TRST, sobota 25. januarja 1958 Leto XIV. . Št. 22 (3867) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 Ur Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini GORICA^n1! *3 ^red.al 559 r UPHAVA: FRANČIŠKA St. 20 - Tel. MALI OGLASI: 20 lir Beseda. . NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. • FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, viiine v sirim l stoVa- trnovski a(?‘ , JL,- o . ' 1 " Telefon 37‘338 ~ CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, L)r»avna založba Slovenije, P g i 8 * tmančno-uoravni 120, osmrtnice »0 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - 2 - .175 . izdala založništvo tržaškega tiska 13. ZOZ-Trst Vprašanje «šele čez Taviani pred obrambno komisijo poslancev izstrelkov bo eno ali dve vazno leti» Tudi po izjavah Tavianija še ni jasno vprašanje obveznosti Italije sprejetih na atlantskem zasedanju v Parizu ■ Sarkastična polemika Fantanija z njegovimi bivšimi zavezniki, ki se «pripravljajo, da pojdejo k masi (Od naše*? dopisnika) RIM, 24. — Po včerajšnjem poročilu zunanjega ministra Pelle je danes poročal obrambni minister Ta-o početju italijanske delegacije na zadnjem za-s®4knju nato v Parizu. Govoril je zelo dolgo članom obrambne komisije poslanske zbornice in med drugim Oejal, da glede izstrelkov ni potrebno «padati pod vpliv psihoze fantastičnih romanov* ter dejal, da bo ugašanje dobilo določeno Važnost šele v bližnji ali aaljinji prihodnosti. Poudari je, da je — z vsem ra-2611 z. izstrelki — varnost ^svobodnega Bveta danes ■J01) trdna kot je bila pred devetimi leti, ko je bil ustanovljen atlantski pakt*. Po Tlenju obrambnega mini-8tra, ki je nato govoril o *®W>rožitvi, je potrebno naj-P(®j doseči rešitev vprašanj nadzorstva in šele nato P°^ebne sporazume, a ZSSR noce upoštevati zahodnih Predlogov. Rekel je, da so v arizu Oklenili nadaljevati s t.vP‘tVii° NATO >n da bo po-felo pet do deset let prej ko medcelinski izstrelek postal “Jaška stvarnost; prej ko bo-]. izstrelki za srednje razdali v serijah na razpolago pa j?je konec leta 1958 in 1959. "flernizacija italijan. vojske Vrenki bo izvršena pren--ijjn s protiletalskimi in top-j **®i taktičnimi izstrelki ter m-j1**1! za kratke razdalje , d 200 in 1000 km. Za izstrelni irednie razdalje je Tavia-n.,"l razumeti, da je Italija kli*0tljena takšni oborožitvi. zac-^ter nasprotuje dezatomi-je Srednje Evrope. Izjavil »e a za srednje izstrelke tjavlja vprašanje oporišč, ilsl ~ ■ .vprašanje okrepitva ki lv°)ske s takšnim orožjem, “‘širn *bo *a^ko izročila NATO tiiJ*1. °b°roženim .silam#. Taa-ie 'n kratki izstrelki pa so oi).* razpolago SETAF za me«"™0 NATO na vzhodni totjen, letos bo z novim °* V“j»k oborožena italijanska n,,. ' Obrambni minister je ^ižal 3*’ ie tudl Ital>ia v°)sk* številčno stanje svo;e Pornčua2pravt 0 Tavianijevem (Kpn -,so se oglasili Pajetta co (j,: Romualdi (MSI), Grec-lagDrti PL Martino je en va So v zvezi z za- tTPrenof* da"aSnji tiskovni SUtvi, Prebral zastopnik P„,2a, zunanje zadeve i. 0 La; ’ v zvez i!VS iuo , *si°venija», ugo-!* ,l neuu ,Vanska vla(ia' da ,n oht^ue'jenimi argumen-t>CbUni'. da «« za ti-S^riti ° , orožja, ne more i„S>toni?r80Vornoiit in težina cn Saža 88 postuPka oblasti, bl'ka vLUpnnJe' da bo fran-in zaplenjeno in zaplenjeno od1?0 na p?Vrnila vso škodo, kipijo Pačin s« lahko i’1' ta JI e P°sledil,e. Ptakso Pnmer lahko imel sPloh IVed(lurodnih od-„0>, trsnu- Stl pn v med-m ncugodn-,ll» j,,„ odn°se med Frun-O via^h avijo- JugoHlo-Hjl?co»ka lda Pnč.kuje, da bo ■ill** Vsa d5f,atv?*?torn° pro- to«i uPraviz In zadovu- rv»nJke «ne, 2ahteve J«* 'j»*0,lovansU i *tv,v »voji i2ia Ylada ponav-ljeJ* da znana dej V? «0 mih ““a ladia izvenobale- )• »analnih 'rancoskih te- P«7?«n«ko do,’«iemvei ‘zven ki , ' cn' kontrol-»L bll» niWif 50 km V^nana u“rtr »nednarod-*k0 J^ožje U Preva- dk ?°djetje non‘i mar°kan-8*r‘ Pravili P°P°‘noJna ,v akla- i« Jugo watJ1pouda-Hu. 2 Revf Vansko pod-%*> Prevoza i7?ri'10 »‘mo «»ifav.podjetjaa i"eke«a »vicar-držav " da ** 1« Juda j. edn«ro,ln Vseb predpi-So) Pr‘ tem I trgovine in vil Poreklo orožja vl*0a' dalje dPo"1*mbnn. Izja-“s a .Uradno J,uk°slovanska i Ko so marcu luni policijski agenti prispeli po obvestilu o izvršeni tatvini v stanovanje Amelije Godnik por. Conti iz Ul. Kolonja, so našli v razmetani sobi obupano gospodinjo in še bolj obupano gospodinjsko pomočnico Clorin-do Zanetti iz Ul. Battisti. Ta je agentom pojasnila, da sumi nekega mladeniča, ki se je večkrat zglasil pri njih in katerega je videla steči po stopnicah. Vrata stanovanja je seveda našla na stežaj odprta. V sobi najdena vreča s starim kruhom in Sop ključev (ki so mesec dni prej zmanjkali iz stanovanja) nedaleč od vhodnih vrut, so bili elementi, ki so potrjevali izjave Zanettijevc o vlomu ne- hteva glede sprejema 'vajen-' kega neznanca. In ta naj bi ukradel nad 140.000 lir, usnjeno denarnico in 25 g težak zlat prstan. Preiskava je bila takoj u-vedena in pristojni organi so skušali identificirati tatinskega mladeniča, katerega je Za-nettijeva tudi razmeroma podrobno opisala. Toda kaj kmalu so se zavedli, da je bil mladenič samo izgovor Zanet-tijeve. Dejstvo je namreč, da z najdenimi ključi ni mogel nihče vdreti v stanovanje, ker je gospodinja takoj po njihovem izginotju zamenjala vse ključavnice. In ker na vratih ni bilo niti najmanjšega znaku vloma, so osumili gospodinjsko pomočnico. Preiskovalnim agentom je prišel na pomoč tudi robec, ki so ga našli pri Zunettijevi. Ta je pripudal možu Contijeve, o čemer sta pričali tudi začetnici imena in priimka. Za ugotoisitev krivde je to zu-dostovalo in končno je Zanet-tijevu tudi priznala dejanje ter obenem pojasnila, da je denar shranilu najprej pri Contijevih, kjer je služila, in ga nato akrilu v kleti, last neke gospe, pri kateri je tudi služilu po urah. Nu prvi razpravi pa je bilo jasno, du je žensku nekoliko skregana s pametjo, zaradi česar so sodniki odločili prekiniti postopek, dokler ne bi psi hiatri izrekli mnenje o nje nem umskem stanju. Odgovor je sedaj prišel: zdravniki so mnenja, du je žensku delno sluboumna, vendar nikakor ne družbi nevarna. Na včerajšnji razpruvi je Zanettijeva sprejela to brezbrižno na znunje in Jel tatvine priznala. Zanikala pa je prisvojitev zlatega prstana, sklicujoč se, du ga je našla pred nekim barom v bližini železniške postaje pri Sv. Andreju. Ker ji prstan ni služil, ga je ponudila neki znanki nuprodaj. Omeniti moramo, da se Zanettijeva ni morala za-govarjuti le zaradi tatvine, temveč tudi zaradi simulacije in sicer, ker je z obtožbo neznanega mladeniča hotela odvrniti sum od sebe in speljati preiskovalne organe na napačno sled. Tožilec je zanjo zahteval o-stro kužen 2 let zapora in 12 tisoč lir globe, a sodišče, ki ji je pri’ii»lo delno slabotim-i nost, jo je obsodilo le na se dem mesecev in deset dni zaporne in na 5.000 lir denarne kazni. Kazen je pogojna brez vpisa v kazenski list in tako bo morala obtoženka, ki je trdila, da se spočetka ni zavedla dejanja, paziti, da ne bo še enkrat zabredla v ne-prilike. Na to jo je opozoril tudi predsednik, še preden jo je odslovil. Preds.: Corsi, tož.; Tavella, zapisn.; Rachelli, obramba; odvetnik Carlini. SNG v TRSTU vljudno vabi na III. GLEDALIŠKI PLES ki bo v soboto 1. februarja 1958 v vseh prostorih Doma na stadionu sPrvi maj* pri Sv. Ivanu Začetek ob 21. uri IGRA ORKESTER »VESELI VETER* Prodaja vstopnic in rezerviranje miz od četrtka 30.1. dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-3*38 in eno uro pred začetkom nri blagajni dvorane. neaija«; 12.10 Za vsakogar nekaj! 