ČITATELJir Prosimo, poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ustslovenskih delavčeva Ameriki. BMotcred m Second Clau Matter September 15th. 194« »t the Port Office %t Sew lark. N. 1, onder Act at CoocroM of March Srd. 187». ZA NEKAJ VEČ KOT " > na dan dobivate. «Y ^ > 'C 'GLAS NARODA" po pošti naravnost na dom (ixrxein&i sobot, nedelj in ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA No. 95 — Štev. 95 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, MAY 14, 1942 — ČETRTEK, 14. MAJA, 1942 [VOLUME L. — LETNIK L. RUSI SE UMIKAJO NA KERCU RUSKO VRHOVNO POVELJSTVO NAZNANJA, DA SO NEMCI NA POLOTOKU KERČU PRIČELI MOČNO OFENZIVO, DA JE NEMŠKA ARMADA V VELIKI PREMOČI IN DA SE JE RUSKA ARMADA UMAKNILA V NOVE POSTOJANKE, NA KATERIH SE BRANI PROTI NEMŠKIM NAPADOM. Navzlic močni ruski zračni sili in navzlic črnomorskemu brodovju so Nemci prebili prvo rusko utrjeno črto pod poveljstvom generala D. T. Kozlova. Vendar pa Nemcem ne gre vse gladko, kajti neko drugo rusko pročilo pravi, da je maršal Simeon Timo--enko pričel svojo ofenzivo proti Harkovu, kjer imajo Nemci e, ki jih je pretnpela nemška armada čez zimo. Lztgiibili so velikansko število tankov in aeroplanov ter velikanske zaloge vojnega materjala, ker ga ui>o v snegn I mui^li umakniti. 4. Velikanske povodu ji spomladi, vsled česar Nemci niso mogli na fronto spraviti zadostnega vojnega materjala za spomladno ofenzivo. General Anders pravi, da so imeli Nemci tekom zime na moštvu tako velike izgulk>, da so katerih je razvidno, kako so nemško x*asopi>je prizadeva, tia bi pri nemškem narodu obudilo špa rta i »s koga duha zatajevanja, in vstrajnosti. Ti li.siti odikrito pišejo, da nen^ki eivilisti javno kažejo sovraštvo do nacijev v uniformi. Trgovci se »kuro nič ne drže predpisov glede cen in ulice po glavnih nemških mestih so umazane. Ljudje v veliki množini ku-pujejo pilule raznih vitaminov in "Das St-hwarze Korps" pravi, da niti vojaki na Finskem eelo zimo niso povžili toliko morali porabljati 3b divizij, ki'vitamina kot so samo prebi ^pomla- Vrhovni poveljnik osLškili armad v Libiji feklmar-Šal Erwin Rommel je bil odpoklican in bo najTorže dobil kako poveljstvo na ruski fronti. <;i Neko drugo poročilo, ki prihaja z nemške fronte, tu-naznanja, da je feldmaršal Albert Kasselrmg, ki je vodil zračne napade na Malto s Sicilije, odpotoval iz Italije in da so bili nemški aeroplani iiz Sredozemlja poslani na drugo fronto. Sudetski Nemci se upirajo V Sudetski, nemškem delu Češke, je pričelo vreti in ljudstvo se upira nacijski vladi. Celo vojaki se upirajo. Jeza med sudetakimi Nemci so bile namenjene za dno ofenzivo. .Mnogo večje izguibe pa so i-meli Nemci vsled hudega mraza, koit pa v dejanjvskih bojih. Višje proti severu pa Nemci še vedno skušajo rešiti svojo obkoljeno armado pri Staraji Rusi, jugovzhodno» ckI Ilmeaakcga jezera. Na teiu kraju so ruski aeroplani ose&tnike, da jwiiuUajo pred svojo hišo in spravljajo smeti v posode za smeti. "Hamburger Fremdenblatt" po vda rja, da si je mesto za velike stroške nafta vilo peska za gašenje j»ožarov, ki ga je bilo treba z morskega obrežja pripeljati 10 milj daleč. Zafto opozarja prebivalstvo, da peska ne rabi za kaj dragega kot pa samo za gašenje. Zlasti opozarja hišne gospodinje, da naj peska ne rabijo pri pomivanju posode. Iz Jugoslavije Pod naslovom "BORBE V JUGOSLAVIJI" poroča Urad Jugoslav Information Center sledeče vesti, ki so iz raznih virov. "Hrvatski Narod": — "Pri napadu upornikov na vojsko! pri izviru Bosne sta padla policijski uradnik Pavao /)ejano-vič in orožnik Perodolič. V bor-ibah s čet ni ki sta pri Hrvatski! Mitrovici padla vstaša Fran jo llenel in Mate Matijevic." • 1NB: "Pred sodiščem na' Reki se je začel proces proti 140 'komunistom,' ki so pripravljali državni udar." • Zagrtib, L>NB: "Pavelič je v Zagrebu obiskal taborišča fašističnega vojaštva in orožni-štva, ki mu je pripravilo sprejem. Pavelič jih je i>ozdravil in jim želel, naj se počutijo v Za- #r«\ ^rotl tonm protestirala, se ^ *Rk>harda H t. vlada v AVashmgtonu za ta ' .. T. * - u« -i - _• manna zaradi umora Lindner- protest ne bo zmenila. Državni . . , , , __ , u . »» -r . . i ghovega sma rešil električnega dep«.»ment prop««. Lav. o.. ■ - v«j.kom vlaV':!la St°' h _ 'Si*1 j ter nahaja v Port Dix, N. J. "Magj ar Neinzet" poroča, da so šefa beograjske proti-ko-muni&tične sekeije dižave policije Kosmajca in detektiva, ki ga je spremljal, ubili v neki glavni beograjski ulici. Napad' so izvršili levičarsko orijenti-rani četniki. Ker napadalcev niso ujeli so oblasi ustrelile za maščevanje 75 komunistov. 4' Beograu.