. Osnova uresnice-vanja družbene odgovornosti združbe z ekonom-skega vidika je ustrezno razmerje med delovnim prispevkom in kapitalom pri delitvi dodane vred-nosti (Bergant, 2018). V tem razmerju je razumevanje kapitala kot obve-znosti združbe do vložka lastnikov in njene opre-delitve, razmeroma jasno. Delo pa je nasprotno v strokovni literaturi obravnavano pretežno na abs-traktni, splošno razglašeni ravni, ki ne zadošca za oblikovanje konkretnih rešitev v okviru razvoja koncepta družbene odgovornosti z ekonomskega vidika. V nadaljevanju bomo zato obravnavali kategorijo dela nekoliko podrobneje, nato pa pokazali še pomembnost njegove ocene v podjetju. 2 OPREDELITEV DELA V tem prispevku se ne bomo ukvarjali s pojmom dela, kot ga razumejo v nekaterih posebnih vedah (npr. v fiziki, psihologiji ali medicini) in ga bomo obravnavali predvsem kot socialno in ekonomsko kategorijo. Pri tem nas ne zanima delo kot posledica delovanja (npr. diplomsko delo) ali kot pojem s prilastkom (npr. fizicno delo, politicno delo) in podobno, ampak se bomo omejili na razumevanje dela kot cloveške dejavnosti. Zato je kot izhodišce za našo razpravo primerna opredelitev dela v Slovarju slovenskega knjižne-ga jezika: »zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin« (SSKJ, 1970, 365, tocka 1). Podrobneje opredeljuje delo Turk, in sicer kot »zavestno, vnaprej premišljeno in smotrno clo-vekovo dejavnost, pri kateri gre za uporabo posameznikove delovne sile za doseganje kakih ciljev tako posameznika kot organizacije, v kate-ri uporablja svojo delovno silo« (Turk, 2004, 68). Francoski slovar razlikuje vec pomenov dela (franc: travail oziroma oevre), med njimi je za našo razpravo najprimernejši naslednji: »organizirana in koristna cloveška dejav-nost« (Dictionnaire Française). V angleškem slovarju je delo (angl.: labor oziro-ma work) manj dosledno opredeljeno z vidika cloveške dejavnosti (npr. Chambers, 1988, 796 in 1707). Kljub temu najdemo na spletu oprede-litev: »produktivna dejavnost, fizicno ali duhov-no delo« (Dictionary.com). Pojem dela je torej možno razumeti in uporab-ljati na številne nacine. Iz zgornjih zgledov pa lahko povzamemo naslednje znacilnosti dela kot dejavnosti posameznega cloveka: . zavestnost, . premišljenost, . urejenost (organiziranost), . koristnost, . smotrnost, . uporaba energije, . uporaba delovne sile (fizicne in duhovne), . doseganje ciljev, . pridobivanje dobrin. Nekatere zgornje znacilnosti se med seboj delo-ma pokrivajo, med vsemi pa izstopa koristnost, kajti to je nedvomno pogoj, da lahko delo obrav-navamo v povezavi z družbeno odgovornostjo. Druga pomembna znacilnost dela kot dejavnosti je uporaba delovne sile, katere posledica je pot-rošek delovne sile. Le-tega ne moremo obravna-vati kot proizvajalnega dejavnika v smislu ustvar-janja dodane vrednosti, saj ima podobno vlogo kot amortizacija osnovnih sredstev. Pojem koristnosti pa je tako širok, da ga moramo za namen te razprave v nadaljevanju nekoliko podrobneje opredeliti. 3 KORISTNOST Z vidika družbene odgovornosti je delo koristno, ce z njim povecujemo blaginjo družbe, kar pome-ni, da ustvarja presežno dodano vrednost v najšir-šem smislu. Presežno dodano vrednost lahko namrec vsebin-sko locimo po razlicnih vidikih, na primer (Bergant, 2018a): racunovodski vidik, po katerem PDV obsega poslovni izid iz rednega delovanja (EBIT) in stroške dela (SD), brez ocenjenih potro-škov delovne sile (PDS) in oportunitetnih stroškov lastniškega kapitala (SLK): PDV = EBIT + SD - PDS – SLK. razširjeni vidik, ki vsebuje EBIT, razširjen z oceno ucinkov, ki jih racunovodstvo ne zajema (angl.: expanded value added). splošni (najširši) vidik, ki poleg zgornjih obse-ga še oblike dodane vrednosti, ki se jih ne da v celoti ovrednotiti (npr. prispevki h kulturi, umetnosti, dobremu pocutju in zdravju v najširšem smislu). To pomeni, da treba razumeti blaginjo družbe, ne samo kot varnost glede zmanjš(ev)anja tveganja obstoja, temvec v najširšem smislu, torej vkljucno z dobrim pocutjem. V zvezi z opredelitvijo in merjenjem blaginje družbe obstajajo v svetu že številne študije in tudi empiricne raziskave, ki obsegajo vsaj nasle-dnje razsežnosti blaginje: trajnostni razvoj (z ohranjanjem okolja), porazdelitev dohodkov in bogastva gospodinjstev, porazdelitev dohodkov znotraj gospodinjstev, porazdelitev možnosti izkorišcanja priložnosti, uravnoteženje blaginje med državami, razumevanje in merjenje "pocutja" in kakovosti življenja, ekonomska var-nost, zaupanje v institucije, sistemski pristop. Podrobnejše obravnavanje navedenih podrocij presega obseg tega prispevka. Za našo nadaljnjo razpravo je pomembno razli-kovati pojma korist in koristnost. Korist pridobi-mo, kadar uporabimo nekaj, kar ima potencial-no koristnost. Potencialna koristnost je torej lastnost necesa, da bo ob njegovi uporabi prine-slo korist. Za njegovo uporabo in pridobitev koristi pa morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: . imeti moramo priložnost nekaj uporabiti, nastati mora torej ustrezna potreba; . imeti moramo namen in voljo to uporabi-ti; . predvsem pa moramo potencialno korist necesa razumeti (poznati njegov namen) in jo znati uporabiti; Zadnji dve tocki sta izrazito subjektivnega zna-caja, zato je subjektiven tudi obcutek koristnos-ti in dobrega pocutja. Ta obcutek pa je odvisen tudi od trenutnih okolišcin, ki vplivajo na posa-meznika. Le-te se s casom spreminjajo, kar pomeni, da se tudi njegov obcutek koristnosti spreminja s casom in v odvisnosti od spremen-jenih okolišcin (npr. ekonomskega ali socialnega položaja in prevladujocih vrednot). Pojem koristnosti ima torej zgodovinski znacaj in ga je nemogoce opredeliti za vse case in oko-lišcine. Kar smo nekoc na primer uporabljali kot koristno, danes razumemo kot nekoristno in nasprotno, kot koristno uporabljamo nekaj, kar so v preteklosti obravnavali kot nekoristno. Posebno je pomembno razlikovati spoznano in nespoznano potencialno koristnost. Spoznana potencialna koristnost je tista, v kateri posameznik vidi možnost koristi v prihodnosti. To je razmeroma blizu utilitaristicnemu filozofskemu pojmovanju koristnosti, po katerem sta merilo clovekovega delovanja korist in sreca (VST, 2002, 1209). Nespoznana potencialna koristnost necesa pomeni, da posameznik v danih okolišcinah od njega ne vidi neposredne možnosti pridobitve koristi, domneva pa, da bo lahko koristno v priho-dnosti. Tipicni primer nespoznane koristnosti so izsledki temeljnih znanstvenih raziskav, za katere še ne vidimo možnosti neposredne uporabe. Zgodovi-na dokazuje, da so taki izsledki sestavni del zakla-dnice cloveškega znanja in prej ali slej pokažejo tudi svojo neposredno koristnost (Ordine, 2015, 103). 