•o
:<n ■o
-O
im
¡«n in
-r--¡t--

90,6 95,1 95,9 100,3
Športni spektakel v znamenju dobrodelnosti
Kros v Velenju: lahkih nog naokrog - a ne naši
Št. 97/Leto 66/Celje, 13. december 2011/Cena 1,10 EUR
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Slovo lisic, »pajek« ostaja
Parkiranje je v večini mest trd oreh, saj je pločevine na štirih kolesih vse več. V Celju se 1. januarja obetajo spremembe, med katerimi velja omeniti slovo zloglasnih lisic, medtem ko »pajek« ostaja. Zaenkrat se tudi ne bodo spremenile cene parkiranja.
Zaželite
lepe božične praznike in srečno v Novem tedniku in na Radiu Celje.
Pokličite marketing: 03-42-25-100
Starejši po
pripomočke, mlajši po kondome
SPODBUDNE ZGODBE
Noetova barka pod Pohorjem
celje - Metla čaka neznanega lastnika
PROSTOVOLJSTVO
Testenine zaželene, nasmeh še bolj
Modra cona se širi
Te dni nastaja v samem mestnem središču, neposredno pred poslovno stavbo, v kateri ima prostore naša medijska hiša, novo parkirišče modre cone. Na njem bo prostora za 25 do 30 vozil, ob njem pa bo najkasneje do konca leta nameščen tudi nov parkomat.
V ponedeljek so na dvorišču zabrneli gradbeni stroji, saj ureditev parkirišča zahteva najprej temeljito sanacijo obstoječega stanja. »Prostor je v enem delu brez asfalta, močno poškodovane pa so površine na dovozni cesti do parkirnega prostora Mohorjeve družbe.« je ureditvena dela napovedal Robert Hostnik in že v petek so v družbi ZPO Celje poskrbeli za obvestila, da se bo v ponedeljek na parkirišču delalo. »Najprej je treba površine sanirati, nato zarisati parkirna mesta in začetek modre cone na tem območju je predviden še letos,« pravi Roman Kramer iz MOC in dodaja, da dvorišče pred Prešernovo 19 ne bo edino, na katerega se širi modra cona. »Prav zdaj analiziramo še nekaj podobnih dvorišč in koncesi-onarju smo že naložili, da pripravi predloge, kako tudi ta vključiti v modro cono.«
I
PRAVLJIČNA DEŽELA NA GLAVNEM TRGU
vsak dan od 16. do 31. 12. 2011
in v CELJSKEM MLADINSKEM CENTRU
vsak dan od 19. do 23. 12. 2011
BOŽIČNA DOŽIVETJA V ZELEN'DOLU, ŠMARTINSKO JEZERO PRI CELJU (pri jezu) od 22. do 30. 12. 2011
GLAVNI TRG
Petek, 16. december, ob 20.00 KONCERT NA PROSTEM MI2 vstop prost.
CELJSKI MLADINSKI CENTER - dvorana Petek, 16. december, ob 21.30 ZELENO SONČNO CELJE- PO KONCERTU Mi2^ DJ BORKA & DJ BAKTO (Code.EP).
pravljične
CELJE 2011
Parkirišče pred poslovno stavbo, v kateri je naše uredništvo, bo do konca leta postalo del modre cone.
Slovo lisic, »pajek« ostaja
Poenotenje javnih parkirišč ne prinaša novih cen parkiranja - V Vrunčevi ulici tudi parkirišče za avtobuse
CELJE - 1. januarja bo začel veljati nov Odlok o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Mestni občini Celje. Prinaša kar nekaj sprememb, da se bodo njegova določila tudi dejansko obnesla v resničnem življenju, pa čaka sodelavce oddelka za okolje in prostor ter komunalo in tudi službe občinskega redarstva do konca decembra še kar precej nalog. Zaenkrat se prvi še intenzivno ukvarjajo s pripravo navodil, kako zapisano na papir udejanjiti v resničnem življenju, drugi pa se bodo kadrovsko okrepili s tremi dodatnimi redarji.
Pogled na parkirišče za Spodnjim gradom, ki sodi med parkirišča II. cona. Cene za 2-urno parkiranje ostajajo 1 evro, za do 4 ure 2 evra, za ves dan pa 2,5 evra. Za mesečno dovolilnico na tem parkirišču bo tudi prihodnje leto treba odšteti 40 evrov - najcenejše mesečne dovolilnice za parkiranje pa ponujajo za parkirišči Teharska cesta ter Mestni park, kjer stanejo 25 evrov.
Čeprav je sprva kazalo, da je novo besedilo odloka potrebno zgolj zaradi uskladitve s spremenjeno področno zakonodajo, pa prinaša tudi vsebinske spremembe. Aprila letos so začeli veljati štirje novi zakoni s področja prometa - o cestah, pravilih cestnega prometa, voznikih in motornih vozilih - lokalne skupnosti pa so v enem letu
dolžne uskladiti svoje lokalne predpise z njimi.
Novosti zlasti za mirujoč promet
Nov odlok podrobneje ureja prometno ureditev v starem mestnem jedru, ureditev in nadzor mirujočega prometa ter odstranjevanje nepravilno parkiranih in zapuščenih vozil. Vključuje
tudi cenik parkiranja, vendar ne prinaša novih cen. Sprememba je le v delu, ki določa območja plačljivih parkirišč. Tako se ukinja modra cona II. in ta parkirišča postajajo parkirišča II. cona; sprememb v ceni ne bo, saj je že zdaj cena za parkiranje na teh dveh vrstah parkirišč v Celju enaka.
Celje januarja dobiva urejen prostor za parkiranje avtobusov. Zanje bodo parkirna mesta na parkirišču v Vrunčevi ulici, saj ima to najboljši dostop do vseh mestnih vpadnic. Prav tako se parkirišče Vrunčeva ulica dodaja tudi kot možnost za parkiranje stanovalcem starega mestnega jedra - uporabljali
Več info o prireditvah: TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, e-pošta: tic@celje.si, www.celeia.info
Talne označbe za invalidska parkirna mesta bodo v Celju na novo prebarvali spomladi. Še vedno pa seveda velja, da na njih lahko parkirajo le vozniki z invalidsko izkaznico. (arhiv NT)
Kljub obvestilom in postavljenih označbah, da se bo v ponedeljek na dvorišču pred NT-RC delalo, je delavce zjutraj pričakalo kar nekaj parkiranih vozil. »Pajek« je bil tokrat milosten, saj je vozila zgolj umaknil za nekaj metrov proč od delovišča. (Foto: US)
pa ga bodo lahko pod pogoji in po ceni, ki velja za stanovalce za letno parkiranje na Teharski cesti ali v Mestnem parku (50 evrov).
Konec lisičenja, »pajek« ostaja
Januarja bo spremenjen dosedanji način nadzora na plačljivih parkiriščih, in sicer tako, da bodo po novem odloku nadzor opravljali v občinskem redarstvu. In kršitelji si lahko oddahnejo - s 1. januarjem se iz Celja poslavljajo lisice.
nepravilno parkiranih vozil. Ta v Celju ostaja še naprej, z njim pa na parkirišče avto poligona na Ljubečno odvažajo avtomobile, ki jih vozniki puščajo na neoznačenih parkirnih mestih in tako, da ovirajo druge udeležence v prometu.
Koncesionar pripravljen, redarjev bo več
»Na tisto, kar je odvisno od nas, smo pripravljeni,« jedrnato pove vodja parkirišč v Celju Robert Hostnik.
Mestni svetniki so podprli tudi predolg Mestne četrti Center, da mora poslej mestna občina krajevne skupnosti in mestne četrti obveščati o predvidenih delih na javnih površinah v njihovem okolju. Na predlog svetnice Jane Govc Eržen (LDS) pa bo Celje dobilo posebej označena parkirišča, ki bodo namenjena staršem z majhnimi otroki. Ti imajo namreč na ozkih parkirnih mestih kar precej težav, da iz avtomobilov zložijo otroške vozičke. A novost, ki bo zanimala največ ljudi, ureja področje nadzora parkirnih površin, kjer se pobira parkirnina.
Lisičenje vozil bo januarja za Celje torej preteklost, mestni svetniki, ki so to odločitev po vrsti pozdravljali, pa so hkrati kar nekajkrat opozorili, da bo ukrep učinkovit le, če bo občina uspešna pri izterjavi glob. Voznike, ki bodo parkirali na označenih parkiriščih in za to ne bodo plačali, bodo kaznovali le s plačilnim nalogom. A obvestilo o prekršku, ki mu sledi plačilni nalog, je le prvi korak v uvajanju parkirnega reda. Drugi, veliko zahtevnejši pa je izterjava teh glob. Po podatkih službe občinskega redarstva je v roku plačanih približno dve tretjini izdanih plačilnih nalogov, tretjina pa je takšnih, ki jih predajo v davčno izterjavo.
Voznikom prijazen ukrep ukinitve lisičenja pa ne posega v delovno področje »pajka«, vozila, ki skrbi za odvoz
V družbi ZPO Celje, ki je z mestno občino julija letos podpisala 15-letno koncesijsko pogodbo za upravljanje z javnimi parkirišči, skrbi za red na teh parkirnih površinah in za odvoz nepravilno parkiranih vozil deset nadzornikov. »Le težke klešče oziroma lisice bomo pospravili,« pravi Hostnik in dodaja, da z občinskimi redarji že zdaj dobro sodelujejo, saj njihovi nadzorniki že po veljavnih predpisih ne smejo opravljati vsega nadzora oziroma izrekati vseh kazni. Takšna so denimo parkirišča za invalide, kjer je v Celju za voznike z invalidsko izkaznico parkiranje brezplačno - druge voznike, ki na njih puščajo svoja vozila, pa lahko kaznujejo le redarji. »Naši nadzorniki jih o tem pogosto obveščajo,« še pravi Hostnik.
V službi občinskega re-darstva, ki deluje v okviru Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje in občin Štore, Laško in Žalec, so prav zdaj v postopku zaposlovanja štirih dodatnih redarjev. »Prihodnje leto nas bo 16,« pravi vodja službe občinskega redarstva Matej Založnik in dodaja, da prav v teh dneh določajo rajone po mestu ter režim obhodov redarjev, ki bo odvisen od tega, kakšna je frekvenca vozil na določenem območju. »Tam, kjer se izmenja več vozil, bodo obhodi bolj pogosti.« Sicer pa so občinski redarji že zdaj prisotni v mestu, njihovo redno delo pa se bo s 1. januarjem razširilo še na nadzor in kaznovanje voznikov, ki na označenih parkiriščih ne bodo plačali parkirnine. »Sicer pa pomen redarjev ne bi smel biti v njihovi stalni prisotnosti na določenem območju,« še pravi Založnik, ki stavi bolj na karto presenečenja - da se vozniki toliko ozavestijo, da na redarje pomislijo vselej, ko bi jih zamikalo storiti prekršek. »Kajti nikoli ne veš, kdaj bo redar prišel mimo.«
Nekaj januarja, vse spomladi
»Odlok bo sicer začel veljati 1. januarja, a prav vseh novosti glede mirujočega prometa s tem dnem v Celju še ne bomo izpeljali,« pravi vodja oddelka za okolje in prostor ter komunalo Roman Kramer. Zagotovo se bodo poslovile lisice, še nekaj tednov pa bodo na »svoja« parkirišča morale počakati družine z majhnimi otroki. »Zima je namreč najbolj neprimeren čas za označevanje novih parkirišč,« pravi Kramer in dodaja, da si bodo zato vzeli čas in v miru pripravili predlog umestitve teh parkirišč v mesto. »Ne le v bližini parka in v samem starem mestnem jedru, smiselno se nam zdi, da bi takšna parkirišča označili tudi drugod. Na primer v bližini zdravstvenega doma in seveda vrtcev, kjer ni možnosti bočnega parkiranja,« še pravi. Ta parkirišča bodo seveda ostala plačljiva, le ob-
čutno širša bodo od obstoječih - tako da bodo starši brez težav lahko svoje malčke namestili v otroške vozičke.
Spomladi bodo v družbi ZPO Celje poskrbeli tudi za vnovično pleskanje talnih označb na invalidskih parkirnih mestih, ki so zdaj po-
»Požrešni« parkomati
Že od lanskega januarja se na sejah celjskega mestnega sveta vrstijo vprašanja, zakaj v Celju nimamo parkomatov, ki bi vračali drobiž. Sploh zdaj, ko to »zna« že vsak avtomat za kavo.
Parkomati oziroma avtomatske blagajne, ki vračajo drobiž, sicer obstajajo, a kaj, ko so vsaj trikrat držaji od teh, kakršni so zdaj postavljeni po Celju. Če je osnovna cena za »navadnega« okrog 5 tisoč evrov, bi bilo za avtomatske blagajne (odvisno od tega, koliko funkcij bi opravljala) z nadgradnjo vred treba odšteti tudi 20 tisočakov. Ob tem pa bi morale biti postavljene tako, da bi imele fiksen odjem električne energije. »Glede na to, da imamo zdaj v Celju 39 parkomatov, bi bil to velik strošek,« pravi vodja parkirišč v Celju Robert Hostnik in dodaja, da je glede na to, da bi morale imeti avtomatske blagajne tudi precejšnjo količino menjalnega denarja v različnih apoenih, vprašljivo še to, ali bi jih katera zavarovalnica sploh hotela zavarovati.
Morda še najcenejši način, s katerim bodo skušali ukrotiti požrešneže, bo tako prehod na plačevanje parkiranja z mobilnimi telefoni. »Kot prvi v Sloveniji smo preizkušali plačevanje parkirnine z Moneto, vendar se to ni obneslo.« Težave so namreč nastajale zaradi hrupa in motenj iz okolice, ki so pogosto prekinjali povezavo. »S pošiljanjem SMS-sporočil teh težav ne bo, pa tudi drobiža ne bo treba imeti nikomur v žepu.«
V bran »požrešnežem« pa še podatek, da si centov pravzaprav ne »prisvojijo«, pač pa uporabnikom izstavijo listič s podaljšanim časom parkiranja. Ker je za do ene ure parkiranja v modri coni treba odšteti 90 centov, parkomat ob vstavljenem kovancu za en evro tako izstavi parkirni listič za 66 minut parkiranja ....
nekod zelo slabo vidne. Prav tako pa bo takrat tudi jasno, ali bo Celje dobilo še eno vrsto »novih« parkirnih mest.
Torej parkirišča v neposredni bližini lekarn.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Erotični sejem
Mož, pes in pajek	Avtor: Dalibor Bori Zupančič
» Takoj ga naženite proč, prasca nespodobnega! Zaluštalo se mu je prižgati čik!?! In to na javnem mestu!?!
Elektro Celje je Zvezi Sonček in trem slovenskim bolnišnicam, tudi celjski, namenilo donacijo v skupni višini 15 tisoč evrov.
Na računih samo nov logotip
Novo podjetje Elektro Celje Energija - Gre zgolj za spremembo v organiziranosti
Podobno kot druga slovenska elektro podjetja so s 1. decembrom tudi v celjskem Elektru izčlenili dejavnost nakupa in prodaje električne energije, ki jo po novem prodaja hčerinsko podjetje Elektro Celje Energija. Podjetje bo ohranilo aktivnosti, ki so se prej izvajale v Elektru, medtem ko za odjemalce ne bo bistvenih sprememb.
»Največja začetna spremem- vljanja omrežja. »S tem se po-
ba bo nov logotip na računih za porabljeno električno energijo,« je povzel Boštjan Turi-nek, direktor novega podjetja, in pojasnil, da je novoustanovljeno podjetje prevzelo 46 zaposlenih.
Kot je povedal predsednik uprave Rade Kneževic, gre za posledico zahtev Evropske unije, da je treba ločiti trgovanje električne energije in upra-
dročje proste trgovine seli na področje električne energije, hčerinsko podjetje pa bo moralo poslovati neodvisno, kot samostojen subjekt, ki bo na trgu ustvarjal razliko v ceni.« Postopek se je začel lani, v ospredju pa je bila dilema, ali se hčerinsko podjetje oddeli ali izčleni. Kot je poudaril Kneževič, se je v polemiko vključil tudi sindikat, rezul-
tat pogajanj pa je oblika, ki je vodilo za vsa distribucijska podjetja.
V	pričakovanju stoletnice
V	Elektru Celje se tudi sicer lahko pohvalijo z različnimi novostmi. Tako so kot prvi v Sloveniji uvedli produkt, namenjen odjemalcem. Imajo toplotne črpalke; so prvo elektro distribucijsko podjetje v Sloveniji, ki izvaja lojalnostni program ... Verjetno tudi zaradi tega kljub svobodnemu trgu celjskega Elektra ni zapustilo veliko odjemalcev. Cen električne energije, kot je
Po seznamu, ki ga je pripravila državna Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami, je med strateške naložbe države s Celjskega uvrščeno samo Elektro Celje. Država je v družbi malo več kot 80-od-stotni lastnik in namerava ta delež obdržati tudi v prihodnje. Predsednik uprave Elektra Celje Rade Kneževic: »Država je lahko dober lastnik, če tudi inštitucije v državni sferi sinergijsko povežejo svoj vpliv. Zdaj imamo na eni strani AUKN, ki regulira korporativni del, nova vlada pa bo morala okrepiti sektor oziroma direktorat za energetiko, da bo vsebinsko prisoten pri naših usmeritvah.«
zagotovil Turinek, po letošnji julijski podražitvi zaenkrat ne bodo dvigovali.
Elektro Celje bo leta 2013 praznovalo stoletnico. S 160 tisoč odjemalci je tretje distribucijsko podjetje, po poslovnih uspehih pa je bilo lani vodilno v Sloveniji. Kot kaže, bo tudi letos tako. »V Elektru Celje pričakujemo, da bomo letos ustvarili temeljni cilj, in sicer več kot 5 milijonov evrov dobička, ter seveda dosegli ustrezno kakovost dobave električne energije, kar se meri z evropskimi kazalniki,« je omenil Kneževic.
Lani je bil čisti poslovni izid več kot 7 milijonov evrov, delničarjem, večinoma državi, pa so razdelili več kot 2,5 milijona evrov dobička. Božičnice v podjetju nimajo, vendar je glede na dosežene rezultate, tudi na povečan obseg dela zaradi vgradnje digitalnih števcev, Kneževic zagotovil, da bo vsak zaposleni prejel nagrado. Ta bo znašala 1.100 evrov v bruto znesku. Uprava se je nagradi odrekla.
US, foto: SHERPA
Radeška papirnica -začasno - rešena
Ob vseh težavah, s katerimi se spopadajo v družbi Radeče papir, so v petek iz Radeč sporočili, da so v družbi iz Bank Indonesia iz Džakarte dobili povabilo za sodelovanje na državnem tenderju za izdelavo indonezijskega banknotnega papirja v vrednosti več milijonov evrov.
Še bolj odrešilna je bila dru- posojila. Gre za skupno 5,4 mi-
ga petkova novica, in sicer da so se NKBM, NLB in Abanka ter SID banka končno le dogovorile glede zavarovanja za
lijona evrov, ki jih družba nujno potrebuje za nadaljevanje proizvodnje. Vse tri banke, ki bodo zagotovile denar, se bodo
vpisale s hipoteko za zavarovanje kreditov na prvo mesto. Kot pa so zapisali v NKBM, to »za podjetje pomeni, da bo moralo razmisliti o svojih nadaljnjih postopkih, povezanih s prisilno poravnavo.«
Kot smo poročali, je uprava v ponedeljek na celjsko okrožno sodišče vložila predlog za
prisilno poravnavo, vendar ni predložila vseh potrebnih dokumentov, predvsem načrta finančnega prestrukturiranja ter poročila o finančnem položaju in poslovanju, zato je sodišče upravo pozvalo k dopolnitvi predloga.
V podjetju imajo še nekaj surovin, tako da bodo očitno sredi tedna lahko končali že dogovorjen posel z Indijo. Včeraj naj bi o položaju v družbi na izredni seji razpravljali svetniki v Občini Radeče.
US
Bonitetne agencije pritiskajo na Evropo
Na največjih evropskih in ameriških borzah so indeksi tudi v minulem tednu zaključili v pozitivnem območju.
Nov italijanski premier Mario Monti je z napovedanimi proračunskimi rezi poskrbel, da je donos italijanske desetletne obveznice padel najnižje v zadnjih treh tednih. Donosi španskih obveznic se znižujejo že nekaj dni zapored. Vlagatelji se so na trgih odzvali tudi z optimizmom zaradi srečanja Merkel - Sarkozy. Voditelja Nemčije in Francije sta se zavzela za večjo proračunsko disciplino držav evrskega območja. Avtomatične sankcije naj bi veljale za tiste članice območja evra, katerih javnofinančni primanjkljaj bi presegel tri odstotke BDP.
PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU R			RED 5.12. IN 9.12.2011
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR %spr.
CICG	Cinkarna Celje	85,00	20,00 0,00
CETG	Cetis	23,00	0,00 0,00
GRVG	Gorenje	4,45	42,00 ^ -5,32
PILR	Pivovarna Laško	11,51	11,00 0,00
JTKG	Juteks	15,00	6,00 0,00
ET0G	Etol	70,25	5,00 6,42
V minulem tednu je edino nekoliko pretresla novica bonitetne hiše Standard&Poor's, ki je 15 članicam območja evra, tudi Nemčiji in Franciji, zaradi poglabljanja krize v območju skupne evropske valute zagrozila z znižanjem bonitetne ocene. Med državami se je znašla tudi Slovenija, ki bi ji agencija v primeru neuspeha vrha EU v Bruslju oceno lahko znižala za do dve stopnji. Obstaja bojazen, da bi se zaradi finančne krize, ki jo povzročajo dolžniške težave, lahko poslabšali gospodarski obeti Slovenije in drugih držav, s tem pa tudi možnosti stabilizacije javnih financ. Kljub tej novici svetovni delniški trgi niso preveč izgubljali vrednosti.
Če bi Nemčija in Francija ter štiri preostale evropske države izgubile kreditno oceno AAA, bi to poglobilo evrsko krizo. S&P je zagrozila tudi z znižanjem ocene mehanizma EFSF, ki bo očitno prisiljen plačevati višje obresti, njegova sposobnost za reševanje prezadolženih držav pa bi se zmanjšala.
INDEKSI MED 5.12. IN 9.12.2011		
		
Indeks	Zadnji tečaj	%spr.
SBI20	590,51	■2,17
Nekaj pomembnih novic je prišlo iz makroekonomskih objav. Obseg industrijskih naročil se je v Nemčiji oktobra v primerjavi s septembrom povečal za 5,2 odstotka, kar predstavlja največjo rast po marcu 2010 in hkrati pomeni dobro osnovo za začetek zadnjega četrtletja. Analitiki so pričakovali od 0,5- do 0,8-odstotno rast, kajti v prejšnjih treh mesecih so se industrijska naročila zmanjševala. Tudi ZDA so izboljšale ključen makroekonomski podatek za stabilizacijo gospodarstva, in sicer brezposelnost. Ta je novembra padla na 8,6 odstotka, potem ko je bila oktobra devetodstotna.
ROMAN GOMBOC, ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d.
V skladu s trgi je tudi rast surovin stabilna. Izjemno visoka cena nafte ostaja nespremenjena. V sredo je tečaj dosegel 101,7 dolarja za sod, v zaključku trgovanja pa je padel tik pod 100 dolarjev. Tudi baker ima visoko ceno, in sicer 352 dolarjev za trgovano enoto.
Slovencem slovensko
V upravnem odboru republiškega sindikata kmetijske in živilske industrije, ki se je v četrtek sestal v Šempetru, so ugotavljali, da se je kar nekaj vprašanj, povezanih s kmetijstvom, v zadnjem letu začelo reševati.
Sicer so člani upravnega odbora še vedno opozarjali na precej posameznih težav, ki jih bo morala reševati nova vlada, vendar so nekatere akcije, predvsem promocija slovenskega kmetijstva in slovenskih izdelkov, že obrodile sadove. Veliko zaslug sindikalisti pripisujejo mini-
stru Dejanu Židanu, ki so ga
tudi povabili na sejo. »Zame je pomembno, da je ideja nove slovenske prehranske politike široko sprejeta med državljani in da Slovenci razumemo, da je proizvodnja hrane skoraj državotvorno vprašanje.«
Predsednik sindikata Srečko Čater je opozoril, da je v kmetijski politiki pomembno tudi vzdrževanje socialnega dialoga. Tako so šele maja končno obnovili neveljavno kolektivno pogodbo, pred dnevi so jo tudi podaljšali za prihodnje leto. »Končno zdaj
delavci z večjim zadovoljstvom opravljajo svoje delo, saj je v kmetijstvu zavel nov veter,« je prepričan Čater. Kot je bilo večkrat slišati, se rezultati nekaterih promocijskih akcij že kažejo, saj smo Slovenci dobili drugačen pogled na domačo proizvodnjo hrane. »Prej smo izdelke gledali izključno preko cen in zanemarjali kakovost ter posledice v verigi. Zdaj spoznavamo, da je treba slovenskemu narodu dati slovensko hrano,« je še poudaril celjski sindikalist.