12.45 V svetiu kulture; 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Priljubljen« melodije; 14 00 Operne arije; 14.45 VVaMteuflovi spomini; 15.00 Beethoven: Sonata za klavir št. 16 v G-duru op. 31 št. 1; 15.25 Glasbeno popoldne; 16.00 Radijska univerza: O zdravstvu in higieni deta- 16.15 Pevci l-ahke glasbe; 16.35’ Kavarniški koncert; 17.00 Dalmatinske narodne pesmi; 17.20 Plesna Črnjanka; 18.00 Oddaja z* najmilajše; 18.50 Haended: Kon- ce e to grosso v B-duiru in Dvojn-l koncert v C-duru; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spont; 20.30 Teden v Italiiji; 20.45 Veseli motivi; 21.00 Samy Fayad: »Mož sprave«, igra v 3 dej.; 23.30 Polnočna glasb*. T H S T I. 11.30 Komorna glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album- 16.30 Orkester An-gelimi; '17.45 Erm-anino Wolf-Ferrari; ((Suzanina skrivnost«; 21.00 Glasbeni varietč; 22.00 «Adam», slušna igra. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.; 7.00, 7.30, 13.30, 15.00. „„ poročila v ital.: 6.30, 12.30, 17.15, 19.15, 22.30. 5.00-6.15 Prenos RL; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Prenos RU 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmet-ijsk* univerza: «0 nekaterih bolezenskih pojavih na vinski trti«; 1350 Popevke in ritmi od tu in tacnj 14.30 Kulturna oddaja; «Zavq° .Primorske prireditve’ in pomoč našim društvom«; 14.45 Za vsakogar nekaj; 19.25 Slovenske narodne; 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 GVasbet* variete; 19.00 Helmut Zachan* in njegov orkester; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasb«- SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 1930. 220°- .ns 5.00 Pisan glasbeni spored; »■**; Lepe melodije — znani napevi. 8.35 Mali vokalni ansambli var* pojo; 9.00 Oddaja za šolarje: velika pot; 9.36 Na obisku pri e*" ških in madžarskih plesnih in zabavnih ansamblih; 10.10 Listi j* orkestralne lirike; 11.00 Pionirsl® tednik; 11.15 Domači napev id" pod zelenega Pohorja; 12.00 DP[r.t danskj spored oprnrh melo®)- 12.30 Kmečka univerza; 12.40 Vesela ruleta; 13.15 Popevke in lodije za prijetno zabavo; l’-v Zanimivosti iz znanosti in teh®* ke; 14.35 Naši poslušalci čestitaj* in pozdravljajo; 15.40 S knjižnej^ trga; 16.00 Glasbene uganke; 1roselilo»; Nogomet jutri; 21.10 «Music** re»; 22.00 Kapitan Fracassa. VERDI Danes ob 20.30 nastop Baleta Cuevas z naslednjim dom: Noir et blanc. La *°. V soboto 25. t. m. ob 20. uri v Piranu v nedeljo 26. t. m. ob 16. in 20. uri v Izoli v ponedeljek 27. t. m. rb 20. uri v Kopru v torek 28. t. m. ob 16 rn ob 20. uri v Kopru NICOLA MANZARI Naši ljubi otroci nambule, Le cygne noir if Le prisonnier du Cauc* Abonma C za Vse rede. Jutri ob 16. uri ponovitev. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri: Diego *-j bri: ((Inkvizicija«. Abonma r ^_______ Extelsior. 15.30: «Nasmeški V0^ ne noči«, Ulla Jacobeeon. ((1« Daklbeck. Humorizem, PlK -i»-scene. S- rego prepovedano dol el mm , g. Feince. 16.30: «40 samokresov’^ Slanwyck, B. Sullivan. Cinefijj scope. Pohod, ki je izPrem H A D I O SOBOTA, 23. januarja 195S TRST POSTAJA A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-obvezno — drobiž od vsepovsod ln„. Predavanje: «(>grožena Indo- nn i m min umu mn umu intn mn.imimnmnm..................... [od včeraj do danes ROJSTVA, SMHTl IN POROKE Dne 24. januarja 1958 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: električar Andrea Guecra In delavka Silvana Zaochlnel, mesar Davide Furlan in prodajalka N odda Bot-teghelli zidar Angelo Cedin in čistilk« Emil la Lucchesi, pomorščak Giusepipe Scavone in gospodinja Irma PtCCinln, delavec Fe-lice 0*001*1 ln delavka Francesca Mezgec. UMRLI SO: 84-letnl Glorglo Matallhios, 91-letna Antonia Cie. menti vd. GardelH, 80-1 et ni Ple-tro Vlg1 ni, 80-letnl Pietro Benr-dettl, 73-letnt Giusoppe Semollch, 62-letnl Vinrenzo Rlzzo, 79-letna Elena Valervcioh vd, Ceccovinl, 71-leina Emma de Bruti vd. Gal. liniberti, NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, UL rtelpoggio 4; Go-dina Enea, Ul. Ginnastica 6; 43; Pizzul Cignola, Korzo Ita-lia 14; Croce Azzurr*. Ul. Com-merciale 26. Valute Milan Rim Zlati funt . . 5.900 — 6.000 — Marengo 4 900,— 5,000,— Dolar . . , 623.— 625,— Frank franc. 125 — 130.— Frank Švicar. 144.75 145 50 Sterllng , , . 1.600 — 1.650 — Dinar .... 75,— 80,— Slllng . , . 23.70 24.25 Zlato .... 707,— 709 — Zah. n. marka 148,— 149,— MALI OOLASI obličje Imperija. ^*a(io Nazionale. 16.00: »PrepoV/p g. krasti zvezde«, J. Rus*®'1' Wynn. o0fi>. Supercinema, 16.00: «Nebo f, A, Nazzari, A. Lualdi Interlenghi. cvriV*1' Fllodrainiuatico, 15.00: ‘ , M0f' ob meji«, M. Ferrer, M-gan, tecbnicolor. ciniP*' Grattacielo, 15.00: «Caj i'1 s' O tija«, D. Kerr ln J. Ker ' nemascope, tecbnicolor. o» Arcobalcuo. 15 30: «DvobO' g, Atlantiku«. Cinemascopc-Mltohum In C. Jurgens. Astra Rojan. 15.30: «ArU j0 K> Roma«, M. Lanza, M. Ali« ,*.] Clnemaacope, V11- MAGAZZINI FEI.ICE, Trst, Ul. Cariluccl 41 (nasproti pokritega trga), Izredna prodaja dolgih »Bunde« 3.900 Ur, velika Izbira vseh Alla Maddalena, Istrska ulica mer In barv. Včeraj na* je za vedno zapustil v 73. letu starosti naš ljubljeni mož in oče JOSIP SEMOLIČ mesar Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes 25. t. m. ob 16. uri od križišči za sanatorij na domače pdko- pali.šče. Žalujoči: z« na, hčerki in ostalo sorodstvo Nabrežina, 25,1.1958. R Rascel. nlcolor, .. ce»*' Capltol, 16.00: «S1»I, rnlaT7;icolOr; rlca«, R. Schnelder, tecim Cristallo. 16.00: «lh>zlv na “ 0|ot pri O.K.Corralu«. Tec^gSt Parainount. Kirk Dougla-c. |H Lamcaster, Rhonda F1*5" glas poje Kr.vtMkie Laln-e. 1 jen mladoletnim, (jv*- Alabarda. 15 30: «PožN "*W,|C»’ boj pri O.K.Corralu«. Teco ^ lor Paramount. Kirk D jlt-Hunt Lancaster, Rlmnd« j,«« milng In glas poje FradJV ne. Dovoljen mladoletn-tm- p. Aldebaran. 16.00: «Ljublmj' njah«, J. Jones ln J. Ariston. 16.00: ((Zadnja * prt- na«, R. VVidmark In F-Cincmascope, tecbnicolor. Kfti Armonta. 15.00: «Davy 1 [T (litin gusarji«, F. Parker, ■ sen. Tecbnicolor -.-ii*' Aurora. 15 30: »Zidovi«, bi* rei In Oliver Hardy. . tr Garibaldi. 16,30: »TrdnJJ^ K- Murphy> ,-je Ideale. 16.00: ((Železni' pfr Cintmaacope, tecbnicolor. nji dan. -ge'1' Im pero. 16.30: ((Gospodov Giii (»Človek brez puške«), pet-Cooper, D Mc. Gutre, o-kins. Terhnlcolor. nuhetL ItaMa. 18.00: »Velika jph'*' Elizabete Barrett«, '■ Clnemascope, technlcolors^DP Moderno. 1600; »Preko *a», C. VVIlde, D. H red j. S. Marco. 16.00: »GualH^f {*)(»' Glrottl, G. Rubini In Savona 16.00: »Souvenir “ ^n V. De Slca, A Sorti, j-Clnemascope, terhnlcolor o Viale. 16.00: «C»nyon RJV*. Mon*gomery, M. H®1!*: nemascoi*, terhnlcolor. #|j#i Vltt. Veneto. 15.00: «*« AL sonce«, fyrone WJ«r* V* Ga-rdner, M*i I ®L 'neit^ F!yn. 1*0 romanu *- Amaconkl«, A. w*ya. »,«na l*\#|l- Bel vede re. 15.30: 'A*9?* po**,j sester«, E, Pur*,nb . p> Marconi/ 1600: «*^&*fl«lV i- ^"r.Nared^ V Matslmo. 16.00. »a«, J. Levvls, D. M* nji d»n. „ -,,1*1 goPr NOVO dne. 16.0O: ««'^r. . 6-N VVood In Tab T(|U|l»*i Odeou. 16.00 «GK>/ Bfazzt Iti V. Curie« K lladlo. 16.00: «M.