4 PODJETNIŠKI VIDIK Nosilci delovnega procesa v podjetju so delavci. Njihova pomembna vloga temelji na naslednjem: Delavci prevzemajo razmeroma najvecje tvega-nje. Populisticna trditev, da lastnik kapital-skega vložka najvec tvega, je samo v funkci-ji utemeljitve za njegovo prisvajanje dobic-ka, kar brez ekonomske in pravne logike omogoca veljavni pravni red. Delavci so nosilci intelektualnega kapitala (s svojim delom ga oživijo), ki ga mora podjet-je vzdrževati in povecevati. S svojim delom ustvarjajo dodano vrednost, saj brez tega podjetje ne bi moglo delovati, vloženi kapi-tal pa bi ostal brez donosa. Delavci so pomembni nosilci dolgorocnih inte-resov v podjetju, s tem pa tudi družbene odgovornosti kot pogoja trajnostnega raz-voja. Delavci so legitimni sodelavci v sistemu nadzi-ranja v podjetju. Pogosto namrec nevarno prevladujejo kratkorocni interesi lastnikov kapitala, poslovodstev in "njihovih" nadzor-nih svetov. Zato je tudi z vidika nadziranja zelo pomembna vloga delavcev in njihovih predstavnikov v okviru sveta delavcev in sindikata. Poslovodstvo podjetja je dolžno voditi delovni proces tako, da bo ta ucinkovit in zagotavljal želene ucinke. Pri tem je vodenje ljudi (angl.: leadership) ena od pomembnih razsežnosti pos-lovodenja (angl.: management). Na podlagi zgornjih navedb je ocitno pomem-bno opredeliti obseg intelektualnega kapitala. To je možno s pomocjo ocene intelektualnega premoženja podjetja, katerega najpomembnejši del (poleg inovacijskega in procesnega premo-ženja ter razmerij s partnerji) so zmožnosti zaposlencev, ki samo s svojim tekocim delom ustvarjajo presežno dodano vrednost s pomoc-jo drugih sestavin intelektualnega premoženja. Vsebinski razlogi za ocenjevanje intelektualnega premoženja (in s tem tudi intelektualnega kapi-tala) v podjetju so številni, saj taka ocena pome-ni zlasti: . ugotovitev obsega premoženja, ki ustvar-ja dodano vrednost; . podlago za oblikovanje ustrezne politike ohranjanja in rasti intelektualnega premo-ženja, vkljucno s sistemom motiviranja; . podlago za oblikovanje in vzdrževanje ustrezne organizacijske kulture in vzdušja z vkljuceno custveno inteligenco; . možnost celovitega prikaza virov sredstev podjetja; . možnost ugotavljanja razmerja med delom (v najširšem smislu) in lastniškim kapitalom ter s tem teže (pomembnosti) obeh dejavnikov, kar kaže na posebnosti dejavnosti posameznega podjetja; . možnost boljšega vrednotenja podjetja; . podlago za enakopravno obravnavanje deležnikov pri razporejanju in delitvi pre-sežne dodane vrednosti; . dejstvo, da se s pripoznanjem "cloveškega" kapitala v bilanci stanja ukin-ja mezdni (kupoprodajni) odnos med delom in kapitalom (Gostiša, 2014, 376). Zaradi navedenega ni presenetljivo, da obstaja-jo že številni predlogi in modeli denarnega vred-notenja zmožnosti zaposlencev. Ob tem se v današnjih razmerah zastavlja vpra-šanje udeležbe deležnikov (zaposlencev in last- nikov kapitala) v dodani vrednosti oziroma v cis-tem dobicku podjetja. Z vidika družbene odgovornosti je temeljni cilj poslovanja zagotavljanje trajnostnega razvoja podjetja. Temu cilju morajo biti podrejena vsa sodila delitve dodane vrednosti. Tako nacelo pa je seveda v popolnem nasprotju z veljavnim prav-nim redom, po katerem dobicek pripada lastni-kom kapitalskih vložkov. Sedanja rešitev je nam-rec popolnoma arbitrarna in nima prepricljive teoreticne utemeljitve. Ima pa tudi druge številne slabosti, ki jih jasno podaja podrobna analiza raz-licnih teorij delitve dohodka (Mihelcic, 1984, 137). Iz tega sledi, da bi bilo treba v procesu delitve dodane vrednosti (oziroma dobicka v sedanjih razmerah) naceloma najprej upoštevati temeljni pogoj obstoja podjetja, to je zagotovitev ustrez-nega obvladovanja tveganja placilne sposobnosti. To je možno samo z ustrezno politiko kapitalske ustreznosti podjetja. Drugo pomembno podrocje je razvoj poslovanja, tako z vidika vlaganj v intelektualno premoženje kot z vidika vlaganj v druga sredstva. Posledica odlocitev v okviru navedenih dveh pod-rocij je nujnost odlocitve o morebitnem zadrža-nem dobicku (tako zaradi zagotavljanja kapitalske ustreznosti kot zaradi nadaljnjih vlaganj). Tako zadržani dobicek kot tudi njegovo morebit-no izplacilo naceloma pripadata tudi zaposlen-cem, ne samo lastnikom kapitalskih vložkov. Navedeni nacelni proces mora biti voden na pod-lagi dolgorocnih usmeritev in srednjerocnega raz-vojnega nacrta podjetja, kar onemogoca prevla-do kratkorocnih interesov. Ustrezno odlocanje o tem procesu in znotraj nje-ga je možno samo ob upoštevanju interesov vseh deležnikov, ne samo predstavnikov vloženega kapitala. Zato je pomembno zagotoviti tudi soup-ravljanje in/ali solastništvo zaposlencev. Veljalo naj bi nacelo, da »kdor ne nosi tveganja, ne bi smel odlocati« (Taleb, 2018, 10). Zato je pomembno oblikovanje ustreznega motivacijskega sistema, ki pa mora pospeševati interes za soupravljanje delavcev in s tem ustre-zno dodatno prevzemanje tveganja ter udelež-bo v ustvarjeni (presežni dodani vrednosti. Zna-tno izboljšanje sistema nagrajevanja je sicer možno že v sedanjih zakonskih okvirih. Posledica uporabe zgornjih nacel je nov racuno-vodski izkaz, to je izkaz presežne dodane vred-nosti. 6 SKLEP Ugotovimo lahko zlasti naslednje: . razmišljanje o vlogi dela v družbi in podje-tju je z vidika družbene odgovornosti ne samo koristno, temvec nujno; . samo s priznanjem vecje vloge intelektu-alnega kapitala v podjetju se lahko pribli-žamo enakopravnemu obravnavanju dele-žnikov v podjetju; . pospeševati je treba soupravljanje zapos-lencev in ustrezno priznati vlogo njihovih predstavnikov v organih upravljanja pod-jetij; . opredelitvi trajnostnega razvoja kot teme-ljne usmeritve, mora slediti tudi ustrezno dopolnjevanja informacijskega sistema podjetja. Zgornje ugotovitve kažejo na velike težave pri resnicnem, ne samo splošno razglašenem uvel-javljanju družbene odgovornosti podjetij. To pa ne bi smelo zmanjšati naših nenehnih prizade-vanj. LITERATURA Bentham, Jeremy (1780): An Introduction to the Principles of Morals and Legislation. (Pridobljeno: december, 2018). http://www.utilitarianphilosophy.com/jeremybentham.eng.html. Bergant, Živko (2010): Organiziranje racunovodstva v povezavi s financno funkcijo. Ljubljana: Inštitut za poslovodno racunovods-tvo. Bergant, Živko (2012) Placilna sposobnost in kapitalska ustrez-nost podjetja. Ljubljana: Inštitut za poslovodno racunovodstvo. Bergant, Živko (2017): Dodana vrednost iz novega zornega kota. Ljubljana: Inštitut za poslovodno racunovodstvo. Bergant, Živko (2017a): Ustrezno upoštevanje zakona dodane vrednosti kot pogoj družbene odgovornosti. Zbornik mednarod-ne konference o družbeni odgovornosti, Maribor: IRDO, 28. 11. 2017. http://www.irdo.si/irdo2017/referati/plenarna-bergant.pdf. Bergant, Živko (2017b): Ustrezna delitev presežne dodane vred-nosti kot pogoj ekonomske demokracije. Ekonomska demokracija št. 4/2017, str. 4-7. Bergant, Živko (2018): Kapital, delo in družbena odgovornost - ekonomsko-socialni vidik. V: HRAST, Anita (ur.), MULEJ, Matjaž (ur.), GLAVIC, Peter (ur.). Družbena odgovornost in trajnostni raz-voj v znanosti, izobraževanju in gospodarstvu. Zbornik prispevkov na posvetovanju: Social responsibility and sustainable develop-ment in science, education and business. Maribor: Inštitut za raz-voj družbene odgovornosti (IRDO). 2018. http://www.irdo.si/irdo2018/referati/c-01-bergant.pdf. Bergant, Živko (2018a): Zakon presežne dodane vrednosti in druž-bena odgovornost. Poslovodno racunovodstvo št. 2, junij 2018. Inštitut za poslovodno racunovodstvo v Ljubljani. Bergant, Živko (2018b): Udeležba zaposlencev v dodani vrednosti v podjetniškem okolju (izhodišca). Ekonomska demokracija št. 4/2018, str. 2-5. Bergant, Živko (2018c): Notranje porocanje z vidika soupravljanja delavcev. Ekonomska demokracija št. 6/2018, str. 7-10. Dictionnaire Française. (Pridobljeno: november, 2018). https://www.linternaute.fr/dictionnaire/fr/definition/travail/. Dictionary.com. https://www.dictionary.com/browse/labour. (Pridobljeno: november, 2018). Gostiša, Mato (2014): Teorija ekonomske demokracije kot nove sistemske paradigme kapitalizma. Kranj: ŠCID - Študijski center za industrijsko demokracijo. Jaklic, Marko (2004): Najbolj (družbeno) neodgovorni so izgubarji. Finance št. 227, 22. novembra, 2004, str. 11. Mihelcic, Miran (1984): Doktorska disertacija (predstavitev). Eko-nomska revija št. 1/1984, str. 134-142. Milost, Franko (2012): Racunovodsko obravnavanje nevidnih pos-lovnih prvin organizacije. Zbornik 2. konference o notranjem poro-canju. Ljubljana: ZES, ZRFRS, IPR, uredil Ž. Bergant, str. 128-139. Možina, Stane et al. (2002): Management: nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta. Mulej et al. (2000): Dialekticna in druge mehkosistemske teorije. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta. Ordine, Nuccio (2015): Koristnost nekoristnega. Ljubljana: Cankar-jeva založba. Stiglitz E. Joseph, Fitoussi Jean-Paul, Durand Martine (2018a): Beyond GDP: Measuring What Counts for Economic and Social performance. Pariz: OECD Publishing. (Pridobljeno: december, 2018). http://www.oecd.org/publications/beyond-gdp-9789264307292-en.htm. Stiglitz E. Joseph, Fitoussi Jean-Paul, Durand Martine (2018b): For Good Measure: Advancing Research on Well-being Metrics Beyond GDP.. Pariz: OECD Publishing. (Pridobljeno: december, 2018). http://www.oecd.org/publications/for-good-measure-9789264307278-en.htm. SSKJ (1970) – Slovar slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Drža-vna založba Slovenije. Taleb, N. Nicholas (2018): Skin in the game: hidden assimetrics in daily life. New York: Random House. Turk, Ivan (2004): Pojmovnik racunovodstva, financ in revizije. Ljubljana: Slovenski inštitut za revizijo. VST (2002): Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba. IRDO razprava Prošnja za bivanje Objavljena sta Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v štu-dentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2019/2020 in Razpis za bivanje študentov visokošolskega študija s statusom osebe z med-narodno zašcito v študentskih domovih za študij-sko leto 2019/2020. Skupaj je razpisanih 12.121 mest za subvencioni-rano bivanje. Od tega za sprejem 4.718 in 7.403 za podaljšanje bivanja, ter 24 mest, ki so namen-jena študentom s priznano mednarodno zašcito. Do 16. 8. 2019 je mogoce izpolniti prošnjo za sprejem ali podaljšanje subvencioniranega biva-nje za študijsko leto 2019/2020. Vec. Indigo – Nikrmana Anja Pavlin, udeleženka Modela M Slovenija, je z zasedbo Indigo izdala novi album z naslovom NIKRMANA, ki jo v ljudskem izrocilu opisujejo kot ustvarjalno prašilo. Album je izšel na poletni sol-sticij, 21. junija 2019. Ni nakljucje, da je ta dan praznik obilja, veselja, cas, ko smo bolj dovzetni za druge svetove. Album, katerega zvocno sliko bi lahko opisali kot etericni pop z elektronskimi in etno elementi, s prodornim ocesom opozarja na pasti cloveštva in postrojevanja le-tega, še vedno pa verjame v Vesno in veter sprememb, ki jih bo prinesla nova doba. »Le poslušaj, ko rasejo trave se Vesna zbudi …« Album je na voljo tudi v digitalni obliki - na pretocnih servisih: Spotify, Apple Music, Goo-gle Play, Pandora, Deezer, Tidal... Ob tem pa vas vabijo 21. decembra 2019 - na zimski solsticij na koncert: INDIGO - NIKRMANA z gosti, ki bo v Layerjevi hiši Kranj. Ob izidu albuma tudi novi videospot za skladbo ŠKRŽATI! https://www.facebook.com/indigoslo/ https://www.instagram.com/indigobandslo/ Globalna popotniška raziskava Popotniško združenje Slovenije vsako leto izvaja raziskavo o popotniških trendih v Sloveniji. Na ta nacin si pomagajo pri nacrtovanju aktivnosti, vse-bin in iskanju novih namestitvenih kapacitet za mlade, ki želijo potovati z odprtimi ocmi in spoz-navati svet okrog sebe. Mobilnost mladih je glo-balni trend in štiri velike nacionalne organizacije hostlov (HI USA, HI Canada, YHA NZ in YHA Aus-tralia) so oblikovale vznemirljivo raziskavo popot-niških trendov in hostlov. Želijo, da bi rezultati njihove raziskave predstav-ljali kar se da najvec popotnikov, zato prosijo za sodelovanje. Vec. Vir: mlad.si Nagrajene ideje na nate-caju 50 idej za Evropo Namen tekmovanja je spodbuditi mlade, da predstavijo svoje ideje ter vizije za boljšo Evropo in spodbuditi širšo razpravo o njeni prihodnosti, kot tudi prepoznati možne smeri njenega nadalj-njega razvoja. Tekmovanje je namenjeno tudi promociji Evropske prestolnice mladih za leto 2019 – Novega Sada. V okviru promocijskih aktiv-nosti natecaja je bilo vec kot 40 informativnih sej in o tekmovanju je bilo obvešcenih vec kot 7.000 mladih. V obdobju od novembra 2018 do maja 2019, je 500 mladih, posamezno ali v skupini, sporocilo vec kot 300 idej. Skupno je bilo nagrajenih 50 idej, ki jih je ustvarilo 80 mladih iz Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Slovenije, Slovaške, Srbije, Romunije, Moldavije, Ceške in Crne gore. Iz Slovenije sta bili nagrajeni dve ideji. Vir: Mladinski svet Slovenje Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost PAKT ZA MLADE: Vabimo vas na mreženje mladih z delodajalci v Kopru, ki bo potekalo v petek, 5. julija 2019, med 10. in 13. uro v prosto-rih Središca Rotunda – Destradijev trg 11, Koper Vabimo Vas, da se nam pridružite na dogodku regionalnega mreženja z delodajalci in mladim predstavite svoje delo in organizacijo ter odgo-vorite na njihova morebitna vprašanja. Mladi potrebujejo ustrezno podporo pri prehodu iz študija v prvo zaposlitev, ki mora biti predvsem prakticno naravnana. Da bi to lahko dosegli, je zanje kljucnega pomena mrežen-je, sodelovanje s podjetji, izobraževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami. Pakt za mlade (angleško Pact for Youth) zato predstavlja medsebojno sodelovanje poslovnih in EU voditeljev na pobudo CSR Europe, z namenom povecati poslovno-izobraževalna part-nerstva za zaposljivost in vkljucenost mladih. V Sloveniji mreženje izvaja Inštitut za razvoj družbene odgovornosti – IRDO. Kampanja združuje vec kot 100 mladih s celotne Slovenije s potencialnimi delodajalci. Vabimo Vas, da se nam pridružite na dogodku regionalnega mreženja z delodajalci in mla-dim predstavite svoje delo in organizacijo ter odgovorite na njihova morebitna vprašanja. Mladi Vas potrebujejo kot primer uspešnega delodajalca in osebe iz poslovnega sveta z veli-ko izkušnjami, Vi pa morda energijo in ideje mladih ter potencialni kader za zaposlitev. Ver-jamemo, da bomo tako skupaj prispevali k zagotavljanju družbene odgovornosti – h krepitvi ekonomske, zakonske, eticne in filantropske odgovornosti. Prijave in pisma o nameri ter druge možnosti sodelovanja zbiramo na naslovu info@irdo.si. Vse podrobnosti o dogodku in projektu najdete na spletnih straneh: www.irdo.si (uradna spletna stran organizacije) in pa http://www.paktzamlade.si/ (uradna spletna stran sloven-ske veje projekta Pact for Youth). Kontakt: 031 344 883. Kaj se je zgodilo v letu 2019 doslej in kaj se še bo? Regionalno mreženje mladih z delodajalci v Mariboru je potekalo v petek, 17. maja 2019 v prostorih Štajerske gospodarske zbornice. Na dogodku je bilo prisotnih 32 udeležencev, od tega 9 podjetnikov, 20 mladih in 3 predstavniki izobraževalnih organizacij. Regionalno mreženje mladih z delodajalci v Celju je potekalo v cetrtek, 30. maja 2019 v pro-storih Inkubatorja Savinjske regije. Na dogodku je bilo prisotnih 33 udeležencev, od tega 7 podjetnikov, 23 mladih in 3 predstavniki izobraževalnih organizacij. Regionalno mreženje mladih z delodajalci v Ljubljani je potekalo v cetrtek, 6. junija 2019. Regionalno mreženje mladih z delodajalci v Murski Soboti jepotekalo v petek, 28. junija 2019. Mladi, podjetniki in predstavniki izobraževalnih organizacij so na dosedanjih dogodkih ugo-tovili, da so tovrstna srecanja nujna za povezovanje mladih z delodajalci v regiji, pa tudi za povezovanje podjetnikov s podjetniki in izobraževalnimi ustanovami. V okviru kampanje so v letu 2019 predvidena naslednja srecanja (vec www.paktzamlade.si): Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Fotografija osebe Pakt za mlade Slovenija. Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za mlade 2019 Poletje in prosti cas vabita vse mlade k odkrivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO. Ce želiš pocitnice preživeti na drugacen nacin, prispevati svoj delcek za boljši svet in se srecati z vrstniki, ki jim nic ni težko, te vabijo k listanju spletnega KATALOGA POLETNIH PROSTOVOLJSKIH AKTIVNOSTI Katalog ponuja pestro zbirko priložnosti za zanimive pocitnice vsem, ki ste letos koncali osnovno šolo, in srednješolcem pa tudi drugim mladim. Prostovoljstvo ni samo pomoc nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prija-teljstva – skratka, odlicna šola za življenje. Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti zate smo oblikovali dva kataloga: eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa samo obmocje Ljubljane. Prijazno vabljeni k sodelovanju v aktivnostih,ki bodo med poletnimi pocitnicami 2019 potekale v številnih krajih po vsej Sloveniji pod okriljem mladim prostovoljcem prijaznih organizacij! Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce po vsej Sloveniji. Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce v Mestni obcini Ljubljana. Še to: veseli bodo zapisa tvoje pocitniške prostovoljske izkušnje, morda s fotografijo. Sprejemamo jih vse pocitnice na novice@filantropija.org. Podpredsednik MSS Jaka Maticic in vodja zago-vorništva Jasmina Opec Vöröš sta se udeležila 16. seje Komisije Državnega sveta za kulturo, zna-nost, šolstvo in šport, ki je med drugim obravna-vala tudi Porocilo o izvajanju Nacionalnega pro-grama za mladino 2013-2022 za leto 2018. Porocilo vsebuje pregled aktivnosti, ki so se izva-jale v letu 2018 na vseh 6 vsebinski tockah Nacio-nalnega programa za mladino 2013-2022. Poroci-lo je sprejela vlada na svoji 27. redni seji 11.4.2019, na podlagi sklepa pristojnega delovne-ga telesa Državnega zbora RS pa ga morata vsako leto obravnavati tudi Državni svet RS in Državni zbor RS. Nekaj kljucnih pripomb Mladinskega sveta Slove-nije na izvajanje Nacionalnega programa za mla-dino 2013-2022 v letu 2018 po posameznih sklo-pih: IZOBRAŽEVANJE • Država veliko sredstev (tudi s pomocjo EU skla-dov) namenja delovanju številni kariernih centrov po Sloveniji, vendar je pogosto izpostavljen obcu-tek, da prevec razpršena ponudba kariernih sve-tovalcev mlade bolj bega kot pa jim daje jasne usmeritve pri nacrtovanju kariere. Mladi imajo ali premalo informacij ali pa jih je toliko, da jih niso sposobni absorbirat. Bolj kot razmah številnih kariernih centrov, bi bilo potrebno vseživljenjsko karierno orientacijo vkljuciti v izobraževalni sis-tem od vrtca naprej (seveda prilagojeno starosti). • Pri povezovanju formalnega in neformalnega izobraževanja je veliko odvisno od zavzetosti posameznih šol – nekatere imajo vrata široko odprta neformalnemu izobraževanju, druge se ga otepajo. Vendar bo potrebno zavedanje, da bodo mladi pripravljani na izzive prihodnosti, na cas, ko bodo še bolj pomembne neformalne kompeten-ce, morali osvojiti dolocena znanja, ki je formalni izobraževalni sistem ne daje v zadostni meri. • Pri mednarodni mobilnosti mladih imamo kar nekaj programov, ki spodbujajo tako mednarod-no mobilnost profesorjev kot študentov pri odho-du v tujino, dokaj šibki pa smo še vedno pri zago-tavljanju pogojev za vracanje mladih nazaj v Slo-venijo. Zaželjeno je, da mladi gredo spoznavat širni svet, vendar imajo številni nato težave, ko se želijo vrniti – ali ni dovolj kvalitetnih delovnih mest, ni podpore pri vrnitvi, nekateri jih jemljejo kot konkurenco, ne kot prednost…Naloga države je, da naredi strateški nacrt, s katerimi bi omogo-cila vrnitev intelektualcev nazaj v domovino. • Pozitivna je vzpostavitev sistema evidentiranja in dokumentiranja kompetenc študentskega dela, a izziv še vedno ostaja, kako evidentirati številna neformalno pridobljena znanja, ki jih mladi prido-bijo tekom prostovoljskih aktivnosti. ZAPOSLOVANJE • Brezposelnost med mladimi se je v zadnjih letih zmanjšala (posledica tako gospodarske rast kot manjšega deleža mladih), kljub temu, da je potre-bno kot pozitiven primer sodelovanja mladih in ministrstev izpostaviti delovno skupino Jamstvo za mlade, ki deluje na Ministrstvu za delo, kjer spremljamo položaj in skušamo skupaj oblikovati take ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo mladim omogocile cim prejšnji vstop na trg dela. Za ucinkovit vstop na trg dela niso v prvi vrsti ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ampak je potrebno že tekom izobraževanja doseci, da ukre-pov aktivne politike zaposlovanja sploh ne ni pot-rebovali. Da še kako potrebujemo spremembe v izobraževalnem sistemu, prica pilotna uvedba vajeništva. Po zacetnem skromnem vpisu se zani-manje za programe vajeništva med mladimi pove-cuje, prav tako so povecini izjemno pozitivne nji-hove izkušnje. V naslednjih mesecih in letih nas caka še kar nekaj dela na podrocju promocije vajeništva, saj so številni mladi še vedno premalo informirani o ponovni uvedbi vajeništva. • Izziv ostajajo dolgotrajno brezposelni mladi ozi- roma mladi, ki imajo številne težave (duševne, družinske, telesne,..) in se zaradi tega težje vkljucujejo na trg dela. Pri teh mladih bo potre-bno vzpostaviti posebne programe za njihovo celovito integracijo v družbo in posledicno tudi na trg dela. • Pri izboljšanju kakovosti zaposlitve pogosto govorimo o prekarnem delu, za katerega niti ne vemo, kaj to je – definicije ni. Dejstvo je, da se trg dela spreminja, spreminja se tudi pogled mladih na to, v kakšni obliki želijo delati (narašca delež freelancerjev). Bolj kot o pogod-bi za nedolocen cas bi morali govoriti o dostoj-nem placilu za opravljane delo in minimalnih socialnih standardih, ne glede na to, v kakšni obliki posameznik dela. Denimo pravica do bol-niškega nadomestila bi morala pod enakimi pogoji pripadati tistemu, ki dela po pogodbi o zaposlitvi kot tistemu, ki dela preko s.p. – Vzpo-stavitev zgolj regijskih centov za dostojno delo, brez sistemskih ukrepov, ne bo dovolj za kako-vostne zaposlitve. • Na podrocju usklajevanja poklicnega in zaseb-nega oziroma družinskega življenja pozdravlja-mo spremembe na podrocju izrabe ocetovske-ga dopusta in starševskega dopusta za posvoji-telje. Potrebne bodo še prilagoditve na podroc-ju vrtcev sodobnim delovnim urnikov. Pa tudi vecje ozavešcanje delodajalcev, da lahek dostop do tehnologije (službeni telefon, elektronska pošta na telefonu) ne pomeni, da mora biti posameznik 24 ur na razpolago, tudi izven delo-vnega casa. BIVANJSKE RAZMERE MLADIH . Podrocje bivanjske problematike je trenu-tno najbolj akutno podrocje osamosvajan-ja mladih. Javnih najemnih stanovanj ni, prav tako tudi ne tržnih (ali pa so njihove cene poletele v nebo). Stanovanjski kredi-ti so mladim, ki nimajo zaposlitve za nedolocen cas, prakticno nedosegljivi. . Najvec napredka so dosegle posamezne obcine, ki imajo razpise prilagojene mla-dim (npr. Ljubljana, Celje). . Tako NPM kot Nacionalni stanovanjski program predvidevata vzpostavitev ugod-nejših stanovanjskih kreditov za mlade (po jamstveni ali podobni kreditni shemi), o cemer se niti ne govori, kaj šele, da bi se realiziralo. . MSS je vzpostavil informacijsko tocko za mlade, kjer objavljamo koristne informacije o reševanju bivanjske problematike mladih. ZDRAVJE