-ka Obnova'' poroča, da so v okolici Niša četni-ške čete doživelo poraz. List pravi, da je «bilo med Nižem in Vlasotinci ubitih več sto četni-kov." Havas poroča iz Sofije: "Na železniški j>ostaji v 8koplju se je zgodila nesreča. Ena oseba je bila ubita, tri pa so bile smrtno poškodovane. Za načelnika policije v Sarajevu je 'bil imenovan Dragutin Mar kovic. V začetku meseca aprila so rumunski častnika rji obiskali Zagreb. STAR STOLP ZADRŽUJE NEMCE NA KRIMU Blizu iSebasrtopola se dviga visoko proti modrenm nebu kamnit stolp, ki je (bil sezidan že pred več stoletji. Vrh stolpa pa vihra -sovjetska zastava. Stolp se nahaja ravno nasproti nemškim utrdbam, ki se na nekaterih krajih nahajajo komaj uekaj ^o jardov od ru škili utrdb. Nemci so proti stolpu vrgli že okoli 4000 min in tudi najmanj 1500 topovskih krogel ga je že zadek), toda stolp še vedno stoji. Ruski vojaki, ki se nahajajo stolpu i>ogosto napadajo POZIV NA MAJNERJE Richard Maize, rudarski tajnik v državi Pennsylvaniji, pravi, da nepotrebna odsotnost majnerjev od dela povzroča manjšo produkcijo ter majner-je poživlja, da naj skribe, da bodo rudniki obratovali do skrajne meje. Lastniki rudnikov trdega in mehkega premoga pravijo, da včasih kak teden tudi do 20 odstotkov majnerjev ne pride na delo, povprečno pa ti odstotkov na dan. Maize je rekel, da je vseift lastnikov rndn&ov poslal vpra šalno polo, na ka«teri bodo navedli, koliko rudarjev izostane od dela ter njih imena in naslov. • Nemce. Življenje v stolpu pa vedno enolično poteka. in lahko tudi prelomi diplomatske odnošaje % Združenmi državami. Toda Laval je že izjavil, da nikakor ne mara z Ameriko prelomiti diplomat-t&ih odnašajev. IZdrožene države želijo, da so francoske tbojne ladje na Martinique demilitizirane, kot &D bojne ladje v Aleksandriji v E^irltu. Med temi ladjami i brezposelnost so matična ladja za aeroplane plače. Njegova teža pa je previsoka za vojaka. Izgubil je že ,*J6 funtov in sedaj tehta 200 funtov, toda bo moral še bolj shujšati, da bo mogel obleči vojaško uniformo. • Hoffman želi biti major, ki je plačan $5000 na leto. Sedaj pa kot načelnik komisije za dobiva $12,000 Zopet bombardiranje v Parizu Poročila iz Pariza naznanjajo, da sta bili včeraj v Parizu zopet bondbardirani dve restavracij"!, ki jih obiskujejo Nemci. Kot pravi neko poročilo, je bilo pri Jborafoardiranjn ubitih več nemških častnikov in nemške vojaške oblasti bodo zopet streljale talce. Med Vicheyjem in Parizom so v teku politični manevri, ker je Laval nemškim oblastim sporočil, da zaradi velikih tež-koč ni mogoče spraviti Franci- je k popolnemu ■sodelovanju z Nemčijo. Včeraj je Laval imel sestanek v Moulinsu, na meji med zasedeno in nezasedeno Francijo, s Hitlerjevim poslanikom v Parizu Otonom Albetzom. V Parizu se že nekaj dni nahaja nemški zračni feldmaršal Willielm Goering in je imel že več razgovorov z Jaquesom Doriotom, ki še mnogo bolj deluje za sodelovanje z Nemčijo kot pa Laval. Tuji politični opazovalci pravijo, da je -bilo Lavalu iz Berlina sporočeno, da ga bo berlinska vlada sodila ]>o nje-( go vili deiiii, Ako Laval ne bo mogel izvesti svojega načrta,-bo mogoče poklican na čelOj francoske vlade Doriot s sede-' ž^m v Parizu. Novi rabelj v Parizu V srečnejših časih je bila v Parizu pomlad doba lepote in veselja. Letos pa se je pomlad pričela v znamenju rablja. V Pariz je namreč Hitler poslal svojega proslulega in naj-krutejšega raiblja Melnharda Heydricha, ki ima na vesti na tisoče čeških žrtev. Nemci ga zaradi njegove krutosti in nevstrašenosti sami imenujejo "der Henker", to je rabelj. V Franciji, zlasti v Pariizu so se zadnje čase dogajala nasilja, ki so (bila doslej jako redka. In prelite je bilo mnogo krvi in največ nedolžne. Toda za Hitlerja te krvi še ni bilo dovolj in je izato v Pariz poslal svojega rablja. IVtega dne, ko je dospel v Pariz, je bilo -vstreljenih 50 Francozov. Še več Francozov pa mora laa Naroda" ■ateertptloa aad Wllaifc. Yearly $•.—. AdTertl—rnrnt ea Afreet Ba Ml M teb d lato valja Ust aa Iwartfcw ta Kanado f«.—: aa pol rt lata |1JH>. <=-> Sa Naw York aa calo lato ; aa pol Ea lantm—r m aala lato aa pol lata 98JO. lata U+^l lata PJi "Clu Naroda" latu •Ja reakl dan Intiill aobot, nedelj la pre en 1 lr or. HiLAl NAHODA," tli NKW TOKE, H. ■1141 Iz slovenskih naselbin JOŽE ZELENC SE JE ZOPET OGLASIL NEMCI MOBILIZIRAJO DELAVCE Nemci za svojo vojno industrijo potrebujejo na miljone delavcev, kakor potrebujejo na fronti miljone vojakov. Domačih delavcev ni, ker so vsi na fronti, zato pa «so l ili mobilizirani vsi delavci v zasedenih deželah in so tbili poslani na prisilno delo po tovarnah im po poljih. V desetih dneh so Nemci po zasedenih deželah izdali odredbe, po katerih je z oz i r oni na prisilno delo prizadetih okoli 300,000,000 dečkov in deklet, mož m žena od 14 do (v> in celo do 70 let. Neko poročilo, ki je prišlo v London, pravi, da nemška vlada pritiska na Lavala, da izda slične odretoe za Francijo. Poglavitni nemški namen je mobilizirati mišične vire srednjega stanu, vso moč višjega razreda in izobraaen-stva, ki do sedaj, kot pravijo naciji, niso opravljali "koristnega dela," bodisi, ker so iraeM sredstva za življenje, ali pa so si služili kruh drugače kot z rokami, ali pa so živeli od pokojnine. Pri Nemcih delo z glavo ne pomeni nič. To bo samo monopol za Nemčijo. Vsled tega hočejo Nemci zelo zmanjkati število profesorjev, učiteljev in raznih uradnikov. Vsi ti bodo morali opravljati dela z rokami v industriji in na poljih. 