5 54 A/ 60 100*C PRIL JjStnina plačana v gotovini ~ OAA •. Ad1)' postale I gruppo LeDa oUU IlT KR N J A K 4 J I Ž. s 41C A P . P . 12 )01 KC) rSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 197 (10.416) TRST, torek, 28. avgusta 1979 SlMORSKI DNEVNIK ie začel izhaiati v Trstu 13. mala 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 19« v vasi Zakriž nad Cerknim, ražmnožen na ejklosOL Od 5. ,Jo 17. septembra vGovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNb Pj OBISK AMERIŠKEGA PODPREDSEDNIKA V LR KITAJSKI V Pekingu prvi pogovori med Mondalom in Dengom ZDA so zagotovile Kitajski kredite za 4 milijarde dolarjev - Mondalov govor na pekinški univerzi PEKING — Tretji dan svojega 7°tedenskega obiska v LR Kitajski j* ameriški podpredsednik Wal-?■Mondale sestal s podpredsedni-r® kitajske vlade in enim naj-r®«nbnejših kitajskih politikov ž®1? Xiaopingom. Med svojim bi-v Pekingu, ki je doslej bilo rečeno v glavnem protokolarnim finalnostim in turističnemu ogle-nj tokajšnjih znamenitosti, se bo r®*rjev namestnik sestal vsaj še 2®®t z Deng Xiaopingom, prav pa bo imel pogovore tudi s k*kednikom kitajske partije in vla-Hua Guofengom. J^ajšnjega pogovora so se z Turiške strani poleg Mondala, u-tudi načelnik generalnega j® ameriških oboroženih sil ge-Moe, svetnik predsednika Car-/ia za državno varnost David afan in pa Mondalov svetovalec » Vprašanja varnosti Denis Clift. rfava ameriške delegacije na po-jTOrih daje slutiti, da je bil pogori1 Posvečen predvsem vprašanjem obrambe. j j teku včerajšnjega dne je Mon-e imel tudi zelo pomemben go-uf aa pekinški univerzi. Govoril je, J? .logično, predvsem o kitajsko-a-^škili odnosih ter dejal, da so -rib odnosi med obema državama aei0 Pomembni za ZDA, pa tudi ne- ^terteo potrebni, da bi zagotovili Ljteaarodno ravnovesje sil. «Kdor-skuša izolirati Kitajsko, ali jri"U njeno gospodarsko moč in vreti njen razvoj, deluje proti a-j^nškim interesom, je dejal Mon->n tukaj očitno mislil na So-A^ako zvezo, čeprav je nikoli ni jjteriio omenil. V svojem govoru, ® je prvič, da se ameriški pred-(ri®k obrača neposredno na ki-»^ko ljudstvo, je ameriški pod-jrin^ednik naštel štiri točke, ki do-{ri^jejo interes, ki ga imajo Zdru-države, da bi se Kitajska jjrijite. Predvsem je obljubil, da Carterjeva uprava še pred kon- ga podpredsednika v LR Kitajski prihajajo iz Albanijo in, kot je bilo sicer pričakovati, niso pozitivne. Albanska tiskovna agencija ATA pravi, da sodi obisk v okvir «ameriško-kitajskega protirevolucionarnega sodelovanja* in da bodo Američani dobavili še več orožja Hua Guofengu, Deng Xiaopingu in njuni «revizioni-stični in socialimperialistični tolpi». (if) TOKIO — V intervjuju za neki japonski dnevnik je bivši kampučijski poglavar princ Norodom Sihanuk zanikal govorice pj katerih se bo v prihodnjih dneh sestal z ameriškim podpredsednikom Mondaleom, ki je trenutno n uradnem obisku LR Kitajski. Sampan v Beogradu? BEOGRAD — Italijanska tiskovna agencija ANSA poroča ,da je predsednik prezidija demokratke Kampučije Kiev Sampan pred odhodom na vrh neuvrščenih v Havano obiskal Beograd. Na beograjskem le- tališču naj bi ga, po noročanju italijanske tiskovne agencije, sprejel član zveznega izvršnega sveta Voku Dragoševič. Tito sprejel Mugabeja BRIONI — Predsednik Tito je na Brionih sprejel predsednika Afriške narodne unije in sopredsednika domoljubne fronte Zimbabveja Roberta Mugabeja. Med daljšim prijateljskim pogovorom se je Mugabe zahvalil predsedniku Titu za vsestransko podporo Jugoslavije domoljubni fronti v boju za svobodo Zimbabveja. Mugabe je govoril tudi o najnovejših vidikih položaja na Jugu Afrike ter o odločenosti domoljubne fronte, da nadaljuje z bojem, da bi Zimbabve postala čimprej svobodna. Predsednik Tito je poudaril, da bo Jugoslavija še naprej j»dpirala boj in prizadevanja domoljubne fronte kot edinega zakonitega predstavnika ljudstva Zimbabveja. Predsednik Tito je poudaril nujnost takojšnje odprave kolonializma na jugo Afrike, PO IZSLEDKIH