IN DOBRO POCUTJE • Raziskave kažejo, da se mladi vse bolj zavedajo zdravega nacina življenja, da se povecuje telesna aktivnost, spreminjajo prehranske navade, zma-njšuje kajenje in uporaba alkohola med mladimi. Socasno pa se opaža, da so mladi vse manj zado-voljni s sabo, s svojim življenjem, kar nacenja nji-hovo duševno zdravje. Podrocje krepitve dušev-nega zdravja mladih tako postaja vse bolj pomembno, klice po širšem družbenem odzivu, opozarjanju na to problematiko. V zavedanju tega smo na MSS ustanovili ekspertno skupini za duševno zdravje, v kateri poleg mladih sodeluje tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. • K tem poglavju sodi tudi izboljšanje potovalnih navad med mladimi kot zaveza k trajnostni mobil-nosti (uporaba javnega potniškega prometa), podrocje, za katerega lahko recemo, da se zelo slabo urejeno. Redni linj javnega potniškega pro-meta je vse manj, predvsem mladi iz oddaljenih krajev težko pridejo do vecjih središc, do svojih prijateljev, kar vpliva tudi na njihovo socialno izkljucenost. Država bi se pomena dobro urejene-ga javnega potniškega prometa za enakomeren razvoj države in zagotavljanja pravice vseh mladih do enakih kakovostnih storitev in socialne intera-kcije morala zavedati in v ta namen v vecji meri subvencionirati javni potniški promet. MLADI IN DRUŽBA TER POMEN MLADINKSKEGA SEKTORJA • Eden najvecjih izzivov pri našem delu je prido-bitev dovolj kakovostnih podatkov za oblikovane ustreznih ukrepov za lažje in hitrejše osamosvaja-nje mladih. Raziskav je zelo malo, zato je že NMP predvideval vzpostavitev nacionalne organizacije za raziskovanje mladine, kar je še vedno mrtva crka na papirju. Posebej danes, ko nam fokus pri mladih niso vec številke o brezposelnosti, ampak izzive, ki se težko rangirajo s podatki Sta-tisticnega urada, je potreba po taki organizaciji še kako potrebna. • Na MSS si zelo prizadevamo, da bi mladi bolj participirali v družbi, zato že dolgo odlocno zagovarjamo uvedbo državljanske vzgoje kot obveznega predmeta na vseh ravneh izobraže-valnega sistema. Mladi se prepogosto slabo informirani o svoji državi, njenem delovanju, zgodovini, kulturi in drugih pomembnih državo-tvornih elementov, zato se pocutijo manj pove-zane z državo in manj participirajo v družbi. • V letu 2018 ni bilo zabeleženega nobenega ukrepa na podrocju, ki postaja mladim vse bolj pomembno – na podrocju okolja oziroma spod-bujanja trajnostnega nacina družbenega delo-vanja. Država si ne sme privošcit, da ne bo z nobenim ukrepom (programi, projekti, uvajanje vsebin trajnostnega razvoja v nacionalni kuriku-lum) zajezdila vala mladih v želji po okoljskih spremembah. Zato pricakujemo, da država v letošnjem letu pripravi (skupaj z mladinskimi organizacijami) program dela na podrocju traj-nostnega razvoja med mladimi. KULTURA, USTVARJALNOST, DEDIŠCINA IN MEDIJI • Pohvala Ministrstvu za kulturo in JSKD-ju za šte-vilne projekte za promocijo in vkljucevanje mla-dih v kulturo. • Podrocje, kjer v letu 2018 ni bilo nobenega ukrepa, pa bi ga bilo nujno potrebno izvesti, je podrocje medijske pismenosti. Živimo namrec v casu eksplozije novic, pojava t.i. fake-news, in predvsem mladi v vsem tem kaosu informacij ne vedo, kaj je resnicno, kaj verjeti, kaj s posamezno informacijo poceti. Zato je nujno, da se v skladu z NPM že v letošnjem letu zacne priprava akcijske-ga nacrta medijske pismenosti in razprava o uve-dbi medijske pismenosti v osnovno in srednješol-sko izobraževanje. Vir: Mladinski svet Slovenije Obravnava Porocila o izvajanju Nacionalnega programa za mladino 2013-2022 za leto 2018 v Državnem svetu RS Equipo Foto: freeimages.com ckornowski Prostovoljci leta 2019 11. junija 2019 je na Brdu potekala zakljucna pri-reditev natecaja Prostovoljec leta, na kateri so bila podeljena priznanja in t.i. Naj nazivi izbranim prostovoljcem in prostovoljskim projektom. Na natecaj je letos prispelo 247 prijav, od tega 196 za posameznike in 51 za projekte. Kljucno priznanje za kolektivno prostovoljsko delo je prejela Planinska zveza Slovenije, in sicer za projekt Planinstvo za invalide oz. osebe s posebni-mi potrebami. Najmlajši (do 19 let) Naj prostovoljec je pos-tal Ivan Praznik iz Ribnice na Pohorju, Naj prosto-voljka v skupini do 19 let je postala Mojca Muhic iz Novega mesta. V starostni skupini 20 do 29 let je Naj prostovoljka postala Nina Milinkovic, v isti starostni skupini je Naj prostovoljec postal Janez Novljan. Med prostovoljkami v starosti 30 let ali vec je bila za Naj naziv izbrana Ninna Kozorog . Naziv Naj mladinska voditeljica je letos preje-la Katja Zemljic. Podeljeni sta bili tudi dve priznan-ji za posebne dosežke. Prvo je šlo Aniki Popic, dru-go priznanje za posebne dosežke pa sta preje-la Pevski zbor OŠ Nove Jarše Rock mulcki in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Vir: Mladinski svet Slovenije V brezplacen predmet online študija vkljucenih kar 298 udeležencev iz treh držav Ob 20-letnici online študija na Dobi in v Sloveniji so za vse, ki so želeli pridobiti nova znanja za nap-redovanje ter spoznati vrhunski model online štu-dija, izbrali dva aktualna in zanimiva predmeta: Osebni menedžment in Komuniciranje z vplivnimi javnostmi in lobiranje. V brezplacen predmet, ki je že v polnem teku, je vkljucenih kar 298 udele-žencev, od tega jih je kar 149 iz Slovenije. Vir: DOBA fakultete Ali smo Slovenci pozorni, da ne kupujemo prevec odvecne embalaže V sedmem krogu Raziskave energetske ucinkovi-tosti Slovenije (REUS 2017), ki je namenjena spre-mljanju energetske in okoljske ozavešcenosti, so 1.015 slovenskih gospodinjstev povprašali, v kolikšni meri se strinjajo s trditvijo »Ko v gospo-dinjstvu kupujemo izdelke za vsakdanjo rabo, smo pozorni, da ne kupujemo prevec odvecne emba-laže.« Rezultati raziskave REUS 2017 so pokazali, da se vec kot polovica anketiranih gospodinjstev strinja s trditvijo, da so pozorni in pri nakupu izdelkov za vsakdanjo rabo ne kupujejo prevec embalaže. Glede na kolicino izdelkov, ki jih v gospodinjstvih dnevno kupujemo, lahko že z malo pozornosti vsaj delno zmanjšamo kolicino odvecne embala-že. Manj embalaže ne koristi samo okolju, ampak tudi našemu proracunu, saj dodatna embalaža poveca ceno izdelka. Vec. Vir: REUS 2017 DO v Sloveniji Svetovni dan okolja / Raziskava REUS 2017 / Infografika: Branko BaÄ.oviÄ. Na Fakulteti za management Univerze na Primor-skem (FM UP) so v okviru Evropskega tedna traj-nostnega razvoja gostili razpravo o vodenju za trajnostni razvoj. Razprave, ki je sicer potekala v sejni dvorani Pretorske palace v Kopru, so se ude-ležili ugledni gostje iz gospodarstva, nevladnih organizacij ter Ministrstva za okolje in prostor. Na razpravi je sodelovala tudi mag. Anita Hrast, dire-ktorica Inštituta IRDO. Dogodek je odprla skupina študentk mag. študij-skega programa Management trajnostnega raz-voja (MTR), ki je navzocim predstavila projekt Trajnostna univerza. V s... Na Fakulteti za mana-gement Univerze na Primorskem (FM UP) smo v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja gostili razpravo o vodenju za trajnostni razvoj. Razprave, ki je sicer potekala v sejni dvorani Pre-torske palace v Kopru, so se udeležili ugledni gos-tje iz gospodarstva, nevladnih organizacij ter Ministrstva za okolje in prostor. Dogodek je otvo-rila skupina študentk mag. študijskega programa Management trajnostnega razvoja (MTR), ki je navzocim predstavila projekt Trajnostna univerza. V sklopu projekta, ki ga je financno podprla tudi Luka Koper d.d. v okviru sklada Živeti s pristaniš-cem 2019, so