-č ifi Tcctmicplor. D. Moor*. V mestu je sneg že skopnel, tim više pa gremo, tem več ga je ostalo. Naša slika prikazuje 'Mene sveče ali skoraj kapnike na čereh ob Trbiski cesti — kot v deželah kjer so zime zares hude V ZVEZI Z.niGOSLOVANSHO LADJOiSLOVENIJAi POLEMIČNI DVOBOJ V QUAI D'ORSAYU Baraducu zares ni bilo lahko zagovarjati dejanje, ki nima nobenega niti moralnega niti pravnega opravičila Zadeva z jugoslovansko ladjo »Slovenijo«, ki so jo francoske pomorske vojaške sile ustavile na 36. stopinji 41 minut severne širine in 00 stopinj 0.8 zapadne dolžine v Sredozemlju, to se pravi 60 milj ali 100 km severno od afriške obale, in jo primorale, da je zaplula v pristanišče Oran, kjer so z nje nasilno izkrcali 148 ton orožja in streliva, ki je bilo namenjeno v Casablanco v Maroku, je vzbudila precejšnje zanimanje in 22. t.m. so v Quai d’Orsayu priredili tiskovno konferenco, kjer je francoski minister Rara-duc govoril o zadevi in odgovarjal prisotnim novinarjem na vprašanja. Na tej tiskovni konferenci pa je prišlo do po lemičnega dvoboja med njun in nekaterimi jugoslovanskimi in tujimi novinarji nasploh. — Vam so znane jugoslovanske obtožbe, kakor tud' odgovori, ki jih je francoska vlada v zvezi s tem vprašanjem dala — je začel s svoji' izjavo francoski minister Ba-raduc — Mi imamo na razpo lago gotove in formalne dokaze, da je orožje, ki je bilo zaplenjeno, kupila v Pragi alžirska Fronta narodne osvoboditve, Moram pa pripomniti da so netočne informacije lista «France Soir», da vlado razpolaga s fotokopijami računov za to orožje. Kar pa jc mnogo važnejše, je izjava, ki jo je o tem dal maroški roi-nister za zunanje zadeve B.i-lafrej, ki je rekel, da ni bilo dano nobeno dovoljenje niti za uvoz niti za tranzit orožja skozi pristanišče v Casablan ci. Dopisnik Tanjuga: — V brzojavki AFP iz Rabata je rečeno, da je minister Balafrej rekel, da v kolikor je njemu znano, ni bilo dano nobeno dovoljenje, Mi pa smo se danes po telefonu v Casablanci prepričali, in potrjeno nam je bilo, da so pristaniške oblasti izdale to dovoljenje za izkrcanje že pred tremi tedni. Baraduc: — To sicer ni važno. Mi že od 15. septembra razpolagamo z dokazom, da je bilo orožje kupljeno v Prag' NA DNEVNEM REDU SO VULKANI IN NJIHOVA DEJAVNOST Obiskal je 20 vulkanskih žrel V Zunanji Mongoliji, na področju puščave Gobi-Altaj, na pol poti med Moskvo in Vladivostokom, je strahoten potres podrl vrhove številnih gora, nekatere gore razklal, druge premaknil, reke pa so si morale poiskati novo strugo Ce so vulkani, zlasti v sta-‘k časih, vzbujali med pre-®rostim ljudstvom le strah in r®Pet, smo tudi takrat imel’ ^°SUmne ljudi, ki so se upali njihovega žrela. Iz zgodo-je zlasti znan primer gr-k.®l» filozofa Empedoklesa, k Se je na Etni utaboril, da * Proučeval ta edinstveni na-EeVt|i pojav. Nekega dne pa zgodila nesreča, ali pa u 'e sam pognal v ognjeni-žrelo: za njim je ostala en* njegova sandala. Zahvaliti se moramo takim n,tMcom znanosti, če je zna-n°*t. danes odkrila mnoge taj-0 dejavnosti vulkanov, o ,tsv> zemeljske skorje in o gibanjih, ki tako po-to povzročajo hude kata- stil po strmih stenah v notranjost žrela. Namesto na sneg in led sta naletela na zelo krhko .lgvo. Iz vulkana so prihajali strupeni plini. Po več urah spuščanja sta gospela do roba nekega jezera. Plazeč se po trebuhu in s plinskimi maskami sta pozorno o. pazovala. Videti nista mogla nič drugega razen težkih plinov, ki so valovali kakor o-gromne zavese. Ko pa je zrač- ni val razpihal plinske plasti, se je pred njima odprl čudovit prizor: v sredini jezera, nad motno tekočino jezera, so se dvigali žareči vodometi, ki so metali cunke po več desetin metrov v višino; na južnem delu jezera pa je šest koničastih izboklin bljuvalo pline in črn strupen dim, medtem ko so na severnem delu valovi tekočega ognja udarjali v razčlenjeno obalo. Prizor je pre- segal celo Dantejevo domišljijo. Ameriški inženir Frank Pe-ret opazuje vulkane kot vsak drug pojav v laboratoriju s pomočjo preciznih instrumentov. V borbi z vulkani se vul-kanologi danes poslužujejo seizmografov, mikrofonov, gra. vimetrov, spektroskopov in drugih instrumentov. Leta 1906 se je Peret spustil v žrela vulkanov, da bi proučeval »troj, e (kakor je nedavni pri-s ^ Potresa v Mongoliji, kjer Zginile gore, nastale nove s° reke menjale svojo stru-J®'- francoski znanstvenik-a-stn *Iarun Tasijev se je spu-v . v žrela dvajsetih aktivnih kanov in prinesel znanstve-dragocene podatke. Mlad; francoski znanstvenik Do ?rever‘' mnoge znanstvene e stavke o naši Zemlji. Danes do Z«neS^*V0 ve' ('a se P01* sk p* km debelo zemeljsko rj° ne nahaja tekoča žare-tn®sa, pod pritiskom kate-n*j bi nastali vulkani. Pro- re ufev potresnih valov nam vaiuv nalil tnv *° obstoj nenavadnih el ki u iM-!11 _° "korjo In JMr "* s*orjo in zemeljsko So i?v viskozne plasti, ki ni,; ti trdne in tekoče, i-/ » 2ooo stopinj C in učin-^ ,0 v globino do 2900 km, P® vrše strahoten pri- r#rt, "a »emeljsko skorjo. Za . »i tega -1 -■* ------ hiorei« Pogoltniti cele konti ''*a ni nič nenavadnega, ha,t[jI^e*'*ka skorja poči in )ajo pogoste razpoke, ki 6aVn • Taka razpoka je pred frj,ltelrn ločila Arabijo od A-j»i "' ustvarila Rdeče mor-t0j] °S('ian° z. vulkanskim o-ni jj11 'n obkroženo z vulkn-haj#tluke take razpoke se na-®kaj' n" ('nu Tihega oceana. M»ndj tak'h moremo najti v v*4ol»Ut* ' Antarktiki in i a*-"iškega kontinenta. Morris c-"Dive,.. k‘Wlng, profesor na tor V' v Kolumbiji in direk-ce v j ** ®(>r°lo*ke opazovalnt-P*tih |*l*l.®n,'u, ie ugotovil po ^®miia ".. *0'-*diranjn, da je 't°. ftn, P“t'ila kot zrelo jabol 'Irtu ' 11 sc razprostira m rja in- ocei Proučevanja vulka. IIIIIIIN ailllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltinillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIItlllllMIIIIIIIIItlllllllllHIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII PRIMER, KI GA KRIMINOLOGIJA ŠE NI POZNALA __________t_____:------------------ —----------------------------------------------------------------------- ZLOČINEC GUY zapelje in ubije dekle in otroka '2.0o,,'?rJu ‘n oceana v dolžini k>n oeeunografov so -—.n.* '»tega rezultata. v*iiklm rnzpoklina ustreza 1*5» ^ do '"kanska Vz,i!?uvu|k"nsk„n conam. •ha v‘-šini' Kma razpok nastajajo na 'inlje vulkani. Ker °*ži p°vzroča razpok C*s njene'1' ’ n°v pro- hi* Prou 1,v'Rn Poi ja;*- /emeljaki ,korJt_ Ta Panjec na” f'»bi spominja na Jam v steki t . 01Ie svot" ' C1: niagrna 1^*, d okle- Z*maiek tn ** '*• JO pritiskajo pli- ni j^o T n‘°*«man*«' prl,i!'k J*'0 ki« Ponovno vrne v v^nia. Vul!,TaUir d° n°VeRn v»č ni "“vadno ži- j, “Mčletij 1/kuSenj je n,keg, f.v,*1 n“ robu veli- Japm ,Vu|kann 'e n*k Nirugonga dkbai« Vi!1' katerega žrelo ^ 'v®llrnH--^)° m®lrov visoko Pred porotnim sodiščem v Nancyju (Francija) se je včeraj začel proces proti župniku Guyu Desnoy.ersu, ki je zapeljal 19-letno Regine Fays in jo, ko je bila pred porodom, zvabil v gozd, tam ustrelil, ji razparal trebuh in nato ubil še otroka in mu razmesaril o-braz v blaznem strahu, da bi po potezah otrokovega obraza spoznali krivca. Guy Desnoyer je bil poslan leta 1950 za župnika v Uruffe, nedaleč od Nancyja. Pred tem je služboval v Rehondu pri Longwyju, kjer je zapeljal neko dekle in postal ljubimec 60-letne vdove, kateri je bil komaj pred tedr om dni pokopal moža. V Uruffu je prav tako zapeljal neko dekle, ki je danes poročeno, in ko Je bilo na tem, da postane mati, je don Guy prepričal njeno družino, da je oče ctroka neki tujec in da bi s« zaradi ugleda družine porod moral vršiti daleč od vasi, pri nekaterih njegovih pri. jateljih. Nekaj dni pozneje se je daleč od Uruffa rodil otrok, ki so ga na župnikov nasvet prepustili javnemu skrbstvu. Tako je Guy Desnoyers ostal v Uruffu. kljub glasovom, ki so se razširjali o njegovi erotični dejavnosti. In tako je njegova naslednja žrtev postala 19-letna Regine Fays, delavka v neki steklarni. Z Regine pa so se stvari zapletle. Taka ona sama, kakor tudi njem starši, so bili mnenja, da na) otroka obdrži. Regine sicer ni povedala, da Je oče župnik, kljub temu pa Je bil Desno-vers obupan. Tudi če bi Regine molčala do smrti, ga bo mogel njegov sin nekoč izdati. Strah pred to možnostjo ga je pahnil v zločin, kakršnega kle. Vtem je počil strel in Re-1 banke krvi ne zadoščajo več. gine se je zgrudila. Nato ji ja V teh bankah se namreč kri razgalil trebuh, napravil z nožem cesarski rez, ji izvlekel otroka, punčko, ki je začela kričati v župnikovih okrvav ljenih rokah. V tem trenutku se je ubijalec zavedel, da je duhovnik, in preden jo je u-bil in razmesaril, ji je z nožem zarezal na čelo znamenje križa, (Čudimo se, da je po vsem tem ta zver danes še živa). zgodovina kriminologije do sedaj -Je ni poznala. 