POLICIJE Italijanski industrijec omogočil Fredi pobeg Preiskovalci mrzlično iščejo petičneža, ki naj bi izginil takoj po aretaciji padovanskega neonacista - Ta teden prvo zasliševanje Frede Janez Pavel II. na Marmoladi ^letošnjega leta dala v obravna-. k°ngrpsu trgovinsko ringom, ki zagotavlja Kitajski Ib 6 Ul’ 14,1 £č1&crL<1VJJcl ivivajoivi j^tes bolj favorizirane države. Po-ri,tega je napovedal, da bodo v Jriteem podpisali pogodbo za izko-2ri®ije kitajskih hidroelektričnih j/teSljivosti, kar je najpomembnej-(P® je Mondale zagotovil Kitaj-• da jim bodo ZDA odprle kre- KONČNO REŠEN SPOR MED SZ IN ZDA LUDMIIA VLASOVA POTUJE V MOSKVO Plesalka je zopet potrdila ameriškim funkcionarjem, da noče ostati z možem v ZDA in si zeli domov NEW YORK — Ludmila Vlaso-| Pri vsem tem ni še povsem jasno, va, plesalka moskovskega baleta! zakaj je plesalka odpotovala šele Boijšoj, ki je postala JaUolkorispo-j dva dni po moževem beg« in za- «znatno pristranskost*. «Res je — je dejal Mancini — da je Freda fašist in da ima krvave roke, vendar to ne more biti za državo izgovor, pravila in zakone je treba vselej spoštovati.* Končno naj omenimo, da bo e-vropsko razsodišče, ki ščiti človekove pravice, v začetku oktobra preučilo vprašanje aretacije in preventivnega pripora, ki ga je odsedel Giovanni Ventura. Marca letos je namreč evropska komisija za človekove pravice ocenila kot ne povsem neutemeljen priziv treviškega založnika, češ da je bil rok preventivnega pripora predlog, in predala akte razsodišču v nadaljnji po-stopiek. Razsodba tega telesa sicer ne more spremeniti sodnega položaja Venture, lahko bi pa vplivala na postopek za ekstradicijo neonacista. (vt) BILBAO — Baskovska tiskovna a-gencija «Euzkadi press* je danes prenehala s svojo dejavnostjo zaradi finančnih težav. Agencija je imela pomembno vlo"> v odnosih med dvema vejan separatistične organizacije ETA. % y Znesku 4 milijarde dolarjev v letih, omenil pa je možnost, f.. Kitajska lahko računala tudi j, nadaljnje kredite. Četrta točka. Jteteri je ameriški podpredsednik ogovoril na pekinški univerzi, JjTva jamstva, ki jih Carterjeva JJj®ya mora dati kongresu glede igriških naložb v RL Kitajski. J*re za izredno pomembne korake ji nadaljnji razvoj kitajsko-ameri-h ** odnosov. Mondale je večkrat a v letališki postaji, daleč od oči in u-šes »moskovskih agentov*? Afera se je še bolj zapletla, ko je posegel odvetnik Godunova, ki je zatrdil, da sta se plesalec in žena pred dobrim mesecem dogovorila, da bosta skupaj zaprosila za politično zatočišče, Ludmila pa naj bi v odločilnem trenutku oklevala. Medtem ko so sredstva javnega obveščanja širila najrazličnejše domneve in govorice, katerih osno-vanost pa ni bila preverljiva (med drugim je bil govor o Vlasovi kot agentki KGB, pioroko med Aleksandrom in Ludmilo so prikazovali kot svojstven zakon, ki naj bi temeljil zgolj na koristi in ne na ljubezni), sla 'diplomaciji obeh držav začeli razvozlavati ta gordijski vozel, o-benem pa sta stopnjevali in zaostrovali ton diplomatskih not. V Moskvi so ožigosali ameriški poseg kot »gusarsko dejanje* in «politično banditstvo*, ZDA pa so vztrajale predvsem pri trditvi, da .ie bila plesalka najbrž prisiljena prekiniti turnejo in odpotovati v domovino. kaj so ameriški funkcionarji posegli s, tolikšno zamudo in ustavili letalo tik pred vzletom, medtem ko bi lahko zadržali plesalko v letališki postaji med pregledom potnih listov. Merjenje moči med velesilama je trajalo dobre štiri dni in šele snoči sta dosegli kompromisno rešitev. Vprašanje, ki si ga sedaj postavljajo vsi opazovalci, je, kakšne posledice bo imel incident na odnose med velesilama, tudi glede na ostrino polemike in na ton diplomatskih not, ki je spominjal na čas hladne vojne, (vt) CATANZARO —• Catanzarski sodnik Ledonne, ki skupno z namestnikom državnega pravdnika Vecchiom vodi preiskavo o pobegu Franca Frede iz kalabrijskega mesta, bo zaslišal padovanskega neonacista šele konec tega tedna, najbrž v petek ali v soboto. Sodnik