študentke pod mentorstvom doc. dr. Valentine Brecko Grubar ugotavljale, kako cla-nice Univerze na Primorskem delujejo v skladu s trajnostnimi naceli ter podale konkretne predloge za izboljšave. Študentke so na podlagi opravljenih intervjujev in anket ugotovile, da obstaja na Uni-verzi še veliko prostora za izboljšave. Zato so pre-dlagale, da bi clanice UP podpisale kodeks delova-nja skladno z naceli trajnostnega razvoja. Dr. Dar-ja Piciga, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, je nato odprla raz-pravo s predstavitvijo izzivov in rešitev, ki jih na podrocju trajnostnega razvoja razvijajo razlicni deležniki tako na nivoju Slovenije, kot tudi Evrop-ske Unije. V svoji razpravi je predstavila razlicne iniciative, ki jih vodi ministrstvo in katerih cilj je 40% zmanjšanje izpustov CO2 do leta 2030. V nadaljevanju razprave so nato sodelovali mag. Anita HRAST iz Inštituta za razvoj družbene odgo-vornosti - IRDO, Boštjan Pavlic, vodja podrocja varovanja zdravja in ekologije v Luki Koper d.d., Andrej Velec, direktor PE Hidria Mototec (Hidria d.o.o.) in vodja Tehnološkega parka Koper, Eva Žunec, predstavnica študentov programa MTR na FM UP ter g. Aleš K. Kušlan, direktor Ekvilib inšti-tuta. Razpravo je vodil prof. dr. Roberto Biloslavo, eden izmed idejnih snovalcev programa MTR. Razprava je pokazala raznolikost razumevanja koncepta trajnostnega razvoja, pa tudi, da se veli-ka slovenska podjetja trudijo s svojimi aktivnos-tmi in razvojem novih izdelkov in storitev zmanj-šati negativni vpliv na okolje vzdolž celotne verige vrednosti, obenem pa vzpostaviti dobre odnose z lokalnim okoljem. Takšno delovanje spodbujata na eni strani konkurenca, z razvojem vse bolj oko-lju prijaznih izdelkov in storitev, na drugi strani pa vrednote podjetja, ki se odražajo v skrbi do okolja in lokalne skupnosti. Razvoj novih izdelkov in reši-tev za trajnostni razvoj pa je pogosto povezan tudi z znatnimi financnimi vložki, ki imajo relativ-no dolg rok povracila. Zato je potrebno, da tu svo-jo vlogo odigra država z ustreznimi spodbudami za razvoj zelenih izdelkov in drugih okolju in druž-bi prijaznejših rešitev. Razpravljavci so tudi ugoto-vili, da podjetjem žal primanjkuje usposobljenih mentorjev, ki bi lahko pomagali študentom nad-graditi njihova znanja v praksi in jih usposobiti za prevzemanje morebitnih odgovornejših nalog na podrocju trajnostnega razvoja v trenutku zaposlit-ve. To so izzivi, s katerimi se morajo soociti viso-košolski zavodi in podjetja na eni strani, kot tudi država na drugi strani. V zakljucku razprave so si bili clani razprave enotni, da je znanje in ozaveš-cenost vodij in zaposlenih kljucna za dobro imple-mentacijo in skrb za trajnostni razvoj, da pa je med besedami in dejanji veliko razlike. Ravno v tem duhu je bil podan predlog, da se cez eno leto ponovno snidejo na enakem dogodku in s tem preverijo, koliko povedanega je bilo tudi uresnice-nega in kako lahko trajnostni razvoj pospešimo v prihodnje. Vir: Slovenska tiskovna agencija Slovenska podjetja skrbijo za zmanjševanje negativnega vpliva V evropski financni perspektivi 2014-2020 so nosilke projektov: Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc ter Svetovanje za zaposlene 2016 – 2022, ki sta sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Tako lahko ljudske univerze za podjetja ter njihove zapos-lene nudijo številne brezplacne oziroma sofi-nancirane svetovalne storitve in podjetjem pri-lagojena izobraževanja. Prednostno se vkljucu-jejo starejši od 45 let ter manj izobraženi (V. stopnja izobrazbe in manj). Poleg navedenega pa ljudske univerze izvajajo tudi druge vrste izobraževanja zaposlenih, za katere je možno povracilo šolnine iz drugih virov. V nadaljevanju so opisane storitve Javnega zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana, ki pokriva osrednjeslovensko regijo. O možnostih brezplacnih svetovalnih storitev in izobraževanj za zaposlene, se podjetja lahko obrnejo na ljudske univerze v vseh ostalih regi-jah oziroma vas lahko preusmerimo mi. Javni zavod Cene Štupar – Center za izobraže-vanje Ljubljana si že od leta 1959 prizadeva za pestro ponudbo izobraževalnih programov za vse generacije. Kot ena izmed najvecjih organi-zacij na podrocju izobraževanja odraslih v Slo-veniji se zavedamo, kako pomembno je ponuja-ti aktualne vsebine in razlicen nabor formalnih ter neformalnih programov. Prav tako se zave-damo, kako pomembna sta medsebojno pove-zovanje in sodelovanje. Ponosni smo, da uspeš-no sodelujemo z gospodarskimi družbami in drugimi organizacijami tako lokalno kot regio-nalno. KAJ LAHKO NUDIMO VAŠEMU PODJETJU? 1. Ugotavljanje potreb po razvoju zaposle-nih. 2. Svetovanje kadrovskim službam in/ali odlo-cevalcem glede nadaljnjega razvoja kadrov 3. Izobraževanja, usposabljanja, delavnice in individualne obravnave zaposlenih ter sve-tovanje za njihov nadaljnji razvoj. ŽELITE BOLJE SPOZNATI VAŠE ZAPOSLENE? . Brezplacno ugotavljanje motivacije za delo in poklicnih vrednot zaposlenih z uporabo profesionalnih orodij. . Profiliranje delovnih mest* - izdelovanje kompetencnih profilov in modelov. . Merjenje kompetenc* z razlicnimi orodji in metodami (razlicni vprašalniki, metoda ocenjevalnega centra, s katero na zelo pra-kticen nacin merimo kompetence zaposle-nih, merjenje kompetenc po metodi 360°, po potrebi vkljucimo tudi psihometricna orodja) ter izdelava porocil. *navedena storitev je delno financirana v okviru ESS projekta Svetovanje v izobraževanju odraslih. KAKO LAHKO RAZVIJATE KOMPETENCE VAŠIH ZAPOSLENIH? Vkljucite jih v: . razlicne brezplacne neformalne programe (digitalne kompetence, komunikacija v naj-širšem pomenu, zdravje na delovnem mes-tu, preprecevanje stresa, timsko delo, sodelovanje, tuji jeziki, slovenski jezik), ki jih prilagodimo potrebam vašega podjetja, . brezplacni program osnovne šole za odrasle, . razlicne programe za pridobitev stopnje . izobrazbe (srednja poklicna in srednja stroko-vna šola), za katera lahko zaposlen uveljavlja povracilo šolnine preko Javnega štipendijske- ga, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije, . programe oziroma postopke preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK), ki se placajo po tržni ceni. Vaša investicija je torej samo organizacija casa zapos-lenih. ŽELITE VEC INFORMACIJ O STORITVAH? Maja Rotar, 030 704 364, maja.rotar@cene-stupar.si Jana Mlacnik, 01 23 44 408 ali 031 729 908, .jana.mlacnik@cene-stupar.si KAJ O NAS PRAVIJO DRUGI? »Prav vsi sodelujoci so k sodelovanju pristopili pros-tovoljno in pohvalili tako izvedbo kot pogovor z izva-jalci. Ker je bil ta lahko anonimen, so se lahko pogo-vorili zelo odkrito in je to še dodatno spodbudilo zaposlene in vodjo oddelka ne le k razmišljanju o izvajanju svojih delovnih nalog, kratko- in dolgorocni motivaciji zanje, ampak predvsem k aktivnem iskan-ju rešitev za boljšo organizacijo dela in komunikacijo tako med zaposlenimi kot z vodstvom. Nekaj izbolj-šav smo že uspešno izvedli.« Nina Rman, vodja oddelka Podzemne vode-hidrogeologija na Geološkem zavodu Slovenije Zaposlenim sodelavcem, ki so bili udeleženi v izobra-ževanju »Od delovne skupine do ucinkovitega tima«, je že samo izobraževanje pomenilo izjemno izkušnjo. Pridobljena znanja so polni nove, drugacne energije uporabili v odnosu s sodelavci, pri organiziranju dela ter pri izboljšani medsebojni komunikaciji. Pohval-no!