3. decembra lani, ko je razglasil, da ga ne bo tri dni se je župnik odpeljal s svojim avtomobilom do bližnjega gozda in tam počakal večera. OH 6, zvečer se je vrnil proti v«-kjer ga je čakala Regine V avtomobilu je Regine vihala samokres Hotela je zapustiti avto tn »e vrniti sama domov. Ko se je napotila p» a-ezici skoz' gozd, je zasližala župnikov glas; #Kegins, dan Priiki.n ••—»«•■. ti odvernls «Ni ml potrebna!« eni »e je spu- — jc zukričalo preplašeno da Kri v prahu Zdravniki ameriške vojne mornarice so ugotovili, da ohrani premalo časa, komaj tri do štiri tedne, hkrati pa ne zadošča za vse potrebe. Z«radi tega so proučili in p-resničtli postopek za ohranitev krvi, na osnovi katerega osta-ne taka kri uporabna tudi leta tn leta. Odvzeto kri ohladi* takoj nato m po čim krajši poti do okrog minus 200 stopinj C, pri čemer se kri spremeni v rožnat prah, ki ohrani vse svoje lastnosti, dokler ostane pri taki temperaturi. Pri uporabi se prah postavi v normalno temperaturo in tako dobimo zopet kri, ki je pri-pravna za takojšnjo uporabo dim in prah in zabeležil ritem grmenja, Tasijev pa se je sedaj spustil v žrelo Niragonga. v katerem so štirje njegovi predhodniki izgubili življenje, da bi izmeril temperaturo in analiziral lavo. Tasijev je slikal tudi žrelo vulkana Saku-raime, ki bruha točno vsake pol ure. Izkoristil je kratko razdobje med dvema bruhanjema za obisk žrela enega najnevarnejših vulkanov, ki s svojim grmenjem stresa zidove hiš v zelo oddaljeni vasi. ■"asijev se je prav tako spustil v žrelo vulkana Megapi, na Javi, ki je s svoiim poslednjim bruhanjem leta 1931 povzročil smrt 5100 ljudi. Pred njim se ni nihče drznil spusti, ti se v žrelo tega vulkana, ki požre vsako leto okrog 20 ljudi. Le nekaj trenutkov potem, ko je zapustil žrelo vulkana, je nastalo krepko bruhanje. Pazljiva proučevanja so Ta-sijeva privedla do zaključka, da je Popokatepetl, ki se zdi, da spi pod večnim snegom komaj 60 km od Mexico Cityja, tudi danes zelo nevaren. Poslednjič je bruhal leta 1521, toaa v njegovi globini se sliši zamolklo grmenje, iz razpok p-i uhajajo žvepleni plini. Tasijev je prvi, ki opozarja na previdnost glede Popoka-tepetla, ki ga že davno smatrajo za ugaslega. Podatki Tasijeva in drugih raziskovalcev nudijo znanstvenikom dragoceno orodje za nadzorovanje dejavnosti vulkanov. Sodobna vulkanologija dobro ve, da nas vulkan, ki ga pazljivo opazujemo, ne more nikoli presenetiti. Ve se že vnaprej, kdaj bo eksplodiral in s kakšno 'silo zn upornike. Dopisnik «Politike»: — Ce ste imeli na razpolago dokaz*, zakaj niste pravočasno obvestili jugoslovansko vlado, ali zakaj niste posegli vmes po izkrcanju v Maroku? Baraduc: — Zaradi večje «t-činkovitosti. Vojaške oblasti so tako sklenile tn tudi vlade ic istega mnenja. Dopisnik ameriškega »United Pressa«; — Francija je ob času protestirala proti sklepu Indonezije, da bi razširila svo-ie teritorialne vode na področju indonezijskega otočja. Kako torej more francoska v’ada sedaj zagovarjati kot veljaven enostranski dek-et o razširitvi teritorialnih voda in carinske kontrole na 50 kilometrov? Baraduc: — To je za Fran ciio življenjsko vprašanje in vlada ne more dopuščati, de bi kdo prizadejal udarec naporom naše vojske v Alžiru. Dopisnik beograjskega radia: — Carinska kontrola se razteza 50 kilometrov od obale, ladja pa je bila ustavljena 45 milj, to je več kot 75 kilometrov od obale. Baraduc: — To še ni končno ugotovljeno, toda ne želim se spuščati v pravna vprašanja, ker je to vojaškj-politič-na zadeva. Sicer pa je bilo že pred desetimi dnevi v Beogradu javno objavljeno, da Jugoslavija pomaga alžirskim upornikom, Dopisi.,k «Borbe»: — Po navadi spremljam tudi jugoslovanski tisk. To ni bilo objavljeno. Baraduc: — bere poročila Tanjuga o uspehih obiska delegacije KP Alžira v Beogradu, v katerih je govora o «sim-paUjah iv podpori jugoslovanskih narodov osvobodilnemu gibanju alžirskega ljudstva», Dopisnik Tanjuga; — To naj bi bili dokazi? To je vendar znana stvar. Se iz lanskoletnega zasedanja OZN. Baraduc: — Kaj pa pomeni beseda npodporan? Kar svobodno povejte, kakšno je tuše stališče? Dopisnik Tanjuga: — C<* mi dovolite imeti tiskovno konferenco, vam boni rade volje odgovoril. Baraduc; — Ne nameravam obtoževati Jugoslavije za so-dvlovanje, toda jugoslovanski organi niso niti najmanj pazili, ko so prevzeli prevoz tega1 orožja, za katero imamo dokaze, da je bilo namenjena alžirski Fronti narodne osvoboditve. Dopisnik Anse; — Kakšni so ti dokazi, s katerimi razpolagate. Baraduc- — Nisem jih videl, toda nem. da so formalnega značaja. Dopisnik Anse: — Ali jih boste objavili? Baraduc• — Ne vem. Tudi nemški, indijski in a-meriški dopisniki so ponovno načeli vprašanje francoskih pravic, da zaustavljajo katerokoli ladjo na odprtem morju, toda Baraduc na te vprašanja ni odgovoril. Tim POZim KOKOŠ D toda... Kako ravnamo s kokošmi v mrazu in zimi nasploh Nesnost je odvisna od krme in tudi od tega9 če kokoši zaščitimo pred mrazom V zadnjih letih se je pri nas kar lepo razvila koko-šereja. V nekaterih vaseh so si posamezniki zgradili prav čedne in sodobne kurnike a-li bolje kokošnjake. Vendar je še mnogo in preveč takih, ki imajo pri hiši deset, dvanajst kokoši, katerim pa ne posvečajo dovolj nege, ker z njimi ravnajo tako, kot so delali njihovi starši in staršev starši. To, kar bomo sedaj na kratko obdelali, pa ne velja le za nje, ampak tudi za one, ki imajo kolikor toliko dobre kurnike. Po navadi je pri nas zima blaga. Nekaj dni ostre zime je vse. Te dni pa je pritisnil mraz in v zvezi z njim moramo tudi s kokošmi ustrezno ravnati. Z glasbenega večera Društva slovenskih srednješolcev Prostor ne dopušča objaviti slik vseh članov Društva slovenskih srednješolcev, ki so predvčerajšnjim nastopili na glasbenem večeru. Objavljamo: zgoraj skupina sodelavcev, O dinca Fon in Marta Werk pojeta slovenske tn dalmatinske narodne, tn Marijanu Bolko, ki je zaigrala Debussvjevo skladbo eVrtovi v dežju». Kot smo že včeraj zapisali, je bil program selo pester in je nastopila še vrsta drugih izvajalcev kot na primer Darja Lu in, Mirka Lavrenčič, Hektor Jogan, Andro Vupa, Tatjana Uršič in Alfred Sket-lavaj, ki jih vidimo na skupinski sliki. Prva skrb kokošerejca in perutninarja mora biti v tem, da njegove kokoši ne zmrzujejo in da imajo hrano, ki je primerna za take hladne dni in za zimo nasploh. V burji in mrazu naj kokoši ostanejo v