4'Kdor ne dela, naj tudi ne je," je nemško geslo. Toda delo pri Nemcih pomeni prisilno delo. Profesorji, učitelji in drugi, ki bodo opravljali dušena dela, Ibodo samo Nemci. Vse ra®umništjvo med podjarmi j enimi narodi bo iztrebi jeno. Prisilno delo bo v veljavi toliko časa, kot vojaška služba, to .je do demobilizaeije. Civilne oblasti ne bodo več imele pravice odločevati, kako delo bo kdo opravljal, temveč bo ^silno delo .pod vojaško oblastjo. Vsi ti delavci po tujih deželah Ibodo morali delati za Nemčijo in vse izdelano ali pridelano blago bo poslano v Nemčijo, Vojaške oblasti bodo imele pravico kakemu podjetniku prepovedati izdelovanje kakega izdelka, ki po mnenju vojaških oblasti, ni posebne važnosti, ter bodo morali izdelovati to, kar bo zahtevala vojaška oblast. Moški iizpod 65 let ne HkkIo smeli delati po pisarnah in uradih, temveč po tovarnah in na poljih. Celo matese z otroci nad 5 let (bodo morale delati zlasti na poljih. Plačo bo določala vlada, kakor se ji bo zdelo primerno. Po nekaterih industrijah pa bo tudi vpeljana plača od kosa, da bo vsled tekmovanja produkcija povečana. Po nekaterih deželah so Nemca že vpeljali to prisilno delo, najstrožje pa na Poljskem in na Rumunskem. Kdor v teh dveh deželah ne mara delati, sploh ne dobi jesti. Ta mesec je bilo eno leto, ko smo prejeli žalostno poročilo, da je umiri na Vrhniki Jakob Kunfc»tefj. oče moje žene. V jeseni pa smo prejeli pisanje^ da se je «mrtno ponesrečil njegov brat Ignac Kune tel j. znani gostilničar na Vrhniki. Peljal se je menda s kolesom iz Horjula, ter je v Ligojni na klancu zadel v vogal neke hiiše, ter drugi dan je umrl. IPoročali <*> nam v prvem, pismu tudi, da je bil njegov 28 letni nečak Gašpurjev Ciril pri Žireih od Netnicev ustreljen, ko je hotel čez mejo v Karninik, kjer je amel službo. Kasneje se je pa izkazalo, da je prišel srečno na svoje mesto. Na vprašanje smo zvedeli, da tudi škof Rožni an in 1 j ubijalski župan nista bila nič. v zaporu. da^i Be je o tem tu obzirno poročalo. Bila pa je re« velika Borovniška "brv razstreljena. da se je detonacija prav na Vrhniki sl3Šala. [Prav sedaj je minulo 3 leta, kov vseh treh jednot in drugih slovenski organizacij Dasi so se številne slovenske naselbine in posamezniki odsvali z lepimi vsotami prispevkov, rii radi vsakovrstnih neutemeljenih izgovorov splošnega in spontanega odaiva na katerega bi bili lahko.vs^Slovenci ponosni. Direktor publicitete Janko N. Rogelj se trudi s pihanjem ganljivih in v srce segajočih člankov, da omehča srca onih, kafotvm je kratek presledek od srca do — žepa, tako oddaljen. PokT'čite si v spomin njegov članek "Kri ni voda'* pa sem nverjen, da se ne boste mogli strinjati z nadaljnim odlašanjem. Trpeči in teptani Sloven** v domlovini vedo, da se zibira za njih prispevke ter da dobe pomoč. kadar bo to mogoče. Ne vedo pa, da gre zbiranje v tem-pn, kot se mi je zdelo včasih v otročjih letih ob počasni molitvi vseh treh delov rožnega ven-ea na vrčer vernih duš. Lju-dje ta nvmstran morja Čakajo JEB8Y KOPBTVfiEK b nJw Tfreiinkn Polka Nt plan tacah—Talfek ftt*. M 478 In MJ4CB8NlVNIVI8Sm TAMBDRICA — it v. M 571 Za t os. cenik in cene ploM m obrnite na: JOHN MARŠICH Inc. 463 West 4 2nd Street. New York Peter _ tW-Ji- odkar smo v tem malem naselju. v ^airin, kakor duše v vicah. z imenom Northfield, (okrog 800 prebivalcev) ob Skokie Boulevard TIS. Rt. 41, kakih 20 milj severno od Ohicaga, ali 20 milj južno od Wankegana. Gostiln v tem naselju ie dovolj, ■pet, ter je ene teh lastnik škofjeloški rojak Andv Hostnik, kateri si je lansko jesen ustanovil še eno v Wiseonsmu. prav ob tej cesti. 6 milj severno od mejne črte med Tillinoi-s in Wisftonfiin, ali 6 milj zapadno od Kenosha, "Wis, ter vod' isto osobno. Tudi gori je na razpolago poleg izbome pijače okusna hrana ter 32 različnih vrst sira od preprostega lim bungerja do razkošnega rock forda. Za utrujene turiste pa ima v parku sedem prostornih in ^nazn'h kabin. Ker pride vsak teden enkrat sem doli, pa še vedno štejemo v na$o naselbino tukaj, da lahko naštejemo več Slovencev. Poleg moje družine štejemo v to naselje "sT-andna** 84 letnega Andreja Hostnik n. ter njegova sinova Andy in Feliksa Hostnika ter se radi malega števila ne moremo Šteti za slovensko naselbino. Kljub temu oa vestno zasledujemo dogodke med Slovenci v Ai^on'ki in v z a sužnjem i domovini. iSedaj m imfim v mislih veliko akcijo JPO. slov. sekcija, za katero b1' bilo pričakovati po enenP letu vse drugaenenra irsneha. kot pa je bil dosežen, kljnb zavreti, da je vodstvo in da bi dt^čakali še živi pomoči in odret3enja. Ali bi nas ne bilo sram, ka bi nesrečnežem namesto kosov dobrega kruha, delili samo drobtine. odpadle od bo-frato obloženih nmizah o katerih se vedno pogostoma Čitfiino. Zy.arimanjem sem vedno zasledoval tudi članke in poročila Rev. Bernarda Aimlbrožiča o uspehu in prispevkih pomožne akcije slovenskih župnij, pri kateri se je mnogo posameznikov v zbirkah odzvalo z lepimi prispevki. Med darovalci o-pazim mnogokrat več znanih imen. Spomnim se torej akciji primernega gesla — 44 Kri ni voda.'