namreč še vedno preučuje zbrano gradivo, saj ni še povsem jasno, ali bo zaslišal pobeglega terorista kot pričo ali pa kot obtoženca. Ob begu je bil Freda namreč na prostosti in je prekršil le policijsko odredbo o prisilnem bivališču, vprašanje pa je, ali je po begu zagrešil druga kazniva dejanja. Namestnik državnega pravdnika Vecchio je medtem naslovil kolegu dolg seznam zahtev, ki zadevajo preiskavo in še zlasti ugotavljanje i; stovetnosti tistih, ki so pomagali neonacistu. Sodstvo in policija naj bi bila v tem smislu že na dobri poti in naravnost mrzlično iščeta nekega italijanskega industrijca, ki naj bi tako po novicah iz italijanskih kot iz kostariških virov pomagal Fredi. Agenti so že bili na industrijčevem domu, možakar jja naj bi jo bil pravočasno pobrisal. Svojci in hišno osebje naj bi namreč izjavili, da je industrijec pred nedavnim odpotoval in da je najbrž v tujini. Skrivnostni industrijec, katerega ime zaenkrat še ni znano, naj bi med drugim predstavil padovanskega neonacista kostariškemu latifun-distu, pri katerem je Freda živel poltretji mesec. V tem času naj bi se mudil v srednjeameriški državi tudi industrijec, ki naj bi izginil takoj po aretaciji Frede. Neznani petičnež je osumljen, da je pomagal teroristu, poleg tega pa naj bi bil vpleten tudi v tihotapljenje valute. Po nepotrjenih govoricah naj bi catanzarski sodniki že podpisali zanj zaporni nalog, v sodnih krogih pa trdijo, da domneva ni osnovana. «Zaenkrat — so poudarili — iščemo tega gospoda samo zato, da nam pojasni, kakšne so bile njegove vezi s Fredo*. Padcvanski neonacist je medtem še vedno zaprt v samici rimske kaznilnice Rebibbia, kamor so ga odvedli prejšnji teden takoj po njegovi prisilni vrnitvi v Italijo. Proti odloku catanzarskega sodstva so včeraj ostro protestirali Fredovi zagovorniki, ki trdijo, da ukrep ni o-snovan, poleg tega pa naj bi ga odredil nepristojen sodnik. Medtem niso bile še povsem po-. . . . , ,.vv. . .. J. ! Acl, ZslICUli 114.11101X1 UfUUUGCUl jasnjene okoliščine aretacije odvet-, Brab(> njegova mati grofica niškega. pnpravmka______in ^ ^glavnega | Brabournei ter vnukfli 14.ietna dvoj- čka Timothy in Nicholas. TREVISO — «Mile widziamy na zlemi Treviso* je pisalo na enem izmed slavolokov, ki so v nedeljo sprejeli papeža Janeza Pavla II. na njegovem prvem obisku v Venetu. Canale d'Agordo, Marmolada, Bel-luno in Treviso so bile etape njegovega potovanja. Deset tisoč ljudi v Canale d’Agordo, 40 tisoč na stadionu v Bellunu in 50.000 na letališču v Trevisu. Preko sto tisoč lju- di, kljub deževnemu vremenu, je še en dokaz popularnosti tega papeža, Poljaka, ki je v manj kot letu dni papeževanja pridobil simpatije milijonov italijanskih vernikov. Dejstvo je, da prihaja osebnost papeža Wojtyle iz dneva v dan bolj d0 izraza. Ta njegova osebnost je prevladala tudi v nedeljo, ko je, gologlav in brez rokavic, odet v bel vetrni jopič in obut v bele goj- uiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiniiiHiniiiiiiiHtiHiuniuitiiiiiiiiiiiHiiiiiMfiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHniiiiiiiiiiiiniiiiiB ODGOVORNOST PREVZELA SEVERNOIRSKA TERORISTIČNA ORGANIZACIJA IRA KABUL — V atentatu na avtobus v kraju Ganzi, kakih 15r km južno od Kabula v Afganistanu je bilo ubitih približno 5' civilnih potnikov. Napadli so ga tamkajšnji protivladni gverilci, ki so iskali vladne funkcionarje. Lord Mountbatten, vnuk in mornar ubiti ob bombnem atentatu na jahto Ranjeni tudi hči, zet, njegova mati in drugi vnuk - V zasedi ob meji med Ulstrom in Irsko republiko izgubilo življenje deset angleških vojakov, štiri so pa bili ranjeni DUBLIN - V eksploziji, ki je razdejala njegovo jahto le nekaj minut potem, ko je zapustila pristan v Mullagmdru (v grofiji Sligo Irske republike, ob njehi severozahodni obali), je izgubil življenje lord Louis Mountbatten, visok dostojanstvenik na angleškem dvoru in stric kraljičinega soproga Filipa. Na desetmetrski motorni jahti «Sha-dow 5» so se bili z njim odpravili na športni ribolov poleg posadke še hči, lady Patricia Brabourne, znani filmski producent lord materialnega krivca pokola v Kme-1 čki banki na Trgu Fontana. Verziji italijanskih in kostariških organov sta še vedno protislovni in megleni. 