kunriku. Seveda pa mora biti kurnik primemo urejen, mora imeti brskališče, ki je potreseno s pepelom in mivko. Po tleh lahko natrosimo se malo ržene slame in med njo nekaj zrnja. To velja zlasti za tiste kurnike, ki jih stalno čistimo. Kokoši namreč brskajo za zrnjem in se pri 1 tem razgibljejo, kar ugodno vpliva na njihov krvni obtok. Paziti pa moramo, da niso na prepihu, kakor tudi, da ni v brskališču preveč hladno. Za kokoši, posebno za kokoši-nesnice velja, da ne sme temperatura nikoli pod 4 stopinje C. Kakor ni primerno puščati kokoši na mrazu, tako ni primerno niti zapirati jih v topli živinski hlev, ker se tu pomehkužijo in izkušeni perutni-narji dobro vedo, kaj pomenijo pomehkužene živali: prva bolezen jih krepko razredči. Če je mraz le prehud in si ne moremo drugače pomagati, pregradimo večji kumik na dva dela, in sicer na manjšega, kjer naj kokoši prenočujejo in se med seboj grejejo, in v večjega, kjer naj prebijejo dan. Pozimi, pravijo po starem, kokoši ne nesejo. To pa ni res, vendar je to odvisno od perutninarja, če bo s svojimi živalmi pravilno ravnal, če jih bo pravilno negoval in krmil, mu bodo tudi v zimskem času nesle. Za to pa je potrebno, da jim damo čim več beljakovinaste hrane. Zjutraj jim zamesimo kuhanega krompirja ali olupkov ter kuhinjskih o-stankov s koruzno moko ali otrobi. Zmes pa moramo pogreti in jim je damo le toliko, kolikor je lahko pojedo v četrt ure. Ostanke odstranimo, da jih primešamo novi redni hrani popoldne ali pa drugi dan, kar je še bo- lje. Zmes pa naj bo drobljiva, ne pa tekoča. Ob tem je vredno pripomniti še sledeče: koritca in vse krmilne posode večkrat temeljito osnažimo z vrelo vodo. Paziti pa moramo, da ne ostane v kurniku nikoli zmrznjena hrana, ker ta živalim škoduje. Vsak dan nalijmo kokošim po dvakrat mlačne sveže vode. Ker v mrzlih dneh kokoši ne morejo ven, nasujmo jim v nizek zaboj drobnega peska, kateremu smo dodali stolčen omet in lesno oglje, kar jim ureja prebavo. Te snovi kokoš potrebuje zlasti pozimi, kadar ne more do njih na prostem. Marsikatera gospodinja «zadovolji» kokoši le s prgiščem, dvema zmja. To ni dovolj, niti priporočljivo. Kokoš sme dnevno pojesti le do 3 dkg zrnja in to po možnosti proti večeru preden gre spat. Preveč zrnja kokoš odebeli in zamaščeno kokoš ne nese. Tisti, ki se u-kvarjajo s kokošerejo na veliko, so ugotovili, da je za kokoši zelo koristna hrana tudi posneto sveže ali kislo mleko. Toda če to ni mogoče, je za dodatek h kokošji krmi zelo priporočljiva okisana krma, kakor tudi deteljni in seneni drobir, ki vsebuje mnogo beljar kovine. Namesto zelenja, Id ga je sedaj malo, dajmo kokošim pese, repe, korenja. če bomo s kokošmi tako ravnali, bodo tudi pozimi nesle. Seveda je odvisno tudi od plemenske kakovosti in drugih činiteljev, toda danes smo govorili predvsem o tem, kako ravnamo s kokošmi v teh hladnih dneh. tllllllllllllllllltllMIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlinillllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimi MNENJE MALEGA OKOLIŠKEGA KMETA Izkušnje z živinorejo na majhni površini Rsd bi nekaj povedal k mi-»lim o vaših člankih «Rešimo našo gmajno pred opustelostjo« (4. t.m.) in «Posledice krčenja kmet. zemlje» (18. t.m.' Imam namreč že 20-letno prakso samostojnega gospodarjenja na majhni kraški kmetiji 7. ne preveč rodovitno zemljo (6 ha. od tega 1 in pol ha orne zemlje, 3 in pol ha pašnikov in senožeti, tri četrt ha gozdiča in nekaj za trte). Podobnih posestev je pri nas dosti in njih gospodarji poznajo na njih svoje težave. Gospodarstvo sem prevzel v slabem stanju. Moj oče se je ukvarjal v glavnem z živino rejo; v slabem hlevu je bilo 4-5 glav, ki so bile takšne, kot sta bila paša in seno. Fkrom-no pri gobcu, skromen doho- stopil krmskim rastlinam (detelji, okopavinam). Ravnal sem se po nauku nekega vašega članka, ki je svetoval v globino namesto v širino. Takoj sem videl uspeh globokega obdelovanja in gnojenja * dobrim gnojem. Obilico »elane krme stavim v silos; okisana krma ie neprecenljiva vrednost posebno za krava-mlekarir«. Okrog sedem glav je v hlevu, Travniki in niive (In trta za okrog 15 hi vina) dobijo od njih primerno količino srnja. Ce bi bila plast orne zemlje ponekod globlja, hi tudt tamkaj šel z oralom globlje. Kljub temu pa se moj,; posestvo krči. Sicer gre za mani vredno zemljišče — zn pašni ke, O njih izboljšanju ni govo dek. Moral sem se odločiti, ali i Ta> ker jft pai8 le m(>d Rkalov> naj gospodarim po očetovo ali iem 2ivjna si je 2 njo mai0 naj se lotim novega kmetova na boi;Sem. Kar na paši pr: nja. Pretehtal sem vse inoz- j ,;obi, n.a poti zgubi In takih nosti in ostal pri živinoreji i pa^niknv je tod mnogo ter ne Računal sem predvsem z rejo služijo tega naziva. T0 zeuv krav-mlekaric. Tudi sem do j jjišoe je brez vsakega gospo-bro razumel, kaj pomeni hlev-1 darskega pomena. Gospodarji ski gnoj za zemljo A če sem želel večjo količino mleka, sem moral najprej poskrbeti za -gobec. V mojih razmerah f« to ni bilo lahko, ker sem mo ral obnoviti hlev in napravila gnojiščno jamo. Po nekaj le lih sem izboljšal del senožet-Čeprav sem pridelek krme zvišal stoodstotno v količin-' in kakovosti, mi krma ni zn doščala. Orno zemljo sem od III1111111111 lili III llllll ttllllllllllllllll 111111 lllllMiMililiiltliaiiiijiiiiiiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllltllllllilIVnMIMHIIIIIIIIMIIIHIIflllllltlllllllllllllll I®®®®®!®®®®!!!!! FOTOGRAFSKI KOTIČEK j ansas ®®®®®®]®®S®® H ® H 1»] H 8 m STEREOSKOPSKO SNEMANJE te il' 1 ® Fotografski proces, s katerim pripravimo dve sliki, ki se zdita na prvi pogled enaki, ki pa sta popolnoma različni in ki nam kažeta posneti predmet v reliefu, imenujemo stereoskopiio Ce gledamo oddaljeno pokrajino enkrat z desnim in drugič z levim očesom, bomo težko opazili, da imamo opravka z dvema slikama, če pa i-mamo predmet zelo blizu in postavimo prst 20 do 25 centimetrov pred oči, tedaj lahko doženemo, da vidi desno oko povsem drugačno sliko, kakor jo vidi levo. To je povsem razumljivo, kajti predmet, ki ga vidi desno oko v svojem kotu, ne more odgovarjati kotu levega očesa, ki je oddaljeno od desnega približno sedem centimetrov. Stereoskopski aparat posnema naše oči, kajti opremljen je z dvema enakima objektivoma, ki imata natančno isto žarišče in sta povezana z zaklopko, kakor je povezana tudi zaslonka. Oba se nastavljata. kot bi šlo za en sam objektiv. Objektiva sta oddaljena drug od drugega približno 6.5 cm. Ta razdalja velja za vse formate, a govorili bi lahko samo o dveh formatih, ki sta 4.5x10.7 in 6x13 cm. Obstaja tudi format Leica 24x36 mm, za kar pride v poštev samo en objektiv namesto dveh. Pred objektivom je namreč nastavljen optičen sistem z dvema prizmama, ki dastn dve stereoskopski sliki, ki sta oddaljeni druga od druge 8 cm. S tem je dokazano, da ni potreben za stereoskop-sko sliko velik format (6x13), ampak da odgovarja tej zahtevi vsak format, samo da je slika od slike oddaljena približno 7 cm. Za itereoskopsko snemanje pride v poštev vsak negativni material, kot bi šlo za normalen posnetek. Seveda je tudi v tem primeru priporočljiv pankromatični material, o katerem je bilo v fotografskem kotičku že govora. Razvijanje se vrši normalno, samo z razliko, da dobimo dve sliki namesto ene. Pri kopiranju pa je nekaj drugega, kajti če kopiramo negativ kot stoji, ne bomo dosegli reliefa. Zamenjati moramo namreč desno stran negativa s kopijo, ki bo stala v