* — "Daj brat, pomagaj sestra! (Ker nas v naselju Northfield ni dositi Slovencev, smo vseeno zložili malo vsoto, da se oddolžimo klicu za pomoč, nesrečnežem v domovini Hostnik st. $2.; And. Hostnik ml. $2.; Feliks Hostnik $2.; in družina Jože, Anna • in Jožek Zelene $5.; ter je bil poslan ček za $11.00 na Janka Roglja v "Cleveland. [Razveseljiva in pomemlbna je Orla v slovenskih listih objava, da se Slovenci organiziramo tudi politično za uspešno delo. Toda še predno se je ideja razvila v lep cvet. je ovenela še v popku od lahke slane iz Wash-inictona. Urednik Prosvete t. Molek je bil mnenja. daJbi potem ,ko je bilo od državnega primerno za političnio akcijo še nadalje delovati brez dovoljenja, dasi je bilo menda pisatelju Ada miču v Wash i ngt onu. izjavljeno, da bi nam Jugoslovanom ne oporekali pri takem delovanju. Edino javno in v ameriških tistih ni bila ta izjava podana in potrjena. — Jaz bi bil mnenja, da bi nam pri taiki politični akciji- prav nič ne oporekali. Saj se vendar borimo za iste ideale Združenih drŽav in vsemu svetu je znano, da ni tako trdnega odpora proti osi.šču. kot ravno v Jugoslaviji. Pogosto pišejo ameriški listi, da je prav odpor Jugoslavije zadržal Nemce 6 tednov od napada na Krasijo. Slika in o pits generala Mihajlovi-ča je bila med 10 najboljšimi generali sveta. I>a ga je jugoslovanska vlada imenovala za vojnega ministra, je povsem primerno. Tudi zunanje ministrstvo mu lahko poveri, saj je v Ameriki in v vsem zunanjem svetu bolj poznan, kot vsi drugi člani vlade. (Ker smo Slovenci številno I majhen narod, je sedaj edina (prilika, da se politično organiziramo in pokažemo, da še obstojamo ter bomo pravice za naš naroči javno zahtevali. Sedaj je torej čas. kasneje, ko bodo že drugi vadljali za plašč našega naroda, bo mogoče prepozno. . Splošno je znano, da delajo tudi. naši četniki in uporniki kfjuib težkim žrtvam Lahom in Nenicem dosti preglavic, tali ste, kako so njim porušili postajo Verd nad Vrhniko, zažgali 20 vagonov bencina in več vojakov pobili. V Ljubljani so jih aretirali 400 ter 12 takoj ustrelili. To je toliko, kot če hi v Beogradu aretirali 4 ti'soč. Odločen odpor pri ____ Vidnem tveganju življenja med m sicer: And.|Slovenci na Gorenjskem in Štajerskem pa je poleg sočutja tudi občudovanja vreden. inister Snoj in prof. Furlan se trudita na shodih in zborovanjih in na radio, da tukajšnjim Slovencem predvajata in razlagata o naši domovini ter tamdsnje razmere pred in po vipadu sovražnika v naše kraje, ter osvežujeta med nami narodno zavest. . Dostikrat pride v ospredje Vprašanje, pod kakršno obliko vlade naj hi 'bila Slovenija po priključitvi Primorskih in Koroških Slovencev. Proti draginji Ameriška vlada je zdaj dosti bolj previdna kot je* bila tekom zadnje vojoe. Kapitalist^ in tudi manjši trgovci so takrat izrabili zadrege ameriškega prebivalstva in /pognali cene do vrtoglavih višin. Proti njihovemu početju so bile oblasti brez moči. POZHRAV P. ZGAGI. iKer mi je naročnina na list Glas Naroda,** potekla, vam jo zapet ponovno posiljeni, ker brez tega lista bi ne mogel biti. V njem najdem vsakovrstne novice in razvedrila, posebno pa še zdaj. ko je roka Petra Zgage začela poslovati v njeam. Obžalujem, da je bil tako dolgo bolan. Dal Bog, da od sedaj naprej živi v zdravju in zadovoljstvu kot agilen delavec za naš list "Glas Naroda." Naj sprejme iskreni pozdrav in še ha nttnoga leta! Vik Zadnik. Rockdale, 111. Bn sam malenkosten primer naj navedem. Ob izbruhu prejšnje vojne so vsepovsod prodajali kartonček "'Mecca" cigaret po pet centov. Naenkrat1 so postali kartončki manjši. V vsakem je bilo le osem cigaret. Ce si jih hotel i-meti deset, si moral dati zanje sedeih centov. Nekega dne so se pa .spet pojavili po trgovinah kartončki z desetimi- cigaretami. Toda (bili niso več po pet, pač pa po deset centov. iSlilčno je bilo z drugimi stvarmi. C'e je moral trgovec tovarnarju zaboj mila kvoder dražje plačati,'je vsak ko* mila enostavno podražil. Zdaj je pa vlada drugače u-krenila. Cene ki so prevladovale pred dobrimi mesecem' dni, se pod nobenim pogojem vbo-doče ne smejo povišati. Kapitalisti niso slutili tega vladnega ukrepa in so najbrže nameravali polagoma dražiti svoje produkte. •Če bi kaj takega slutili, bi bila draginja že zdaj neznosna. ŽALOSTNO POROČILO. DRUG PAHNIK POTOPLJEN NA ST. LAWRENCE-U Mornariški minister Angus L. MacDonald je v kanadski poslan&ki zbornici naznanil, da je bil v pondeljek v reki sv. Lovrenca potopljen že drugi parnik in na istem kraju kot prvi parnik. Poslanci so bili zelo ogorčeni nad tem poročilom in poslanec T. L. Cburoh je zakical: — "Kje pa jedila vaša mornarica, ko se je vse to dogajalo na reki St. Lawrence?'