US
Foto: TimE
Sindikalisti z ministrom Židanom v Šempetru
NOVI TEDNIK
SPODBUDNE ZGODBE
5
Noetova barka pod Pohorjem
Petacijevo družinsko podjetje trži pse, ponije, osle, koze, ribe, deževnike in še marsikaj drugega
SPODBUDNE ZGODBEflva
izbiramo takšne ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami In storitvami ter izdelki uspeli poskrbeti za preživetje družine in poslujejo dobro tudi v težjih gospodarskih razmerah.
ob torkih v Novem tedniku
Pišite nam; tednik(a>nt-rc,ii
Na Celjskem imamo veliko spodbudnih zgodb. Pišejo jih: Robičevi s Planine, Ludvik Lončar iz podjetja Biro bit, vrtnar Mirko Kraiovec iz Vojnika, proizvajalec mieka Marjan Turjlšek iz Lokrovca, Janez Uplaznik iz žahkega Mi krop i s a, Miza rstvo Kovač ii Mozirja-In katero podjetje, kateri podjetnik je za vas spodbudna zgodba?
Na naših kmetijah srečujemo običajno krave in prašiče, na Petacijevi kmetiji nad Vitanjem pa je mogoče najti drugačne živali. Pri njih so običajne živali sibirski haskiji, poniji, osli in koze, da o kalifornijskih deževnikih in kačah velikankah ne govorimo. Celo z ribami se ukvarjajo.
Ko izveste, da imajo Peta- psi ter s športnim ribolovom
cijevi družinsko Podjetje za trgovino z živalmi in naravnimi pridelki in usluge z živalmi, vam je vse bolj jasno. Vili Petaci, ki stalno živi na vitanjskem trgu, je imel namreč že v času Jugoslavije v Poljčanah eno prvih zasebnih trgovin z malimi živalmi pri nas, imenovano Oaza, ki je bila zanj odličen posel. Dve leti po osamosvojitvi Slovenije je kupil kmetijo na tisoč metrih nadmorske višine, na Javorju na Paškem Kozjaku, kjer so danes zbrane njegove zanimive živali. Zato se Petacijevo, letos dvajset let staro podjetje, imenuje Oaza pod Javorjem.
Najprej so bili konji
Začelo se je s Petacijevim konjeništvom, z organiziranim poletnim turističnim jezdenjem na Rogli, tam je nato svojo ponudbo pozimi dopolnil še z vožnjami z vlečnimi
pri vodnem zajetju Mašinža-ga. Med Petacijevimi konji je danes dvajset ponijev, ki jih zelo dobro poznajo tako obiskovalci Rogle kot tudi ribnika v Vrbju pri Žalcu. V sodelovanju z Unior Turizmom so poniji na poletni Rogli v veliko veselje družinam z otroki, tam je za ljudi iz betonskih džun-gel celo Petacijevo »kmečko dvorišče«, kjer lahko božajo različne živali, od ovc in rac do zajčkov. V Žalcu se je vi-tanjski podjetnik povezal z zavodom za turizem, zato je bilo mogoče v Vrbju letos že drugo leto, vse od marca do oktobra, prav tako jezditi na ponijih.
Brazilci na pasji vpregi
Na Rogli je sezona za turistično jezdenje razmeroma kratka, zato je posebnost zimske Rogle vožnja z vlečnimi psi. »Na Rogli sem spoznal lastnika pasje vprege s sibir-
Zanimivih zamisli vitanjskega podjetnika s tem še ni konec, saj na kmetiji pridelujejo kompost in to s pomočjo kalifornijskih deževnikov, ki jih prav tako prodajajo. Ta kompost velja po načelih biodinamičnega vrtnarjenja za najboljše gnojilo.
Vili Petaci iz Vitanja izvira iz lončarske rodovine, izučil se je za orodjarja ter nato nasledil očeta kot šolski hišnik, nadaljeval kot lovski čuvaj na Boču - Danes je dejaven tudi na drugih področjih, saj je med drugim v Vitanju občinski svetnik.
skimi haskiji, ki jih je imel tam le za svoje veselje. Nekoč mi jih je zaradi poti v tujino pripeljal v varstvo za dva tedna, nato se je to toliko podaljšalo, da je večina psov ostala kar pri nas,« se Petaci spominja začetka pasjih vpreg.
Vili Petaci je že več kot dve desetletji mednarodni kinološki sodnik, ki je bil nekoč zaposlen kot lovski čuvaj na Boču, zato mu psi seveda niso bili nikoli ravno tuji. Na Rogli je nato za njegove turistične pasje vprege zavladalo tolikšno zanimanje, da so imeli v vpregah celo po trideset psov. In ko bo prihodnjo zimo na Rogli sneg, bodo tam spet Petaci-jeve pasje vprege. »Z njo so se peljali celo gosti iz Brazilije, ki so mi nato pisali, da je bilo to zanje pri nas najlepše doživetje,« se spominja turistov z zelene celine. In glas o pasjih vpregah na Rogli je segel tako daleč, da je Vili Petaci med iskanjem opreme za pasjo vprego naletel na nemški spletni strani na posterje, kjer so bili upodobljeni njegovi psi na Rogli. Presenečenje seveda ni bilo majhno. »Če bo letos v Vrbju pri Žalcu dovolj snega, bomo s pasjo vprego prvič tudi tam,« napoveduje. Trenutno imajo Petacijevi deset sibirskih psov in enega mladička, saj se ukvarjajo še z vzrejo psov.
Osli in kače velikanke
Zgodba zase so seveda Petacijevi osli, trenutno jih imajo pet. Najbolj zaposleni so pred božičem, za različne jaslične prizore v Mariboru, Ljubljani in drugih krajih. Z oslovsko trmo so se pošteno namučili v središču Ljubljane, kjer bi morala nastopiti oslica, ki se iz kombija ni hotela premakniti niti za las. Ljubljančani so se ob tem prizoru seveda pošteno nasmejali.
Z osli in oslicami Peta-cijeve podjetniške zgodbe z vsemi mogočimi živalmi zdaleč ni konec. Prav tako upravljajo z vodnim zajetjem Mašinžaga na Rogli, ki pozimi služi za zasneževanje, tam pa poleti vlagajo ribe za potrebe športnega ribolova. Med vsemi živalmi je največja posebnost nedvomno Petacijevih pet odraslih kač velikank (ter njihovih petnajst mladičev), rdečerepih udavov (boa constrictor), z najdaljšo, ki meri dva metra in pol. Z vzrejo kač je začel kot prvi slovenski gojitelj z
uradnim dovoljenjem, saj so kače večinoma ogrožene živalske vrste, zato je mogoče trgovanje le s tistimi, ki so vzrejene v ujetništvu.
Ekološka žita
»Naša osnovna dejavnost je kmetijstvo,« poudarja Vili Petaci, ki dela v družinskem podjetju skupaj s soprogo Li-
dijo. Njihova kmetija je bila med prvimi uradnimi ekološkimi kmetijami v Sloveniji, kjer je trenutno med drugim čreda koz, saj je za kozje mleko ter za kozje mladičke vse večje zanimanje.
Letos je pridobil še certifikat za trgovca z ekološkimi pridelki. »Delamo predvsem z ekološkimi žiti, ki jih kupu-
jemo od ekoloških pridelovalcev, zlasti iz Pomurja ter nato prodajamo ekološkim kmetijam po vsej Sloveniji, vse od Trente in Kočevskega naprej,« je povedal ekološki trgovec Petaci. Na ekoloških kmetijah smejo uporabljati za prehrano živali seveda le ekološke surovine.
BRANE JERANKO
UPRAVNA ENOTA CELJE
VAŠ NOVI PARTNER
VI VPRAŠATE
MI NAJDEMO ODGOVOR
Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com.
Načelnik UE Celje Damjan Vrečko
Želim prijaviti lastno gospodinjstvo. Kaj je za to potrebno?
Na katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Republiki Sloveniji lahko podate izjavo o pripadnosti gospodinjstvu. Stroškov postopka ni. Gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb, na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok. Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Kaj je potrebno za prijavo začasnega in stalnega prebivališča?
V primeru, da posameznik prijavlja stalno oz. začasno prebivališče ali spremembo le-tega osebno na upravni enoti ali krajevnem uradu, mora priložiti veljaven osebni dokument, opre-
mljen s fotografijo, in dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna ali podnajema pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta, pri čemer soglasja lastnika ni potrebno overjati. Če je nepremičnina, na naslovu katere želi posameznik prijaviti prebivališče, vpisana v zemljiško knjigo, mu ni treba dokazovati lastništva nad to nepremičnino, saj te podatke pridobi organ po uradni dolžnosti, vendar mora v tem primeru sporočiti številko zemljiškoknjižnega vložka, ime katastrske občine ali številko parcele ter ime pristojnega sodišča. Posameznik mora ob prijavi stalnega prebivališča upravni enoti posredovati še naslednje podatke: priimek in ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena, kraj rojstva, staro stalno prebivališče, novo stalno prebivališče (za naslov v Republiki Sloveniji mora posredovati občino, naselje, ulico, hišno številko z dodatkom k hišni številki ter oznako stanovanja; za naslov v tujini mora posredovati državo, ulico in hišno številko oziroma naselje in hišno številko, ime in številko province ali kantona, če jih država ima, uradno kratico naslovne države, poštno številko in naziv naslovne pošte), državljanstvo, narodnost.
če se posameznik želi o tem izreči, zakonski stan, priimek in ime ter EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do njega, dovoljenje oziroma prepoved za posredovanje podatkov porabnikom, ki nimajo zakonske podlage za zbiranje teh podatkov, datum prijave oziroma spremembe ter naslov za vračanje, če ima že prijavljeno začasno prebivališče oziroma več začasnih prebivališč. Naslov za vročanje je lahko le v Republiki Sloveniji. Upravna enota na podlagi veljavnega osebnega dokumenta preveri identiteto posameznika, pravilnost naslova, ustreznost dokazil o pravici do prebivanja na prijavlja-jočem naslovu ter veljavnost dovoljenja za prebivanje.
V primeru e-prijave prebivališča pa mora posameznik katerikoli upravni enoti Republike Slovenije po elektronski pošti poslati elektronsko podpisan in izpolnjen obrazec za prijavo stalnega prebivališča in skenirano dokazilo o pravici do prebivanja na naslovu, ki ga posameznik prijavlja. Tudi v tem primeru upravna enota preveri identiteto posameznika, vendar na podlagi uradnih evidenc, pravilnost naslova, ustreznost dokazil o pravici do prebivanja na prijavljajočem naslovu ter veljavnost dovoljenja za prebivanje. Poleg tega mora preveriti še veljavnost elektronskega podpisa. Stroškov postopka ni.
UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER
innflyiAi.novitediiik.com
iZ NAŠIH KRAJEV
Išče se lastnik, čaka ga metla
Zlata vrtnica Alenki Kuder, metla bo pometala v Oblakovi ulici 40
CELJE - Turistično društvo Celje je podelilo zlato vrtnico in metlo za letošnje leto. Gre za že 42. ocenjevanje urejenosti okolja v mestu in celotni občini. Ob priznanjih je zlata vrtnica nagrada za najbolj skrbno urejeno bivalno ali poslovno okolje, medtem ko naj bi metla pomenila vzpodbudo lastnikom, naj le poskrbijo za zanemarjeno podobo svojega objekta. A tu se je letos pokazala velika zadrega - objekt, ki si metlo več kot zasluži, je namreč znan, a nihče ne ve, kdo je njegov lastnik.
V najstarejšem sloven- objekta v Oblakovi ulici 40
skem turističnem društvu, ki letos praznuje 140-letnico, so skupno podelili 60 priznanj, med njimi 14 bronastih, šest srebrnih in 15 zlatih. Predloge za podelitev je društvena sekcija za okolje prejela iz 15 mestnih četrti in krajevnih skupnosti, več pa so jih poslali tudi občani. Med tremi nominiranci je šla zlata vrtnica v roke Alenki Kuder z Dečkove ceste 31, in sicer za vrt, ki je nastajal kar 25 let in je poln številnih grmovnic, dreves in cvetlic.
Kljub temu, da so v društvu izbrali tudi dobitnika metle, se ne ve, kdo bo z njo pometal. Lastnik ali lastniki
v neposredni bližini Šolskega centra Celje namreč niso znani. Po odstranitvi ruševin in pogorišča nekdanje Ku-kovčeve žage zdaj ta objekt še posebej izstopa, sploh ker je viden tudi z mestne obvoznice. Večstanovanj-ska stavba je danes večinoma prazna, o lastniku pa ni dostopnih podatkov. Stanovalci, ki so do nedavnega še živeli v propadajoči stavbi, ki le v obrisih še daje slutiti svojo nekdanjo mogočnost, pa tudi niso mogli bistveno vplivati na obnovo.
Na osnovi očitno neurejenih zemljiško knjižnih evidenc objekta je v zemljiško-
Med podeljevanjem priznanj so v Mestnem kinu Metropol na filmskem platnu projicirali tudi fotografije letos predlaganih najlepše urejenih vrtov in okolij, 20 najbolj uspešnih fotografij pa so izbrali za razstavo, ki bo do konca leta na ogled v Kvartirni hiši v Gosposki ulici 3. Po podelitvi priznanj so si obiskovalci lahko ogledali še 15-minutni dokumentarni film Turistično društvo Celje - 140 let.
knjižnem izpisu naveden le vpis objekta v letu 1846, zadnji vpis verjetnega lastnika pa sega v leto 1931. Zato so v turističnem društvu letošnjo metlo namenili neznanim lastnikom objekta v Oblakovi ulici 40, ki ne poskrbijo za varnost okolice objekta in ker niso uredili zemljiškoknjižnih evidenc.
IVANA STAMEJČIČ Foto: Arhiv TD Celje
Savinja
IPofet nadreko A ^Flijfitover tfie <Rjver
avtorji:
Matevž Lenarčič
(fotografije)
branko goropevšek (besedilo)
vesna metelko skutnik (poplave)
IZDAL:
ArgoS
Naročilnica
Ime, priimek
Poštna številka, kraj

TEHNIČNI PODATKI
Format: 21 x 28 cm Obseg: 112 str. Trda vezava
Besedilo: Slovensko-angleško Izid: november 2011
CENA: 25,00 €
Naročilnico pošljite na naslov:
NT & RC, Prešernova 19, 3000 Celje
• poštnina za knjigo znaša 5,00 €, plačilo po povzetju
Pogled na z zlato vrtnico nagrajen vrt Alenke Kuder z Dečkove ceste 31
Propadajočemu večstanovanjskemu objektu v Oblakovi ulici 40 žal tudi metla ne bo pripomogla k lepšemu in varnejšemu videzu - sploh, ker se ne ve, kdo naj bi z njo pometal.
Študenti za Božička in dedka Mraza
CELJE - Študenti Fakultete za komercialne poslovne vede so v sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine Celje začeli zbirati igrače in otroške knjige v predpraznični dobrodelni akciji.
Akcijo so poimenovali Po- če in knjige pa bodo zbirali v magajmo otrokom in jim po- referatu celjske enote fakul-lepšajmo praznične dni, igra- tete vse do 16. decembra.
Zbrano bodo nato prevzeli v medobčinskem društvu prijateljev mladine, kjer bodo družinam darila za otroke na voljo od 21. decembra do božiča.
IS
Dobre prakse na Celjskem
V vladni službi za lokalno samoupravo in regionalno politiko so v četrtek gostili podpredsednika vlade Avtonomne pokrajine Vojvodine Tomislava Stantica z delegacijo.
Vojvodinskim gostom so predstavili slovenske izku-
šnje s črpanjem evropskih sredstev v predpristopnem obdobju in tudi v času članstva Slovenije v Evropski uniji. Predstavitve niso zastavili le kot suhoparno nizanje številk v ljubljanskih pisarnah, temveč so jih odpeljali na ogled primerov dobre prakse
črpanja evropskih sredstev v Sloveniji. Kot takšne so izbrali Terme Olimia in športno dvorano v občini Podčetrtek ter center konjeniškega športa v Celju, kjer so jim predstavili konkretne izkušnje pri pripravi in izvedbi projektov.
IS

Gasilci zdaj tudi serviserji
Zbornik prispevkov o osamosvajanju Slovenije na območju UNZ Celje sta v pogovoru z dr. Tonetom Kregar-jem predstavila urednik Franc Bevc (levo) in podpredsednik društva Sever Jože Laščak.
Da ne pozabimo
CELJE - Policijsko veteransko društvo Sever za celjsko območje je v sredo v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavilo zbornik prispevkov o osamosvajanju Slovenije na območju Uprave za notranje zadeve Celje.
Avtorji prispevkov v zbor- preprečevanja t. i. mitinga
niku so člani združenja. Urednik ter avtor obsežnega vsebinskega, zgodovin-sko-kronološkega uvoda je Franc Bevc, ki je bil v času osamosvajanja načelnik inšpektorata milice UNZ Celje. Ob njem je svoje spomine na prelomno osamosvojitveno dogajanje, vključno z akcijo
resnice, organiziranjem Manevrske strukture Narodne zaščite kot zlasti osamosvojitvijo in vojno, ki je sledila, prispevala še vrsta drugih piscev. Predvsem so to takratni miličniki oz. policisti kot tudi drugi posamezniki, ki so bili vključeni v delo policije ali so tesno sodelovali z njo.
CELJE - Poklicni gasilci v knežjem mestu se bodo odslej tudi uradno lahko ukvarjali s proizvodnjo električne energije in servisiranjem različnih strojev in naprav.
Mestni svetniki so namreč te dejavnosti vključili med
dejavnosti zavoda in ustrezno uskladili klasifikacijske znake dejavnosti v ustanovitvenem aktu zavoda Poklicna gasilska enota Celje. Sicer pa se s proizvodnjo električne energije ukvarjajo že od lani, ko so na streho
gasilskega doma na Dečkovi cesti namestili sončno elektrarno z močjo 46 kW. Prav tako so stalnica tudi popravila strojev in naprav, ki jih gasilci potrebujejo pri svojem delu.
IS
Proračun v znamenju novega vrtca
DOBRNA - Občina Dobrna je pretekli teden dobila proračun za prihodnje leto. Občinski svetniki so ga potrdili soglasno in brez večjih pripomb.
Malo več kot štiri milijone evrov je težak občinski proračun, predvidenih pa je za dobre štiri milijone evrov in pol odhodkov. Za investicije bo Občina Dobrna v letu 2012 namenila okoli dva milijona evrov in pol.
Največja naložba prihodnjega leta bo gradnja nizko-
energetskega vrtca. Zrasel bo na mestu obstoječega vrtca, imel pa bo pet oddelkov in bo tako zadostoval za potrebe po vključevanju predšolskih otrok v vrtčevsko varstvo. Naložba je ocenjena na več kot dva milijona evrov, od česar je Občina Dobrna približno 800.000 evrov pridobila na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj. Preostanek morajo zagotoviti sami, za kar so se tudi zadolžili. Kot pravi župan Martin Brecl, bodo stari vrtec porušili še letos, otroci
pa naj bi vrata novega, modernega prag prvič prestopili na začetku prihodnjega šolskega leta.
V proračunu je denar med drugim zagotovljen tudi za nemoteno delovanje občine, za vzdrževanje cest in komunalne infrastrukture, za izobraževanje, šport, kulturo. Izpostavljajo pa na občini, da se je v zadnjih petih letih močno, za 200 odstotkov, povečala predvsem postavka socialnega varstva.
AD
Večinoma zajema zbornik dogodke na širšem celjskem območju, opisanih pa je tudi nekaj dogodkov zunaj tega območja, kjer so sodelovali policisti s Celjskega. Kot je v predgovoru zapisal Bevc, je knjiga namenjena državljanom Slovenije, še zlasti s Celjskega, pa tudi zgodovinarjem, ki se in se še bodo ukvarjali s tem prelomnim poglavjem naše zgodovine.
TK
Foto: SHERPA
Iz občinskega v medobčinski inšpektorat
CELJE - Mestni svetniki so na zadnji seji po hitrem postopku spremenili odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Šlo je bolj kot ne za formalnost, saj so v odloku zgolj uskladili poimenovanje občinskega inšpektorata. Ta namreč že od lani deluje kot Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje ter občin Štore, Laško in Žalec. Inšpektorji in redarji opravljajo svoje delo na območju vseh štirih občin, z ustanovitvenim odlokom pa so medobčinski inšpektorat in redarstvo lani oblikovali kot organ skupne občinske uprave štirih občin.
IS
Svetniki znova o arbitraži
LAŠKO - Občina se že od aprila trudi rešiti težavo, vredno dober milijon evrov brez obresti, ki jo je prinesla odločitev Stalne arbitraže pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ta je namreč plačilo tega zneska, kot smo že nekajkrat poročali, občini naložila po tem, ko občina ni plačevala računov za čiščenje in odvajanje odpadnih voda nemškemu podjetju WTE. Obe strani vztrajata vsaka na svojem bregu. Kako daleč so nova pogajanja in koliko odprtih tožb imata, bodo svetniki slišali na jutrišnji seji.
Zgodba je stara in tudi razlage, zakaj občina ni plačevala računov, se niso spremenile. V občini zatrjujejo, da so bili računi napačni oziroma so bile storitve previsoko zaračunane, poleg tega se WTE ni držal dogovora o gradnji kanalizacije. Če so v začetku junija predstavniki občine in WTE sedli za skupno mizo in se dogovorili vsaj za dvomesečni moratorij na vse odločitve, ki je trajal celo nekoliko dlje, je zdaj očitno prekinitve ognja konec. Občina je namreč vložila tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe. Sklicuje se na 40. člen Zakona o gospodarskih javnih službah, ki določa, da če pride do spora med koncedentom in koncesionarjem, odloča o sporu pristojno sodišče. Glede tega člena je julija, ko je arbitraža svoje delo že opravila, državni zbor sprejel avtentično razlago, ki pravi, da o takih sporih odločajo izključno sodišča. Arbitraža torej tu nima česa iskati. Tožba je šele na začetku.
Na drugi strani je WTE, ki prav tako ne miruje. Iz podjetja so namreč vložili predlog za dovolitev izvršbe, ki mu občina seveda nasprotuje. Tudi WTE pa se je odločil za tožbo, in sicer toži občino zaradi odvze-
ma koncesije, ki jo zahteva nazaj. V občini trdijo, da je bil odvzem koncesije povsem zakonit in dodajajo, da WTE svojih obveznosti kot koncesi-onar tako ali tako ni izpolnil,
saj čistilna naprava, na katero uporabniki sploh niso priklo-pljeni, nikomur ne koristi. Draga laška zgodba tako še zdaleč ni končana.
ŠK, foto: GrupA (arhiv NT)
J\TirAtaigiJn /Zfljrfta
Pesmi SO., 60., 70. in 80. let, včeraj najboljše, danes najlepše.
vsako sredo od 5. do 9. ure s Simono in Bojanom
www.radiocelje.com 95.7 95.9 100.3 90,6 MHz
Ko je zlobnost
pozitivna
lastnost
Ko je pred kratkim za-krožila vest, da je v 61. letu umrl Jaša Zlobec, je bil prvi preblisk ob tem: »Pa menda ne Džuli Šviga?«
Če ste sredi osemdesetih let zvesto prebirali Mladino in vsakokrat težko pričakovali zapis avtorice Džuli Šviga, veste, o čem pišem. Kdo se skriva pod psevdonimom, ki je spretno sestavljen anagram iz Stalinovega priimka Džugašvili, v času pisanja rubrike ni bilo znano. Si je pa »avtorica« v treh letih pisanja ustvarila sloves »zadnje pismene klasične marksistič-no-leninistične teoretičarke«. Le da so bili zapisi pravzaprav prefinjena kritika takratnega dogajanja v Sloveniji, za katerega je bilo značilno intenzivno dogajanje pred spremembami, ki so sledile. Razkrajal se je komunistični sistem, nastajala so civilno-družbena gibanja ter politične sile, ki so začele korenito spreminjati podobo države. V to dogajanje je v letih 1984 do 1987 posegala Džuli, na prvi pogled zagnana in strastna zagovornica komunističnega režima in samoupravljanja, v podtonu pa kot provokativna in kritična ocenjevalka takratnih potez vladajočih elit, ki so vsak dan bolj ugotavljale, da se bližajo nujne spremembe. Leta 1987 je nato izšla še knjiga z naslovom Rdeča zloba, v kateri je takrat že razkriti avtor tekstov Jaša Zlobec objavil vse svoje oziroma Džulijine kolumne, tudi tiste štiri, ki so jim v Mladini prižgali rdečo luč, saj so bile očitno preveč provokativne.