pozitivu na levi strani, kopija levega negativa pa mora priti na desno stran. Slike se morajo gledati s stereoskopom.. Je to povsem navadna naprava, ki je o-premljena z dvema lečama, skozi kateri gledamo pozitive bodisi na papirju, bodisi v prozornosti z diapozitivi. Po> zitive na papirju ogledujemo tako, da smo obrnjeni stran od luči, ki pada na obe sliki, če se' pa poslužujemo diapozitivov, tedaj gledamo proti luči in nastavimo pred diapozitiva opalno ploščo, da bo svetloba enakomerno razdeljena po vsej površini diapozitiva. Do sedaj smo govorili o ste. reoskopiji, do katere pridemo samo s stereoskopskimi aparati. Pomagamo pa si lahko z našim navadnim aparatom, ki je opremljen z enim samim objektivom. Postopek, je enostaven. Sedaj že vemo, da da vsak objektiv svojo sliko, ki se razlikuje od svoje sestre, ker je vsaka posebej vzeta v svojem in ne v skupnem kotu. Tudi mi bomo vzeli dve sliki in sicer tako, da bo aparat pri drugi sliki stal približno 7 cm bolj desno ali levo. Za tako delo nam služi majhna ploščica, ki je pritrjena na stojalu in ki ima na zadnji strani večji rob, ob katerega smo naslonili aparat pri snemanju prve slike. Pri drugem posnetku se pomakne aparat na desno ali levo in ker nismo vezani na določeno razdaljo, pomaknemo aparat kar za 10 cm, kar nam bo služilo za dosego dobrega reljefa pri oddaljenih objektih. Stereoskopsko snemanje z enim samim objektivom zahteva miren objekt. V vetru ali burji je stereoskopsko snemanje z enim objektivom nemogoče, kajti na drugi sliki bi bil lahko kak predmet nagnjen na desno ali levo in bi se drugi posnetek razločeval od prvega. R. P. hi ne smeli prepustiti teh površin popolni propasti. Zato mi je ugajal vaš gornji članek o gmajni, ki opozarja gospodarje in druge organe, da se za to zanimajo Resnično je rešitev samo v pogozdit-vi. Temu vprašanju posvečajo vse napredne dežele vedno večjo skrb in tudi v naši sosedni državi skušajo kraške pustote čimprej pogozditi. Zal smo tržaški kmetje nagnjeni ie na kmetijske ukrepe, ki naj se čimprej dobro obrestujejo. Pravi gospodar pa računa tudi na daljšo dobo in skrbi, ka. ko bi svoje gospodarstvo utrdil. Jaz nameravam svojo gmajno čimprej pogozditi, da preprečim krčenje zemljišča. Pustil bom le razmeroma majhno in sicer najboljšo površino, kamor bom puščal živino bolj na zrak kot na pašo. Živina se napase le na ne. kaj vredni paši. Več zaleže majhna površina pašnika kot pa velike površine ničvredne gmajne. Se nekaj bi rad rekel glede krčenja naše orne zemlje. Danes je velika zadrega za poljske delavce. S tem bo treba računati tudi v bodoče Ne bo ostalo drugega kot skrčiti poljsko površino, gojiti poljske rastline, ki so najbolj donosne m obdelovanje mehanizirati, Danes je izve.lliiv« mehanizacija, ker imamo trak. torje. Opuščene poljske povr-šine porabimo za pridelovanje dobre krme. Za to pa je treba gnoja in dobrih travnih mešanic. KRAŠKI KMET IIUHINniHHnilllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlUnllllllllllMIIIItlHIIIIIUIIIIIiiHIlliniliininnHM čival Stefan, ali se ti ne zdi, da bi bil že čas, da se por*- | €rorlškO"benešhi dnevnik 95-Ietnica rojstva rasgr. Ivana Trinka Danes zvečer bomo obudili spomin na velikega moža Beneške Slovenije msgr. Ivana Trinka, spomnili se bomo človeka, ki se je z lastno voljo in vztrajnostjo dokopal do slovenske izobrazbe, ki mu je ni nudila niti liberalna, kaj pa šele fašistična vladavina, pod katero je živel in dotrpel. Danes bi z njim vred praznovali 95. obletnico njegovega rojstva, toda prav tako bo kakor, da je on v naši sredi in z njim se bomo v spominu podali tja pod Matajur v Trčmuri, kjer mu je tekla zibelka in kjer je našel toliko zaželeni mir. poriški srednješolci, med katerimi je tudi precej njegovih ožjih rojakov, ki stopajo po njegovih stopinjah, nas bo seznanilo z njegovim trdim življenjem župnika in pisatelja, in ki, kljub vsem krivicam, ki so mu bile prizadejane, ni nikoli pozabil, da živita slovenski in italijanski človek skupaj na isti zemlji in prav zato pokazal vedno veliko razumevanje za pravice in potrebe obeh. Pisal je italijanske članke in razprave in knjige o južnih Slovanih, da razširi med Italijani poznavanje slovanskih kultur. Z istim namenom je prevajal slovenske in druge slovanske pisatelje v italijanščino. Bil je član tudi videmske akademije znanosti, toda kljub temu je o-stal vedno skromne narave, kakor so njegovi Benečani, ki so pri njem našli vedno zatočišče in tolažbe. Vedno je bil na strani tlačenih in ni se bal ničesar niti opominov niti groženj s Honfinaci-jo, zato pa je bil in ostal za zgled vsem zamejskim Slovencem, še posebej pa njegovim ožjim rojakom beneškim Slovencem. O njegovem pesniškem u-stvarjanju in delu nas bodo danes zvečer od bliže seznanili naši srednješolci, ki so program skrbno pripravili, Hvale vredna pobuda krminskih mizarjev Pripravljajo stalno razstavo pohištva - i1 .-n.. Prostor jim bo dala občina, delno gmotno pomoč pa trgovinska zbornica iz Gorice Prometna nesreča, o kateri so razpravljala štiri sodišča Kasacijsko sodišče razveljavilo razsodbo videmskega sodišča Tudi goriško prizivno sodišče potrdilo obsodbo sodnije v Cervignanu nad inž. Grusovinom in šoferjem Tomadtizom Včeraj je imelo goričko prizivno sodišče opravka s procesom, o katerem so razpravljali že na treh sodiščih, pa je moralo končno prav goriško izreči o njem odločilno besedo. 16. marca 1, 1954 je šofer podjetja Grusovin iz Gorice s Korzo Italia 12 povozil s tovornikom v bližini Cervi-gnana Levido Gressani, ki je bila na kolesu. 2ensko so morali odpeljati v bolnišnico, kjer je ostala 40 dni na zdravljenju. Neprevidnega šoferja Aderina Tomaduz iz Gorice, Ul. Udine 43 je sodnija v Cervignanu obsodila 1. septembra 1954 na 30.000 lir globe, lastnika tovornika ing. Edoarda Grusovina pa na povračilo stroškov ponesrečenki, kateri bi moral takoj izplačati 150 tisoč lir predujma in povrniti še odvetnikove stroške. Tomaduz in Grusovin sta se pritožila na videmsko sodišče, ki ju je zaradi pomanjkanja ASK (Simon Gregorčiče priredi danes 25. januarja ob 20.30 na sedežu k'uba v Ul. Ascoli 1 v Gorici literarni večer posvečen Ivanu Trinku Zamejskemu Uvodno predavanje o pesniku in buditelju Beneške Slovenije bo imel njegov rojak srednješo. lec Viljem Cerno. Na programu je tudi več Trinkovih pesmi. Goriški Slovenci vljudno vabljeni! Pred dnevi so se v Krminu se ■tali krminski mizarji - izdelo. valci pohištva. Razpravljali so o otvoritvi stalne razstave pohištva v Krminu. Zupan jim je obljubil, da jim bo občina brezplačno dala zemljišče za gradnjo poslopja. Tudi trgovska zbornica iz Gorice jim je obljubila, da bo po svojih močeh prispevala finančna sredstva za uresničitev njihove težnje. Sprejeli so resolucijo, v kateri izrecno poudarjajo, da bodo razstavni prostor lahko u-porabljali samo krminski obrt. niki, med katerimi ne bo nobenih privilegirancev. Razstavno poslopje nameravajo zgraditi nekje v središču mest z. Ker ima mizarska obrt v Krminu globoke korenine in ke-so si krminski mizarji s »voji-mi izdelki pridobili velik ugled ki je že zdavnaj presegel ozke meje goriške pokrajine, oo stalna razstava pohištva povsem v Skladu s tradicijo in sedanjimi uspehi tamkajšnjih obrtnikov. Osnutek zakona v prid mizarjem Poslanca Delavske zbornice Novella in Sarati sta predložila parlamentu zakonski osnutek, ki tezi po spremembi za-varovalnega režima v primeru prisilne brezposelnosti za delavce, ki izdelujejo okna in vrata za stavbarstvo. Osnutek predvideva povečanje doklade za brezposelnost od 200 na 400 lir dnevno in za vsakega dru žinskega člana v breme od 60 na 110 lir. Predvideva dalje, obvezno zavarovanje za delavce, čeprav delajo samo za kratko dobo. IZ DOBERDOBSKE OBČINE ; Lani so sklenili 18 porok Anagrafski urad doberdob-ske občine je ugotovil, da se je leta 1957 rodilo 33 živih in 8 mrtvih otrok, sklenjenih je bilo 18 porok, vpisanih 74 novih prebivalcev, izpisani pa so bili 103. Medtem ko sta bila 1. januarja 1957 v doberdobski občini 1502 prebivalca, so bili letošnjega prvega januarja štirje manj, ker so bili pri vojaščini. Zborovanje poslanca Bcltrameja Poslanec KPI Gino Beltrame bo govoril danes ob 18. uri v Prosvetni dvorani v Gorici — Korzo Verdi 1 — o borbi komunistov za atomsko nevtralnost in levičarsko vlado na prihodnjih volitvah. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goričkem letališču zabeležili ob 7. uri —7,4 stopinje C, ob 14.00. uri pa 5,8 stopinje C, DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku 14, tel. 29-72. dokazov tudi oprostilo in razveljavilo prvotno obsodbo, toda državni pravdnik okrožnega sodišča v Vidmu je bil s sklepom sodnikov nezadovoljen in se je pritožil na kasacijsko sodišče. Slednje je vzelo vso zadevo ponovno v pretres in končno razveljavilo razsodbo videmskega sodišča ter odločilo, da se proces proti Tomaduzu in Gru-sovinu vrši ponovno na sodišču v Gorici. Včeraj so bili na goriškem prizivnem sodišču ponovno zaslišana oba obtoženca in priče. Pokazalo se je, da je bil šofer Tomaduz pri vožnji precej nepreviden, opazil je namreč, da se je kolesarka, ki je vozila pred njim komaj izognila ročnemu vozičku, zaradi tega bi bil moral zmanjšati hitrost vožnje, pa tega ni storil in je tako povzročil nezgodo, pri kateri je prejela ženska več težjih poškodb. Goriško sodišče je na osnovi teh dejstev Tomaduzu in ing. Grusovinu potrdila pr-votno kazen, ki jo je izrekla sodnija;y Cervignanu in jima prisodilo še povračilo sodnih stroškov na kasacijskem in goriškem sodišču. Preds. sodišča dr. Suich, državni pravdnik dr. Marši, sodnika dr. Delfini in dr. Ce-nisi, zapisnikar Omeri. Sestanek KPI v Sovodnjah V četrtek zvečer je bil v Prosvetni dvorani v Sovodnjah sestanek Italijanske komunistične partije, na katerem sta govorila pokrajinski svetovalec Poletto in član centralnega komiteja KPI Siškovič. Poletto je govoril o krivicah. ki so bile storjene kmetovalcem iz Sovodenj. Peči, Rupe. Štandreža in Sv. Roka z odvzemom pravice do košnje goriškega letališča. Rekel je. da obstajajo zakoni, ki nasprotujejo Gionchettiju, kateremu je bila zaupana khšnja letališča za 700.000 lir. oddajo košnje v podnajem za tri milijone lir. To je mogoče preprečiti le s pripravljeno akcijo. Za njim je govoril Karel Siškovič, ki je rekel, da sz mora slovenska narodna manjšina v Italiji boriti ob strani italijanskega delovnega ljudstva za take usmeritev, ki bo po poletnih volitvah privedla do spoštovanja ustave kot temeljnega zakona države. Poudaril je važnost bratstva med slovenskimi in italijanskimi množicami ter stališče KPI. naj se posebni statut, ki je otl priložen londonski spomenici o soglasju, razširi tudi na Goriško in Beneško Slovenijo ter naj tako predstavlja uresničitev člena sest ustave, ki g>>-vori o pravicah narodnih manjšin. «» ------ Za ženo mu je oprostilo tudi sodišče Pred goriške sodnike je stopil včeraj tudi 34-letni Gio-vanni Fumis iz Ronk, ki je bil obtožen, da se je prekršil zoper 582. člen kazenskega zakonika s tem, da je pretepel lastno ženo Renato Trevi-san, ki se je morala zateči zaradi poškodb po zdravniško pomoč. Nesrečni dogodek se je pripetil 14. februarja v Ronkah; že prejšnjega dne je prišlo med obema zakoncema do prepira, ki je bil samo eden izmed Številnih, ki so bili že skoraj dve leti na dnevnem redu. Se mlada zakonca sta se sicer imela rada, toda skupno življenje z moževimi sorodniki, ki so ga vedno ščuvali proti njej, je postalo ne- znosno. Prišlo je tako daleč, da je Giovanni Fumis 13. februarja zahteval od žene, s katero je imel tudi nekaj let staro hčerko, da se odpravi z njim k odvetniku v Tržič, zaradi ločitve. Zakonca sta odšla v Tržič in odvetnik de Dotori je od Trevisanove zahteval, naj podpiše prošnjo za ločitev, ker pa je bilo ženi SNG IZ TRSTA gostuje jutri v nedeljo 26. jan. ob 16.15 in ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici z dramo E. O Neilla Strast pod bresti Delo je režiral Jože Babič Prodaja vstopnic na sedežu ŽSPD v Ul. Ascoli 1 in v kavami Bratuš. Cetri vstopnic: sedišča po 250 in 150 lir. stojišča 100 lir. Za mladino neprimerno! Za mladino pod 16. letom neprimerno! le hudo za možem in ni hotela, da bi ostal otrok brez starev, po krivdi očetovih sorodnikov, je odbila odvetnikovo zahtevo Ker pa sta se pozneje zakonca pomirila in danes sploh ne mislita več na ločitev ni žena vložila tožbe, ki je bila potrebna, da bi se proti Fumi-su lahko kazensko postopalo, goriško sodišče slednjega včeraj sploh ni zaslišalo. «»_______ V gozdu je padel Včeraj popoldne so klicali goriški ZK v Ločniik k ope- karni, kamor so iz gozda pripeljali 34-letnega Angela Ro-manzina iz Mocchete 8. Ro- manzin je v gozdu nabiral drva, pa se je spotaknil in padel ter se pri tem močno poškodoval po obrazu in si o-drgnil tudi roke. — «» — Nezgoda delavca pri cirkularki Ob 14.40 pa so morali bolničarji ZK v Ul, Alfieri, kjer se je v mizarski delavnici ponesrečil 32-letni mizar Nico-lo Basile. Basile je bil zaposlen pri cirkularki, ki mu je nenadoma zagrabila obe ro-loi ter ju oplazila po dlaneh, tako, da bo moral Basile ostati nekaj dni v bolnišnici «»------- Trčenje avtomobilov pri garaži Cosulin Včeraj ob 10.30 sta v bližini garaže Cosulin v Ul. 24. Maggio trčila avtomobila »Lancia Ardea* in »fiat 1100 TV». Prvi avtomobil je vozil Edmondo Jacci iz Ul. Gar-zaroli 6, ki je prihajal od sodišča m je hotel zapeljati vozilo v garažo, toda to je storil prehitro in ne da bi se prepričal če je sploh mogoče avtomobil usmeriti s ceste v garažo. Takrat je namreč privozil s Korsa Italia po Ulici 24 Maggio s fiatom Galiano Cantagalli iz Pierisa, ki se pač ni mogel izogniti trčenju. Na srečo sta bili pri tem poškodovani le obe vozili, voznika pa sta ostali popolnoma nepoškodovana. »n------- - KINO - CORSO. 17.00: «Jez na Pacifiku«, S. Mangano, T. Pečkins, v cinemascopu, v techmco-lorju. VERDI. 17.00: «Cajnica ob luninem svitu*. Marlon Bran-do, G. Ford, v cinemascopu in v technicolorju. VITTORIA. 17.15: »Kraljice neba*, G. Ralli, v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: «Zaklad gu sarjev*, V. Jori, v technicolorju. MODERNO. 