0 tem vprašanju je med drugimi soregovoril socialistični poslanec Giacomo Mancini, po katerem je itali ianska policija ujela Fredo na način, ki morda ni jx>vsem v skladu z zakonom in ki dokazuje Ker se je incident, ki je terjal še smrt miadega Nicholasa in mornarja Paula Maxella, medtem ko so ostali Mountbattenovi gostje huje (hčerina tašča) ali manj hudo ranjeni v rokah zdravnikov bolnišnice v Sligu, dogodil v nejjosredni bližini meje med republiko Irsko (Eire) in Severno Irsko (Ulster, | in v spopadu, pri katerem so baje ki je vključen v Veliko Britanijo), teroristi streljali na reševalce tu- Sovjetski «iljušin» na ncwyorškem letališču Kennedy (Telefoto ANSA-UPI) se je takoj [»javilo mnenje, da bi znala biti eksplozija plod akcije severnoirskih terorističnih organizacij. Taka domneva je dobila kmalu potrditev, ko je najprej prevzela odgovornost za atentat neka »Irska narodnoosvobodilna vojska* (INLA), ki jo prikazujejo kot disidentsko skupino teroristične organizacije IRA, s telefonskim sporočilom nekemu dublinskemu časniku. Ista skupina je bila umorila 30. marca letos konservativnega poslanca Airle-ya Neaveja, k0 mu je postavila bombo v avtomobil pred angleško spodnjo zbornico v Londonu. Pozneje si je atentat prilastila sama severnoirska teroristična organiza cija IRA, ki je o tem obvestila se dež britanske agencije «Press Asso ciatio.i* v Belfastu in tamkajšnji čaropis »Republican News». Preiskovalci se prav tako nagibajo k prepričanju, da je eksplozijo 25 kg težkega peklenskega stroja na jahti sprožila od daleč udarna skupina osrednje severnoirske teroristične organizacije IRA, zlasti ker je sinoči INLA zanikala vsako zvezo z atentatom in označila omenjeno telefonsko sporočilo za provokacijo. Vest o smrti lorda Louisa Mount-battena je globoko odjeknila v angleški in svetovni javnosti. Poleg njegovih krvnih vezi s skoraj vse mi evropskimi kraljevskimi družinami (pokojni, rojen v letu 1900 v Angliji je izhajal iz nemškega plemiškega rodu Battenbergov), je zavzemal v zadnji svetovni vojni najvišje položaje v angleški mornarici in v vodstvu oboroženih sil in je bil zadnji kraljevi namestnik kolonije Indije, preden je postala leta 1947 neodvisna. Tam je zapustil dober spomin je včeraj ob njegovi smrti indijska vlada sklenila proglasiti teden žalovanja. Krilo »provisionals* organizacije IRA je prevzelo tudi odgovornost za zasedo, v kateri je nekaj ur po atentatu na Mountbattena izgubilo življenje pri vasi Warren Point v Severni Irski najmanj 10 angleških vojakov, 4 so pa bili ranjeni po eksploziji mine, ki je bila skrita v tovornjaku, natovorjenem s slamo di z bližnjega ozemlja Irske publike. (Iv) Lord Mountbatten zerje, tri tisoč metrov visoko, s sedmimi stopinjami pod ničlo in v snežnem metežu, mirno bral svoj štiri strani dolg govor pred blagoslovom, medtem ko so se njegovi spremljevalci in gostitelji, z ministrskim predsednikom Cossigo na čelu, premraženi tresli in nestrpno čakali na konec svečanosti. «Papež, ki prihaja iz mraza*, je hotel opraviti ves predvideni program. Ni hotel pristati, ko so mu svetovali, naj v dolini blagoslovi kopijo Marijinega kipa, kakršnega so postavili tik pod vrh Marmolade, ampak je hotel na goro, ki ga spominja, kot je sam dejal, na »Jasno goro, kjer prav ta dan častijo Marijo.* Obenem pa ga ta gora spominja na svojega predhodnika, Albina Lucia-nija, ali, če hočemo, Janeza Pavla I.: prav njegovemu spominu je bila namenjena papeževa pridiga na glavnem trgu gorske vasi Canale d’Agordo. . Tu se je Wojtyla sestal s Cossigo in srečanje je bilo baje ne le zanimivo, ampak tudi jjlodno. Vpra-Jšanje odnosov med Cerkvijo in državo je treba rešiti in s padcem Andreottijeve vlade ter razpustom zbornic je zapadel tudi osnutek o spremembi konkordata. Tak zakonski osnutek bo treba sedaj j»nov-no izdelati, vendar verjetno na drugačna osnovi. Odtod v papeževi nri-digi poudarjanje «velikega krščanskega duha* italijanskega naroda, v Cossigovem j»zdravu oa je bilo še zlasti naglašeno dejstvo, da je «sedež svete stolice sedaj in v zgodovini v osrčju italijanskega naroda.