« Mateja Duhovnik, nedavna direktorica Javnega pod-jetja Ljubljanska parkirišca in tržnice, d.o.o. »Presenetilo me je kako lahko z dvema tako kratki-ma vprašalnikoma, ki res ne vzameta veliko casa, pridejo do tako globokih ugotovitev. Z sodelovanjem smo zelo zadovoljni, z njihovo fleksibilnostjo, znan-jem in tisto iskrico pozitive, ki jo imajo vedno s sabo.« Urška Golob, kadrovik na Telemachu V organizaciji Ekvilib Inštituta, Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, IEDC – Poslovne šole Bled in Inštituta WISE je 6. junija 2019 potekala tradicional-na konferenca Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti z naslovom: Jaz, mi, vsi. Konferenco vsako leto organizira Mreža za družbeno odgovornost, ki jo vodi Ekvilib Inštitut, z namenom ozavešcanja in krepitve družbeno odgovornega vedenja in poslova-nja med slovenskimi podjetji in organizacijami. Na konferenci se je vprašanje odgovornosti gibalo med podrocji od individualnega, podjetniškega in sistem-skega nivoja. Ceprav lahko (in tudi mora) vsak posa-meznik ~ zaposleni ~podjetje s svojim delovanjem prispevati k vecji družbeni odgovornosti ter trajnost-nemu razvoju, so nekateri izzivi sistemske narave in jih preprosto ne moremo nasloviti individualno. Na drugi strani pa je nujno, da ta sistem tvorijo avtenti-cni in mocni posamezniki z jasnim samozavedanjem sebe ter sveta okoli nas. Konferenca je potekala v obliki dialoga med razlicnimi posamezniki z name-nom krepitve pomena dialoga ter iskanja konsenza in morebitnih rešitev pri naslavljanju družbenih in okoljskih izzivov. NEKAJ PODATKOV O KONFERENCI . Konference se je udeležilo okoli 70 udeležen-cev, vkljucno s sogovorniki in organizatorji. Poslušalci so bili vecinoma predstavniki podje-tij, sicer pa tudi predstavniki civilne družbe in posamezniki. . Na konferenci je sodelovalo 5 moderatorjev dialogov ter 10 sogovornikov (aktivistov, stro-kovnjakov, in predstavnikov podjetij), med njimi je bila strokovnjakinja Natasha Lazareski iz avstralskega podjetja PsyFlex Pty Ltd. . Po konferenci je bila med udeleženci opravlje-na evalvacija o zadovoljstvu. Rezultati kažejo, da so bili udeleženci v 90% zadovoljni in zelo zadovoljni s konferenco, tako z vsebino, orga-nizacijo in lokacijo. Predvsem so na letošnji konferenci udeleženci izpostavili dobro in pes-tro izbiro sogovornikov. Pohvaljena je bila dobra energija in organizacija konference (lokacija in izbira vode v kozarcih in ne v plas-tenkah). Kot predlogi za izboljšavo so bili zaz-nani: vec primerov dobrih praks znotraj podje-tij, izvedba delavnice in vec izobraževalnih vsebin. Avtorica: Mag. Jana Mlacnik, Cene Štupar, Center za izobraževanje Ljubljana Delo s podjetji Brezplacna izobraževanja in strokovna pomoc pri razvoju kadra Ljudske univerze imajo v Sloveniji že vec kot 60-letno tradicijo. V zadnjih letih so se njihova podrocja delovanja zelo razširila in spremenila. Konferenca Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti 2019 JAZ, MI, VSI V organizaciji Ekvilib Inštituta, Mreže za družbeno odgovornost Slovenije, IEDC – Poslovne šole Bled in Inštituta WISE je 6. junija 2019 potekala tradi-cionalna konferenca Trendi na podrocju družbene odgovornosti z naslovom: Jaz, mi, vsi. Konferenco vsako leto organizira Mreža za družbeno odgovor-nost, ki jo vodi Ekvilib Inštitut, z namenom ozavešcanja in krepitve družbeno odgovornega vedenja in poslovanja med slovenskimi podjetji in organizacijami. Na konferenci se je vprašanje odgovornosti gibalo med podrocji od individualnega, podjetniškega in sistemskega nivoja. Ceprav lahko (in tudi mora) vsak posameznik ~ zaposleni ~podjetje s svojim delovanjem prispevati k vecji družbeni odgovor-nosti ter trajnostnemu razvoju, so nekateri izzivi sistemske narave in jih preprosto ne moremo nasloviti individualno. Na drugi strani pa je nujno, da ta sistem tvorijo avtenticni in mocni posamezniki z jasnim samozavedanjem sebe ter sveta okoli nas. Konferenca je potekala v obliki dialoga med razlicnimi posamezniki z namenom krepitve pomena dialoga ter iskanja konsenza in morebitnih rešitev pri naslavljanju družbenih in okoljskih izzivov. NEKAJ PODATKOV O KONFERENCI . Konference se je udeležilo okoli 70 udeležencev, vkljucno s sogovorniki in or-ganizatorji. Poslušalci so bili vecinoma pred-stavniki podjetij, sicer pa tudi predstavniki civilne družbe in posamezniki. . Na konferenci je sodelovalo 5 moderatorjev dialogov ter 10 sogovornikov (aktivistov, strokovnjakov, in predstavnikov podjetij), med njimi je bila strokovnjakinja Natasha Lazareski iz avstralskega podjetja PsyFlex Pty Ltd. . Po konferenci je bila med udeleženci opravljena evalvacija o zadovoljstvu. Rezul-tati kažejo, da so bili udeleženci v 90% zado-voljni in zelo zadovoljni s konferenco, tako z vsebino, organizacijo in lokacijo. Predvsem so na letošnji konferenci udeleženci izposta-vili dobro in pestro izbiro sogovornikov. Pohvaljena je bila dobra energija in organi-zacija konference (lokacija in izbira vode v kozarcih in ne v plastenkah). Kot predlogi za izboljšavo so bili zaznani: vec primerov do-brih praks znotraj podjetij, izvedba delav-nice in vec izobraževalnih vsebin. Krajši utrinki s konference: N'toko o svojem delu na temo migrantov & prekarstva: “Cim hitreje se je dobro sprijazniti, da ne boš všecen. Ter se nau-citi, kako teme predstaviti nenapadalno; tako, da pokažeš, kako se povezujejo z njihovimi interesi.” Matej Feguš o današnji družbi: “Ne recem potrošnik, ampak uporabnik. Potrošnik troši, uporabnik uporablja in soupo-rablja.” Živa Lopatic na temo odrasti: “Ljudje postajamo ponovno samooskrbni. Se na novo ucimo znanj, ki so nam bila od-vzeta... ki smo jih prepustili drugim.” Uroš Acko o razumevanju #družbenaodovornost med eko-nomisti in zelenih obveznicah: “Pocasi prihaja v zavest eko-nomistov, da ne obstaja le ekonomski kapital, ampak tudi družbeni kapital.” Jan Bizjak o sreci: “Vsi se danes pogovarjamo o rasti. Rast, rast, rast. A kljucno za sreco je ravnovesje. Tudi v naravi: ce drevo prehitro zraste, se ob ujmi polomi!” Varuha gorske narave Borut Ambrožic in Špela Recer v projektu »Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti« posadila lipo ob zacetku Slovenske planinske poti v Radvanju ob Svetovnem dnevu okolja Svetovni dan okolja 5. junij predstavlja priložnost za krepitev in spodbujanje zavedanja o pomenu skrbi za okolje. V skupnem nastopu v projektu, katerega nosilec je PD Maribor Matica so strokov-no znanje in moci združili PD Maribor Matica, Hortikulturno društvo Maribor in Podravsko goz-darsko društvo na eni strani ter javni in zasebni partnerji na drugi strani. Na predlog clana PD Maribor Matica Ivana Šumljaka, za vzpostavitev Slovenske planinske poti je Markacijska komisija v Ljubljani dolocila potek poti od Maribora do Ankarana. Na najnižji tocki dosega pot 16 metrov nadmorske višine, na najvišji pa 2.864 metrov nadmorske višine. Zasaditev so pospremili pred-stavniki številnih medijev ter predstavniki projekt-nih partnerjev. Projekt je sofinanciran s strani MO Maribor v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov varstva okolja in ohranjanja narave v Mestni obcini Maribor za leto 2019. Slovensko planinsko pot je do danes prehodilo že vec kot 10.000 pohodnikov. »S partnerji v projektu »Drevo za Zemljo ob Slo-venski planinski poti«, ki je sofinanciran s strani MO Maribor, smo danes posadili lipovo drevo. V kasnejših fazah projekta pa bomo zacetek te poti oznacili še z novo tablo in eko klopjo« je povedala nosilka projekta Špela Recer. »V projektu, katerega glavni nosilec je PD Maribor Matica se pridružujemo kot trajnostni partner, ki svojo zavezo ohranjanja narave in varstva okolja izkazuje od svoje