* GEN. GIRATTD SE HOČE VRNITI Reuterjenvo poročilo z ozna-an vseh mater proslavila-mo dnnes. To jp praznik vseh žen, dan, ki bi ^n morale ma- zivi jen je, vredno in dostojno človeškega bitja . Neskončno hrepenenje je v materinem srcu neskončno gorje more prenesti in prenaša ga v trdni veri, da se iz trpljenja rodi sreča, da za nočjo zašije dan ;n da za krivičnim 'redom zavlada pravica. čakala je majka mladih Jugov i čev, da ji prineso novic z bojnega polja, novic o izidu Mrafaotne b'tke. ki so jo Srbi ibili « *Purki "za krst častni i slobodn zlatnu'% novic o usodi svojocv, moža in devetero sinov. Tfruga za drnpo ji priha goelovanom, postavljena stavba namenjena, da se veča in širi, ne diugim v škodo, ne na nji-%ovo breme, marveč v korist nam in vsemu dostojnemu človeštvu. A stavtba je bila pre* lepa. da bi ne vzbujala zavisti -iosedov. VedeK so, da z močjo uaše države ginja njihovo upanje, da bi nas mogli še dalje iz-korkš6čatr in si zavarovati lep-Se in hresskrbnejše življenje na naše »trojke, In pričela se je zarota vseh, ki so gojili črno zavist v srcu, in trpljenje našiti mater, za hip ublaženo, se je pričelo znova. Kaj vse je pre- dajo vesti, da so ji padli mož in stalo srce teh mater katerih si ^in za sinom. Trdno tie 9. maja mi bo ostal v spominu do smrti. Ko se'je Miarf poalovljala od nagega doma kot nevesta h poroki, so nas ginjenoeti obilic. Do imamo Mary vtrt radi, je vsem znano, kdor Jo pozna, kar Je pokazalo njeno Ženitovanje. ko so »osedi- In prijatelji priSM na naSe dVorlKS\ da vidijo Mary, ko vsak rad vidi nevesto* Ne smem pozabiti na*tb pridnih -kuharic za okusno večerjo, ki- ko Jo pripravile v dvorani drufitva Domovine na 14. cesti. In to so-. Mrs. Katarina Ujfiič, Mrs. Mlnka Fcdel. Mrs. Mary Valen-čif. Mrs Pepa Bariač, Mrs. Kartaritia Spertf- In Mm. Gabrič. Tako se tudi zabv&llm dekletom, ki so na mizo nosile, posebno pa Mary Usdlk ln tiruHni. tako tudi tistim, ki ste pomagali za tarro. da nI bilo'treba hiti nobenemu ne Sejen, ne lačen. Lepa hvala slovenskim fantom, ki so tako lepo igran, da so plesali mladi in stari, to so trije bratje po imenu MegTCF, podoma-če Jim rečejo Knvačovi. Stariši so lahko ponosni na svoje sinove. Lepa hvala! ZabvaUm se tndi pevkam, ki ste lepo zapele, ko so Mary vaeli venee z glave, to je pesem: "Vener na glavi- se bliska ti s kitice, rožic tHraib slovensko dekle." Kaj je čntilo moje me je nuno vsaki materi. Pozdravljene vse matere in hvala vam vsem sknpaj. karkoli ste ml pomagali. Upam. da vam povrnemo, kadarkoli nas boste kaj potrebovali ali povabili, da ht kaj kmalu kaj plesaU. Mr. in Mrs. Mary Pavlovirh. V moderni vojni je domaea fronta ravno tako važna kot fltwjna fronta: Dane« je tndi ci-vilisrt vojak. Miarsikatero ameriško me&to more kar čez noc postati ibojišče. Vsled tega ima vsafe državljan ravno tako dolžnosti kot pravice. Tako ima pravico zahtevati, da vlada brani njegov dom, njegova dolžnost pa je s svojimi sosedi in svojo vlado braniti vse biše v njegovi ?ofeeaeini. Vlada skuša zajameiti varnost vsafci hiši, toda s tem je zvezanih mnogo težkoe. The Common Council of American Unity pa bo okušal za vsakega doeeci pravico do var^tiva, toda hoče tudi do»biti njegovo pomoč vladi. Zato, če živite v GREATER .VBW YOBKU, izpolnite naslednjo vprašatoo polo in jo pošljite na naslov: The CommoM CourutU tor American Unity, 224 — 4th Ave., New York, IT. Y Barberton, Ohio. Dne 12. maja, liK2. nov, pa bodo slovanski naredi-oziroma slovanski izseljenci še dalje orodje v rokah oportuni-Rtfcrnih politikarjev itd. Seveda imamo naloge paziti na morebitne peto-kol once, kajti ee jih ne borno razkrinkali sami, jih bo pa fe ploven^toara narodi čr-pamo si!o in moči iz srca slo-(^ venske matere, črpamo1 iz njega pomoč. da nam je sloveTBskn matt rodila take sinova ki so amožni najvišje žrtve. V. veličastnem sourOčju bi je jo danes snea slovenskih mater z amie* riskiani materami, med- kateri-m i- aavwem a te -ve, ameriške Slovenke, tako častjo mesto. V raležnosti in udanosti se klanjamo pred vami in vašimi žrf- Naš« skupne naloge. Zavedajoč se resnosti čarsa in potreb, je kongres v tem smislu določil naše skupne naloge. Po nrnojem mm en ju so te naloge zelo primerne in vsaka skupina z mirno vestjo stopi v akcijo brez najmanjšega oklevanja. Če pa ne pride do sloge in enotnega nastopanja v okvirju Veeslo-vansJkega kongresa, katerega vlada v Washingtofiu priznava *za merodajnega predstavnika 15. milijonov amerit^kili Slova- i<*l chrveštva. Poročevalec. skupne korieti nastopanja. od združenega no«t, da terkpimo čimveč obramb1 niti bondov. da preprečimo inflacijo in zagotovimo zmago nad hitlermnom. Kongres je Unriral vlado, da je za poraz osi^ča nnjno, da Angfija in Zdrnšene države takoj pripnejo i ofenfcivo na drogi fronti, da s tem ojačamo upanje in odpor podjarmi jeni h narodov, da s skupno močjo udarijo po Hitlerja, kije glavni sovražnik naše dežele In civilizacije. Zato je iproizvodnja orožja-tako važna za Ameriko, kot za Slovane v splošnem. 