* Problemov pri odnosih med Cerkvijo in državo v Italiji ni malo, saj že pol stoletja, od konkordata, ni bilo nobene spremembe. Cossiga je v nedeljo zagotovil, da si bo prizadeval za njihovo rešitev in pri tem seveda ni uj»števal. da je njegova vlada začasna, ali pa tega ni hotel upoštevati, ker meni, da gre za mnogo trajnejšo vlado, kot si marsikdo misli. Govoril je papež in govoril je Cossiga, ni pa govoril župan občine Canale d'Agordo: nadskoi iz Belluna ni dovolil, da bi komunistični župan spregovoril o socialnih problemih teh gorskih krajev. O njih je bil papež že poučen po liniji cerkvene hierarhije, ki je edina »uradna* in «resnična*. Papež Janez Pavei II. se v nedeljo ni zadovoljil z malim. Kljub nalivu je program v celoti izvedel; še več, im poti je dal več-krtit ustaviti land rover, s katerim se je vozil, da pozdravi množico, da stisne roke čim večjemu številu ljudi, da vsakogar obdari z nasmeškom. Zamudil ni niti minute: pri malici se je razgovarjal s Cossigo, pri kosilu pa s 14 škofi treh Benečij o fjroblemih v njihovih škofijah. V Canalu d’Agordo je govoril o paj>ežu Janezu Pavlu 1., o novem načinu papeževanja. ki ga je uvedel njegov predhodnik, o priljudnosti in o nasmešku (razodel je celo skrivnosti konklava), zavedajoč se, da je dejansko govoril o sebi, ki je še stopnjeval priljudnost. radodarnost z nasmeški in stiske rok, ne da bi pri tem izgubil nita trohico papeškega dostojanstva. Mimo lahko rečemo, da bi se z nedeljskim podvigom, če bi bila Cerkev delniška družba, njene delnice ponovno dvignile, in to za kar precej točk. (bbr) Na sliki (telefoto ANSA) papež na Marmoladi. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiifiinimimniitiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimm ŠTEVILO NESREČ ZNATNO VEČJE KOT LAN! Drugi val vrnitev terjal 75 mrtvih Včeraj so po počitnicah spet odprli mnoge tovarne VPRAŠANJE, KI Sl GA ŠE VEDNO ZASTAVUAJO PREISKOVALCI Angleško dražino agrabila zločinska tolpa? CAGLIARI — Italijanski preiskovalci, katerim so se pridružili tudi agenti Scotland yarda, niso še poginoma prepričani, da je angleško družino Schild ugrabila zločinska tolpa, ki bi za izpustitev elektronskega inženirja ter njegove žene in hčerke nato zahtevala mastno odkupnino. Vsekakor je to doslej najverjetnejša domneva, tudi zato ker so Schildovi izginili prav v trenutku ko je »industrija ugrabitev* sprožila svojo doslej največjo ofenzivo na Sardiniji. • Kot zatrjujejo policija • in ■ karabi njerji, domnevni ugrabiteli doslej niso še zahtevali nobene odkupnine in kot kaže sploh niso še prišli v stik s sorodniki angleške družine, ki so sicer prejeli dva telefonska poziva skrivnostnih »revolucionarnih* skupin, ki sta proglasili, da je ugrabitev družine Schild »politično* dejanje za izpustitev nekaterih priprtih domnevnih teroristov. Preiskovalci pa le malo verjamejo tem telefonskim pozivom, čeprav v resnici ne razj»lagajo z drugimi tehtnimi dokazi. Zadeva je torej še vedno zavita v popolno meglo-, če- prav so tudi včeraj mnogi časopisi pisali raznovrstne stvari o usodi Rolfa. Daphne in Annabelle Schild in pozabili na tragedijo, ki jo morda trije Angleži doživljajo v tem trenutku. Med drugim se je namreč včeraj govorilo, da je bil Rolf Schild v tesnih stikih z izraelsko obveščevalno službo in da je zaradi tega v zadnjem času večkrat potoval v Tel Aviv, teh govoric pa sorodniki niso potrdili. Angleški tisk jm je medtem v zvezi- z «afero» Schild nepričakova- no ostro napadel italijanske preiskovalne organe, ki so obtoženi da kljub priporočilom samega notranjega ministra Rognonija doslej samo «tavajo v prazno*. Daily Mail pa je včeraj posvetil celo daljši članek