ustanovitve leta 1869. S projekti, kot je ta želimo razvijati odgovoren odnos do oko-lja in narave ter spodbuditi interes za njeno aktiv-no varovanje« je povedal ob zasaditvi, Borut Ambrožic ml, predsednik Hortikulturnega društva Maribor. Okolje Drevo za Zemljo ob Slovenski planinski poti Inštitut IRDO vabi kolektivne clane – Medgeneracijsko sodelovanje in ucenje starejših o digi-talnih vešcinah Vabljeni na brezplacno delavnico za prostovoljce Medgeneracijsko sodelovanje in ucenje starejših o digitalnih vešcinah, ki bo 4. julija 2019. Delavnica bo potekala v organizaciji Labora-torija za odprte sisteme in mreže Insituta »Jožef Stefan« in pod okriljem projekta GIRDA (The Gameplay for Inspiring Digital Adoption). Delavni-ca bo predstavila ucenje starejših o digitalnih veš-cinah, medgeneracijsko prostovoljstvo in motivi-ranje in spremljanje prostovoljcev pri pripravi medgeneracijskih aktivnosti. Vec. Vir: Slovenska filantropija Študijski obisk Evropske prestolnice prostovolj-stva 2019 Ce bi radi izvedeli kaj obcina potrebuje, da posta-ne Evropska prestolnica prostovoljstva, se odpra-vite na študijski obisk ene izmed njih. Pri izbiri mesta Košice je žirija ugotovila zagotavljanje kakovostnega prostovoljstva, izpostavili pa so tudi ustvarjalno kampanjo za motiviranje novih pros-tovoljcev, nagrajevanje prostovoljcev, prizadeva-nja za spodbujanje korporativnega prostovoljstva in razvito prostovoljstva na podrocju športa in zdravja. Študijski obisk mesta Košice bo potekal med 15. - 17. septembrom 2019. Vec. Vir: Sloven-ska filantropija Brezplacna udeležba na Active citizens days– na temo državljanske vzgoje 10. in 11. septembra bodo v Oslu potekali prvi Dnevi aktivnega državljanstva, ki jih v okviru Active Citizens Fund organizira Norveški helsinški odbor skupaj z upravljalci ACF skladov iz Slovaške in Bolgarije na temo državljanske vzgoje. Slovenski sklad Active Citizens bo najvec 3 predstavnikom nevladnih organizacij omogocil brezplacno udele-žbo (povracilo stroškov poti, prehrane in nastanit- ve). Vec. Vir: CNVOS Vpliv barv na poslovanje Podjetja SPOT svetovanje Osrednjeslovenske regije organi-zira brezplacni podjetniški zajtrk z naslo-vom: »Vpliv barv na poslovanje podjetja«. Dogo-dek bo 18. julija 2019, od 9. do 11. ure v Centru za inovativno podjetništvo Nove Ljubljanske banke, Trg republike 2, Ljubljana.Vec o dogodku. Udelež-ba je brezplacna. Prijavite se lahko preko spletne prijavnice. Vir: SPIRIT Slovenija Vaja dela mojstra - z vajo do suverenega nasto-pa V prostorih Obmocne Obrtno-Podjetniške zborni-ce Metlika, bo 3. julija 2019, od 14. do 17. ure potekala delavnica retorike, ki jo bo vodila Erika Kralj, voditeljica, producentka in novinarka. Na delavnicah retorike in javnega nastopanja boste spoznali nacine, kako povecati suverenost, sproš-cenost in zaupanje vase ter dobili dragocene napotke o tem, kako pripraviti dober nastop, se soocati s tremo in kako ostati pristni. Udelež-ba je brezplacna. Vec informacij dobite pri Mojci Šikonja, e-naslov: mojca.sikonja@ric-belakrajina.si. Vir: SPIRIT Slovenija Konferenca o prilagajanju podnebnim sprememba bo leta 2021 v Sloveniji Z Ministrstva za okolje in prostor sporocajo, da je Slovenija na 4. Evropski konferenci o prilagajanju podnebnim spremembam (ECCA 2019) z naslovom »Sodelovanje pri pripravi na spremembe« prevzela organizacijo 5. Evropske konference o prilagajanju podnebnim spremembam, ki bo leta 2021 v Ljublja-ni. Namen konference, ki je organizirana vsake dve leti, je omogociti dialog med razlicnimi akterji iz aka-demskih krogov, vlad, podjetij in skupnosti o vec vidikih prilagajanja podnebnim spremembam, spod-buditi komunikacijo in izmenjavo znanja med razis-kovalci, oblikovalci politik in strokovnjaki ter pogovo-riti se o kljucnih izzivih in rešitvah v mestih. Vec si lahko preberete na spletni strani MOP. Vir: CNVOS Dogodki, konference, Razpisi in priložnosti Program EU za potrošnike Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hra-no je v okviru Programa za potrošnike objavila javni razpis za sofinanciranje ukrepov za podporo dostopa do alternativnih mehanizmov za reševa-nje sporov za potrošnike, ki jih bodo izvajali regis-trirani organi za alternativno reševanje sporov. Rok prijave 4. julij 2019. Vec. Vir: CNVOS Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega prehaja-nja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelovan-ju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne izku-šnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni raz-vojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najka-sneje do: 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Sofinanciranje projektov iz EU programov Ministrstvo za pravosodje obvešca, da je (oz. bo kmalu) odprtih vec razpisov Evropske komisije v programih Pravosodje in Pravice, enakost in držav-ljanstvo, kjer je možno kandidirati za do 90% sofi-nanciranja razlicnih projektov s podrocja pravosod-nega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, pravic žrtev, procesnih pravic oseb osumljenih ali obtoženih storitve kaznivega dejanja, e-pravosodja, izobraževanja in usposabljanja na podrocju pravo-sodja, pravic otrok, preprecevanja nasilja nad otro-ci, mladimi in ženskami, spodbujanje enakosti spo-lov, državljanskih pravic, zašcite osebnih podatkov, preprecevanja nediskriminacije, boja proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in ostalim oblikam nestrp-nosti, promocije in zašcite pravic invalidov ter podpore nacionalnih tock za Rome. Sredstva za doseganje teh ciljev lahko pridobijo nevladne organizacije, pravosodni organi, javni organi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z navedenimi podrocji (fakultete, inštituti…). Vec. Vir: Ministrstvo za pravosodje Natecaj za nagrade na temo integracije Romov v Podonav-ju Iz Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti obvešcajo, da je Evropska podonavska akademija objavila natecaj za nagrade na temo integracije Romov v Podonavju. Rok prijave 15. 7. 2019. Nagrajeni projekti bodo predstavljeni 20. septem-bra 2019 v Ulmu v Nemciji na festivalu ROMNO POWER FESTIVAL. Udeležbo nagrajencev na festi-valu bo krila Evropska podonavska akademija. Vec. Vir: CNVOS Za kompetencne centre za razvoj kadrov v obdobju 2019-2022 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vzpostavi-tve in delovanja najmanj 10 kompetencnih centrov za razvoj kadrov oziroma partnerstev med podjetji in drugimi organizacijami v okviru podrocja uporabe Slovenske strategije pametne specializacije ali v horizontalnem prednostnem podrocju IKT, ki bodo zviševala usposobljenost kadra, zaposlenega v pano-gi/podrocju uporabe S4 in/ali verigi in/ali mreži vre-dnosti ter konkurencnost zaposlenih, podjetij in slo-venskega gospodarstva. Rok za oddajo vlog je do vkljucno 8. 7. 2019. Vec o javnem razpisu najde-te tukaj. Ustanovljena mreža organiza-cij za podrocju revšcine in socialne izkljucenosti – EAPN Slovenija Maja 2019 je 13 organizacij s podpisom pravil delovanjaustanovilo Mrežo organizacij, ki delujejo na podrocju revšcine in socialne izkljucenosti – EAPN Slovenija. Mreža bo konec junija postala tudi polnopravna clanica EAPN Europe. Seznam obstojecih clanic mreže je objavljen tukaj. Vec. Vir: CNVOS Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za druž-beno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na deja-vnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okol-ja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si www.paktzamlade.si ŽE 15 LET Z VAMI!