In kaj je takratne cenzorje najbolj zmotilo? Prvi tak zapis se imenuje Pismo iz Skopja in v njem Džulijina nečakinja Ariana Mutibaric piše o novi fakulteti za družbeno samozaščito in hvali to potezo, saj policaj ne bo več zaničevan poklic, temveč bodo miličniki dobivali akademske naslove, sploh ker bodo na fakulteti predavali tako pomembni ljudje, kot je bil takratni notranji minister Stane Dolanc ...
Problematičen je bil tudi zapis Še tak lisjak se nazadnje ujame, ki govori o tem, da si je Matej Bor privoščil epigram na račun takratnega predsednika predsedstva SFRj. Napadli so ga v številnih časopisih takratne Jugoslavije in Džuli jim seveda
WM
pritrjuje, da nekdanje partizanske zasluge pesnika pač ne morejo biti varen okop, izza katerega bo streljal strupene puščice na funkcionarje. Kaj bodo pa rekli v tujini, na primer Kim Il Sung!?
Posebej zabaven je zapis Neke rdeče septembrske sobote, ki govori o dogajanju v Litostroju, kjer naj bi predaval France Bučar o sporočilu Osvobodilne fronte, pa so zaprli tovarno, češ da je nujna vaja civilne zaščite, in nihče ni mogel na predavanje. Zaprli so jo tudi ob drugi priložnosti, le da takrat nihče ni mogel ven, ker so ob koncu delovnega dopoldneva pripravili proslavo ob 35-letnici samoupravljanja ... Delovni razred je lahko sproščeno praznoval, je zaključila Džuli.
Še pri enem besedilu ni »šla skozi« objava, to je bil zapis o jezikovni neenakosti v vojski in o ugovoru vesti. »Nošenje puške je vendarle najvišja čast poštenega jugoslovanskega mladinca,« se priduša Džuli v prispevku z naslovom Kaj druži Slovence in jehovce.
Se sprašujete, kaj je bilo pri vseh teh tekstih tako spornega? Če ste doživeli čase, o katerih piše Džuli Šviga, boste razumeli. Če niste bili »zraven«, pa boste izvedeli marsikaj o sistemu, ki je izumiral in se je rojevala slovenska pomlad. Škoda le, da takšnih avtorjev danes ni več, saj bi lahko bil tudi ta čas neizčrpen vir »zlobnih« zapisov.
O avtorju:
Jaša Zlobec, sin pesnika Cirila Zlobca, je že kot študent deloval v študentskem gibanju in bil urednik več literarnih revij. Po končanem študiju je bil svobodni umetnik, nato pa urednik pri Cankarjevi založbi. Po letu 1990 se je posvetil političnemu delu, bil je poslanec državnega zbora in tudi slovenski veleposlanik v Belgiji. Ukvarjal se je s kulturno in socialno-politično publicistiko, objavil je nekaj samostojnih knjig in pisal za časopise in revije večinoma polemične kolumne, eseje, članke, ocene in prikaze problemov s področja civilne družbe. Sodi med pomembnejše sodobne prevajalce italijanskih avtorjev.
TATJANA CVIRN
Na tokratnem Jožefovem večeru so uživali zlasti ljubitelji dobre vokalne glasbe.
Glasbeno izročilo predbožičnega časa
Tudi četrti iz niza koncertov komornega cikla Vesperae Josephinae, ki je letošnja novost v koncertni ponudbi mesta in plod sodelovanja Doma sv. Jožefa in Hiše kulture Celje, je bil velik uspeh. Cerkev sv. Jožefa je bila namreč to pot premajhna za vse obiskovalce, ki so želeli prisluhniti trem celjskim moškim vokalnim sestavom.
Skrbno izbran program je skušal povzeti izročilo pred-
božičnega časa v širokem loku glasbene ustvarjalnosti od srednjega veka do današnjih dni. Glasba adventa je ponotranjena, pravo nasprotje božičnih napevov, ki so sicer širnemu občinstvu bolj znani. Zlasti ustvarjalnosti slovanskih in severnih narodov je mnogo bolj pisana »na dušo«, melanholično je dovršena ter premišljena. Adven-tni čas je v svojem izhodišču ustvarjalcem od nekdaj nudil okvir za razmislek o resnič-
nosti ter pričakovanjih, ki niso nujno vedno vezana na verovanje oziroma duhovnost. Program je tako obsegal sakralna pa tudi posvetna dela slovenskih in tujih skladateljev ter priredbe ljudskih napevov.
Druga značilnost koncerta je bila ta, da je poslušalcem ponudil zanimiv pregled medgeneracijske vokalne ustvarjalnosti knežjega mesta, saj je ob Komornem moškem zboru, ki se lahko
pohvali z več kot 60-letno tradicijo, nastopila tudi mlada Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center ter novoustanovljeni Vokalni kvintet Hiše kulture Celje, ki prav tako združuje tri pevske generacije. Slednji je v svoj ustvarjalni credo vključil zlasti vokalno glasbo starejših obdobij, kar je sicer redkost in precejšen izziv ter prijetna dopolnitev kulturne podobe Celja.
BS, foto: GrupA
Veselo v forumu
Spominsko ploščo Janku Orožnu sta odkrila župan Bojan Šrot in Orožnova hči Božena.
Spomin Janku Orožnu
Z odkritjem spominske plošče na Gledališkem trgu, s kulturnim programom in nagovorom akademika Matjaža Kmecla se je v Celju v četrtek končal znanstveni simpozij ob 120-letnici rojstva prof. Janka Orožna.
Na simpoziju so orisali delo in pomen prof. Janka Orožna, zgodovinarja, intelektualca in rodoljuba, katerega ustvarjalna in življenjska pot je pomembno zaznamovala in obogatila kulturno zgodovino Celja v 20. stoletju. Simpozij sta pripravila Zgodovinsko društvo Celje in MOC.
BS, foto: SHERPA
Veseli december bodo na svoj način polepšali tudi v Plesnem forumu Celje, kjer so pripravili niz predprazničih prireditev.
V soboto so tako odigrali in odplesali svojo letošnjo plesno slikanico Škrat sanjavec. V petek, 23. decembra, pripravljajo Novoletni plesni vlak, na katerem bodo nastopile otroške plesne skupine foruma. Z najnovejšimi plesnimi točkami se bodo predstavile skupine Murenček, Čebelice in Metuljčki, zatem pa še nekoliko starejše in plesno bolj izkušene Packe, Pike in Frke. Pod vodstvom mentoric Goge Stefanovič Erjavec, Sanje Milenkovič, Pauline Veronek in Aje Zupanec bodo skozi ples, glasbo in igro predstavile preplet koreografij, s katerimi bodo gledalce popeljale v neskončnost domišljijskega sveta otrok.
Za torek, 27. decembra, v forumu napovedujejo še celjsko premiero muzikala Manjka mi, manjka mi ., ki je nastal po šansonih celjske pesnice Bine Štampe Žmavc. V muzikalu nastopajo Romana Krajnčan, Sara Mlakar, Azra Selimanovic, Matavž Česen, Jure Gostinčar, Žiga Krajnčan in Gašper Primožič, scenarij in režija pa sta plod dela Gašperja Tiča. Muzikal je humorno ganljiva pripoved o življenju in ljubeznih, v katerih so se pod uličnimi svetilkami znašli pevka, ki bi zapela in povedala marsikaj, a nima komu, virtuozni harmonikar, ki prav tako služi s klobukom in plesalci, ki znajo preprosto vse, a imajo za oder le cesto.
BS
Roman o odraščanju
Igor Karlovšek predstavil novi roman Matej
Svež in mladosten Miklavžev koncert
Celjski odvetnik Igor Karlovšek je v sredo v celjski mestni knjigarni Mladinske knjige predstavil svoj novi roman Matej, ki ga opisujejo kot roman o odraščanju. Predstavlja zgodbo o Mateju, ki se ne more sprijazniti z nenadno očetovo smrtjo. Zapre se v domišljijski svet, kamor nima dostopa nihče. Nekega dne pri sosedovih zagleda prelepo dekle in se v hipu zaljubi vanjo. Njuna ljubezenska zgodba se ne konča, kot bi si oba želela.
»To je roman o najbolj prelomnem obdobju odraščanja mladostnika, o trenutku, ko se iz njega rodi mož ali žena. Gre za najbolj občutljivo obdobje, ko otrok potrebuje oba starša. Sam prikazujem fanta, ki nima očeta. To pa je zavora, da se to zorenje ne izpelje tako, kot pričakuje njegova mati. S strahom čaka, kaj bo z njim, kako se bo razvil in kdaj bo postal odgovoren,« pravi avtor.
In potem se Mateju zgodi velika ljubezen ...
To je tisti prelomni trenutek, ki ga zresni in na podlagi katerega tudi dozori.
No, to zorenje pa ni preprosto, podobno kot že v nekaterih drugih vaših zgodbah sledi še dodaten zaplet.
Pišem o posameznikih, ki imajo konflikt - ali z družbo ali z okoljem ali z organizacijami, oblastnimi ali mafijskimi. V tem romanu o mafiji ni govora, pišem pa o človeški temi, ki je pravzaprav najbolj pomembna. O odraščanju in o posamezniku v družini.
Je Matej plod čiste fikcije ali ste na kakšno podobno zgodbo naleteli v svoji praksi kot odvetnik?
Zgodba je seveda fiktivna, vendar pa je treba vedeti, da je vse, kar je zraslo v meni, plod okolja, v katerem živim
Gimnazijci Gimnazije Celje - Center (GCC) so tudi letos vzorno izpeljali Miklavžev koncert, ki je že tradicionalno ena osrednjih javnih prireditev te šole. Z njo poskušajo vsako leto dodati kamenček v mozaik prednovoletnih kulturnih dogajanj v mestu, hkrati pa slediti viziji, da je gimnazijski program mnogo več, kot zgolj izpolnjevanje ciljev učnih načrtov.
Tudi tokratni koncert je lepo uspel in dvorana Narodnega doma je bila vnovič pretesna, program pa svež in mladosten, ravno pravšnja kombinacija slovenske in tuje glasbene zakladnice, ki jo je navdihnil praznični čas. Nastopajoči - Dekliški pevski zbor GCC pod vodstvom Barbare Arlič Kerstein, FaVoZa pod vodstvom Gregorja Deleje in The Šlager's pod vodstvom Saše Šonca ter trobentač Anže Žgank, ki se je predstavil s svojo zasedbo in lastnim aranžmajem džez standarda My favourite things - so z mlado-
stno energijo in dobrimi izvedbami izpolnili pričakovanja občinstva.
Zelo zadovoljen je bil po Miklavževem koncertu tudi ravnatelj GCC Igor Majerle, ki je povedal, da je tudi ta koncert dokaz, da ustvarjalnost mladih ne pozna meja. »Žal vse prepogosto postavljajo meje mnenju in iniciativnosti mlajših generacij. Ravno zaradi tega so tovrstne prireditve, ki so plod dela dijakov in njihovih mentorjev, torej med-generacijskega povezovanja z univerzalno govorico umetnosti, toliko bolj pomembne, kakor je pomembno tudi to, da jih zna prepoznati in nagraditi tudi javnost.«
Koncert so si ogledali tudi gimnazijci iz srbskega Kruševca, ki so sodelovali pri projektu Veselje do znanosti. Ob njihovem obisku so začrtali tudi smernice prihodnjega kulturnega sodelovanja s to srbsko gimnazijo.
BRST, foto: TimE
Pisatelj in scenarist Igor Karlovšek je po poklicu odvetnik. Živi v Radečah z ženo Marijo in dvema sinovoma. Z ženo delata v odvetniški pisarni v Celju. Leta 2004 je prejel nagrado večernica za najboljšo otroško in mladinsko literaturo za roman Gimnazijec.
oziroma tudi moje in ženine odvetniške prakse. Vse okoliščine, potovanje, srečanje dveh mladih z različnih kontinentov, enostarševska družina, travma zaradi izgube očeta ... vse to sem že doživel preko mojih znanih - naj ostane pri tem izrazu. Seveda ne pišem o strankah, ker tega kot odvetnik ne smem. Ampak - gre za človeško občutje nekega travmatičnega dogodka sočloveka.
Za roman Gimnazijec ste prejeli večernico, zdaj je tu Matej. Kakšna so pričakovanja?
Če bi pisal za nagrade, bi najbrž zelo pazil, kaj napišem. Matej je nekakšna eksplozija
mojega razmišljanja brez misli o tem, kaj bi to delo prineslo. Preprosto si želim, da bi moja dela brali in da bi jih brali predvsem mladi ljudje. Radi bi, da bi si Matej utrl pot v osnovne in srednje šole. Če bo to prineslo še kak odmev, bom vesel. Pri prejšnjem romanu Mojca ni bilo niti enega odmeva, čeprav so roman vsi hvalili.
Pišete torej za ciljno publiko?
Matej je napisan za zelo ciljno publiko odraščajočih mladih ljudi, za generacijo na prehodu med osnovno in srednjo šolo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Mladostno razigrana so bila na koncertu dekleta iz zbora, ki ga že vrsto let vodi Barbara Arlič Kerstein.
Dnevi pravljic v Zarji
Kulturno društvo Zarja Trnovlje Celje je tudi za letošnji pravljični december pripravilo niz dogodkov, ki so ga poimenovali Dnevi pravljic.
Začeli so se pred tednom dni, ko so otroci slišali pravljico, zatem pa se družili še ob izdelovanju preprostih prazničnih okraskov in čestitk. Danes (torek) in 27. decembra bodo, obakrat ob 18. uri, v domu Zarje otrokom pripovedovalci prebrali novo pravljico in ponovili delavnico izdelovanja okraskov in čestitk. 19. decembra se začenja tudi niz štirih pravljičnih odrskih predstav, v katerem so v štirih zaporednih dneh otrokom pripravili igre Pavliha noče v šolo v izvedbi dramske skupine Osnovne šole Lava, Svet igrač v izvedbi otroške gledališke skupine Zarje, Hej, to je moj popek v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča in za konec še Koliko je ura, ki jo bo otroška gledališka skupina Zarje izvedla premierno.
BS
IZBERITE NAJ KNJIGO PO PRIPOROČILU BUKVARNE NOVEGA TEDNIKA
Zap. št.	Avtor	Naslov	Priporoča
1.	SAVIANO ROBERTO	Gomora	TATJANA CVIRN
2.	FLAUBERT GUSTAVE	Gospa Bovary	SIMONA ŠOLINIČ
3.	ZAGORKA JURIČ MARIJA	Pekel na prestolu	BISERKA POVŠE TAŠIC
4.	KRANJEC MIŠKO	Povest o dobrih ljudeh	BISERKA POVŠE TAŠIC
5.	ŠTROMAR GAL MAJA	Misli name, ko ti je lepo	ŠPELA KURALT
6.	MANZANO MANUEL	Zajec in pol	BRANKO STAMEJČIČ
7.	GAJIC IVO	Branko Oblak	DEAN ŠUSTER
8.	VIEWEGH MICHAL	Učna ura ustvarjalnega pisanja	IVANA STAMEJČIČ
9.	PIRJEVEC JOŽE	Tito in tovariši	dr. TONE KREGAR
1 0.	INKRET ANDREJ	In stoletje bo zardelo	dr. TONE KREGAR
11.	PEČNIK VLADO	Rak rana slovenske vernosti	SIMONA ŠOLINIČ
12.	CAWTHORNE NIGEL	Spolno življenje diktatorjev	TATJANA CVIRN
13.	MEHARI SENAIT G.	Ognjeno srce	BISERKA POVŠE TAŠIC
14.	ILEK ŽAN JANEZ	Meja na Sotli 1991-2011	BRANKOJERANKO
15.	McCANN COLUM	Naj se širni svet vrti	BRANKO STAMEJČIČ
16.	FERRARI RENATO	Murva Fabijanijevih	URŠKA SELIŠNIK
17.	STROPNIK IVO	Nikoli odrasle pesmi in uganke	ANDREJA PETROVIČ
18.	BAGOLA BREZINŠČAK BOŽIDAR	Moje slovenske izkušnje	BRANE JERANKO
19.	PAUSCH RANDY	Igraj pošteno	MARIJANA KOLENKO
20.	HIGGINS CLARK MARY	Rada pleše, rada ima glasbo	ŠPELA OŽIR
GLASOVALNI LISTIČ
Spoštovani bralci Novega tednika, vabimo vas, da glasujete za knjigo, ki vas je med priporočenimi najbolj navdušila.
Pravila glasovanja: Vsakdo lahko odda le en glasovalni listič. Glasujete lahko samo za eno od navedenih knjig, ki
smo jih v obdobju od septembra do decembra 2011 prebrali in priporočili člani redakcije Novega tednika in Radia Celje
in naši gostujoči bralci iz sveta podjetništva, kulture, znanosti.
Izbrane knjige vam sicer ne bomo podarili, vas bomo pa zagotovo prijazno nagradili.
Med vsemi prejetimi glasovalnimi lističi bomo namreč tri tudi izžrebali.
IZREŽITE GLASOVALNI LISTIČ IN NAM GA DO 31. JANUARJA 2012 pošljite na naslov: NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje
Glasujem za knjigo pod zaporedno številko: _
IME IN PRIIMEK: NASLOV:_
GSM/TELEFON:
E-MAIL:
Obkrožite:
a)	sem naročnik Novega tednika
b)	občasno berem Novi tednik
Testenine zaželene, nasmeh bolj
Člani celjskega rotaract kluba polnili decembrsko dobrodelno košarico
»Velikokrat slišim, da so ljudje v pomanjkanju predvsem zaradi lastne neumnosti in lenobe. Pa ni res. Živimo v časih, ko v pomanjkanju živijo tudi zelo pridni ljudje. Ljudje, ki vsak dan hodijo v službo,« opozarja Albina Karmuzel iz medobčinskega društva zveze prijateljev mladine Šentjur. To soboto so v Citycentru mladi iz Rotaract kluba Celje s pomočjo velikodušnih posameznikov napolnili deset vozičkov z živili in drugimi nujnimi izdelki. Vsaj za nekaj družin bodo prazniki nekoliko bolj praznični.
Čeprav se o krizi govori pridejo starši iz službe.« Soci-
že več kot dve leti, se zdaj vse bolj zajeda tudi v pore vsakdanjega življenja. Kot pravi Karmuzlova, je vse več očitnih znakov, da jo občutijo tudi otroci. »Svetovalne delavke dnevno sporočajo, kako šolarji ne morejo več plačati šol v naravi, učbenikov in nenazadnje kosil, do katerih zaradi cenzusov niso brezplačno upravičeni. Lahko rečem, da imamo že dosti lačnih otrok, ki na kosilo čakajo do štirih, petih popoldne, ko
Mlade so pri akciji podprli tudi šentjurski župan mag. Marko Diaci in podžupan Rober Polnar ter Albina Karmuzel iz medobčinskega društva prijateljev mladine Šentjur.
alna stiska pa preko tesnobno zaskrbljenih staršev, družinskih prepirov in velikokrat tudi nasilja otrokom še bolj usodno kroji življenje. »Velikokrat se na nas obračajo mame, ki svoje družine vse težje prehranijo. Plač sploh ni ali pa že mesece zamujajo. Ne zahtevajo veliko. Poleg paketa Rdečega križa pač prosijo še za osnovna živila. Mleko, moko, sladkor, češ da vse ostalo bodo že same doma skuhale in spekle,« pre-
tresljive zgodbe razlaga sogovornica. O tem govorimo, še preden bo največje šentjursko podjetje Alpos zaprlo vrata. Vedeti je treba, da doslej plače za teh 400 zaposlenih še niso izostale. Prihodnost ni videti lepa.
Tudi »ne« je lahko prijazen
Člani celjskega rotaract kluba so se letos že tretje leto pridružili vseevropski akciji tovrstnih klubov z imenom Dobrodelna decembrska ko-
šarica. Mladi so v soboto ves dan s posebnimi letaki nagovarjali kupce, da iz svojih vozičkov kakšno malenkost ali dve preložijo v paket za družine v stiski. Kot je po-
vedala Tea Kasnik, je akcija vsako leto zelo uspešna. »Ljudje radi pomagajo in lažje odstopijo kilogram testenin kot pa dva evra. Se pa vedno najde tudi kdo, ki mu stvar
Rotaract klub je izpeljal še eno dobrodelno akcijo, in sicer je ponovno gostil skupino enajstih otrok iz Mladinskega doma Malči Beličeve, kjer prebivajo osnovnošolski otroci, ki zaradi družinskih stisk ne morejo živeti s svojimi družinami. Z njimi so člani kluba preživeli konec tedna, zaznamovan z Miklavževim obdarovanjem, ježo konj, ogledom otroškega muzeja, živalskega parka in kopico drugih zabavnih doživetij v mestu in okolici.
ni všeč.« In prav negativnih odzivov, nestrpnosti in slabe volje je tudi ob takih akcijah iz leta več. Po svoje razumljivo. Konec koncev morajo tudi ljudje s spodobnimi plačami vse bolj previdno obračati vsak evro. Kljub temu pa je akcija teh mladih, pa naj se je kaj vašega znašlo v njihovih vozičkih ali ne, vredna vsega priznanja. Doslej so razveselili že blizu 50 družin. Letos bodo tej številki dodali še kakšnih dvajset novih.
StO, foto: MARKO PUNCER
V banko po hrano
Slovenska banka hrane želi razbremeniti humanitarne organizacije
Slovenska banka hrane (SIBAHE) je neprofitna organizacija, ki zbira hrano in jo nato posreduje humanitarnim ter neprofitnim organizacijam. SIBAHE je bila ustanovljena leta 2010 v okviru Evropskega združenja bank hrane (FEBA). Njen glavni namen je razbremenitev humanitarnih organizacij, da bi se lahko le-te bolj posvetile posameznikom.
Slovenska banka hrane, kakor tudi ostale evropske banke, je vezni člen med proizvajalci hrane in humanitarnimi organizacijami, ki hrano delijo med končnimi uporabniki. Njen glavni namen je zbiranje in skladiščenje živil ter njihova predaja ostalim humanitarnim organizacijam, kot so Karitas, Rdeči križ, komune, varne hiše, društva upokojencev. »V Evropi je že ustaljena praksa, da organizacije poleg gmotne pomoči nudijo tudi psihično oporo. Tega je v Sloveniji še premalo, zato želimo nase prevzeti del pomoči v obliki logističnih
storitev,« razlaga strokovni direktor SIBAHE Ivan Cen-celj. Pomagati ljudem le z materialnimi dobrinami že nekaj časa ne zadostuje za človeka dostojno življenje, saj morajo začutiti, da pomoč ne pomeni stigmatiza-cije.
Slovenska banka hrane ima sedež v Celju. Letos avgusta so skupaj s Slovensko Karitas ustanovili odbor za sodelovanje pri zbiranju in razdeljevanju hrane. Preko Karitas imajo na voljo dve skladišči za zbiranje in distribucijo, prvo je v Vrbju in drugo v Ajdovščini. Ker so to prostori Karitas, lahko v
njih hranijo le hrano, namenjeno njim. Kljub plemeniti ideji in preverjeni praksi v tujini se SIBAHE še vedno ukvarja z osnovnima težavama, kot sta iskanje primernih prostorov in pomanjkanje finančnih sredstev. »Želimo ponuditi dodatno pomoč, ki bo olajšala stisko posameznikom,« razlaga direktor Alen Novit. Prošnje za sodelovanje so v tem letu delovanja naslovili na vse večje proizvajalce hrane in trgovske verige. Prepričani so, da je v Sloveniji veliko zavržene hrane, ki bi lahko namesto v smeteh končala na krožniku. Želijo si, da bi prošnje za sodelovanje čim prej padle na plodna tla in bi lahko s tem že v prihodnjih nekaj mesecih pomagali prvim organizacijam.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Direktor SIBAHE Alen Novit (desno), sekretarka Ljubica Barbič in strokovni direktor Ivan Cencelj se zavzemajo za razbremenitev humanitarnih organizacij pri zbiranju hrane.