25dmžene države nanweč posedujejo vso potrebno ntašinerijo in delovno silo in prav lahko zalagamo naše za-"Vfznike s potrebnim orodjem na vseh frontah. . V okvirju Vseelovanskega kongresa ijnamo najboljšo priložnost za 'izražan je naših pravičnih čustev in solidarnosti z vsemi podjarmijenirtii narodi., podpirati slovanrika prizadevanja za neodvisnost in ustvaritev boljše bodočnosti. Ravno tako bomo združeni z jasnim programom veliko vplivali pri mirovnih pogajanjih, gledali da bodo na«e že?je ustrežene, da dohrmo nazaj zasužnjene KUHARSKA KNJIGA: (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane sumo J^^0® je trdo vezana in ima 821 strani^lii Becepti » napisani v angleškem jeziku; ponekod p» so J11 tndi v jeziku navada, ki mu js kaka jed postno v navadi j j, TA kn|iga je nekaj posebnega w one, ki se zanimajo z&J kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvefbati inf t Mpopfoltl ^^^^^S^T^Naročito pri kraje in ljudstvo, ki že nad 28 let trpi nečloveško postopanje pod tujim fašifetionim jarmom. Govorniki na .kongresu so 1 ^ -sar nisem jaz omenil v tem poročilu. W Frank Oblak. NAS 0ELE2 NA 0OMACI FBONTI 1- iS thw an air warSca for the hoase In which yon lti«f Ye« { > No ( > If nU, Is there one f«r the Mock on which yon UveT Yes < ) So ( ) 2. Do yoa know who your air waiS— Is? Yes ( ) No ( ) 3. Does be speak your language? Yes < ) No ( ) 4. If he doe* not, can yan understand wtatf he says in EngVsb? Yes ( J No < ) 5. Have yon been told .where to go for shelter in eaae of aa air raid? Ye« ( ) ' No ( ) «. Doeo the building to which yoe Ure have eqaipment for figMIng Ore or ineeacBavy bonbsf Yes < ) No < ) Is there a stirrnp pump? Yeo ( ) No ( ) If not, is there a hose which can be quickly attached to a water faneel? Yes ( ) No ( ) Arm tberesooe butketa of sandt Yes "< ) No ( ) Is there m long handled shovel? Yes ( ) No ( ) Is there a first-aid kit? Yer ( ) No < ) ^IzŠ^**'1 za do1 ENJIGARNISLOVENICPUBLISHINGGO. 216 Wezt 18th fitreet ; New York, N. Y. Kupujte United States Savings Bonds in Stamps! ■——in niuuu—wma TO ^E Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — U2HTUX STATX8 oziroma OAHADIAN POSTAL M0K1Y OEDEE, ako je vam le prirotno _s_ K N JIG A , ... I katero boste Z VESELJEM CITAU ŽIVI Spisal IVAH MATIČlC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski kajifcraoett; kajti v nji jo v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodOv slovenskega naroda od davnih podetkov v starem aknmnatvn do donaJaJoga dne. Knjiga Je vemo srcato nafiega' Vvljeaja - ln trpijo^ nja. In kdor Jo prebere ho vedel o Slovencih ve« kot mo moro nuditi katerokoli nafi« zgodovinsko delo. lt rOOLAYIi — 418 8TBANI V PLATNU VEZANO s2. "G L A B NAROD A" k N«w Idi thursday, may 14, 1942 VSTANOVUEN IMS TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELKEBT GANGL K:idar je odpotoval oče z doma, je stopil sin gur na griček polfv,- domače h?$e, kodtr so rasle slive, ter gledal za odhaja-j.Kun toliko t"a«a, dokler st ni zavila cesta za bližnji goz.l ter izgubila v njega sencah. Njegova dnsa je hrepenele za njim. Ves svet. kolikor ga vidi Jožek tja do dalekega obzorja ki >v staplja s sinjimi gorami v meglenem ^pasu, bo oče pre- GOVOR MINISTRA GROLA NA LONDONSKEM RADIU. m (JIC.) — Prometni minister i v-Ne te dogodke, moramo nepre-Milan Grol je imel dne 6. maja utano imeti pred očmi peklen nem pasu, i* iio-iu. Rad bi Jožek gledal s svojimi očnntfepo, veliko zeml.io. 1 upajoč veselo in ponosno na *t.iani očetovi od griča do griča, od do mesta, od mesUa do vasi, od vode do lože - a (.»stati mora doma in hrepeneti za jajim, za očetom. 4 Ježek!'' ga je zdramil materin glas . " Alh!" se je vzravnal sin in odhitel k materi v h'bo. "Tako dolgčas mi je," je zatožila starka.. • Kaj bi vam bilo dofcg< a^. saj seni jaz doma," .je rekel sin. l>a, zdaj mi pa nič voč dolgčas, ko ^i ti pri meni. Jožek," je rekla mati z mehkim glasom. In nje roka ge je spela na njegovo ttune in mu gladila bujne, črne la«e. "Ah, mot Jožek, n»oj Jožek!" je vzklikala stara in precej pristavila s smehom: "Vidiš vdiš, kako s; mi zra^tel! Večji si že cd mene in močan in zdrav." "E. tak sem, no!'