Na delo slovenski rodoljubi! (l)opis iz vranskepa okraja.) .,To bil je vihar, to bil je viliar . . . Nikakor nikar ni bil to vihdr-. . ." To bil le volilni je boj, ki je besnel po šimej Avstriji, kakor še nikdar poprej. In izid tega boja nam kaže, da izginiajo stare stranke, ki so nekdaj imele »svetovni glas.« Poražene so stranke, kl so naglašale, da zastopajo koristi narodov, a zastopale so le svoje koristi in tlačile uboga ljudstva ter jih pripeljale do skorajšnjega pogina v socijalnem oziru. Da, potrt, uničen je liberalizem vseh vrst, to spričuje glasovanje avstrijskih narodov v V. kuriji. Na svetovno pozorišče stopata dve novi, mladi, čili stranki, katerih vsaka je vzela kot prvo točko v svoj program rešitev socijalnega vprašanja. Ti stranki se imenujeta krščansko - socijalna in socijalno - demokratična. Prva hoče rešiti socijalno vprašanje po načelih pravičnosti in Kristusove vere, druga, katera je postransko dete liberalizma, pa s silo, brez Boga in z razrušenjem vsega obstoječega reda. Da se sedanje razmere morajo izpremeniti, to razvidi vsak človek, ki ima jasno pamet. Na tiste starokopitneže, ki hočejo, da bi vse pri starem ostalo, se nihče več ne ozira in jih tudi nihče ne posluša. Drugače mora biti na vsak način. Vprašanje je samo, katerej stranki se bomo pridružili, da bomo ta »drugače« dosegli. Slovenski narod je veren narod. Ko so bili prišli Turki v Evropo, hodili so pustošit tudi slovenskih krajev. Požigali so naše domove in cerkve, morili naSe očete in v sužnost gonili naše mladeniče in deklice. Toda naš narod se je v teh žalostnih časih vzdignil kakor jeden mož in }e bil s Turki grozovit boj celih 300 let za sveto Kristusovo vero in za drago domovino. In vztrajal je v tem boju in še vztraja zdanje dni, mej tem ko se Turčinom bliža zadnja ura. Slovenski narod, skaži se vrednega svojih slavnih očetov in stopi v boju za rešitev socijalnega vprašanja kakor jeden mož pod belo krščansko-socijalno zastavo! Ta zastava naj vzplapola nad eelo spodnjo Štajarsko in naj kliče in naj vabi k resnemu delu za preosnovo sedanjih razmer vse rodoljube brez razločka stanu. Socijalni demokratie so na delu; hodijo od kraia do kraja, od hiSe do hiše, slepijo ljudi z lažmi in neizpolnjivimi obljubami, hujskajo jih na deželno in duhovsko gosposko. Soeijalni demokratje so sovražniki naše vere in domovine. Liebknecht, jeden izmed voditeljev nemSkih socijalnih demokratov, je rekel pri »zborovanju v mestu Halle leta 1890: »J az sem bogatajec,jaz neverujem vBoga.« In Bebel, drugi ;Atbditelj, je rekel, da pusti nebesa angelom in vrabcem. (Unsere Ziele str. 39.) Ljubezen do domovine imenujejo socijalni demokratje »neumnost.« V nekej socijalističnej knjigi stoje besede: »Prekleta bodi tako imenovanadomovina!« (Der Emancipationskajnpf des vierten Standes II., 116.) In v manifestu z leta 1848, katerega sta izdala Marx in Engels, dva mesija socijalnih demokratov, stojebesede: »Delavci nimajo nobene domovine. Ne more se jim vz-eti, česbr nimajo.« Tako je, slovenski rofJoljubi! Zato pojdite na delo zoper te slepivce in razlagajte narodu njihove brezverske, neizpeljive nauke! Ustanovljajte društva, sklicujte shode, podučujte priprosto ljudstvo v političnih, gospodarskih rečeh in posebno o socijalnem vprašanju! Kažite mu uzroke zdanje gospodarstvene bede, a razlaga,(te mu tudi, kako bi se dalo tej bedi pomagati na krščansko-socijalnej podlagi. Mi delajmo doma, gg. državni poslanci bodo pa delali na Dunaju za preosnovo sedanjim nižjim stanovom neznosnih razmer. Jeden za vse, vsi za jednega!