17.00: »Celica it. 2.455». Italijansko nogometno prvenstvo Juventus, jutri na Padova, Napoli ■ * * 1 * * V v * 1_ tujih igriščih V Trstu, Bresciji in Modeni glavna težišča borb v B ligi V vseh treh glavnih italijanskih nogometnih ligah bodo jutri igrali prvo povratno kolo, s katerim se bo začela druga, odločilna faza borb z dvema poudarjenima težiščema: prvenstvo in obstoj. V A ligi je že kar prvo kolo natrpano s srečanji, ki u-tegnejo povzročiti perspektivne spremembe na lestvici tako na vrhu kot na dnu. Pred najtežjo nalogo bo ravno vodilna trojka Juventus — Padova — Napoli, ki bo morala gostovati na tujih igriščih proti nasprotnikom, od katerih je vsak zase nevaren pa čeprav ne iz istih razlogov. Juventus bo nastopil v Veroni, ki se je po prvi polovici prvenstva ustavila točno na sredini lestvice, 7 točk za Ju-ventusom in 7 točk pred Ata-lanto oz. Genoo, pri čemer pa je treba upoštevati, da je od devetih tekem, ki jih je igrala doma, kar j odločila v svojo korist in le po eno izgubila oz. remizirala, Juventus bo moral zaradi tega zaigrati jutri znatno bolje kot preteklo nedeljo proti Romi, če bo hotel ohraniti svojo prednost dveh točk ali pa jo celo povečati. V nič boljšem položaju ni Padova. Njen nasprotnik La-zio je trenutno sicer bliže dnu kot pa sredini lestvice, vendar to dejstvo v nogometu ni vedno odločilno. Znano je, d-r Lazio ravno proti močnejšim nasprotnikom igra zelo dobro in končno bi tudi ne bilo nič čudnega, če bi ta slavna enajstorica vendarle prekinila s serijo neuspehov. Seveda pa bi Padovi kar prijalo, da bi prva premagala rimsko moštvo na njegovem igrišču, kar bi imela za posledico, da bi vsaj ohranila sedanjo distanco za vodečim Juventu-som v pričakovanju boljše priložnosti za še večji podvig. Najtežjo nalogo bo imel nedvomno Napoli v Genovi proti istoimenskemu moštvu, ki se že sedaj bori za obstanek v ligi. V zadnjih tekmah je Ge-noa dosegla vrsto neodločenih rezultatov doma in na tujem, s katerimi si je precej popravila položaj, čeprav je še vedno zadnja. Zmaga nad Napoli-jem bi bila zanjo kot mana in če bo Abbadie v formi, bi tudi ne smela biti nedosegljiva, seveda če ne bo v še večji formi Vinicio, eden najboljših realizatorjev letošnjega prvenstva Skratka, prav nič ni pretirana trditev, da bo dvoboj Genoa-Napoli potekal v znamenju dvoboja Abbadie-Vinicio. S težavami drugih se bo prav gotovo hotela tokrat o-koristiti Fiorentina, ki bo sprejela v goste Alessandrio, Atalanta-Sampdoria X 2 Fiorentina-Alessandria 1 Genoa-Napoli X 1 2 nazio-Padova X Milan-L. R. Vicenza I Sapl-Roma 2 X Torino-Inter 1 Udinese-Bologna 1 2 Verona-Juventus X 2 Prato-Bari 1 Zenit Modena-Venezia X Catanzaro-Reggina 1 Mestrina-Pro Vercelli 1X2 Catania-Taranto 1 Triestina-Palermo 1 X kateri v zadnjem času žito ne gre več tako v klasje kot v začetku. Kljub mnogim bolnikom, ima Fiorentina ie vedno toliko rezerv, da bi njena zmaga ne smela biti problematična. Udlnese in Torino bosta morala proti Bologni oz. Interju dokazati, da njuni nedeljski zmagi nista bili samo muhi enodnevnici. Zdi se, da bo to precej laže Torinu kot Milan bo imel v gosteh La-nerossija z vsemi izgledi na zmago, kar pa je teže predvidevati za Atalanto in Spal, ki se bosta na svojih igriščih pomerila s Sampdorio oz. z Romo. Tudi ena sama tožka bi za domačina pomenila mnogo. * * * I. povratno kolo v B ligi je združilo vse glavne favorite za najboljši plasma in sicer Triestino in Palermo, Brescio in Como, Prato in Bari ter Modeno in Venezio. Seveda ta srečanja v središču zanimanja s posebnim poudarkom na Trst in Modeno, ker se bo vodila bitka za vodstvo. Triestina ima prednost domačega igrišča, to pa je tudi vse, kajti njen nasprotnik ni prav nič lažji ali težji kot nasprotnik Venezie, ko je doslej pokazala, da je na tujih igriščih pravzaprav močnejša kot pa doma, saj je zunaj v prvem delu prvenstva dosegla 5 zmag, doma pa le 4. Kljub temu, pa ima Triestina lepo priložnost, da se končno vendarle znebi svojega sopotnika in sama prevzame vodstvo, ki bi ji moralo nato zadosto- vati za povratek v A ligo. Ze včeraj smo poročali, da se je tržaška enajstorica v teh dneh skrbno pripravljala in da lahko računa na vse igralce razen seveda na Petagno, Attillija in Tulissija, ki pa tudi preteklo nedeljo niso igrali. Petrisova poškodba je bila mnogo lažja kot pa se je prvotno zdelo in njegov nastop je zagotovljen. Zadnji trening je pokazal, da je napadalni trio v življenjski formi in da je tudi Olivieri prebrodil krizo. Palermo je te dni treniral v Tržiču, kamor je prišel naravnost iz Taranta. Pravijo, da je v predvčerajšnji trening tekmi proti enajstorici CRDA navdušil gledalce in povzročil zaskrbljenost uradnih opazovalcev Triestine, katere je predvsem presenetila odlična forma Vernazze in Gomeza. dejanskega režiserja sicilijanske enajstorice. Za jutri se nam torej obeta velika borba dveh skoraj enakovrednih nasprotnikov, in ni izključeno, da bosta spričo prodornosti napadov odločevali ravno obrambi. Nocoj v Bologni srečanje v košarki Madžari so n toda Paratore upa v čudež Madžarska reprezentanca prispela v Bologno zelo utrujena BOLOGNA, 24. — V prvih j kot dan prej proti Santipasti popoldanskih urah so prispeli | in da so predvsem uspešneje v Bologno madžarski košarkar-1 izvajali njegova taktična nr-ji, ki se bodo pomenili z ita- j vodila. Z uspehom so tudi pre-lijanskimi jutri zvečer v špor:- izkusili igro z dvema pivoto-ni palači v Bologni. Pod vod- 1 ma. Končno je Paratore dejal, stvom Erna Pakuja, tehnične-; da kljub vsem nezgodam še ~ ' vedno upa v uspeh svojega moštva, ki je lahko enakovredno vsakemu nasprotniku, če zaigra z vsemi svojimi sposobnostmi. Za Madžare je dejal, da predstavljajo sicer skoraj nepremagljivo oviro, da pa sa čudeži v košarki vsakdanja stvar. Najbolj se boji najmočnejšega ortj^ja Madžarov, to je protinapadov, ki lahko zlomi* jo tudi najmočnejše obrambe. ga direktorja dr. Gyorgyja Winczeja in trenerja Janosa Paderja so prispeli nasledpji igralci: Greminger. Czinikam, Zsiros, Bahhegyi, Simon, Ga-bany, Judik. Bencze, Farafo, Temesvari, Liptai in Keszei. Zaradi dolgega m neudobnega potovanja so bili madžarski športniki videti zelo utrujeni. kljub temu pa je njihov vodja Paku dejal, da upa, da bodo dobro igrali, čeprav niti najmanj ne podcenjujejo italijanske reprezentance, ki je lahko vedno zelo nevarna. Paku je tudi dejal, da se z zadovoljstvom spominja na gostoljubnost. ki je bila madžarskim košarkarjem izkazana v Bologni ob zadnjem tekmovanju za pokal Mairano. Italijanski košarkarji so imeli včeraj zvečer svoj drugi in zadnji trening proti moštvu «Motomorini»- Trener, Parato-re je dejal, da so vsi reprezentanti pokazali boljšo igro BOB Mednarodno vojaško nogometno prvenstvo Egipt-Italija 2:2 (0:2) Italijani so zapravili zmago zaradi zgrešene taktike v drugem polčasu ...mm Italijanska vojaška nogometna reprezentanca KAIRO, 24. tekma vojaških reprezentanc Italije in Egipta, ki je bila danes v Kairu pred 2O.U0O gledalci in ki je veljala za mednarodno vojaško prvenstvo, sc je končala neodločeno 2:2, prvi polčas 2:0 za Italijo. Italija: Sarti; Robotti, Cor-sini; Pique, Eufemi, Radiče; Bicicli, Cacciavillani, Pivatelli Fontana, Arrigoni. Egipt: Adel (Aly Bakr); Ku-khtar, Kassem; Rifaat: Aiaa, Badawi; Reda. Dizwi, Raafat, Abu Serie, Hamdi, Strelci; prvi polčas: v 23’ Bi cicli (It.), v 26’ Pivatelli (It.): drugi polčas: v 39’ Hamdi, v 44’ Rifaat. Zaradi napačne taktike v drugem poičasu je italijanska vojaška reprezentanca zapravila lepo priložnost, da se vrne domov z zmago, katere ji pred tekmo skoraj nihče ni prerokoval. Namesto da bi vztrajno napadati, so v drugem polčasu zapri: igro in dovolili borbenim 111 požrtvovalnim E-gipčanom, da so v zadnjih minutah igre dosegli izenačenje, na katerega gotovo niso več niti računali. Italijani so dominirali ves prvi polčas in prvi četrt ure drugega polčasa. Posebno v prvem polčasu so bili zelo hitri v podajanju in v izmenjavi mest. Najboljši del moštva so imeli v defenzivnem sekstetu, posebno v Sartiju, Corsiniju.Eufomiju in Radiceju, ki pa so znatno popustili proti koncu, ko so Egipčani prešli v ofenzivo. V napadu sta se najbolj odlikovala Bicicli . (Nadaljevanje iie^‘