Glavni namen Evropskega združenja bank hrane (FEBA), v katerem je 240 bank iz 21 držav, je boj proti lakoti in nepotrebnemu metanju hrane v smeti. Zavzemajo se za solidarnost, zato so samo lani pomagali skoraj petim milijonom ljudi z nekaj manj kot 360 ton živil, vrednih 992 milijona evrov. Dobro polovico hrane so dobili od evropskega programa, ostalo pa s pomočjo donatorjev, kot so polproizvajalci in proizvajalci hrane ter trgovske verige. Prvo banko hrane so leta 1967 ustanovili v Združenih državah Amerike, v Evropi pa leta 1984 v Franciji.
Odločajo podrti keglji
Podiranje kegljev je zabavna rekreacija in hkrati odlična priložnost za druženje različnih generacij.
Začetki kegljanja na Celjskem segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko so bili Celjanom na voljo zbita steza iz ilovice in okorni ročno postavljeni keglji za zbija-nje. Kasneje je sicer zraslo še kakšno manjše kegljišče, medtem ko je pravi razcvet celjsko kegljanje doživelo, ko so zgradili kegljišče s štirimi stezami na Ljubljanski cesti v Celju.
»Kegljišča so avtomatizirali z napravami za dviganje in spuščanje kegljev ter vračanje krogel,« je povedal predsednik strokovnega sveta Kegljaške zveze Slovenije in predsednik zveze klubov v celjski regiji ter kegljaški trener Lado Gobec. V tistem obdobju so se pojavile tako imenovane trim akcije in sindikalna športna tekmovanja, ko je tekmovalo tudi do sedemdeset moških in do štirideset ženskih sindikalnih ekip. Mnogo celjskih sindikalnih ekip je takrat postalo del Kegljaške zveze Slovenije. Leto 1981 je bilo prelomno, saj je Celje dobilo še vedno moderno kegljišče z desetimi stezami, ki je še vedno prvi nacionalni center
kegljaškega športa, poudarja Gobec. Z večjim kegljiščem se ponašajo le še Nemci. Sodobno kegljišče v celjskem Golovcu je ponudilo možnost za razvoj ne le rekreativnega, temveč tudi tekmovalnega kegljanja. Ustanovili so žensko ekipo kegljavk, ki je ena najboljših na svetu, Celjani pa so imeli možnost gostiti vsa največja evropska in svetovna tekmovanja. Kegljanje je ob tem postalo zanimivo tudi za mlajše tekmovalce in druge mlade ter malo manj mlade rekreativce. Gobec še pravi, da v Celju skorajda ni mladega, ki bi ne vedel za ta šport.
Rekreativno kegljanje za vsakogar
Kegljanje je dokaj poceni aktivnost, ki ne zahteva posebne opreme. Ura kegljanja v Golovcu stane za registrirane klube, dijake, študente, upokojence in invalide 4 evre, ostali rekreativci odštejejo dva evra več. Kegljanje je primerno za vse starosti in ni odvisno od vremena. Krogle so različno velike in težke, da se lahko z njimi spopadejo tudi mlajši in šibkejši igralci. Kegljanje je priljubljeno med vsemi generacijami. Redke so tudi poškodbe, saj med
igralci ne prihaja do stika, udarcev, padcev in nevarnega prerivanja.
V Golovcu se s podiranjem kegljev redno ali občasno ukvarja mnogo ljudi, ki lahko to celo počnejo pod strokovnim vodstvom. Moč in kon-dicija sta pri igri pomembna, ne pa nujna predpogoja za igro in ju je mogoče pridobiti s pomočjo vadbe. Pri kegljanju so pomembni dobra koncentracija, preciznost, koordinacija rok in nog in ravnotežje. »Gre za odlike dobrega tekmovalca,« poudarja Gobec, medtem ko se lahko z rekreativnim kegljanjem ukvarja vsakdo s povprečnimi gibalnimi lastnostmi. Zmaga tisti, ki podre več kegljev. Na stezi, dolgi 20 metrov, ima igralec na voljo 5 metrov tekmovalnega prostora, kjer mora izvesti met krogle proti devetim kegljem. Treba je zbiti vseh devet kegljev hkrati, skupino ali posamezni kegelj. Kegljanje tako lahko postane prava družabna igra. Nikar pa kegljanja ne mešajte z bowlingom, saj mu boste na ta način naredili krivico kot športni disciplini, četudi svojega mesta (še) ni našel med olimpijskimi športi.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Takole je, ko se otroci lotijo kegljanja. Pravi mojstri vržejo kroglo z eno roko.
Tudi 7. štafetni tek sv. Barbare je uspel
V okolici Škalskega jezera je Športno društvo Skupine Premogovnik Velenje pripravilo progo, dolgo 3.250 metrov.
Na njej so štafetno tekmovale ekipe, v kateri je bila vsaj ena ženska. Najhitrejši so bili tekači Atletskega kluba Velenje s časom 47 minut in 11 sekund (Jerneja Smonkar, Sebastjan Kurmanšek, Jan Kramer, Kevin Kolar) pred Koroškim atletskim klubom47:54 (Pina Lihteneger,
Blaž Fužir, Tine Glavič, Tadej Grilc), Športno rekreacijskim klubom Celje Ledolomilci 48:53 (Nina Butala, Sandi Ivančič, Dejan Čičič Ocvirk, Aljaž Pudgar) in Tekaško šolo Živko 48:58 (Jasna Golež, Jože Škodnik, Robert Živko, Daniel Barila).
Posebej se je točkovalo v najstarejši kategoriji »nad 200«, kjer je seštevek let vseh štirih tekmovalcev znašal več kot 200. Najboljša je bila ekipa
Začela se je drsalna sezona
Tudi letos so na rokometnem igrišču odprli drsališče, tokrat že petič. Drsalna ploskev s pravim ledom vsako leto privabi staro in mlado. Drsanje je brezplačno, za en evro pa si lahko obiskovalci izposodijo tudi drsalke.
Tudi letos bodo na drsališču pripravili različne ledene igre, animacije na ledu, drsalci bodo lahko igrali tudi hokej. Da bo tudi letos zabavno, so poskrbeli že na petkovem odprtju, na katerem je zbrane najprej ogrel
Matjaž Ograjenšek, ki je zapel največje hite skupine Chateau. Obiskovalce pa je še posebej navdušila drsalna skupina Lucky lookers on ice, ki je predstavila pravo drsalno zgodbo.
ŠK
Rožič 1 (Jana Strahinčič, 47 let, Avgust Manfreda, 52, Branko Vančel, 56, Boris Rožič, 48). Sledili so Premogovnik 1 (Fani Podkrajšek, Stane Barber, Stane Meža, Darko Kralj), Dober tim (Anka Pugelj, Rado Berlak, Franc Berlak, Vlado Janko), ŠRK Celje Jabolčne pite (Boža Šarlah, Franc Rabuza, Matjaž Mraz, Marjan Videnšek), Rondo, Nutrilite in Koroški tigri.
DEAN ŠUSTER
V Šoštanju se lahko rekreirajo na drsališču. (Foto: Občina Šoštanj)
Štart članov ob »čudovitem ozadju«
Lahkih nog naokrog toda ne naši
»Okoli sebe ne slišiš ničesar« - Za četrt milijona
Irka Brittonova in Belgijec Bekele sta zmagala v članski konkurenci na evropskem prvenstvu v krosu v Velenju.
Sonja Roman je bila 29., Boštjan Buč pa 51. Najvišja uvrstitev je uspela Maruši Šišmaš med mladinkami, osvojila je 21. mesto.
Lebidova nočna mora
Tekmo si je ogledala tudi Helena Javornik, ki ji je
leta 2002 kot članici AK Zreče uspel izjemen podvig. V Medulinu je namreč postala evropska prvakinja v krosu. To je bila povsem drugačna tekma kot tri leta prej v Velenju, ko je bila proga zelo blatna. In tudi zato tedaj ni zmagal »kralj evropskega krosa« Sergej Lebid. Velenja nikoli ne bo pozabil, letos si je silno želel, da bi bila podlaga trša. In je bila. Toda Ukrajinec, ki je branil naslov evropskega prvaka, je odstopil. Devetkrat je osvojil zlato medaljo na EP, toda v Velenju niti ene v dveh poskusih. Na cilju je izgledalo, kot da smo priča svetovnemu prvenstvu.
Boštjan Buč (v belem dresu in sivih hlačkah) je imel minuto in 47 sekund zaostanka.
vzponov, se mi je v mišicah nabrala napetost. Utrujenost se povečuje, okoli sebe ne slišiš ničesar več. Skušal sem se osredotočiti in sproščati mišice, si dopovedovati, da je le še nekaj kilometrov do cilja ...« Za nameček je vodilni Bekele narekoval oster tempo. Buč je dodal: »Nisem pričakoval tako hitrega teka. Zastavil sem si čas okoli 31 minut in pol. Začel sem priprave na olimpijsko sezono in z nastopom sem zelo zadovoljen. Še bolje bi bilo, če bi bil v prvi polovici uvrščenih.«
Odlična organizacija
Velenjčan Martin Steiner
je predsednik strokovnega sveta pri Atletski zvezi Slovenije: »Organizacije leta 1999 z letošnjo sploh ne moremo primerjati. Čeprav smo tudi tedaj bili povsem solidni prireditelji, so sedaj zahteve neprimerno višje na vseh področjih. Morda na prvi pogled izgleda vse skupaj enostavno, toda ni, verjemite. Zelo zahtevno je bilo uskladiti vse segmente, da je prvenstvo in vse okoli njega teklo nemoteno in tekoče.« Zakaj sploh evropsko prvenstvo v krosu pri nas, to pa je že drugo vprašanje. Je pa stalo neprimerno manj kot bo univerzijada, pa evropsko prvenstvo v košarki in še marsikaj. Atletski klub Velenje se je spet izkazal, naši predstavniki pa ne. »Mislim, da smo lahko zadovoljni predvsem zaradi napredka mladink in mladincev, ki so se pomaknili v prvo polovico nastopajočih. Članice in člani so tekli na predvidljivi ravni, v skladu s pričakovanji,« je zaključil Steiner. Za EP je bilo treba zbrati pol milijona evrov. Polovico bo prispevala Evropska atletska zveza, preostalih 250.000 evrov pa so ali bodo morali zbrati organizatorji. Zanimivo bi bilo izvedeti, kar sicer še nihče ne ve: kdaj bo naslednje evropsko prvenstvo v krosu v Velenju? Da ne bo pomote, vsi ga Velenjčanom privoščijo. Si ga Velenjčani tudi sami sebi?
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Med vodilnimi so bili Belgijec Atelaw Yeshe Bekele, Španec Ayad Lamdasaem, Francoza Hassan Chahdi in Mourad
Je šlo za zahvalo komu zgoraj ali tarnanje nad njim? Khalid Choukoud je za zmagovalcem zaostal za 12 sekund in pristal na osmem mestu. V dresu Nizozemske.
Amdouni, Nizozemec Khalid Choukoud ... Posebnost je bil tekmovalec iz Monaka, prej podoben metalcu diska, ki je že kmalu po štartu krepko zaostajal za ostalimi, potem pa nemudoma odstopil. Zaradi poškodbe!
Buč zelo zadovoljen
Članu domačega kluba Boštjanu Buču nima smisla karkoli očitati, saj je njegova paradna disciplina tek na 3.000 m z zaprekami, proga v bližini velenjskega jezera pa je bila dolga skoraj deset kilometrov: »Bilo je zelo težko. Ko sem pred tremi tedni treniral na tej progi, je bila trda, zmrznjena. Danes je pred nami po njej teklo okoli 400 tekmovalcev in se je zmehčala. Postala je neugodna za nas, ki smo vajeni tartanske steze, teka na odriv. Vsak korak ti vzame preveč energije, kajti nismo vajeni drsenja, kot tekači, ki redno tekmujejo v krosu. Po polovici proge, na kateri sicer ni veliko
Večina je pomislila, da je odstopil hrvaški tekmovalec, toda šlo je za Monačana.
Noval
včasil
Tudi drug sosedski ■
V zadnji tekmi 9. kroga prve slovenske lige za košarkarje sta se v dvorani Hruševec spopadla Šentjur in Rogaška. Tako kot v pokalnem obračunu med tednom so tudi v soboto bili uspešnejši Šentjurčani, ki so ob koncu slavili s 73:69.
Dekleti na blagajni sta dejali, da sta prodali skoraj 200 vstopnic. Tako visoke številke da ne pomnita. Dvorana je bila polna, v njej 700 gledalcev, tudi oba župana, Marko Dia-ci in Branko Kidrič. Slednji je bil bojda precej nejevoljen po zadnjem zvoku sirene.
»Hranim minute odmora«
Sosedski derbi je bil izjemno izenačen v 2. delu, v prvem so Slatinčani zapravili prednost osmih točk. Rezultat je bil skupno šestnajstkrat izenačen. Tretja četrtina je bila zelo privlačna, ko trenerja nista zahtevala niti minute odmora. Kasneje so gledalci ob tovrstnih prekinitvah lahko na semaforju spremljali, koliko točk so dosegli posamični košarkarji. 11 sekund pred koncem je skušal izenačiti Miloš Miljkovic, njegov met pa je blokiral Američan William Travis Nelson. Zmago je s prostima metoma potrdil njegov rojak Patrick Rembert, Šentjurčani so zara-jali po parketu. »Ponavadi slabo napovedujem, tokrat sem pravilno. Rezultat je bil velikokrat izenačen, občutne prednosti ni imel nihče. V finišu nam je uspelo. Še sam ne vem, ali smo imeli več sreče ali pameti. Imamo dober položaj na lestvici. Drevi želimo uspešno zaključiti pokalno tekmo v Rogaški Slatini in nato v soboto še gostovanje pri Parkljih, da bo v torek proti Laščanom naša
Le dru četrtin bila dc
Zlatorog je v Jadranski l Kragujevcu je bil z 88:71 t ščani ostajajo pri dveh zm,
Zasedba Iva Sunare je zelo : v prvi četrtini vodili s 23:5. Igra drugo četrtino odigrali odlično ob polčasu pa zaostajali za toči priigrali občutnejšo prednost, 1 ca ter zasluženo prišli do pete David Simon dosegel 26 točk. P Alen Omic, ki jih je vknjižil 2 Vujasinovič pa devet: »Vedeli Radnički ima zelo močno zase držali stik, potem pa sta v tret za domačine, naredila glavno r se nismo več uspeli vrniti. Slab Radnički na hitro naredil obču nekoliko ustrašili vročega vzdu dovani Vladimir Panic. »Nedv točke. Upamo, da se bo vrnil km igralci igrati po najboljših mo> igre Zlatoroga, ki naj bi v nas dobil novega soigralca. Lašča: Budučnosti, ki je na lestvici ka
kovič: »Včasih pamet, i sreča.«
derbi Šentjurju, tretji zapored bo drevi
dvorana znova nabito polna. Še nekaj bi dejal po sosedskem derbiju. Na tribunah je vse minilo brez incidentov, potek na igrišču pa je bil zanimiv tudi za tiste, ki niso navijali za nobeno ekipo,« je skoraj v eni sapi pripovedoval trener Šentjurja Damjan Novakovič, ki mu je prva čestitala žena Cveta. Oba sta odlično igrala košarko za Rogaško. Novakovič se je včeraj z veseljem odpravil na rekreacijsko igranje košarke v Rogaški Slatini, kjer moči meri z Brankom Kidričem, pa pomočnikom trenerja Rogaške Tihomirjem Tabakom ... Drevi pa bo tam spet trener, pred povratno pokalno tekmo ima Šentjur štiri točke prednosti: »Rogaška ima odlično ekipo, ki ji je zaradi fenomenalne obrambe težko spraviti žogo skozi obroč. Skušali bomo zmagati oziroma izgubiti za največ tri točke.« Omenili smo že, da v 3. četrtini ni bilo minute odmora. »Pričakoval sem negotovo končnico, morda zadnji met za zmago. V takšnih primerih si time-oute hranim za zadnje minute. Včasih si pameten, včasih je sreča tvoj zaveznik.«
Za Slatinčane usoden skok
Pri gostiteljih sta bila najbolj učinkovita Igor Maric s 16 in Travis Nelson s 14 točkami, devet jih je dodal Anže Pelc: »Lepo je takole zmagati pred prazniki, ki se bližajo. Z močnejšimi treningi sem v zadnjem času dvignil svojo pripravljenost.« Pri poražencih je Miroslav Petrovič dosegel 14 točk, Boban Tomič 13, bivši član Zlatoroga Nejc Strnad pa 10: »Zadnja dva napada smo odigrali v nasprotju z dogovo-
ga ia ni >volj
ligi doživel deveti poraz. V >oljši domači Radnički. La-agah.
slabo začela, saj so gostitelji že lci Zlatoroga se niso predali in in celo prišli do vodstva z 41:39, o. V nadaljevanju so si domači d so jo brez težav držali do kon-letošnje zmage. Za Radnički je ri Zlatorogu je bil najuspešnejši i4, Luka Lapornik 11, Daniel smo, da bo tekma težka, kajti ?dbo. V prvem polčasu smo še ji četrtini Američana, ki igrata azliko. Ko je ta znašala 15 točk, > je bil tudi uvod v tekmo, ko je tno razliko. Morda smo se tudi šja.« Znova je manjkal poško-'omno nam manjkajo njegove ialu. Do takrat pa moramo ostali čeh,« je pripomnil organizator slednjih dneh na svoji poziciji ni bodo v soboto gostovali pri r devet mest višje.
MITJA KNEZ
rom. Pogodba? Poteče mi ob koncu koledarskega leta, po drevišnji tekmi ali jutri bom sedel skupaj z vodstvom kluba in morda se bomo dogovorili za nadaljnje sodelovanje.« Trener Rogaške Matej Bakšič je vzrok za poraz videl tudi v ulovljenih žogah: »Imeli smo 16 skokov manj in posledično tudi toliko napadov manj in po tem je težko pričakovati zmago na vročem gostovanju. Zgrešili smo nekaj odprtih metov. Kljub temu sem ponosen na svojo ekipo, ki je odigrala dobro. V zadnjih napadih pa se na žalost ni držala dogovora. Bili smo priče košarkarskemu prazniku. Drevi pričakujem zmago z več kot štirimi točkami.« Spet polna dvorana?
DEAN ŠUSTER Nejc Strnad z žogo, ko nanj pazi Patrick Rembert. V ozadju akcijo Slatin-Foto: GrupA čanov opazuje trener Šentjurčanov Damjan Novakovič.
Dobra popotnica za Podgorico
Za koledar odvrgle drese
Košarkarice celjskega Athletea so v 10. krogu Jadranske lige prišle do šeste zmage. Na domačem parketu so z 79:72 premagale neugodno Vojvodino. Konec tedna bodo gostovale pri Budučnosti.
Proti Vojvodini so odigrale brez poškodovanega dvojca Jagodič - Abramovič. V drugi četrtini so vodile za 12 točk (33:21), gostje pa so do odmora zaostanek zmanjšale le na tri točke (33:30). V tretji četrtini sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, gostje pa so odprt rezultat držale po
Nina Gabrovšek je bila četrta najboljša strelka Athletea na sobotni tekmi. Je najbolj očarljiva na klubskem koledarju? Predstavili ga bodo danes dopoldne, trdijo, da je ekskluziven in poudarjajo, da so celjske košar-karice pred fotografom odvrgle drese. Videli bomo, v kolikšni meri. Vsekakor pa so morebitne zadrege odpravljene, kajti starši mladoletnih košarkaric so podpisali dovoljenje za objavo fotografij. (DŠ)
zaslugi odličnega meta, ko so bile nezgrešljive predvsem za tri točke. Pred zadnjo četrtino so vodile za točko (54:55). V zadnjih desetih minutah so igralke Damirja Grgiča prevzele vajeti v svoje roke, na koncu pa tekmo mirno pripeljale v svojo korist. V ključnih trenutkih je rutinirano zadevala Sanja Orozovic: »Ta tekma je bila za nas zelo pomembna, saj smo v zadnjih krogih prišle do serije zmag, ki jo moramo nadaljevati. Odigrale smo dobro, zadevale odprte mete. Zelo smo vesele te zmage.« Tudi trener Damir Grgič ni skrival zadovoljstva: »Čestitam svojim igralkam za zasluženo zmago. Držale so se dogovora. Nadzorovati so morale skok pod košema. Imeli smo jih 16 več, kar je bil ključ do zmage. V zadnji četrtini je prav gotovo odločila naša srčnost, gostje smo presenetili z obrambno postavitvijo. Tudi napad je bil učinkovit.« Teja Oblak, ki je odigrala vseh 40 minut, je dosegla 24 točk, po 17 pa Tina Trebec in Sanja Orozovic.
Celjanke bodo v soboto gostovale v Podgorici pri Budučnosti, ki je v tem krogu slavila na gostovanju v Zenici pri Čeliku in ima po desetih krogih polovičen izkupiček. Gostovanje v venomer vroči Morači je sila neugodno. »Že sama pot bo zelo naporna, prav tako pa tudi tekma. Punce bomo dale vse od sebe, da zmagamo. Glede na to, da smo tokrat proti Vojvodini odigrale dobro, mislim, da se v formi dvigujemo, zato moramo proti Budučnosti pokazati pravo igro in presenetiti. Je pa plus za nas dejstvo, da tokrat med tednom nimamo tekme v domačem prvenstvu, kar pomeni, da se že osredotočamo na sobotni obračun,« je pripomnila Oblakova, ki je v letošnji sezoni nedvomno prva violina celjske ekipe. Morebitna sobotna druga zmaga na gostovanjih bi igralke Athletea pred zadnjimi sedmimi krogi nekoliko približala zaključnemu turnirju najboljše četverice, čeprav je letošnja sezona Jadranske lige sila izenačena, saj je trenutno kar sedem ekip v razmaku treh točk. »V Morači se težko zmaguje, a vse je mogoče. Dobro se bomo pripravili na to tekmo. Črnogorke so premagljive na svojem terenu. Iskali bomo priložnost s svojo igro, če nam bo uspelo, pa bomo videli.« Pred tekmo Budučnost - Athlete bo v isti dvorani tekma moške Jadranske lige med gostitelji in Laščani.
MITJA KNEZ Foto: TimE
PANORAMA
MALI NOGOMET
2. SL, 9. krog: Velenje
-	Slovenske Gorice 3:6 (0:0); Mahmutovič (25, 37-6 m), Glu-šič (32). Vrstni red: Vuko 22, Slovenske Gorice 20, Sevnica
15,	Brezje 14, Velenje, Kebelj
13,	Velike Lašče, Fragmat 10, Stripy 5, Tomaž, Benedikt 4.
KOŠARKA
1.	SL, 9. krog: Slovan - Hop-si 61:73; Rupnik 16, Čigoja 15; Hohler 23, Vašl 16, Jasonn 11, Godler 8, Kobale 6, Sviridov 4, Podvršnik 3, Perger 2, Šentjur
-	Rogaška 73:69; Maric 16, Nelson 14, Ferme, Držič 11, Pelc 9, Rembert 8, Primorac, Sebič 2; Petrovič 14, Tomič 13, Smajlo-vič 11, Strnad 10, Pešič 8, Milj-kovic 6, Blesič 5, Milašinovič 2. Vrstni red: Helios 18, Elektra
16,	Zlatorog, Šentjur 15, Maribor, Rogaška, Hopsi 13, Slovan 12, Mercator, Parklji 10.
2.	SL, 12. krog: Terme Oli-mia - Gorenjska 71:75, Konjice
-	Litija 81:71. Vrstni red: Grosuplje 22, Gorenjska, Postojna 21, Šenčur, Branik, Portorož 20, Radenska 19, Hrastnik, Konjice 17, Terme Olimia 17, Medvode 16, Janče, Litija 15, Nova Gorica 2.
1. SL (ž), 10. krog: Rašica
-	Rogaška 76:72; Kuzma 22, Kerčmar 20; Lesjak, Svetič 16, Muhovic 15, Jurše, Baloh 11, Krajnik 3. Vrstni red: Triglav 18, Athlete 17, AJM 16, Grosuplje 15, Ilirija 14, Ježica 13, Rašica 12, Rogaška 11, Domžale 10, Odeja 1.