karabinjerskemu častniku Morelliju, ki vodi preiskavo in ki ga časopis opisuje kot «požrešnega Latanca, ki mu zelo ugajajo testenine*. Tipični angleški humor pa je v tem trenutku res neumesten in bo le malo prij»mogel, da se dokončno razkrije skrivnostna usoda družine Schild. (st) RIM — Predvideni drugi «val» vrnitve s počitnic se je v Italiji začel v petek, 24. avgus‘1 in se končal v nedeljo, 26. ivgusta. Obračun te množične vrnitve je dokaj tragičen. V teh dn.h bilo na italijanskih cestah 1124 prometnih nesreč, v katerih je izgubilo življenje 75 o-seb, 1752 pa je bilo ranjenih. V istem časovnem obdobj i je lansko leto bilo 1079 nesreč, v katerih je 71 ljudi umrlo in 1677 je bilo ranjenih. Policija je letos zabeležila manj kršitev prometnega zakonika kot lansko leto, odvzela pa je 15 vozniških dovoljenj (10 v letu 1973). Med hude prometne nesreče lahko štejemo čelno trčenje v katerem sta izgubila življenje 68-letni novinar Piero Dallamano in 50-letna Adriana Bruers, ki st?, sc vc na avtocesti Firenze - Siena. Dallamano je bil znan glasbeni krit"; časopisa «Paese sera*. Po tej novi množični vrnitvi z dopusta je večina italijanskih podjetij začela spet svoje delovanje. Pozitivno je nedvomno, da se je pojav absentizma v velikih tovarnah znatno zmanjšal. V nekaterih mestih severne Italije se je neopravičena odsotnost zmanjšala za skoraj polovico. To je pripisatj dejstvu, da so letos imeli delavci štiri tedne počitnic, v prejšnjih letih pa samo tri. Že lansko leto, ko se je počitniški rok povečal na štiri tedne so se odsotnosti zaradi bolezni in drugih razlogov v prvem delavniku takoj po dopustu izredno zmanjšale. Delovanje podjetij v Furlaniji -Jtflijski' krajini je počasi normali- ziralo. Samo v tovami »Zanussi* bo 9700 izmed 33 tisoč delavcev ostalo v dopolnilni blagajni za 5 do 13 dni. V Trstu se je absenti-zem zmanjšal na 9 do 16 odstotkov. KD je dobila tretji obrok podkupnine v aferi Lockheed? RIM — Sodstvo ima v rokah gradivo, da lahko izsledi še neko osebnost, ki je bila vpl :na v zadevo Lockheed in id je dvitnila tretji, najvišji obrok podkupnine. Tako je izjavil bivši predsedr"- ustavnega sodišča Paolo Rossi, ki je pr;.bedo-val razširjenemu sodnemu zboru, v intervjuju z urednikom tednika «Eu-rope- \ Osebnort, kateri istovri.-DSt č ni znana, «ni bila demokrsčar.ski minister, ki je VC.JJ obrar ono ministrstvo j-red Mariom Tanarsijem, ni izključeno pa, da j: š’. za člana KD. Gotovo je tudi, di tretjega obroka podkupnine ni dobila Tanassijeva stranka, ali vsaj nje"ova struja ne.» RABAT — Maroški kralj Hasan je prvič priznal, da so njegove oborožene sile doživele pekoč poraz v južnem Maroku v hudem spopadu s Silani osvobodilne fronto Polisario. Po vesteh iz alžirskih krogov je baje v bitki pri Lebruiratu zgubilo življenje skoraj 800 maroških vojakov, 110 pa jih je bilo ujetih. 28. avgusta 1979 p VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI Slovesno odprtje XX. mednarodnega tečaja o prevozih v združeni Evropi Jubilejno srečanje strokovnjakov je uradno odprl podtajnik C. Degan - Letos v ospredju problemi pomorstva - Tečaj se bo zaključil 8. septembra , V glavni dvorani tržaške univerze se je včeraj dopo.dne začel XX. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, ki ga organizira tržaški Inštitut za preučevanje prometnih vprašanj v deveterici. Tečaj je uradno odprl podtajnik i,a ministrstvu za promet Costante Degan, ki je na slovesnosti zastopal osrednjo vlado. Letošnji jubilejni tečaj bo trajal do vključno 8. septembra. Nastopilo bo 35 predavateljev iz vse Evrope — med temi tudi nekateri strokovnjaki iz Jugoslavije, ki zastopajo Inštitut za promet iz Ljubljane, Inštitut za pomorsko pravo iz Zagreba ter pristaniški upravi iz Kopra in z Reke. Tečaj je namenjen obravnavi pomorskih prevozov v e-vropski deveterici in izven nje, razdeljen pa je na štiri cikluse predavanj (splošna vprašanja, pomožne storitve, prometna politika in pristaniški problemi). Včerajšnje slovesnosti na univerzi so