* je dejal sin in dobro mu je bilo. Dobro ram je bilo, ko se je čutil gospodarja. Saj mu je naročil oče pred edihodoni: ! "Pa -krlmio pazi, Jožek. da bo vse v redu in da mi ne zatrosi kdo ognja." In zdaj je pazil, da bo vse v redu. ko se vrne oče, in da nihče ne zatrosi ognja. Ko .se je pa oče vrnil, je bil vesel in zadovoljen; vesel, ker je napravil dobro kupčijo, zadovoljen. ker je natšel doma vse v redu, kakor je b.l naročil. Zavinščak je pregledal vse v hiši in zuna j liiše. Hodil je počasi od hiše do hleva, od hleva na vrt. A za njim sin. In oče je zadovoljno kknal z glavo. Sin pa >e je smejal, pa tudi mati je bila vesela: "Kajneda, dobro sva gospodarila?" "Bo že, l>o že!" Pa kadar je tako dejal stari Zavinščak, je to mnogo pomenilo. Potem je imel oče ntoogo pripovedovanja. iMati in sim sta silila vanj: \ "Kot si hodil, kaj si prodal, kaj kupil, kaj videl, kaj doživel?" In stari pripovedoval zvesto in natančno ne toliko zaradi žene, temveč v prvi vrsti zavoljo sitna. . "Dobro mu bo služila " si je mislil, "če zve, kako žive ;in delajo po svetu." In vedno bolj je mikalo Jožka -z očetom. vedno nadležne je mu je prihajal, da se ga. naposled ni mogel več ubraniti. Fant z osemnajstimi leti in še povrhu tak, kakršen je bil njegov Jožek — ta pač ni več samo zato., da bi varoval doma zapeček. Saj bo kmalu dob'1 i rs t k naboru, in če je dozorel za cesarja, je spodoben tudi, da prisede k očetu in se popelje z njim po kupčiji. I>a je bil toliko časa doma, mlu ne bo v škodo. Tu m' mu je lazvil razum, in iz očetovega pripovedovanja že ve po priliki, kako je tam izven Zavinkovcev. . Nekoč po obedu je — kakor navadno — prvi vstal izza mize Jožtk ter hotel oditi iz sobe jpo poslu. Ko je že stal pri vratih in prijel za kljuko, izprogovori oče: "Stoj, Jožek!" "S.n se obrne k mizi in vpraša: "Kaj bo, oče?" { "Stopi semkaj k meni!" veli oče in se dvigne s stola. Jožek pride prav pred njega in ga vpraša še enkrat: "Kaj bo. oče?" 144Le stoj," pravi ta, "vse zve*, vse zveš!" Stari se smeje, položi obe roki na Joškova ramena in ga zasuče zdaj tako- da je b i = hibtoon obrnjeV k njemu, zdaj tako, da mu je gledal iz oči v oči. ■"Kaj pa me tako sučete, oče?" vpraša sin. Tudi matpri se je zdelo čudno. Tudi orna vstane izza mize, se nasloni ob vogel in vpraša moža: "No reči. kaj nVslis!" : /rak o," reče naposled stari in pot repi je sina po rami-"jutri v mraku bova naložila nekaj svinj — tiste, ki so najbolj rejene, pa j h prepeljeva v Klranj." V sinu se je nekaj kar potreslo od veselja. z "Tn jaz grtin z v aim i V* vpraša. "Da, ti greš z menoj." odgovori oče mimo iin važmo. Joško ni vedel, kaj bi 4-oril od veselja. Nekaj časa je -tunel v očeta, potem je upognil kolena in trikrat z dlanmi udar i po njih pa zraven zaukal: "Juhu, juhu. juhu!" Potem si je uvel roke in se zavrtel na peti: "Ah, jutri pa pojdem z očetom v Kranj!" "Urez teden dni 1k> tam semenj, in dobro se da tržiti v Kranju s svinjami. Sicer sem pa že davno obljubil prijatelju Valentinu Ribiču, mesarju in gostilničarju, da mtu v kratkem pripelji m nekaj doibiega biaga In zdaj je ča«, da izpolnim obl.iuibo, sicer si bo mfelil prijatelj Valentin Ribič, da je stari Zavinščak pojedel svojo besedo. A to bi mi ne bilo všeč." "No. no, no," je kimala stara. "Torej, da dokončamo to reč." je nadaljeval oče, "jutri opolnoči odrineva z doma. na londonskem radiu govor, v katerem je med drugim dejal: *4Natš narod se ni zastonj uprl podpisovanju trojnega pa-ktaj Dames je bolj jasno razvidno, s kom bi Jugoslavija s tem paktom povezala svojo usodo. Nikdar ni mogel biti prijatelj našega naroda, kdor je uničil Beograd in kdor uničuje ?naš n a rod. Dogodke v Hrvatski je mogla povzročiti samo zločinska drhal italijanskih in n<"Brzojav iz Bema poroča-da je hrvat**ka uporniška vojska, kJi jo poročilo omenja z imenom "zeleni kader" prisilila marijonetskega poglavn:-ka Paveliča, "znamenitega" italijausko-nem£koga agenta in ilbijalca. da je zaprosil Nemce za povečaaije okupacijsko vojake v Iirvatski. Hrvatski tipom iki se bojujejo blizu samega Zacreba in pri Petrovi gori. V njihove vrste stopajo ubežnici iz Paveličeve vojske, ki je 'bila organizirana za borbo proti Silvom in Jucoslovanoin na sploih in proti Rusiji, Velik del Paveličeve v« iske se ni zbral v Hrvatski, temveč v TtaFji. pod poveljni^tvf.m italijanskih častnikov in v italijanskih vojaških taboriščih. Ante Pavelič razpolaga v Hrvatski z najnižjo s«vlrgo, ki so jo privabili z obljubljanjem visokih plač- z dovoljevanjem plenjanja in sprejemanja podkupnin. Imenujejo se vstasi. Ta sodrga se gnjus* hrvatskemu narodu, kot se gnjasi srh- ^jiiiiiiiiinHiiiitiiiiifitiiiiiiiiniiiiiH" Note P i A"N O - HARMONIKO a 1 i KLAVIR skemu narodu sodrga. ki jo zcri'njajo Nemci oikroa: izdajalskega srenerala NediČa v Srbiji. "Novoje Rnskoje Slovo" je vedno poudarjalo dobre -*1edic* polit ičirh nasprotij. Vsm ta r!ofin*ka in neresna propaganda «e je sama preklicala. Hrvatski narota-ško "vojsko" s silo priganjati vanjo širše narodne sloje in jih poditi v boj proti Mihajlo-viču in Rusom (Rec5ultat je KI tak, kakršen se je pričakoval: Hrvati so se-sfcavrili svojo la^tno upomL^ko NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben .., in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJEr-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor Je i*br»l Izmed cti tiso« slik samo najboljše barvane slike— ta zbirka je tako popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — svet. Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob Izbruhu vojne), Antle&ko otočje, Francija, Nemčija. Italija, Švlea, Holaodska, Belgija. Švedska. Norveška. Danska, Unija sovjetskih soeja-listitnih republik. Bolgarska, Romunska, Jugoslavija. Grška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija. Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija, Burma, Kitajska, Ja-(ranska, Parlfik Jnina Amerika (severni del). Južna Amerika (juinl del), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene države, Mehika, O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki mm sebe popravlja, ima namen •-efciti marsikatera nasprotujoča al vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo raz- seino^t zemlje, prvine sonfiie^a sestava, pokrajine in dnbočino mt^miv in J?ier. dolgost noj-rialjSilt rek In prekoimv. površino poglavitnih otokov In ris«»ko*t sretovnih pira. Tu so odgovori na mnnjra mci: samo lila 1934. d'banja. Hrvatska je ;:r-leno j Mačeka, neustrašenega hrvat-kadrovska. v karpatskč gore|sk«ga roditelja, ki ga sedaj so se umaknili kavpat^k: Russi- mučijo Xen**i. Zdi se, da je a Boigani beže k jreneralu Mi- prišla balkanska spomlad, v hajloviču ali v , planine. njo demokracije se lahko najo . . . uraeu- SMRTNA KOSA Une 2. maja je v E. Helena, ■ r . V Beogradu imajo Nemci štiri svoje lastne znamenju vstaje južrfh Slova- vmte policije, ki d™«o dm* Moj)t ,a ^ Strnjnar. v tako meeeio polena pod noge, ^,aroeti 4a le( in doma is,. No- SLOVENSKI FANTJE VSE BOM PKODA1.a slovenian dance vanda p< >lka PO JEZEUU ROLO ohio valjsey sylvia polka tam na vktni ciliedl maribor waltz spa vaj mi1.ka moja orphan waltz dekle na vrtu oj, marlcka. peoijaj 21dana marela (polka) .veseli bratci (marorkal Glej, da ibo v«e pripravljeno; voe|BARf.1CA nov KAJ MUČI HITLERJA. TTrpor v Hrvatski ;n;8 %ilen pomen tudi" za bolgarsko narod-no sribanje. Boris in Nemci so Vodili propagamdo sklicmjolo «e ti a srbsko-hrvatska nasprotja in poudarjajoč, da "med .Tosro-"lovani sploh ni soglasja." Sedaj je prišel smrtni udarec za to propasrando. Jugoslovani so se adruSli v borbi proti Nemcem. Italijanom in Madžarom divHje. ki jib Hitler in odprli vrata bolgarskim ro- ta,ko krvavo potrebuje nekje doliubom, da se tudi oni pri- drugje. J>okler ie MSbajlovic da so iz nemfcke uprave napra-t . „ -v • , , ... j , . .'/voga meMa. Zapušča moza »n vile ts«ko godljo, da bi o nicj' , . tt ^ T J ' , i J dva sinova. — I>ne 1. maja je vsak Hitlerjev malikovalec de- (JIC.) — Naciji so sporočili,da je mogoča samo v de-' istotaics umi i, zadet od srčne da so njeltgeoi. M!ihajloviča, vodi'telja nepremaigljivrh jugoslo-vanukife borcev za svobodo. ITo je bila za Hitlerja sijajna novica. Že leto dni zapleta hajlcvič s svojimi junaki v boj , , . . ; . . , M , ikapi Lovro Jeraj. Star je bil kadentmb m birokratih de-i^^ 60 k t {n (loina iz Blatno »n ti. Zase in za svinje "tw>m. »krbel sam." "Dobro oče! Vse b(» v redu!" * Jožek je odhitel v hlev, Vizel je ačet in strgalo ter začel »nai.ti konja, ki sta n^lela krmo. Vbdngetavale so lepima v rančema žile v bokih Ln na vra>tih, ko jib je čistila vesela Joškova ioka. Pristopil je hlapec in dejal: > "Čakaj, bom jaz, to je moje delo!" "Ne." ga je zavrnil mladi Zavknlščak, "danes ju bom sam. zakaj jutri greva z očetom v Kranj." Hlapec je odprl na široko usta im se začudil: "O — ho!" (Nadaljevanje.) M LAHI KAPETANE ko pt1cica ta MALA zvedel sem nekaj pojdi z menoj dol s planine firemo na Štajersko StajeriS HAPPY POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad 3 za $f. družijo južnemu iSlovanstvu in Slovanom sploih. Vstaja na Hrvatskem ima (tudi važen vojaški pomen, kaj-7. njo so ogrožene zveze Nemce ^ s Slabijo in desno krilo za-sedne nacijske vojske, ki ise borf proti srefli. Afihailoviču. Razen -te^a Hrvati, namesto da bi pomagali Nemcem na ruskem bojičPm. vežejo nemške d/!-Viwije v Hrvatski. 'Nedk-omno so hrtvatsko vstajo. ki je prišla nepričakovano MOJA DEKLE JE SE MLADA ^ Pa 85c komad: Naročita prt KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO 8HI Went 18tfa St New Yorl iiuiiuiiiiiiiniitiiiifiKiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii svoboden položaj Nemcev na Balkanu ne bo siguren. . (Res, vest ki >o jo Nemci objavili, je bila od sile. Potem pa pride draga vest: hops, pardon, ujetnik nil bil gen. Mihaj-lovič. ITje-li smo nekega TXan-kiča, ali kako že. Ne vemo natančno ker — nam' je takoj pobegnil. . Nacijskemu režimra se hudo mudi. (Ne vemo, če je pri tem imel Hitler svoje pr^te vmes, a plišinio ga, kako kriči: "Kako mok racijah. Naciji so zaprli vse sorodnike generala Miihajloviča, do (katerih so le mogli priti in Tod-fbime štiride^ih njegov\'lh častnikov. In kaj so imeli od teiga: sabotaža