Jadranska liga, 11. krog: Radnički - Zlatorog 88:71; Simon 26, Scott 25; Omič 24, L. Lapornik 11, Vujasinovič 9, Brodnik 7, M. Lapornik 6, Mali 5, Atanackovič 4, Čo-hadarevic 3, Škific 2. Vrstni red: Cedevita 20, Maccabi 19, Cibona, Budučnost 18, Partizan, Union Olimpija, Zagreb
17,	Radnički 16, Široki 15, He-mofarm, Krka, Crvena zvezda
14,	Helios, Zlatorog 13. Jadranska liga (ž), 10. krog:
Athlete - Vojvodina 79:72; Oblak 24, Orozovic, Trebec 17, Gabrovšek 11, Gajic 6, Bošnjak,
Macura 2; Radovic 20, Erak 17. Vrstni red: Partitzan 9 zmag, Radivoj Korac, Čelik 7, Hemo-farm, Athlete, Voždovac 6, Bu-dučnost 5, Mladi Krajišnik 2, Vojvodina 1, Sloboda 0.
ROKOMET
1. SL, 14. krog: Celje Pivovarna Laško - Ribnica 26:19 (12:7); Žvižej 9, Marguč 4, Razgor, Metličic 3, Žuran, Toskic, Poteko 2, Mačkovšek 1; Abrahamsberg 8, Nosan 2, Maribor - Gorenje 27:36 (15:16); Razgor 5; Melic 8, Dolenec 7, Musa 6, Bezjak 4, Dujmovič, Medved 3, Rutar, Miklavčič, Gams, Golčar, Šimič 1. Vrstni red: Gorenje 23-1, Celje 20-4, Cimos 19-7, Izola 13-13, Trimo 12-14, Maribor 11-15, Krško 10-16, Ormož 8-16, Ribnica 8-18, Krka 7-19, Šmartno 7-15.
1. SL (ž), 12. krog: Celje Celjske mesnine - Krka 26:33 (10:17), Velenje - Zagorje 21:29 (6:12). Vrstni red: Krim Mercator, Zagorje 22, Krka, Ptuj 18, Piran 14, Celje, Velenje 12, Ajdovščina 8, Sežana 6, Naklo Tržič 4, Olimpija, Burja 2.
ODBOJKA
1. DL, 12. krog: Calcit - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: ACH Volley 30, Calcit 26, Triglav, Salonit 20, Panvita, Kropa 18, GO Volley 13, Krka 8, Maribor 7, Šempeter 2.
1. DL (ž), 10. krog: Aliansa - Vital 3:1. Vrstni red: Luka Koper 30, Aliansa 26, Nova Gorica 22, Vital 17, Formis Bell 12, Puconci 7, Jesenice Bled 4, Prevalje 2. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 13. 12. KOŠARKA
Pokal KZS, povratna tekma 5. kroga: Rogaška - Šentjur (19).
Sreda, 14. 12.
ROKOMET
Pokal RZS, četrtfinale: Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško (19).
Podarite svojim najdražjim m	zdravje in veselje z darilnim
$ bonom top fit-a
25% popusta za darilne bone
TOP FIT EBSH
Delovni čas: od 7h do 23h www.top-fit.si
Ipavčeva 22,3000 Celje	od 10. 12. do
Tel. 040 50 20 60	3 7. 72.2011
ali 034281440	(ob plačilu z gotovino)
Starejši po pripomočke, mlajši po kondome
»Draga, boš Božiček ali služkinja?« - Za piko na i: politični porno triler s Katarino in z Borutom
Za vsakogar nekaj
Slovenski porno oskar zlati stojan je iz rok organizatorjev erotičnega sejma odšel k Marjanci Scheicher, novinarki, pisateljici in raziskovalki pikantnosti slovenske estrade. Napisala je roman o La Toyi, je tudi tudi avtorica žgečkljivega romana Kešpičke. Pornofikat, priznanje za izdelke ali storitve, ki »preverjeno ustrezajo visokim pornofilskim standardom in jih odlikuje najugodnejše razmerje med ceno in kvaliteto«, pa so podelili celjskemu nočnemu lokalu Crystal.
Sodeč po dogajanju na erotičnem sejmu Erotika 69, ki je bil pretekli konec tedna v Celju, je videti, da Slovenci le niso imuni pred različnimi poskusi v spolnosti, s katerimi razbijajo tabuje in raziskujejo novosti. Božiček bo letos prišel v marsikakšno slovensko spalnico, morda celo francoska služkinja. Ti dve oblekici so namreč najpogosteje kupovali na stojnicah. Da ne govorimo o pripomočkih ...
»Srednja generacija kupuje izdelke predvsem za popestritev intime, medtem ko mlajši
posegajo bolj po zaščiti. Še vedno prodamo največ vibratorjev in kroglic ter vlažilnih gelov,« nam je pojasnil Celjan Boris Korošec, znan po svoji spletni strani diskretno.com. Letošnja novost, s katero je presenetil tudi na sejmu, je vredna več kot 170 evrov. »To je vibrator vrhunske kvalitete v kombinaciji usnja in zlata,« je dodal Korošec. Prodali so jih že kar nekaj, torej ljudje vendarle cenijo kakovost tudi na področju spolnosti. In da pari in samski ne bi kupovali mačka v žaklju, so si na letošnjem
Celjan Boris Korošec s pozlačenim .
WM
»Ležalniki« vseh vrst
erotičnem sejmu lahko v živo ogledali testiranje spolnih pripomočkov. Tako so se pač tudi lažje odločili, katerega želijo odnesti domov.
Vibracije
Medtem ko so se v prve vrste pred odre - na katerih so artist-ke(-i) izvajali svoje trdoerotične šove - zgrinjali radovedneži, je bilo pri stojnicah z različno ponudbo intimnih izdelkov mogoče opaziti predvsem starejše pare. »Zanimanja za izdelke je veliko, ljudje so dokaj odprti glede spolnosti, tudi sramežljivosti ni več toliko. Ne bi pa mogel reči, da izdelke bolj kupujejo mladi, gre bolj za generacijo, ki je krepko nad 30. letom,« nam je pri svoji stojnici skrivnosti.com povedal Matej Fajdiga. Pokazal nam je še pripomoček za masiranje prostate, ki gre v zadnjem obdobju kar dobro »v promet«. Eden od pripomočkov za moške, ki je bil letos na sejmu še posebej izpostavljen, je vodna erekcijska črpalka, ki se ne uporablja le za popestritev intime, ampak tudi za zdravljenje motenj erekcije. Menda priporočajo 15 minut uporabe dnevno (navodila so priložena izdelku) in po 7 tednih je spet »veselica« v postelji. Cena: od 89 evrov navzgor. Opažajo, da tega pripomočka na sejmu ne kupujejo, nato pa prodaja strmo poraste po končanem sejmu, ko naročila po spletu kar dežujejo.
Ne le na razstavi erotičnih slik in erotični poslikavi telesa, dobro se je bilo na sejmu ustaviti tudi pri enem zanimivejših izdelkov, ki kaže, da domišljija resnično nima meja. Gre za stimulator, ki se namesti na roko
Letošnji sejem naj bi obiskalo več ljudi kot lani, ko si je Erotiko 69 ogledalo približno 12 tisoč ljudi. Med obiskovalci je bilo slišati le nekaj razočaranja, ker so pričakovali še bolj pester program.
in prst, od koder se vibracijsko valovanje prenaša na partnerjevo telo. Ker smo novinarsko to preverili, lahko dodamo, da je ta izdelek na letošnjem sejmu dobil velik plus. Tiste, ki so se drenjali pod odri, pa so zagotovo bolj navdušili trdoerotič-ni Carla Cox in Leonelle Knox ter trdoerotični igralec James Brossman, ki se jima je pridružil v »akciji«. Brez »politike« pa tudi na erotičnem sejmu ni šlo. V soboto so v političnem porno trilerju nastopili Katarina, Borut, Urška in JJ ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Vsi se zavedajo, da brez Iva Milovanoviča (edini ne-športno opremljen) spektakla s takšnimi imeni ne bi izpeljali.
Zvezde »pogorele«
Športni spektakel v znamenju dobrodelnosti in pričakovanju boljšega odziva
»Zmagali bomo, in to ta rdeči,« je v petek v mozirski športni dvorani (smeje, kako drugače) napovedal ljubljanski župan in najverjetnejši mandatar Zoran Jankovic. Njegova samozavest je seveda temeljila na imenih ekipe Humanih zvezd, kot so Zlatko Zahovič, Miran Pavlin, Marko Si-meunovič, Nenad Protega, Tone Hrovatič, košarkar Peter Vilfan, rokometaša Roman Pungartnik in Boštjan Strašek ...
Pa se je pol župan in pol mandatar tokrat uštel: ekipi izjemnih športnikov se ni izšlo, saj jo je z golom v zadnjih sekundah premagala reprezentanca slovenskih vinarjev, ki je tako dokazala, da naslov evropskih prvakov ni naključje.
Vendarle v petek niso bili v ospredju športni rezultati, temveč dobrodelnost. Ob izjemni asistenci komentatorja, v zadnjih letih tudi priseljenega Mozirjana, Iva Milo-vanoviča so namreč v mozirskem ZTKŠM pripravili drugi nogometni spektakel z naslovom Vsi se radi igramo. »Namen prireditve je, da s športom in z zabavo zberemo denar za Vrtec Mozirje. Z vstopnino in s prodajo buteljk, ki so jih prispevali slovenski vinarji, smo zbrali pet tisoč evrov,« je povedala vodja TIC
Helena Žagar. Da je vsak denar, ki ga vrtec dodatno prejme, več kot dobrodošel, je omenila ravnateljica Ana Rebernik: »V današnjih kriznih časih so takšna dejanja tudi zelo simbolična. Denar bomo porabili za ureditev okolja in izboljšanje pogojev za bivanje otrok.«
Uvod za »el clasico«
Da pričakuje dobro voljo, pozitivno energijo ter predvsem veliko užitka, je zagotovil tudi Jankovic: »Predvsem je pomemben lep namen in ideja se mi zdi zelo dobra. Sicer se večkrat udeležujem podobnih dobrodelnih akcij, vendar nogometa nisem igral že leto in pol. Poškodba? To je del športa.« No, seveda so igralci kljub precejšnji nogometni vnemi tudi iz previdnosti pazili, da Jankovica niso poškodovali.
Podobno kot kapetan je gladko zmago napovedoval Zlatko Zahovič: »Seveda pričakujem zmago, ampak po moje smo nocoj zmagovalci vsi, predvsem otroci. Sicer čutim, da se na podobne prireditve zaradi človeške lastnosti in dobrega namena moram odzvati. Dobrodelnosti po moje ni nikoli dovolj, vedno je prostora za več.«
Kdor ne skače, ni - oziroma »kdor teh ne pozna, ni Sloven'c«.
Ivo Milovanovič: »Osnovni namen je, da poskušamo pomagati otrokom, ki si sami ne morejo pomagati. Veste, ko enkrat zadovoljiš svoje želje in potrebe - sam v življenju potrebujem samo še prijatelje in zdravje - je čas, da pomagaš drugim. Sam uživam v Mozirju, imam kup krasnih prijateljev in čutim, da je treba nekaj narediti. Vendar me ob zahvali sijajnim sodelavcem moti preslab odziv Mozirja-nov. V dvorano so prišla prava zvezdniška imena, tudi vinarji in gospodarstveniki so prišli v kraj, kamor sicer ne bi, in Mozirjani bi morali bolj ceniti njihovo voljo ter tako pomagati otrokom. Preprosto: dvorana bi morala pokati po šivih. Tudi odziv med podjetniki ni bil najboljši, sploh ker gledam z očmi priseljenca. Po moje bi morali vsi razmišljati, kako pomagati. Danes igramo za vrtec, jutri bomo za zdravstveni dom ali ostarele ... Ampak to ne more biti akcija nekaj posameznikov, temveč nas vseh, ker smo vsi dolžni pomagati tistim, ki si sami ne morejo. Tako da za prihodnje velja, da če bo več volje med Mozirjani, bom z veseljem pomagal. Če pa ne, se tega ne bom šel.«
Selektor gospodarstvenikov je bil domačin Peter Goltnik: »Vesel sem, da se v dvorani nekaj dogaja in da se tega udeležujemo tudi posamezniki iz gospodarstva. Čeprav moram priznati, da je to vsako leto težje zaradi razmer, nekateri pa imajo tudi precej obveznosti v službah. Vendar so prišli vsi, s katerimi smo se dogovorili. Zagotavljam, da nimamo tako slabe ekipe in da znamo koga presenetiti.« Presenetili so tudi zvezdnike, saj so na koncu gospodarstveniki osvojili drugo mesto.
Sicer pa, gledano skozi ženske oči, je nogomet kot nogomet. Igralci so brcali žogo in nato tekali za njo; sodnika Vili Kranjc in Gojko Kusič sta menda delila krivico; mreža se je tresla tako z zunanje kot z notranje strani. Občinstvo, opazili smo izjemno veliko mlajše populacije moškega spola, pa je uživalo, kot se spodobni nogometnim navdušencem. Verjetno podobno kot v sobotnem »el clasicu«.
In še vročega mandatarja, ki, tako mimogrede, za svoja leta niti ni tako slab v brcanju, v petkovih večernih urah v Mozirju nihče ni gnjavil s sklepanjem koalicije.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Dobrodošlico športnikom in dobrodelnosti je izrekel župan Ivo Suhoveršnik ob asistenci vremenarke Katje Jevšek. Mnogi pa so opazili, da je župan manjkal precejšen del prireditve. Nič čudnega, saj je na Rečici ob Savinji pospremil na pot novo imenitno knjigo dr. Marije Makarovič Oblačilna kultura Zgornje Savinjske doline. Mnogi bi radi bili tudi na tej predstavitvi.
Še zadnja navodila Helene Žagar rokometnima nogometašema Romanu Pungartniku in Dejanu Obrezu.
Posilstvo: potreba po moči in nadzoru
Spolno nasilje v družini: obsodili moškega, ki je posilil ženo, in posiljevalca, ki je žrtev pričakal na ulici
Pretekli teden smo pisali o poskusu posilstva na avtocestnem počivališču Lopata na Celjskem. 30-letnica se je komaj rešila iz krempljev dveh Poljakov, ki sta jo zvabila v svoje tovorno vozilo in bila pri tem nasilna. Po njeni prijavi so ju kriminalisti izsledili, trenutno sta oba v priporu. To še zdaleč ni edini primer brutalnega spolnega napada na žensko, je pa eden redkih, kjer so storilci neznanci. Med posiljevalci je namreč največ moških, ki jih ženske poznajo.
»Ženskam svetujemo, da nikakor ne navezujejo stikov z neznanci na odmaknjenih krajih ali prisedajo v njihova vozila,« svetuje vodja oddelka za splošno kriminaliteto na PU Celje Milan Vogrinec. Dogodek na Lopati pravzaprav šolsko kaže, kako nujna je hitra prijava za izsleditev storilca. Poljaka bi se namreč z lahkoto izmuznila, če ju ne bi ženska takoj prijavila. »Žal večina žrtev posilstva ne prijavi takoj, včasih dobimo prijave nekaj
Nekaj poskusov posilstev je na Celjskem še neraziskanih, kadar pa se je posilstvo dejansko zgodilo, so kriminalisti našli storilce v vseh primerih.
mesecev kasneje. Takrat je iskanje sledi in zbiranje dokazov zelo težko,« omenja Vogrinec. Žrtev posilstva ali poskusa posilstva - še posebej to velja za žrtve, ki so ob tem dobile še telesne poškodbe - se ne sme pred prijavo stu-širati ali preobleči, saj s tem uniči sledi in dokaze. Samo trdni dokazi in sledi namreč zgradijo trdno obtožnico, ki se na sodišču lahko konča z obsodbo. »Kadar je storilec neznana oseba, so pri preiskavi dobrodošle informacije o njegovem videzu, podrobnosti o oblekah, posameznih telesnih značilnostih, znamenjih ...« navaja Vogrinec.
Ko posili mož ...
Med storilci je največ »znancev«, torej moških, ki jih žrtve poznajo. Posilstva se vrstijo po skupnih zabavah, srečanjih, kjer se morda med nekom čuti medsebojna simpatija, ki nato preide v napačne razlage o tem, kdo bi s kom imel intimne odnose. So
Še posebej previdne morajo biti ženske na počivališčih ...
Vsako posilstvo je poniževalno!
Posilstvo spada h kaznivim dejanjem zoper spolno nedotakljivost. Kazen za storilca je od šest mesecev do deset let zapora. »Če je dejanje storjeno grozovito ali posebno poniževalno ali če je dejanje storilo več oseb zaporedoma ali nad obsojenci ali drugimi osebami, ki jim je vzeta prostost, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajst let,« piše v kazenskem zakoniku. V sklop kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost spadajo tudi spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let, kršitev spolne nedotakljivost z zlorabo položaja, zloraba prostitucije ter prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Za vsa kazniva dejanja so predvidene visoke zaporne kazni.
V prvi polovici letos je bilo na Celjskem 12 poskusov (lani 3) in 10 dokončanih posilstev (lani 3).
Čeprav je največ posilstev med »znanci«, se pojavljajo tudi primeri, ko storilec svojo žrtev poišče naključno. Celjski kriminalisti so ovadili, sodniki pa obsodili na zaporno kazen moškega, ki je pred leti posilil žensko, ki je bila pri tem zelo hudo poškodovana. Pričakal jo je na poti v službo.
Lani in v preteklem obdobju je bilo na Celjskem kar nekaj prijav žensk, ki so bile žrtve spolne zlorabe ali nadlegovanja na delovnem mestu. Nekajkrat so bili sumi potrjeni, torej so spisali tudi kazenske ovadbe. V naši regiji so morali kriminalisti preiskovati še navedbe o spolnem nadlegovanju in poskusu posilstev v različnih socialnih inštitucijah, vendar se je izkazalo, da so bile prijave neutemeljene.
Zadnji poskus posilstva na Celjskem se je zgodil na počivališču Lopata
Drugačna resnica
»Večinska predstava o posilstvu je, da neznan moški napade privlačno žensko na skritem prostoru. Ženska naj bi se aktivno branila, kar bi dokazovala s strgano obleko, z modricami. Strokovnjakinje, ki delajo z žrtvami, povedo, da je posilstvo edino od kaznivih dejanj, pri katerem javnost pričakuje od žrtve, da se bo branila. Povzročitelj naj bi bil bistveno močnejši od ženske, imel naj bi orožje, bil naj bi alkoholiziran, imel naj bi močno, neobvladljivo spolno slo in tipične osebnostne lastnosti, ki so vidne že na prvi pogled. Resnica o posilstvih in nasilju je popolnoma drugačna,« pravijo v Društvu za nenasilno komunikacijo. »Ženske pogosto povedo, da je spolno nasilje izvajal partner, češ da mu ona pripada in mora izpolnjevati njegove želje v spolnosti. Vodilo spolnega nasilja ni spolna sla, ampak potreba po moči. S tem ko povzročitelj izvaja spolno ali drugo nasilje nad žensko, pridobi nad njo moč in nadzor,« še navajajo v društvu.
pa posilstva tudi znotraj družine, kjer je žrtev žena oziroma partnerka. Na Celjskem so lani že obsodili moškega, ki je posilil svojo ženo. Na policiji ocenjujejo, da je to še vedno »temno polje«, torej, da je teh kaznivih dejanj več, kot izkazuje statistika. »Radi bi,
da bi se ženske opogumile in prijavile, saj sčasoma, ker to držijo v sebi, prihaja do psihičnih in zdravstvenih težav,« pojasnjuje sogovornik.
Res je, da je med žrtvami daleč največ žensk. Starost sploh ni pomembna! Med žrtvami posilstva so mlajše in
starejše. Na Celjskem je pred leti moški posilil 70-letno znanko. Toda med žrtvami so tudi moški. Vendar je - sodeč po podatkih celjske policije - največkrat tudi posiljevalec moški.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Zastrupila se je s plinom
V nedeljo pozno popoldne je v enem izmed stanovanj stanovanjskega bloka v Drapši-novi ulici v Celju uhajal ogljikov monoksid. Ta je nastajal zaradi nepravilnega delovanja plinske peči. Reševalci nujne medicinske pomoči so morali v bolnišnico zaradi zastrupitve odpeljati eno osebo. Posredovali so tudi celjski poklicni gasilci, ki so ostale stanovalce za nekaj časa tudi evakuirali iz objekta.
Okradel domačine
Neznanec, ki je okradel lastnike stanovanjske hiše v Dobriši vasi na območju Policijske postaje Žalec, je pokazal precejšnjo mero drznosti. V hišo je sicer vstopil skozi odklenjena vrata in kradel kar ob prisotnosti lastnikov. Medtem, ko so se domači ukvarjali z gosti, je namreč iz garderobnega prostora ukradel nekaj torbic in denarnic ter na ta način lastnike predmetov oškodoval za okoli 400 evrov.	SŠol
NOVI TEDNIK
Dobrodelni koncert
Dandanes je na žalost vedno več staršev, ki ne zmorejo poravnati stroškov dejavnosti, ki se jih otroci udeležujejo v šoli, kot so dnevi dejavnosti, šole v naravi ... OŠ Ljubeč-na se že nekaj let trudi prispevati svoj delež z novoletno tržnico, na kateri prodajamo najrazličnejše izdelke, ki jih otroci naredijo sami.
0TR05KI ČA50PI5
17
V letošnjem šolskem letu pa smo se odločili, da naredimo ta dogodek še posebno prijeten in slovesen, zato smo organizirali še dobrodelni koncert, ki je bil 1. decembra ob 17. uri v telovadnici naše šole.
Naši četrtošolci, ki so skupaj z Adijem Smolarjem zapeli pesem Na cesti nikdar nisi sam, so navdušili obiskovalce, ki so napolnili telovadnico do zadnjega kotička. Rebeka Dremelj, Tico-tico band, Peter Januš, Sanja Poljšak Pe-
san, Fantje izpod Lisce, Trio prijatelji, Sabrina Zavšek in šolska plesna skupina Explosion so pričarali prijetno ter nepozabno doživetje.
Po končanem koncertu je voditeljica prireditve Simona Brglez povabila še vse obiskovalce v večnamenski prostor, kjer smo imeli novoletno tržnico, ki je bila namenjena tudi tistim obiskovalcem, ki niso bili na koncertu.
Stojnice so bile bogato okrašene z najrazličnejšimi upo-
rabnimi izdelki. Obiskovalci so lahko kupili novoletne voščilnice, namizne dekoracije, venčke, darilne vrečke, marmelade, dišeča mila, nakit, najrazličnejše izdelke iz lesa, kopalne soli ... Med obiskom
stojnic so se lahko okrepčali še s toplim čajem.
V organizacijo koncerta in tržnice je bilo vloženega veliko truda tako učencev pri izdelovanju izdelkov kot tudi delavcev šole pri najra-
zličnejših dejavnostih, ki so bile potrebne, da smo prireditev organizirali in izpeljali po svojih najboljših močeh. Ves naš trud in prizadevanja, ki so potekala od samega začetka šolskega leta, so obrodila
sadove, saj smo zbrali preko 6 tisoč evrov. Z zbranim denarjem bo šola pomagala otrokom iz socialno šibkejših družin pri plačilu najrazličnejših šolskih dejavnosti.
MOJCA KRIŽNIK
Novoletne delavnice
V pričakovanju prazničnih dni smo na OŠ Dobrna izvedli tehniški dan z raznovrstnimi novoletnimi delavnicami. Nastajali so izdelki, ki jih bomo vključili v ponudbo božičnega sejma in s katerimi bomo okrasili šolo.
Učenci od prvega do šestega razreda so izdelovali voščilnice z različnimi novoletnimi motivi (snežaki, jelenčki, ptički ...), lesene možiclje, novoletne okraske, lesene palčke, snežinke, eko smrečice, papirnate Božičke ...
Sedmošolci so očistili in popravili lesene sne-žake ter jih postavili na hodnike, sedmošolke pa so izdelovale voščilnice z božično-novole-
tnimi motivi. Osmošolke so izdelovale papirnate darilne vrečke, ki so jih okrasile z odtisi listja in praproti. Osmošolci pa so izdelovali ptičje krmilnice. Devetošolci in devetošolke so iz lepenke izdelovali pisane pajace oz. Božičke za okrasitev šolskih hodnikov. V čebelarski delavnici pa so nastajale sveče iz trdega voska in čajne svečke.