se udeležili številni predstavniki deželnih in tržaških oblasti, med njimi predsednik deželnega sveta Colli, predsednik odbora Co-melli, predsednik pokrajinske uprave Ghersi, jugoslovanski konzul v Trstu L. Benolič in drugi. Prisotne, med katerimi so bila tudi številna odposlanstva iz ostalih članic EGS, ste pozdravila predsednik Inštituta za preučevanje prometnih vprašanj v združeni Evropi prof. Mater-nini in prorektor univerze prof. Ron-dini. Nato je spregovoril predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Comelli, ki je poudaril živo zanimanje deželnih organov za vsa vprašanja, ki se nanašajo na krajevni in zlasti na mednarodni promet. Deželno ozemlje meji namreč na dve republiki, Avstrijo in Jugoslavijo, ki sicer nista članici EGS, sta pa s skupnostjo tesno povezani. Poleg tega deluje v Trstu pristanišče mednarodnega pomena, najbolj severna luka na Sredozemlju, ki že samo po sebi govori o strateški vlogi naše dežele v Evropi. Ta vloga bo postala še bolj pomembna v prihodnje, ko b0 energetska kriza prisilila poslovne kroge v srednji Evropi in čezmorju, da izberejo za svoje prometne tokove najkrajšo medsebojno pot, se pravi pot čez tržaško luko. Comelli je nadalje o-menil nove prometne zveze in strukture v gradnji ali v načrtu med našo deželo in zalednimi državami (avtocesto Videm - Trbiž, novo cesto v .predoru pod prelazom Mon-te Croce Carnico, tovorna postajališča pri Kokovem, v Štandrežu in pri Fernetičih), nove prometnice v neposrednem zaledju tržaške luke in javna dela v načrtu za povečanje konkurenčnosti samega pristanišči. Sledil je poseg predsednika trgovinske zbornice Modiana, ki je prav tako poudaril mednarodno vlogo tržaške luke in vse dežele Furlanije - Julijske krajine na področju medcelinskega blagovnega prometa. Trst se mora še posebej uveljavljati v prometnih tokovih v smeri proti in iz EGS, za kar se bo tudi sam zavzemal kot član novoizvoljenega evropskega parlamenta. Predsednik prof. Maternim je nato orisal nastanek in dosedanje delo Inštituta, ki je pred nekaj leti pre /zel skrb za organizacijo vsakoletnih mednarodnih tečajev o prevozih v EGS, potem ko je tržaška univerza začela s serijo strokovnih posvetov v letu 1959. Govornik je opozoril na nove probleme, ki jih bo tudi na področju prevozov odprl pHstop Grčije, Španije in Portugalske k Evropski skupnosti ter na pereče vprašanje energetske krize. Zadnji je prevzel besedo podtajnik Degan, ki je pozdravil prisotne v imenu rimske vlade in opozoril na glavne smernice glede nadalj; njega razvoja prometa v Italiji, ki so bile sprejete na nedavni vsedržavni konferenci o prevozih v Rimu. Zlasti zaradi energetske krize je treba v državi — nedvomno pa ta načela veljajo tudi v mednarodnem in svetovnem merilu — poskrbeti za dosego čim večje produktivnosti posameznih prevoznih sredstev in za njihovo učinkovito integracijo; poleg tega je treba v državi v najkrajšem času izvesti že najavljene naložbe za okrepitev železniške in cestne mreže ter pristanišč in letališč. Po uradnem odprtju tečaja je bil za organizatorje in udeležence sprejem v občinski vili «RevolteUa», zvečer pa je goste sprejel princ Turn und Taxis v Devinu. Danes dopoldne bodo na univerzi na vrsti prva tri predavanja. ef Spremembe na nekaterih avtobusnih progah Tržaški medobčinski konzorcij za prevoze seznanja javnost o spremembah na avtobusnih progah, ki so nastale zaradi prekinjenih’ pogajanj s pristojnimi organi tržaške občine. Podaljšali bodo proge mestnih avtobusov v‘ Ul. Mazzini in med ulicama Cassa di Risparmio ter le Rive. Preusmerili bodo mestni avtobus številka 21 po novi progi in sicer med Ul. Flavia in Ul. Cabo-to. Odpravili pa bodo postaje v Ul. Oriani za avtobuse številka 21, 22, 33, 34 , 37 in 48. 