Prijetno, že kar predpraznično vzdušje, je ob marljivem ustvarjanju zavladalo na naši šoli. Nastalo je veliko lepih izdelkov. Najpomembneje pa je, da smo se družili, skupaj ustvarjali, si pomagali in se imeli lepo.
SONJA ŠPEGEL
Praznično ustvarjanje
V predprazničnem času na naši šoli pripravljamo izdelke za decembrsko stojnico v Radečah, ki je vsako leto 1. decembra. V ta namen oddelki podaljšanega bivanja ob pomoči učencev predmetne stopnje izdelujejo praznične voščilnice z različnimi motivi.
Učiteljice v oddelkih podaljšanega bivanja smo organizirale tudi roditeljski sestanek, na katerem smo za starše in otroke pripravile predpraznične delavnice. Starši so skupaj s svojimi otroki pekli in krasili piškote, izdelovali voščilnice, izrezovali smrečice za okrasitev šole ter pomagali krasiti kozmetične izdelke. Pri izbirnem predmetu kemija v življenju so učenci pod mentorstvom učiteljice kemije pripravili kozmetične izdelke iz naravnih materialov. V učilnici, ki so jo v teh dneh spremenili v pravo »domačo lekarno«, so izdelali negovalno mazilo za ustnice, negovalno kremo za roke, skuhali ognjičevo mazilo ter pripravili različna masa-žna olja. Zbrana sredstva prodanih izdelkov (voščilnice, kozmetični izdelki) na stojnici
so namenjena šolskemu skladu za potrebe učencev naše šole.
Praznična stojnica je sovpadala s šolskim projektom Evropska vas, pri katerem podrobneje spoznavamo Švedsko. Zaradi zelo dolge noči na severu Evrope Švedi zelo častijo sveto Lucijo, ki v njihove domove prinaša luč. Tako v mestih, po šolah in javnih ustanovah uprizorijo Lucijine sprevode. Zato so ga letos na prireditvi ob prižiganju novoletnih lučk v Radečah uprizorili tudi pevci šolskega pevskega zbora in zapeli Lucijino pesem.
Šola se je v teh dneh odela v praznično podobo snežink in smrečic, ki so jih izrezovali po posameznih oddelčnih skupnostih in učenci, ki so vključeni v podaljšano bivanje. Menimo, da skupinsko ustvarjanje učence uri v potrpežljivosti, pomirja in nas druži pri delu. V današnjem virtualnem času so stiki med ljudmi neprecenljivi, zato jih v naši šoli še posebej radi negujemo.
MAJA LEBEN, URŠKA BAJDA, ANDREJA MITIC ŠTIRN
Skupaj za Božični bazar
Nastop šolskega pevskega zbora - Lucijin sprevod
V petek, 18. novembra, smo dijakinje Šolskega centra Šentjur pod mentorstvom Natalije Trček Kovše obiskale III. osnovno šolo v Celju, in sicer učence 9.b-razreda. Naš obisk je bil namenjen skupnemu sodelovanju, saj smo za učence devetega razreda pripravile delavnice, v katerih smo izdelovali izdelke za Božični bazar, ki ga vsako leto organizirajo v predbožičnem času.
Izdelovali smo medena srca, jih okrasili z različnimi
dekoracijami in pripravili za prodajo. Učencem pa je bilo najbolj všeč izdelovanje voščilnic in božičnih dreves.
Sodelovanje je bilo prijetno, učenci so bili veseli tudi nagradne igre, v kateri so bili nagrajeni s slaščičarskimi izdelki dijakov in dijakinj Šolskega centra Šentjur.
Za praznično vzdušje pa prilagamo še recept za slastne medenjake.
Potrebujemo: 350 g moke, 200 g sladkorja, 4 velike žlice medu, 2 jajci, 100 g mletih
orehov, 1 žlico sode bikarbo-ne, cimet.
Vse sestavine zgnetemo v gladko testo. Testo na pomo-kani površini razvaljamo na približno 5 mm debeline. Iz testa z modelčki izrežemo piškote različnih oblik in jih polagamo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo približno 10 minut na temperaturi 180 do 200 °C. Če testo nekaj časa počiva na hladnem, bodo medenjaki še boljši.
Dijakinje MARTINA, VALENTINA in DILARA
Adventni venčki tudi v Andražu
V zadnjih novembrskih dneh, ko začne v naših domovih dišati po gozdu in medenjakih, ko začnemo izdelovati rdeče krogle iz pomaranč ter začimb in nam skozi čarobno votlino, odeto v ledeno modro tančico, skozi katero sevajo svetlikajoče se zvezdice, nevidni dobrotniki nasu-jejo vse polno dobrot, se zberemo v prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Andraž nad Polzelo. Priča-
ramo si nepozabne trenutke - uvod v praznične dni.
Že drugo leto zapored smo v sodelovanju z Likovno sekcijo KD Andraž in Komisijo za članice PGD Andraž organizirali delavnico izdelovanja adventnih venčkov ter aranžmajev, in sicer v petek, 25. novembra. Zbralo se nas je 26 krajanov in dve članici GPO Polzela.
Pri izdelovanju adventnega venčka, zunanjega simbola adventnega časa,
smo neizmerno uživali in se zabavali, zato smo sklenili, da se bomo prihodnje leto zanimive delavnice zopet udeležili. Ponosni smo na končni izdelek, ki bo krasil marsikateri dom ter pričaral tople praznične dni.
Venčke smo na koncu tudi razstavili in se z njimi fotografirali. Vsak venček je zares nekaj posebnega, je unikatni izdelek.
MONIKA BLAGOTINŠEK
Ličenje za starejše
V četrtek, 17. novembra, je bila na Ljudski univerzi Šentjur v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje delavnica ličenja. Vodila jo je vizažistka Irena Jerše. Da si tudi po srcu mlade dame želijo teh informacij in da jim videz veliko pomeni, je pokazala udeležba na prijetnem druženju. Ga. Irena je razložila, kakšna je osnovna nega obraza, kakšno je dnevno ličenje in predstavila tehnike. Vse prisotne so z navdušenjem sodelovale in se prepustile spretnim rokam gospe Irene.
JOŽE ZUPANC
Možnosti samooskrbe
V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje je bila v sredo, 16. novembra, ob predstavitvi projekta Šolski učni sadovnjak še okrogla miza.
Sodelujoči minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, direktor centra za poklicno izobraževanje Elido Bandelj, dr. Kristina Ugri-novič s Kmetijskega inštituta Slovenije, Milena Toplak Kovač iz podjetja Ocean Orchids, Stanko Vovk, predsednik Združenja SIP&EKO, Jožica Fabjan z inštituta za trajnostni razvoj in Andrej Zdolšek iz podjetja Mirovita so razpravljali o možnostih samooskrbe z domačimi vrtninami, sadnimi in okrasnimi rastlinami. Okroglo mizo je vodil Igor Škerbot, predavatelj na ŠHVU Celje, Višji strokovni šoli.
Zaradi izjemne raznolikosti slovenskega prostora so možnosti pridelave kakovostnih rastlin večje, kot danes kaže naše tržišče. Po oceni kmetijskega inštituta je samooskrba 68- do 75-odstotna, kar ne zagotavlja prehranske varnosti. Znano je, da je predvsem pridelava slovenske zelenjave v zadnjih letih padla s 77 na 30 odstotkov. Uvažamo vse več vrtnin, ki s transportom izgubljajo kvaliteto, njihov izvor pa je včasih vprašljiv. Izo-
braževanje pri porabi zdrave hrane igra veliko vlogo, pozabili pa smo, da se začne pri odrasli populaciji, ki je zgled mlajšim.
Poslovna organiziranost, spodbujanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezava pridelave in potrošnje ter nova tehnološka znanja lahko v prihodnosti bistveno doprinesejo k boljši samooskrbi. Iskanje rešitev s področja boljše oz. racionalnejše oskrbe z energijo (npr. uporaba geotermalne energije v Prek-murju), bolj premišljenega finančnega spodbujanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in političnega odločanja ali poenostavljeno rečeno »misli globalno, deluj lokalno«, je vsem v interesu. V svoji bližini moramo pridelati čim več. Preprečiti moramo zaraščanje, prav tako pa pozidavo najboljših kmetijskih površin. Izkoristiti moramo daljšo sezono pridelovanja v Primorju, urediti namakanje na kmetijskih zemljiščih povsod po državi, nameniti najboljša zemljišča za pridelavo zelenjave, povečati izbor vrst zelenjave in izbrati najprimernejše sorte vrtnin. In najpomembnejše: ceniti moramo sebe, naše delo in naše izdelke, saj si zaradi kakovosti to zaslužijo.
BARBARA PAJK
Razstava ob predstavitvi projekta Šolski učni sadovnjak
Projektno srečanje Aces v Skopju
Dijaki in mentorji Šolskega centra Celje letos sodelujejo v projektu Aces, v okviru katerega s partnerji iz Romunije in Makedonije snujejo karierni center v šoli.
S sodelovanjem na predavanjih in delavnicah, ki jih organizira karierni center, dijaki pridobivajo izkušnje in kompetence za iskanje prve zaposlitve, učijo se, kje iskati zaposlitev, kako pripraviti dobro prošnjo in napisati življenjepis, kako samoza-
vestno nastopiti na razgovoru za službo ... Pomemben del kariernega centra so tudi izmenjave informacij in izkušenj med partnerji različnih držav. Na projektnem srečanju v Skopju, ki je bilo od 26. do 29. oktobra, so dijaki tako spoznali stanje in načine zaposlovanja v Makedoniji in Romuniji, odkrivali in urili svoje sposobnosti, pridobivali nova znanja, ob tem pa tkali nove vezi in prijateljstva.
MHV
www.novitednik.comwww.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
BRALCI POROČEVALCI
19
Folklora in pesem treh narodov
Folklorno društvo Sveti Štefan je s koncertom obeležilo deseto obletnico v gasilskem domu na Svetem Štefanu. Med gosti so bili Štefanski fantje, Jernej Klakočar s prijatelji, Simon Leskovšek in Grega Žma-har, Trio družine Žmahar, Vaški kuharji in harmonikarja Rok in Nik. Poleg domače folklorne skupine so program popestrili gosti iz tujine, in sicer člani folklorne skupine Češka beseda Zagreb (Jeteličeki) iz Zagreba.
Gostujoča skupina je pripravila pravi profesionalni nastop, sestavljen iz čeških in hrvaških plesov ter pesmi. Skupina društvenih plesov Polka je predstavila plese na motiv češke glasbe. Ob koncu programa se je Martin Slatenšek, predsednik FS Sveti Štefan, zahvalil vsem nastopajočim, občinstvu, pobudnici ustanovitve folklorne skupine Mileni Podkoritnik in ko-reografu Branku Fuchsu za prizadevnost v minulih desetih letih. Priznanja vsem
nastopajočim je podelil David Stupica, koordinator Območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Šmarje pri Jelšah.
V druženju do jutranjih ur se je slišala slovenska, češka in hrvaška pesem, gostje pa so poskrbeli tudi za zabavni del. Že januarja
bodo štefanski folkloristi odšli na povabilo gostiteljev v Zagreb in prav tega se zelo veselijo in se že pripravljajo za nastop s slovenskimi
plesi, vadijo pa tudi češke in hrvaške.
MILENKA BLAŽEVIC Foto: ZORAN ZEMAN
Pomagali živalim
Članica Ženskega odbora SDS Štore, tudi podpredsednica društva proti mučenju živali, Verica Štante je velika ljubiteljica živali. Ob poznavanju problematike in predstavitvi porojene ideje smo se v ŽO takoj odločile, da pomagamo z nakupom hrane za zapuščene živali. V teh mrzlih dneh jim vsem ne moremo nuditi toplega zavetja, lahko pa poskrbimo, da jim damo vsaj kakšen obrok hrane na dan.
V	projekt so se vključili tudi člani OO SDS Štore in pridno zbirali odpadni papir, podporo pa nam je ves čas nudil tudi predsednik OO SDS Štore Jani Glavač.
V	petek, 11. novembra, sta nas ob predaji hrane za zapuščene živali na sedežu društva
sprejela predsednik Matej Videčnik in tajnica Irena Volgemut. V imenu društva sta nas toplo sprejela in se iskreno zahvalila za vso podarjeno hrano.
Ne da se opisati, kakšno v zadovoljstvo nam je, da darujemo in obenem osrečujemo. Tokrat nismo osrečili samo ljudi, ampak tudi živali, za katere vestno skrbijo člani društva proti mučenju živali.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sodelovali in tako pokazali sočutje tudi do živali. Posebna zahvala pa gre članom Prostovoljnega gasilskega društva Štore, ki so pomagali pri nakladanju in odvozu papirja na deponijo.
DANICA PISANEC
Piknik, izlet in »žegnanje«
Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim bi z lahkoto uvrstili med najbolj dejavna društva v laški občini. Društvo se trudi svoje člane in ostale simpatizerje pritegniti z raznimi dejavnostmi in tudi v preteklih mesecih ni bilo nič drugače.
Že dalj časa smo med člani premlevali idejo o pikniku, kjer bi se na pot podali z vpregami in konji, na vozovih pa bi imeli vso potrebno pijačo in hrano in tako ne bi bili odvisni od avtomobilov ali katerega drugega motornega vozila. Ideja je prerasla v dogodek, ki se je zgodil v septembru. Pri kozolcu so vprega in nekaj konjenikov začeli svojo pot proti Vrhu. Tam so se koloni pridružili preostali konjeniki in dve vpregi. Tako smo odpeketali proti Trobnemu Dolu, Mali Brezi, konjeniki smo tu ubrali svojo pot mimo Šentruperta in Olešč. Poti so se z vpregami združile v Tevčah, kjer je bil pri društvenem kozolcu zaključek s piknikom. In tako se je proti večeru konjenica približno dvajsetih konjenikov in treh vpreg počasi razkropila vsak na svojo stran.
V oktobru smo si na izletu ogledali zanimivosti Dolenjske in Notranjske. Bilo je nadvse
poučno, zanimivo in resnično vredno ogleda, seveda v taktih polke in valčka, za kar sta ves čas skrbela muzikanta.
Kot zaključek dogodkov pa je vsako leto, tokrat že enajstič, »žegnanje« konj na prvo nedeljo v novembru. Okoli devetdeset konjenikov je pripeljalo svoje konje »požegnat«, da bodo le-ti v naslednjem letu zdravi. Da to dejansko drži, seveda ni dileme. Tokratno »žegnanje« je bilo v sklopu občinskega praznika in zato je bil pripravljen tudi bogat spremljevalni program. Člani Kulturnega društva Vrh nad Laškim, sekciji Vaška pihalna godba in Mešani pevski zbor sta poskrbeli za kulturni pridih prireditve. Člani društva smo vsako leto izredno ponosni na visoko udeležbo konjenikov, ki prihajajo resnično od blizu in daleč in se k nam, kar je najpomembneje, tudi z veseljem vračajo. Tako so bili letos med drugim prisotni konjeniki iz Zgornje Savinjske doline, Gomilskega, Hrastnika, Velenja, Šmarja pri Jelšah itd.
Naše društvo zaključuje še eno leto, bogato z različnimi dogodki. Naj bodo tudi vsa naslednja takšna!
STANKA HRASTNIK
Jubilejno leto Savinjskih rogistov
Letos mineva 30 let, odkar so začeli delovati Savinjski rogisti. V teh letih smo z nastopi prepotovali Slovenijo po dolgem in počez, igrali pa smo tudi v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Ob tem jubileju se nam zdi prav, da predstavimo nekaj svojih uspešnih nastopov v tem letu.
Kot prvi je bil slavnostni koncert ob 30. obletnici delovanja v domu krajanov v Taboru. Ta koncert smo posvetili 20. obletnici samostojne države Slovenije. Ob tej priliki bi se radi zahvalili Lovski zvezi Slovenije za priznanje, ki je bilo podeljeno za delovanje na področju lovske kulture, ki hkrati predstavlja prvo tovrstno podeljeno priznanje. Zahvalili bi se tudi predstavniku LZ Celje, katere člani so tudi Savinjski rogisti, g. Reberšaku, predstavniku LZ Slovenije, in predsedniku odbora za kulturo in stike z javnostjo Francu Rotarju za čudovit govor ter županu Tabora Vilku Jazbinšku za spodbudne besede. Prav tako je na mestu zahvala tudi predsednici KD
Ivana Cankarja Tabor, pod okriljem katerega naša skupina tudi nastopa. Na koncertu so sodelovali še Pohorski rogisti iz Hoč, Ptujski rogisti, oktet Peca iz Mežice ter domači pevski zbor KD Ivana Cankarja.
Sledil je nastop v Doberdobu v Italiji, kjer je vsakoletno srečanje rogistov in lovskih pevskih zborov Slovenije. Nato je sledilo povabilo na Koroško, kjer je njihova lovska zveza slavila 10. obletnico. S Savinjskimi rogisti, ki smo tam nastopali vsa ta leta, je skupaj nastopalo več skupin pevcev in rogistov.
Kot zadnji dogodek bomo omenili še povabilo Janeza Goloba iz Trbovelj na dvodnevno jadranje po slovenskem morju. Bil je res lep doživljaj, zato bi se ob tej priložnosti Savinjski rogisti radi zahvalil g. Golobu za tako velikodušno gesto.
Savinjski rogisti še sporočajo, da vabijo v svoje vrste člane, ki želijo igrati na lovske rogove.
TG
20
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
MAČJA PREJA
IŠČEMO TOPEL DOM
Tri pasje »deklice« in en »deček« iščejo topel dom pri novih, skrbnih gospodarjih. Čakajo vas v Zonzaniju.
Napišite zgodbico, čaka vas nagrada!
Jana je stara 2 meseca. Našli so jo v Laškem. Bo srednje rasti.
Verjetno ste opazili, da je klobčič mačje preje vedno manjši. Ko smo jo zadnjič razvijali, je beseda tekla o kopanju.
Ste uspeli skopati svojo mačko? Kako je bilo? Vem, da je bilo enostavno za tiste, kjer je kopanje mačke sestavni del nege. Bolj me zanima, koliko je bilo pri tistih, ki so se tega opravila
lotili prvič. Upam, da ni bolelo in da ste uspeli mačko prepričati, da je to tisto pravo in da ste ji povedali, kako je lepa, ko ste zaključili. Ji ob koncu namenili kakšen priboljšek ali dodaten čas za igro, ki jo ima še posebej rada. Prepričana sem, da je nagrada mačko razveselila in pričakovala jo bo tudi prihodnjič.
Ste pripravljeni svojo »frizersko« izkušnjo deliti? Napišite svojo zgodbo in jo pošljite v uredništvo Novega tednika. Vas kakšen poseben dogodek povezuje z vašo mačko, se spomnite kakšne anekdote, imate zanimivo fotografijo? Pošljite jo s kratkim komentarjem. Lahko seveda sodelujete tudi lastniki psov s kakšnim zabavnim tekstom o dogodku s svojim ljubimcem.
Honorarja vam sicer ne bomo izplačali, za svojo fo-
tografijo ali članek pa boste nagrajeni s hrano za vašo ljubljenko oziroma ljubljenca. Najboljši ali najbolj izvirni prispevek, ki ga bomo izbrali, pa bo vaši mački oziroma psu zagotovil vsak mesec v letu, ki prihaja, 2-kilogram-sko vrečo vrhunske hrane za mačke.
Ker se leto izteka, vam želim veliko lepih trenutkov v družbi z vašo kosmatinko.
TATJANA ČUDEN Foto: GrupA (arhiv NT)
Teksti naj ne bodo daljši od 2500 znakov. Pošljite jih na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si, sprejemali pa jih bomo do konca letošnjega decembra.
Tudi Vala ima komaj 2 meseca in bo srednje rasti, našli pa so jo v Rogaški Slatini.
Tana je mešanka, stara je 3 mesece. Bo srednje rasti.
Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www. zonzani.si
Jak je prijazen 2-mesečni mešanec iz Podčetrtka, ki išče skrbne gospodarje.
DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure
sob. 7,-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772

veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si
LEP IN ZDRAV NASMEH
Krvavitev dlesni - je kaj narobe?
Oralno zdravje pomeni zdrave zobe, obzobna tkiva in odsotnost bolezenskih sprememb v ustni votlini. Krvavitev dlesni, ki jo pacienti sprva opazijo ob ščet-kanju, pozneje pa tudi pri žvečenju hrane, je prvi znak vnetja dlesni. Napredovanje vodi v vnetje obzobnih tkiv, torej prizadetost pozobnice in čeljustne kosti.
Poleg krvavitve se pri bolezenskem dogajanju spremeni tudi barva dlesni, pordi, in pojavi se otečenost. Po nekaterih podatkih naj bi kar 90 odstotkov odrasle populacije imelo eno od bolezni obzob-nih tkiv.
In kaj je glavni vzrok za krvavitev? Zobne obloge in zobni kamen, ki se pričvrsti na zobnih ploskvah, so glavni vzrok krvavečih dlesni.
Kako to preprečimo? Vse premalo se zavedamo, kako je pomembna pravilna ustna higiena. Zobe moramo čistiti do-
Piše: HELENA PUNGERSEK, dr. dent. med.
volj dolgo, s pravilno tehniko in z ustreznimi pripomočki. Zobozdravniki priporočamo ščetkanje zob dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, s poudarkom na slednjem. Zobna krtača naj bo z mehkimi ščetinami, s čim manjšo aktivno glavo in z ravnim neupogljivim držalom. Vendar za dosego vseh zobnih ploskev ne bo zadoščala. Za medzobne prostore moramo uporabiti dodaten pripomoček, ali zobno nitko ali medzobne krtačke. Izbira omenjenih pripomočkov je
Ustna votlina ni izolirana od našega organizma. Dokazano je, da napredovana bolezen obzobnih tkiv vpliva na poslabšanje sladkorne bolezni, srčno-žilna obolenja, prezgodnje porode ... Ukrepajte pravočasno in izognili se boste stanju, da bi vam zaradi prizadetosti obzobnih tkiv izpadel sicer zdrav zob, in tudi splošno zdravstveno stanje se bo izboljšalo.
odvisna od statusa zobovja, zato svetujem, da se o ustreznosti pogovorite z izbranim zobozdravnikom. Načeloma velja, da pri mladih z ohranjenim zobovjem zadošča zobna nitka, pri odraslih je izbor kompleksnejši in je odvisen od morebitne saniranosti zobovja s protetičnimi nadomestki.
Če imate vprašanje za zobozdravnico, nam ga lahko pošljete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@ nt-rc.si.
Običajno se pacienti s krvavečimi dlesnimi ščetkanju izogibajo in stanje se samo še poslabšuje. Svetujem vam, če ste krvavitev opazili, da obiščete zobozdravnika in se dogovorite o ustrezni terapiji. Osnovna higienska faza zajema čiščenje zobnega kamna z ultrazvokom in poliranje zob ter predstavitev ustrezne ustne higiene. Pri napredova-ni bolezni obzobnih tkiv to ne bo zadoščalo. V tem primeru mora zobozdravnik ročno odstraniti zobne obloge pod dlesnimi, to je t. i. luščenje in glajenje korenin.
TERAPEVT SVETUJE
Pri 30. letih in še doma
V zadnjih desetletjih se je način življenja mladih močno spremenil. Čas, ki ga nekateri porabijo za študij, se podaljšuje. Starostna meja, ko se mladi odločijo za družino in prvega otroka, se je dvignila. Na koncu pa so mladi pri 30. letih še vedno doma. Službe ne dobijo, nekateri so celo brez partnerja. Razlogov za to je prav toliko, kot je mladih.
Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, travme in izgovore, zakaj stvari ni uspel narediti do konca. Vendar je precej tistih, ki so pri 30. letih doma, malo jim manjka, da bi končali šolo, ne najdejo ustreznega partnerja in tarnajo, kako je svet krivičen. Starši pa ob njih norijo in iščejo načine, kako otroku pomagati. Glavni problem v večini teh primerov je pri starših. Preprosto ne dajo dovoljenja svojemu otroku, da lahko gre. Zanje je še vedno majhen otrok, za katerega morajo poskrbeti. Na glas sicer rečejo, da komaj čakajo, da bo šel, a podzavestno ni tako. Družinski sistem ne dovoljuje odhoda, ker bi se zrušil. Nevidna vez med starši in tem otrokom je tako močna, da ta otrok dela ravno tisto, kar starša želita, a si ne upata priznati. Dokler je otrok prisoten, se vsa njuna energija vrti okoli njega. Vse nezadovoljstvo in
Piše: ALENKA GABROVEC,
zakonska in družinska terapevtka
napake odpirajo možnosti, da se jima ni treba soočiti najprej s sabo, nato drug z drugim. Leta minevajo, šola še ni končana, ker bi pomenilo, da so vrata za odhod odprta. Partner pomeni enako grožnjo. Služba prav tako. In ko otroku uspe zbežati, se veliko staršev loči.
Brez posesivnosti
Vendar je treba opozoriti, da se otrok lahko odseli in si ustvari družino, a če popkovina ni pretrgana, ta otrok še vedno ni odšel od doma in bo še vedno poskrbel za to, da bosta lahko starša svojo energijo usmerjala vanj. Mogoče si bo res začel ustvarjati nov dom, a se bo na koncu mogoče vrnil domov, razočaran in prizadet. Doma bo ponovno razočaranje, ker mu ni uspelo, in ponovna možnost, da se miselni proces usmeri
drugam. Krivce za takšne dogodke bo ta družina iskala drugje, tako v družbi kot pri delodajalcu, v težavnosti šole in nenazadnje pri slabo izbranem partnerju. Nikoli pa ne bo pomislila, da je sama tista, ki preprosto ne pusti otroku, da gre.
Z dnem, ko se otrok rodi, ga ob pravilni vzgoji in dobrem vodstvu pripravljamo na to, da bo poletel iz gnezda. Ljubezen do otroka ni v tem, da ga priklenemo nase in iz njega naredimo čustvenega invalida. Lepo je, da obstaja vez med staršema in otrokom, a ta vez ne sme biti posesivna in zgolj način, kako se izogniti realnosti. Vez mora temeljiti na prepričanju, da ni staršu treba skrbeti za otroka, ko ga ni, in mu s tem povzročati skrbi. Ne smemo ga omejevati, ko gre, a vedeti mora, da bomo tam, ko se vrne. Ko otrok začuti to, ga nič ne ustavi pri poletu, saj se bo počutil varnega in bo vedel, da je s starši vse dobro. Če pa tega občutka ne dobi, bo ostajal in ustvarjal scenarije, ki bodo opravičevali njegovo bivanje doma. Zavestno ne bo vedel, da počne to, in bo za izgovor uspel najti dobre argumente, prav tako starši zavestno ne poznajo tega scenarija in se jezijo, ker jim razum pravi, da to ni prav.
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Antibiotiki in povečanje odpornosti
Vprašanje: Zanima me, ali je naloga antibiotikov le uničevanje bakterij ali pa imajo tudi kakšen drug učinek na celice in imunske mehanizme, saj sem opazila, da sem po zdravljenju z antibiotiki dlje časa odporna in da takrat redkeje obolevam.
Odgovor: Obramba organizma je zapleten sistem. Številni celični dejavniki, od celic kože do obrambnih celic v krvi, s tvorbo obrambnih snovi sodelujejo pri mehanizmu obrambe organizma pred bakterijami, virusi in drugimi infektivnimi agensi. Imunski sistem nam pomaga krmiliti med vsemi temi za zdravje nevarnimi čermi. Res je pri tem na prvem mestu zdrava polnovredna prehrana. Občasno, če se zaradi katerega koli razloga ne moremo prehranjevati uravnoteženo, je dobro dodati v prehrano tudi razne preizkušene dodatke, med njimi je znan kolostrum, ki predstavlja prvo hrano, ki jo dobi novorojenček in pomaga pri vzpostavljanju imunske odpornosti že takoj po rojstvu.
Snovem, ki vplivajo in aktivirajo njegovo delovanje, pravimo imunomodulatorji. Imunske reakcije je treba občasno tudi zmanjšati. To je pomembno zlasti pri transplantacijah. Drugače pa je, ko želimo preprečiti širjenje različnih povzročiteljev bolezni. C-vitamin, selen, E-vita-min, aminokisline, predvsem glutamin, betaglukani ... pa povečujejo imunsko in telesno odpornost.
Imunomodulatorno in imunostimulativno delujejo številne snovi, ki so tudi v rastlinah in gobah, najhitreje pa deluje iz govejega mleka pridobljen že omenjeni kolostrum. Torej gre za neko vrsto pasivne imunizacije, ki omogoči, da se organizem začne sam braniti.
obrambne mehanizme
V zadnjih dveh letih so dokazali, da imajo nekateri antibiotiki poleg svojega protibakterijskega učinka tudi drugačne vplive, predvsem take, ki vzpodbujajo obrambne mehanizme. Dokazano je, da nekateri antibiotiki, predvsem makrolidi in tetraciklini, poleg bakte-ricidno učinkujejo tudi podobno kot imunomodulator-ne snovi. Imajo protivnetni
HUJSAIMJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
učinek, spodbujajo tvorbo protiteles, povečujejo aktivnost obrambnih celic in ščitijo organizem pred dodatnimi okvarami, ki jih povzročijo toksini iz razpadlih bakterij. Posebno v zadnjem času se veliko govori o zaščiti pred virusnimi boleznimi. Vse pogosteje se opisuje pozitivne učinke antibiotične terapije in zaščite. Opisujejo se ugodni učinki tudi pri zdravljenju HIV, kjer se zmanjša število črevesnih vnetij (zmanjša se število tako imenovanih »by stand« okvar). Opaža se, da so antibiotiki učinkoviti tudi pri drugih virusnih boleznih, ko preprečujejo oziroma zmanjšajo učinek citokin-ske nevihte, ki nastane ob razmnoževanju virusov in razpadu celic. Verjetno se bo o tem več govorilo na novoletnem sestanku Slovenskega zdravniškega društva, kjer bodo predstavljene novosti antibiotičnega zdravljenja.
Več pozornosti ohranjanju zravja
S tem, ko govorim o ugodnih učinkih antibiotikov, ne trdim, da se lahko z njimi zdravimo kar sami. To je možno le ob pregledu in po odločitvi zdravnika. Antibiotik moramo uživati po navodilu, dovolj dolgo, tudi zato, da se izrazijo tudi ti opisni preventivni zaščitni mehanizmi antibiotikov, ki učinkujejo imunomodulatorno in dodatno pomagajo pri obram-
O,
Piše: prim. JANEZ TASIČ,
dr. med., spec. kardiolog
bi. Dodatno pa vzpodbujajo obrambo tudi drugi polifeno-li, imunoglikani, selen, cink, redna fizična aktivnost in tudi druga dopolnila v prehrani, ki jih ob infekcijah potrebujemo predvsem zaradi povečanih obrambnih zahtev organizma. V skrbi za svoje telo ne smemo pozabiti na imunski sistem, ki je neviden. Pogosto se nanj spomnimo ob kriznih situacijah, kot so infekcijske bolezni, epidemije, vročina in znojenje v postelji. Takrat se zavemo, da smo namenili premalo pozornosti ne samo svoji fizični kondiciji, temveč tudi ohranjanju in krepitvi obrambnega sistema organizma, ki ohranja ravnotežje med boleznijo, zdravjem in okoljem. No, pa naj nam bo v tolažbo, da se s krepitvijo zdravja ukvarjamo številni zdravniki, ki vam svetujemo, kako okrepiti imunski sistem še v času, ko so dostopna in uspešna številna sredstva za dvig obrambne sposobnosti na enostaven in poceni način. Še vedno pa je bolezen najceneje preprečiti.
Prihajajo nove specifične imunomodulatorne snovi, ki aktivirajo specifične re-ceptorje, ki uspešno aktivirajo obrambne mehanizme, kar bo še olajšalo in povečalo dostopnost metod za krepitev zdravja.
CELJSKE LEKARNE
vaue, ztLr^lfi
boratoriju Celjskih lekarn	/
Vgalenskem laboratorij izdelujemo visoko kakovostne izdelke, med katerimi lahko izberete tudi:
Domači čaj št. IV
Sestavine:
cvet kamilice, cvet gloga, plod komarčka, korenina sladke koreninice, zel šentjanževke, plod janeža, plod kumine, list melise, list poprove mete, korenina zdravilne špajke
Opis:
Zdravilni čaj deluje blago pomirjevalno, umirja srčni ritem in lajša prebavne težave (bolečine v želodcu, napihnjenost).
Priprava:
1-2 žlički čajne mešanice prelijte z 2 del vrele vode, pokrijte in pustite stati 15 minut. Precedite in popijte do 2 skodelici dnevno.
Izdeluje:
Celjske lekarne, Galenski laboratorij, Vodnikova 1, Celje
Pred uporabo natanfno preberite navodilo 0 tveganju In neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
- Vabljeni v Celjske lekarne -
Center, Gregorčičeva, Planet, Nova vas, Otok, Lava, Laško, Rimske Toplice, Radeče, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Loče, Rogaška Slatina, Kozje, Rogatec
BORZA DELA / INFORMACIJE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ČIST1LKA - M/Ž; ČIŠČENJE PISARN, HOTELSKIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; SIJAJ ČISTILNI SERVIS IN OSTALE STORITVE, OEVIDA PFEIFER, S.P..MEDL0G 23 A. 3000 CELJE ČIST1LKA ■ DELO V CELJD ■ M/Ž; ČIŠČENJE OBJEKTOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.12.2011; VALINA, DRDŽBA ZA VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE, D.0.0., ŠTE-PANJSKA CESTA 22 B, 1000 LJUBLJANA AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILO OSEBNIH IN KOMBINIRANIH VOZIL, AVT00PTIKA, MONTAŽA AV-T0PLAŠČEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 14.12.2011; AVTOMEHANIK-FRANC Š0BAK S.P., BEZENŠK0VA ULICA 11,3000 CELJE KLJUČAVNIČAR
STROJNI KLJUČAVNIČAR.STRUGAR.VARILEC, ■ M/Ž; IZDELAVA DELOV IN SERVISIRANJE TURBIN ZA HIDROELEKTRARNE., NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2011; TPS-TURBINE, BRUŽBA ZA TEHNIČNO PROJEKTIRANJE IN SVETOVANJE, D.0.0., ULICA XIV. DIVIZIJE 14, 3000 CELJE TESAR
TESARSKA DELA ■ M/Ž; OPAŽANJE IN TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; ALEK S TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., MARIB0BSKA CESTA 80,3000 CELJE ZIDAR
ZIBABSKA BELA ■ M/Ž; OPRAVLJANJE ZIDARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; ALEK S TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., MARIB0BSKA CESTA 80,3000 CELJE ŽERJAVAR
ŽEBJAV0V0DJA ■ M/Ž; TRANSP0RT1RA LIVNE SISTEME, NAPAJALNIKE.OPRAVI CELOTEN TRANSPORT
V	ZUNANJO HALO, HUŠI OBLOGO PBEBPEČICE IN P0N0VC, NAKLADA IN BAZKLABA KOKS, IPD, DOLOČEN ČAS, 0 MESECEV, 10.12.2011; K0VIS-LIVABNA PB0IZV0DNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0., ŽELEZARSKA CESTA 3,3220 ŠTORE
VOZNIK
VOZNIK TOVORNJAKA PO EVROPI - M/Ž; VOŽNJA PO EVROPI, NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2011; MEDIA TRADE, MEDNARODNA TRGOVINA, D.0.0. KIDRIČEVA 3, CELJE, KIDRIČEVA ULICA 3.3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA LIČAR - M/Ž; RAZMAŠČEVANJE PREU PESKANJEM, ODPRAŠEVANJE, IZPIH0VANJE PRED LAKIRANJEM, ZAHTEVNEJŠA PREDPRIPRAVA POVRŠIN ZA LAKIRANJE (KITANJE, KLEPANJE), LAKIRANJE, DELO Z ROČNIM ORODJEM, PREMEŠČANJE BBEMEN Z DVIGALOM, DNEVNO VZBBŽEVANJE STB0JEV IN NA-PBAV, ČIŠČENJE BEL0VNEGA OKOLJA, DBUGA DELA PO NALOGU NADBEJENEGA, B0L0ČEN ČAS, 3 MESECE, 17.12.2011; C0NTAINEB PB0IZV0DN0 PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 0,3000 CELJE 0BBEL0VALEC KOVIN - ODDELEK SUB0VINSKA IZDELAVA - M/Ž; VARJENJE. SESTAVLJANJE P0DSKL0P0V
V	ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH P0DSKL0P0V IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH. BELO Z BOČNIM 0B0DJEM, VBTANJE NA STABILNIH VHTALNIH STROJIH, PHEMEŠČANJE BBEMEN Z DVIGALOM, PBEMEŠČANJE BBEMEN Z VI-LIČABJEM, DNEVNO VZBBŽEVANJE STROJEV IN NA-PBAV, ČIŠČENJE BEL0VNEGA OKOLJA, OPRAVLJANJE SAMOSTOJNEGA DELA NA DRUGIH ODDELKIH PROIZVODNJE, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 17.12.2011; CONTAINER PROIZVODNO PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 0,3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
STRUGAR, TEHNIK - M/Ž; DELO PRI CNC STROJIH - DELOVNO MESTO V V0JNIKU, DOLOČEN ČAS, 14.12.2011; PRENOS PROIZVODNJA OPREME, D.0.0., CESTA IX 7, 3320 VELENJE
ADMINISTRATOR V TEHNIČNI SLUŽBI - M/Ž; ADMINISTRATIVNA DELA V TEHNIČNI SLUŽBI, OPRAVLJANJE NALOGAH MATERIALNO SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA, DRUGA DELA PRI IZVAJANJU DELOVNEGA PROCESA, OPRAVLJANJE DRUGIH NALOG PO NAVODILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.12.2011; HERMI, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.0.0., TRN0-VELJSKA CESTA 15,3000 CELJE 0BBEL0VALEC KOVIN - KONČNA MONTAŽA - M/Ž; SAMOSTOJNA MONTAŽA NAJZAHTEVNEJŠIH IZDELKOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH. BELO Z BOČNIM 0B0DJEM, VBTANJE NA STABILNIH VHTALNIH STROJIH, PHEMEŠČANJE BBEMEN Z DVIGALOM, DNEVNO VZBBŽEVANJE STB0JEV IN NAPBAV, ČIŠČENJE BEL0VNEGA OKOLJA, DBUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, B0L0ČEN ČAS, 3 MESECE, 17.12.2011; C0NTAINEB PB0IZV0DN0 PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 6.3000 CELJE VARILEC - M/Ž; VARJENJE, SESTAVLJANJE P0DSKL0-P0V V ŠABLONI, SESTAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH P0DSKL0P0V IN SKLOPOV PO KONSTRUKCIJSKIH NAČRTIH. BELO Z BOČNIM 0B0DJEM, VBTANJE NA STABILNIH VHTALNIH STROJIH, PHEMEŠČANJE BBEMEN Z DVIGALOM, PBEMEŠČANJE BBEMEN Z VILIČARJEM, DNEVNO VZBBŽEVANJE STROJEV IN NAPBAV, ČIŠČENJE BEL0VNEGA OKOLJA, DBUGA BELA PO NALOGU NABBEJENEGA, B0L0ČEN ČAS, 3 MESECE, 17.12.2011; C0NTAINEB PB0IZV0DN0 PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 0,3000 CELJE ZAVAB0VALNI ZAST0PNIK-SVET0VALEC PB0DAJE NA TERENU - CELJE M/Ž - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TEBMIN0V, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 15.12.2011; GBAWE ZAVABOVALNICA B.B. MABIB0B POSLOVNA
ENOTA LJUBLJANA, K0MENSKEGA ULICA 4, 1000
LJUBLJANA
ARANŽER
CVETLIČAR ARANŽER - M/Ž; PRODAJA IN ARAN-ŽIRANJE REZANEGA CVETJA IN DARIL V DARILNO CVETLIČNEM BUT1KU, NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2011; MCG, ČEBNE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, K.B., STEGENŠK0VA ULICA 6,3000 CELJE FRIZER
FBIZEB - M/Ž; FBIZEBSKA BELA, STRIŽENJE, BARVANJE, B0L0CEN ČAS, 1 MESEC, 10.12.2011; FIGAB0, OBLIKOVANJE IN NEGA LAS, MAJA FIKET S.P., LEVSTIKOVA ULICA 3,3000 CELJE MIZAR
MIZAB - M/Ž; OPRAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH MIZARSKIH DEL, IZDELVA NOTRANJEGA POHIŠTVA PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.12.2011; M 6 A PODJETJE ZA EXPORT-IMPORT, INŽENIRING IN TEHNOLOGIJO, D.0.0., CELJE, NUŠIČEVA ULICA 2, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVALI - DELO
V	CELJU - M/Ž; PRODAJA MALIH ŽIVALI, HRANE IN OPREME ZA MALE ŽIVALI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.12.2011; ALFAPET TRGOVINA D.0.0., LETALIŠKA CESTA 20,1000 LJUBLJANA EKONOMSKITEHNIK
SAMOSTOJNI BAČUN0V0DJA - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE VSEH RAČUNOVODSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA
V	CELJE 2,3202 LJUBEČNA
KOMERCIALIST ZA NABAVO IN PB0DAJ0 - M/Ž; DELO V KOMERCIALI. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA KADROVSKI TEHNIK
KABB0VIK - M/Ž; VODENJE KADBOVSKIH EVIBENC, B0L0ČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMEB PODJETJE ZA PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STORITVE B.O.O., CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA PROMETNITEHNIK
OBGANIZATOB LOGISTIKE V MEDNABODNEM CESTNEM TOVOBNEM PBOMETU - DISPONENT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN NADZOR PREVOZOV, SPREMLJANJE IN VODENJE SKUPINE VOZNIKOV, SPREMLJANJE SPLETNIH BOBZ NAKLABOV, VODENJE EVIDENC, DAJANJE POBOČIL BBUGA OPBAVILA PO NAVODILU NABBEJENEGA, BOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 15.12.2011; PETTY TRANSPORT B.O.O., GOBNJA BISTRICA 116 C. 9232 ČRENŠOVCI STROJNITEHNIK
BELAVEC V BAZVOJU - M/Ž; BAZVOJ PBOCESA IN NOVIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMEH PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
OBODJAB - M/Ž; OBODJABSKA OPBAVILA, BBUŠENJE OBODU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMEB PODJETJE ZA PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA STRUGAR NA CNC STROJIH - M/Ž; STRUŽENJE NA CNC STROJIH, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA ZDRAVSTVENITEHNIK SBEBNJA MEDICINSKA SESTBA - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI, PBI IZVAJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH ATKTIVN0ST1, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 14.12.2011; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6,3000 CELJE
INŽENIR STROJNIŠTVA
PROGRAMER CNC STROJEV - M/Ž; PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, DOLOČEN CAS, 12 MESECEV, 21.12.2011; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0., CESTA V CELJE 2, 3202 LJUBEČNA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI PBAVOSODNI SVETOVALEC (PDI) - STBOKOVNI SODELAVEC - M/Ž; PBOUČEVANJE ZADEV, KI MU JIH DODELI PBAVOSODNI FUNKCIONAB, PBIPBAVA STROKOVNE PODLAGE ZA SPBEJEM ODLOČITVE, PBIPBAVA ODLOČITVE, PBIPBAVA OBRAZLOŽITVE ODLOŽITVE, ZASTOPANJE STRANK PO POOBLASTILU FUNKCIONARJA PREU SODIŠČI, DOLOČEN ČAS 30.6.2012,14.12.2011; OKROŽNO SODIŠČE V CELJU, PREŠERNOVA ULICA 22,3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR LESARSTVA
VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; VODENJE DEL V PROIZVODNJI Z OBVLABOVANJEM AUTOCAD-A IN SOLID W0BKS, NEBOLOČEN ČAS, 10.12.2011; M 6 A PODJETJE ZA EXPORT-IMPORT, INŽENIRING IN TEHNOLOGIJO, D.0.0., CELJE, NUŠIČEVA ULICA 2,3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA VODJA PRODAJE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE IN IZVAJANJE AKTIVNOSTI IN DELA SODELAVCEV NA PODROČJU PRODAJE, ODGOVORNOST ZA DOSEGANJE NAČRTOVANIH PRODAJNIH CILJEV PODJETJA IN USPEŠNOSTI PRODAJE, OBLIKOVANJE TRŽNE STRATEGIJE V SKLABU Z BAZVOJNO STRATEGIJO PRODAJE, SKRB ZA STBOKOVNI BAZVOJ IN MOTIVACIJO PBODAJNE EKIPE, NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2011; POCINKOVALNICA, STORITVENO PODJETJE, D.0.0., BEŽIGRAJSKA CESTA 6,3000 CELJE
UE LAŠKO
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVRŠEVANJE
VZDRŽEVALNIH IN MEHANIČNIH DEL NA VOZILIH, SKRB ZA UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, OPRAVLJANJE PODOBNIH DEL PO NAVODILIH NADBEJENEGA V OKVIRU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.12.2011; AMJ, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILO MOTORNIH VOZIL, JANI MAROT,S.P.,TEVČE 11,3270 LAŠKO SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA KUHAR I - M/Ž; PRIPRAVA OBROKOV PO PLANU KUHINJE, PRIPRAVA A LA ČARU OBROKOV, PREDPRIPRAVA ŽIVIL, IZVAJANJE SISTEMA HACCAP, PREDLAGANJE IN UVAJANJE NOVOSTI V DELO, SODELOVANJE PRI INVENTURAH, KOORDINIRANJE POMOŽNEGA OSEBJA, OSTALA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; RIMSKE TERME, ZDRAVJE, PROGRAM DOBREGA POČUTJA, TURIZEM, D.0.0., TOPLICE 10,3272 RIMSKE TOPLICE PROFESOR FLAVTE
UČITEJ FLAVTE M/Ž - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE, D0-LOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.12.2011; JAVNI ZAVOD GLASBENA ŠOLA LAŠKO - RADEČE, ŠOLSKA POT 5, 1433 RADEČE
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
VOZNIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; 4 URE VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA, 4URE DELO V ŽAGI, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2012; POLES D.0.0., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BBBO 13 A, 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR
OBODJAB - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PHEBIJALNIH, OBBEZILNIH, KALIBRIRNIH TEH OSTALIH OHODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, VODENJE DN.... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.12.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55,3200 STRANICE NIŽJAP0KLICNAIZ0BRAZBA(D03 LET) LESARSKI DELAVEC - M/Ž; DELO NA TRAČNI IN KROŽNI ŽAGI, MONTAŽA PALET IN ZABOJEV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.12.2011; PLABB, AVTOPREVO-ZNIŠTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0., ŠKALCE1 C, 3210 SLOVENSKE KONJICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA NASTAVLJALEC ORODIJ ZA PREDELAVO PLASTIČNIH MAS - M/Ž; NASTAVITEV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA ORODIJ, NASTAVITEV IN KONTROLA DELOVANJA STROJEV V PROIZVODNJI, PRIPRAVA IN DOZIRANJE MATERIALOV ZA STROJNO OBBELAVO, VZDRŽEVANJE OBODU IN STROJEV, PAKIRANJE KONČNIH PRODUKTOV, ZAČETNA FAZA SKLADIŠČENJA., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.1.2012; ADECCO H.R. D.0.0.; ADECCO H.R. D.0.0., PE CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNI-RANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, SORTIRANJE PROIZVODOV S POMAGALI.... DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; MAROVTPROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0., STRANICE 55, 3200 STRANICE
SREDNJA STROKOVNAALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - SVETOVALEC PRODAJE - SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; SVETOVANJE, TRŽENJE ZAVAROVALNIH PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV. DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 15.12.2011; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIROR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
ELEKTBONIK - M/Ž; IZBBANIKANBIBAT BO PBI SVOJEM DELU OPBAVLJAL ENOSTAVNA IN ZAHTEVNEJŠA DELA S PODROČJA ELEKTBONIKE TEB VZBBŽEVANJA STBOJEV IN NAPBAV. K SAMEMU DELU SODI ŠE P0-PBAVLJANJE BAČUNALNIŠKE OPBEME (HAHBWEB, S0FTWEB), NAMEŠČANJE BAČUNALNIŠKE STROJNE IN PBOGBAMSKE OPBEME PBI UPORABNIKIH. BELO BO POTEKALO V TBEH IZMENAH, ZA LAŽJE IN BOLJ KAKOVOSTNO DELO BOSTE DELOVALI V SKUPNI Z IZKUŠENIMI STBOKOVNJAKI IN SODELOVALI Z ZUNANJIMI SODELAVCI, NEDOLOČEN ČAS, 24.12.2011; SWATYCOMET, UMETNI BBUSI IN NEKOVINE, D.0.0., TITOVA CESTA 60,2000 MARIBOR STROJNI MEHANIK
VZDRŽEVALEC SPECIALIST - M/Ž; OPRAVLJANJE NAJZAHTEVNEJŠIH VZDRŽEVALNIH DEL NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE PODOBNIH BEL PO NAVODILIH NADBEJENEGA V OKVIBU POKLICA IN DELOVNE USPOSOBLJENOSTI, NEDOLOČEN ČAS, 24.12.2011; SWATYCOMET, UMETNI BBUSI IN NEKOVINE, D.O.O., TITOVA CESTA 60,2000 MARIBOR
UE ŠENTJUR PRI CELJU
KROVEC
KROVSKA DELA - M/Ž; KROVSKA DELA, POMOČ PRI ZIDANJU, DOLOČEN CAS, 3 MESECE, 14.12.2011; GRADNJE PLIBERŠEK, BOJAN PLIBERŠEK S.P., PODGAJ 22,3232 PONIKVA MASER
MASER - M/Ž; OPRAVLJANJE MASAŽ, KLASIČNA MASAŽA, REFLEKSOLOGIJA, AYURVEUA, TU-INA, SPRO-STITVENE TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2011; CEING, TRGOVINA IN SVETOVANJE, D.O.D., CESTA LEONA DODROT1NŠKA 22 D, 3230 ŠENTJUR ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIČAR - M/Ž; INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRIČNIH INSTALACIJ, IZVAJANJE INTELIGENTNIH ELEKTROINSTALACIJ IN VARNOSTNIH SISTEMOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.12.2011; EDICOMIZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12,3230 ŠENTJUR ELEKTRIKAR ELEKTRONIK VARNOSTNI TEHNIK - M/Ž; INSTALACIJE, SERVISIRANJE IN VZDRŽEVANJE SISTEMOV TEHNIČNEGA VAROVANJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.12.2011; EDICOM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12,3230 ŠENTJUR RAČUNALNIŠKITEHNIK REFERENT V RAČUNOVODSTVU - M/Ž; VZDRŽEVANJE INTERNETNE STRANI, FAKTURIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 14.12.2011; AMS MEDING D.O.O., TRGOVINA-IN-ŽENIRING, LJUBLJANSKA CESTA 6 A, 3230 ŠENTJUR DOKTOR DENTALNE MEDICINE DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADIN-
SKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 18.12.2011; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DODROT1NŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
ELEKTROINŠTALATER
ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; IZVAJANJE ELEKTRO-INŠTALACIJ, NEDOLOČEN CAS, 17.12.2011; ELEKTRO-INŠTALACIJE, POSREDNIŠTVO IGOR ŠPOLJAR S.P., ULICA XIV. DIVIZIJE 60,3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
STRUGAR
STRUGAR - REZKALEC - M/Ž; STROJNO STRUŽENJE IN RAZKANJE (PROIZVODNJA PLASTIČNIH IZDELKOV), DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 23.12.2011; TRGOTOR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.D., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA TRGOVINSKI POSLOVODJA (PRODAJALNA V VELENJU) - M/Ž; VODENJE MALOPRODAJNE ENOTE, PRODAJA BLAGA, SVETOVANJE STRANKAM PRI NAKUPU, VODENJE BLAGAJNE, ORGANIZIRANJE DELA V PRODAJALNI, VODENJE PODREJENIH, UREJANJE PRODAJALNE, SODELOVANJE PRI PROMOTIVNIH AKCIJAH PRODAJALNE, PRIDOBIVANJE SINDIKALNIH KUPCEV, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENEGA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.12.2011; FISHER INTERNATIONAL TRGOVSKO PODJETJE, D.O.D., ULICA IVANKE URANJEK 1.3310ŽALEC
UE ŽALEC
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; VOZNIK TOVORNJAKA PO EUROPI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; BOMBEK MAKSIMILJAN, AVTOPREVOZNIŠTVO S.P., ŠLANDROVTRG 10.3310ŽALEC TESAR
TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; NEZIRAJ IN DRUŽBENIK, GRADHE-NIŠTVD IN STORITVE, D.N.O., KAPLJA VAS 40,3312 PREBOLD ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 18.12.2011; NEZIRAJ IN DRUŽBENIK, GRADHE-NIŠTVD IN STORITVE, D.N.O., KAPLJA VAS 40,3312 PREBOLD
VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL
VOZNIK TOVORNJAKA ZA PREVOZ LESA - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE, PREVOZ LESA, SORTIRANJE LESA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.12.2011; GOZDARSKA ZADRUGA VRANSKO Z.O.O., VRANSKO 16 A, 3305 VRANSKO PRODAJALEC
PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV - M/Ž; PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV, NEDOLOČEN ČAS, 18.12.2011; MESARSTVO ČAS, ERVIN ČAS, S.P., SAVINJSKA CESTA 77,3310 ŽALEC ELEKTRIKAR
SERVISER HLADILNE TEHNIKE - M/Ž; SKRB ZA HLADILNO TEHNIKO IN OPREMO SKLADNO, DELO NA MONTAŽAH ZA HLADILNO TEHNIKO IN OPREMO, IZVAJANJE ZAGONOV, VZDRŽEVANJE IN ODPRAVA TEŽAV NA HLADILNIH SISTEMIH, STIMULATIVNO PLAČILO, NEDOLOČEN ČAS, 8.1.2012;TERMO SHOP D.O.D., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI STROJNITEHNIK
MONTER/SERVISER TOPLOTNIH ČRPALK - M/Ž; IZVEDBA STROJNIH INSTALACIJ (VODOVOD, KANALIZACIJA, PLIN, OGREVANJE, KLIMA), SERVISIRANJE OGREVALNO/HLADILNE TEHNIKE, NEDOLOČEN ČAS, 15.12.2011; TERMO SHOP D.O.O., TRGOVINA IN INŽENIRING ZATOPLOTNO IN HLADILNO TEHNIKO, RIMSKA CESTA 176,3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST
KOMERCIALIST NA TERENU ZA PODROČJE SLOVENIJE - M/Ž; PRODAJA IN SVETOVANJE NA PODROČJU SLOVENIJE, ISKANJE NOVIH KUPCEV NA PODROČJU RS, KONTAKTIRANJE, OBISKOVANJE IN SVETOVANJE STRANKAM/KUPCEM, OHRANJANJE ODNOSOV Z ŽE OBSTOJEČIMI KUPCI, OBISKOVANJE IN SVETOVANJE STRANKAM/KUPCEM, DOLOČEN ČAS, 17.12.2011; Ml-NERVA ŽALEC PREDELAVA PLASTIKE IN KOVIN, D.D., LOŽNICA PRI ŽALCU 37.3310ŽALEC AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST UČITELJICA FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE IN OPRAVLJANJE S TEM POVEZANIH NALOG NA MATIČNI ŠOLI IN DISLOCIRANIH ODDELKIH., DOLOČEN ČAS, 8.1.2012; GLASDENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9,3310 ŽALEC UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI NOVINAR UREDNIK SPLETNEGA MEDIJA - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE PROJEKTOV SPLETNEGA OMREŽJA, UREJANJE IN ODJAVA VSEBIN, NADZOR IN AŽURI-RANJE OBJAVLJENIH PRISPEVKOV, ZAGOTAVLJANJE PRIJAZNE IN ENOSTAVNE UPORABNOSTI SPLETNEGA OMREŽJA ZA OBISKOVALCE, BAZVOJ IN NADGRADNJA SPLETNEGA OMREŽJA NA PODLAGI POZNAVANJA IN SPREMLJANJA SPLETNE ANALITIKE, DOSEGANJE VEČJEGA ŠTEVILA OBISKOVALCEV IN REGISTRIRANIH UPORABNIKOV, BAZVOJ NOVIH PROJEKTOV - TEHNOLOŠKE IN VSEBINSKE IZBOLJŠAVE, NAČRTOVANJE IN IZVEDBA TRŽNIH AKTIVNOSTI NA SPLETU, ISKANJE IN PRIDOBIVANJE NOVIH PARTNERJEV IN STROKOVNJAKOV, ORGANIZACIJSKO KOORDINIRANJE PROCESOV TRŽENJA, ADMINISTRATIVNA DELA, POTREBNA ZA IZVEDBO PROJEKTA, NADGRADNJA PROJEKTA NA NACIONALNI RAVNI, ŠIRJENJE NJEGOVEGA DELOVANJA IZVEN MEJA SLOVENIJE, NEDOLOČEN ČAS, 20.12.2011; MEDIAS KREAT1V, Rl-STVO KOMUNICIRANJA, D.O.O., NOVO CELJE 0,3301 PETROVČE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KOMU-NIKOLOG
RAZVOJNI TRŽNIK - M/Ž; ORGANIZACIJA IN VODENJE PROJEKTOV TRŽENJA, NAČRTOVANJE IN IZVEDBA TRŽNIH AKTIVNOSTI NA SPLETU, TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA SPLETNEGA MEDIJA, ISKANJE IN PRIDOBIVANJE NOVIH PARTNERJEV PROJEKTA, NAČRTOVANJE RAZVOJA IN NADGRADNJA SPLETNEGA OMREŽJA NA PODLAGI POZNAVANJA IN SPREMLJANJA TRGA, NAČRTOVANJE IN RAZVOJ NOVIH PROJEKTOV, ADMINISTRATIVNA DELA, POTREBNA ZA IZVEDBO PROJEKTA.... NEDOLOČEN ČAS, 16.12.2011; MEDIAS KREAT1V, BISTVO KOMUNICIRANJA, D.O.O., NOVO CELJE 9,3301 PETROVČE
VODNIK
TOREK, 13. 12.
9.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Camino: Samo tvoja pot je prava pot
potopisno predavanje Maje Ratej v okviru univerze za III. življenjsko obdobje
13.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Ne pozabi me nikoli
odprtje gostujoče razstave; fotografska razstava ob mednarodnem dnevu gozdov
13.00 Osnovna šola Zreče Najboljši božič
ura pravljic
16.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Hu, hu, zima je tu
pravljična ura
16.00 Galerija Mozirje
Sekcije društva se predstavijo
odprtje razstave
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku
18.00 KUD Zarja Trnovlje_
Pravljični večer z ustvarjalno delavnico
izdelovanje pravljičnih čestitk in okraskov
18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Gong kopel
Z zvoki Zlatega tempeljskega gonga s Špelo Cvetko Penič
18.00 Dom kulture Velenje Zimska pravljica
19.00 Kulturnica Velenje
Marko Juhant, Simona Levec: Varuh otrokovih dolžnosti
predstavitev knjige in pogovor z avtorjema
SREDA, 14. 12.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnice modistinje Marte Žohar
17.00 Avla Mercator centra Celje Lumparije
otroške ustvarjalne delavnice in animacije s pravljico
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljica pri Mišku Knjižku
pravljične dogodivščine z Mojco
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
pripoveduje Vesna Gaber Podhovnik
18.00 KUD Zarja Trnovlje
Z. Matoz: Koliko je ura
gledališka pravljica v izvedbi Otroške gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje
18.00 Komenda na Polzeli Vinske bravure
predstavitev knjige Draga Medveda
18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer
predstavitev redne zbirke 2012 in nekaterih pomembnejših izdaj v letu 2011
19.00 Glasbena šola Risto Savin Žalec
Nastop citrarskega orkestra
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Navajanje otrok na odgovornost
predava Marko Juhant
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Grofica Marica
opereta
19.30 Glasbena šola Velenje
Boštjan Lipovšek - rog, Mojca Menoni Sikur - violina, Jerneja Grebenšek - klavir
abonma Klasika in izven
ČETRTEK, 15. 12.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika krojača Franja Podbregarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ura pravljic
pripoveduje Andreja Kolenc
17.00 Preddverje mestne knjižnice Velenje
Božiček Maj in palček Neli
predavanje in nastop psičkov
18.00 Galerija Nika Ignjatiča
Celje_
Brez idej
odprtje razstave Zvoneta Brileja Čorija
18.00 SLG Celje_
Erich Kästner: Pikica in Tonček
izven abonmaja
19.00 Galerija sodobne
umetnosti Celje in Likovni salon Celje
Franc Purg
odprtje razstave
19.00 Knjižnica Laško
Mira Grahek: Pravljični adventni venček
pripovedovanje božično-novoletnih zgodb za odrasle
19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki
O Šmarčanih malo drugače
z Marijo Lesjak se bo pogovarjala Tatjana Vidmar
19.00 Kavarna Lucifer Velenje Dalmatinska klapa
koncert
19.30 Celjski dom_
Mešani mladinski pevski zbor in orkester I. gimnazije v Celju
božično-novoletni koncert
19.30 Glasbena šola Velenje
Harmonikarji Glasbene šole Velenje
koncert
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Ansambel Spev in Prifarski muzikanti
posebni gost Tine Lesjak, za narodnozabavni abonma in izven
DRUŠTVA VABIJO
SREDA, 14. 12.
10.00 do 12.00 Galerija Mozirje Predstavitev čajev in degu-stacija v organizaciji Društva upokojencev Mozirje
16.00 Galerija Mozirje Projekt starejši za starejše okrogla miza v organizaciji Društva upokojencev Mozirje ČETRTEK, 15. 12. Galerija Mozirje
Predstavitev vezenja in kle-kljanja v organizaciji Društva upokojencev Mozirje
El

www.radiocelje.com
MALI OGLASI / INFORMACIJE
STROJI
PRODAM
TRAKTORSKI plato »kiblo«, velikost 1.800 * 1.000 * 400, s hidravličnim cilindrom, prodam. Telefon 031 341-189. L 395
POSEST
POSEST
SAMOSTOJNO obstoječi poslovni prostor, približno 110 m2 (pisarniški prostori) + pomožni prostori (klet, kurilnica), najmanj 4 parkirišča, v Prožinski vasi, Štore (obrtna cona), kompletno obnovljen: el. in tel. instalacije, sanitarije, plinski priključek, samostojno centralno ogrevanje (kurilno olje), alarmna naprava, klima, prodamo. Možnost koriščenja kot bivalni prostor. Brez bremen. Majcen Euroterminal, d. o. o., Celje. Kontaktna oseba Robi Kerš, telefon 041 727-301.	n
HITRI KREDITI
M.5QOCF—
\tt upotojente -a zaposlene IQ4Q 37 33 371
ODDAM
VINOGRAD v Dramljah oddam v najem. Telefon 070 210-452.	4837
STANOVANJE
PRODAM
KINO
PLANET TUS
Spored 13. in 14. 12.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Tintin - animirana družinska
pustolovščina
16.15
Jutranja zarja: 1. del - domišljijska romantična drama 15.20, 17.50, 20.20
Nesmrtni - akcijska pustolovščina, 3D 21.40
Le kako ji to uspe?! - komedija
18.50, 20.50
Vesele nogice 2 - animirana
družinska komedija
16.05
Traktor, ljubezen in rock'n'roll
- komična drama 19.05, 21.20 Zmagovalec - drama 18.15, 21.05
Arthur Božiček - animirana družinska komedija, 3D 15.10, 16.50, 17.20, 19.30 Arthur Božiček - animirana družinska komedija 16.20, 18.30
Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 15.30, 16.30, 18.00, 20.30, (torek 19.00, 21.30)
Misija nemogoče 4 - akcijski triler
(sreda 19.00), premiera Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija 20.40
SREDA in ČETRTEK 20.00 Irska pot - drama
DVOSOBNO stanovanje, z garažo, v Šentjurju, prodam za 78.000 EUR. Telefon 031 837-447.	4812
CELJE, Dečkovo naselje, dvoinpolsobno stanovanje, 55 m2, opremljeno, z velikim balkonom in nizkimi mesečnimi stroški, prodamo. Telefon 041 736-093. 4849
ODDAM
SOBO s posebnim vhodom, okolica Žalca, oddam zaposleni ženski. Telefon 041 628-106.	4776
PRODAM
CELOTNO rabljeno pohištvo zaradi selitve zelo ugodno prodamo. Telefon 5718962, 031 855-215.	4828 ŠTEDILNIK na trda goriva »gašperček«, 40 * 40, kot nov, rabljen samo eno sezono, ugodno prodam. Telefon 051 624-250.
4836
DVOSOBNO stanovanje prodam na Zelenici v Celju. Telefon 051 305-754. 4838 ENOINPOLSOBNO stanovanje v Novi vasi v Celju, Pod lipami, veliko 52 m2, prodam. Telefon 040 636-375.	4705
PRODAM
PUJSKE, težke od 25 do 100 kg, mesni tip, možnost tudi dostave, prodam. Telefon 041 655-528.	Š 544
PRAŠIČA, 170 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, Planina, prodamo. Telefon (03) 5791-396, 041 961-986. 4811 PRAŠIČA, 200 kg, naravna reja in teličko, staro 14 dni, prodamo. Telefon 031 397583.	p KRAVO simentalko, staro 5 let, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 763-435.
4819
PRAŠIČA, težkega 100 kg, domača hrana, prodam. Telefon 041 574-577. 4843 BIKCA, starega šest mesecev, zelo lep in vreden ogleda, prodam. Telefon 041 285-277.	4841
PRAŠIČA za zakol, približno 230 kg, prosta reja, krško-poljska pasma, tudi odojke, prodam. Telefon 041 815-375. Š 549 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 904-516. 4850
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Roko si stisnil nam v pozdrav, odšel si tiho, mirno nam
zaspal, nate nas vežejo najlepši
spomini, v srcih in mislih si v naši bližini.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi očeta, dedija, brata in strica
VINKA VOZLIČA
iz Šmartnega v Rožni dolini 18 a (26. 6. 1939 - 26. 11. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Ignacu Magdiču za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi.
Žalujoči vsi njegovi
V SPOMIN
13. decembra minevajo tri leta, kar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
IVAN ČEDE
iz Petrovč
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
VINO modra frankinja, iz okoliša Zlatega griča, prodam. Miran Fric, Lokrovec 47, 3000 Celje.	4851
OSTALO
PRODAM
STAREJŠE knjige (romani) prodam. Telefon 040 412-452.	4832
*o *
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK VCITYCENTRU CELJE VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA
KRAGOLNIK* KRAGOLNIK d.o.o., Kattejvvi 12, Lelj*
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
VISOKO kakovostne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, dostava, prodam. Telefon 051 828-683.	n
PRAŠIČA, krmljenega s kuhano domačo hrano, težkega približno 180 kg, prodam. Prodam tudi mešano belo vino. Dodatne informacije po telefonu 031 503-370.
4809
IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini na območju Celja, Laškega in Žalca. Telefon 040 581-943.	p
O
ADAPTACIJE, prenova kopalnic na ključ, beljenje stanovanj, vrat, zidarska, elektro, keramičarska, parketarska dela, talne obloge. Delamo v Celju in okolici do 31. 1. 2012 -10 % popust. Telefon 031 897-739, www.komplet-plus.si. n
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
MOŠKI, prijetnega videza, 46 let, 174, rekreativni športnik, podjetnik z lepim, belim nasmehom, nekadilec, vabi samostojno, simpatično žensko na sadno kupo. Sem iz okolice Ljubljane. Možno sodelovanje v podjetju ob finančnem vložku. Telefon 031 695-370.	p
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223.
Š 261
SUHE in debele krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 533
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
PRODAM
DOMAČE vino jurka ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 450-405.
4680
SENO v kockah ali rinfuzi prodam. Telefon 041 977-611.	4808
NARAVNO sušena domača orehova jedrca prodam. Telefon 041 860-066. 4814 BELO mešano vino, kakovostnih sort, prodam. Telefon 051 361-714. Š 550
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE

NAROČILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ^^^E
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Računalniški prelom: Igor Sarlah
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kurah, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Ljubezen iz mladih dni
V Šmarju pri Jelšah sta pred pol stoletja prvič rekla »da« Jožefa Korez in Vinko Volf. Takratno zaobljubo sta v soboto, 26. novembra, obnovila in jo pozlatila pred svati, pred tistimi, ki so jima najbližji. Za žlahtnost dogodka sta z obredom in lepimi besedami poskrbela župnik Janez Nerat in župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš.
Vinko je bil rojen leta 1937 v Hajnskem v 9-član-
ski družini. Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Železarni Štore. Jožefa je bila rojena leta 1939 v Ko-čicah prav tako v 9-članski družini. Po končani osnovni šoli je ostala doma in opravljala gospodinjska dela. Po dveh mesecih zakona se jima je rodil prvi sin Vinko, dve leti za njim še sin Jože, nato še hčerke Marjana, Jožica, Leopoldina in Martina.
Leta so tekla in želja po lastnem domu je bila vedno
večja. S pridnimi rokami sta ga zgradila v Završah pri Grobelnem. Otroci so odrasli, se osamosvojili, zapustili rojstno hišo, ustvarili družine in tako sta Vinko in Jožefa dobila sedemnajst vnukov. Seveda najdeta zla-toporočenca čas za obiske svojih otrok ter vnukov in skupno obujanje preživetih dogodivščin. Zaradi vsega, kar sta v preteklosti doživela in ustvarila, lahko v miru zreta v prihodnost.
LF
Biserna poroka zakoncev Govedič
Za prvo srečanje s Tonetom pred železniško postajo v Celju Minka še danes ni prepričana, ali je bilo naključno. Ko je naslednjič trčila vanj na postaji, pa je že vedela, da ni slučajno ...
Zadnjo soboto v novembru sta obnovila poročno zaobljubo izpred šestdesetih let Marija in Anton Govedič iz Bodreža. Biserni
jubilej so počastili v krogu družine. V zakonu sta se jima rodila sin in hči. Sta predana babi in dedi vnukom, novo veselje so prinesli pravnuki. Sin Miran in hči Irena sta staršem hvaležna za srečno otroštvo, skrbno in ljubečo vzgojo na poti v odraslost ter oporo do današnjih dni.
IN
Smreka iz pločevink
Mladi iz Turističnega društva Šempeter v Savinjski dolini so letos sredi kraja postavili posebno »novoletno smreko«, narejeno iz pločevink. V ta namen so skoraj celo leto zbirali pollitrske pločevinke. Okrog 600 jih je bilo treba za zanimivo in najbrž edinstveno skulpturo.
Pločevinke so spojili s silikonskim kitom ter jih pričvrstili na posebno železno konstrukcijo. Tako predsednica društva Ivica Čretnik kot ustvarjalci Petra Žnidaršič, Klara in Gašper Četina, Luka in Teja Rojnik, Martin in Aleš Ločičnik, Urban Kotnik, Uroš Jan, Nina Zagoričnik, Leja Hrnčič, Urška Škrabar, Polona Pečnik so bili zadovoljni in niso pomislili, da bo njihov trud zaman. Že zgodaj zjutraj naslednjega dne namreč skulpture ni bilo več. Vandali so temeljito opravili svoje delo, ostalo je le železno ogrodje ...
DN
Bisernoporočenca s pravnukinjama Lano in Vito
Zaroka pod zemljo
Na praznik sv. Barbare, zavetnice rudarjev, so v Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju pripravili dan odprtih vrat. Muzej je že sicer eden najbolje obiskanih muzejev v Sloveniji, tokrat pa si je podzemni del brezplačno ogledalo kar 834 obiskovalcev.
Za posebno presenečenje je poskrbel obiskovalec, ki je v
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Ligijevem salonu 160 metrov pod zemljo svoje dekle zaprosil za roko. To je bržkone prva zaroka, ki se je zgodila tako globoko pod površino zemlje in vsekakor prva v muzeju premogovništva, v katerem se je sicer mogoče tudi poročiti. Pod zemljo je mogoče praznovati tudi rojstne dni in ostale obletnice - posebno doživetje je takšna zabava za otroke. Spust 180 metrov pod površje zemlje prinaša podzemno do-
godivščino v nekoč aktivnih rovih jame Škale. Ogled rovov razkriva delo rudarjev nekoč in danes, 15 lutk, razvrščenih v več scen, ki oživijo z avdi-ovizualno opremo, omogoča pogled v rudarjenje pred sto leti. Predstavitev mehanizacije zadnjih desetletij Premogovnika Velenje pa obiskovalce popelje v sodobnost premogovništva. Zunanji prostori muzeja prikazujejo zbirko razvoja premogovništva v Sloveniji, rudarsko stanovanje iz leta 1930, zgodovino skoka čez kožo ter razstave priznanih umetnikov.
TMJ
Čas kolin
Faruk Pijukovic je svojo izvoljenko Majo Ložar zaprosil za roko v muzeju premogovništva.