7. SEPTEMBRA NA POMORSKI POSTAJI JAVNA RAZPRAVA 0 VPRAŠANJU STANOVANJSKIH IZGONOV V TRSTU Priprave na Kraško ohcet Razpravo pripravljajo sindikalne organizacije najemnikov in gradbenih delavcev Delegacija iz Venezuele obiskala naše mesto Delegacija iz Venezuele je v prejšnjih dneh obiskala naše mesto na povabilo predsednika Avtonomne pristaniške ustanove dr. Zanettija. Gostje so se še posebno zanimali za pristaniški sistem proti onesnaženju ter so si ogledali tudi naprave proti onesnaževanju čistilnice Total in Siot. Ob zaključku obiska so gostje izrazili željo po konkretnem sodelovanju med tržaškim pristaniščem in venezuelskimi gospodarskimi sektorji, ki so zainteresirani za izkoriščanje tržaških pristaniških naprav. DEJAVNOST STRANK BO STEKLA SELE SEPTEMBRA Na političnem prizorišču še vedno počitniško zatišje obnovi- Pričakovanje na skorajšnjo tev dejavnosti raznih javnili ustanov Odgovor, na katerega najpogosteje naletimo v teh poletnih mesecih, kadar želimo nekaj izvedeti o tem ali onem, je zmerom isti: odgovorni je pravkar odpotoval na počitnice ali odgovorni se še ni vrnil s počitnic. Tako je v teh dneh tudi s političnim življenjem. Marsikateri politični predstavnik je še na oddihu in se zato v strankah prav politična dejavnost še ni pričela. Vse je nekako prenešeno na prihodnji mesec, ko bo na sedežih strank zaživelo v najrazličnejših sestankih, srečanjih, shodih in podobnem. Čeprav je to, kot rečeno, dokaj običajno za poletno razdobje, imamo občutek, da vlada letos le nekoliko večje zatišje, kot ponavadi. Medtem, ko se je prejšnja leta vedno nekaj »kuhalo* v političnem kotlu, čeprav na malem plamenu, je tokrat »voda* še popolnoma »mrzla*. To pa ne zato, ker bi ne bilo argumentov. Politična situacija že dolgo ni bila tako napeta, kot v razdobju okrog zadnjih političnih volitev in tudi v javnoupravnem pogledu je cela vrsta zelo resnih problemov, o katerih se je že reklo marsikatero in o katerih bo predvsem treba še marsikatero jasno in odločno reči. Je vse to zatišje dodatni znak določene krize, ki jo preživljajo politične stranke, ali pa je to le taktični manever, ki o-mogoča strankam, da ne razkrijejo predčasno svojih kart. Naj bo kakorkoli, javnost si želi odgovor na neskočno vrsto odprtih vprašanj krajevnega značaja, ki se pridružujejo neštetim drugim v vsedržavnem merilu. Kaj je danes vsekakor dano vedeti iz dejavnosti strank? Na federaciji KPI poudarjajo, da si stranka ne privošči počitnic, čeprav je veliko njenih voditeljev izven Trsta. Dovolj je, da pogledamo na razvejano dejavnost v okviru festivalov komunističnega tiska, ki jih ne smemo podcenjevati, kajti i prav ti festivali so priložnost za j je v preverjanje politične linije, za spoznavanje novih problemov in za kovanje načrtov. Partija ima tudi vedno pred očmi skorajšnjo obnovitev dejavnosti raznih javnih ust-nov, začenši pri občinski skupščini, ki se bo že 11. septembra ponovno spopadla z zelo pomembnimi vprašanji, ne nazadnje s preverjanjem dejavnosti enobarvne manjšinske melonarske uprave, o kateri tudi ni mogoče reči, da bi se v zadnjih časih kaj prida »spotila* z delom. Tudi socialisti zatrjujejo, da ne stojijo križem rok. Poleg prirejanja festivalov, se je PSI že lotila konkretnega dela na političnem področju. Prva skrb stranke je zdravstveni konzorcij, pravi pokrajinski tajnik Seghene, Konzorcij se bo namreč sestal v prvi polovici septembra in ob tej priložnosti naj bi PSI ponovno vložila predlog za sestavo večine, ki bi jo tvorile PSI, KPI, PSDI in SSk in ki bi se lotila stvarnega uresničevanja zdravstvene reforme. Druga pomembna skrb strankinega vodstva, pravi po krajinski tajnik, je izdelava konkretnih predlogov za reševanje problemov narodnostnih manjšin, ki naj bi jih stranka predložila v evropskem parlamentu. Pobudo vodi socialistični parlamentarec v Strassburgu Arfe. V tem okviru bo socialistična stranka verjetno priredila zasedanje deželnega značaja. Kaj pa druge stranke? Veliko se ne da izvedeti. V palači Diana so nam na primer povedali le to, da se krščanska demokracija pripravlja na obnovitev politične dejavnosti, ki bo, kot znano, dosegla svoj višek s pokrajinskim kongresom. O tem, kakšne so te priprave, pa nam ni bilo dano izvedeti ničesar. Ob koncu poletnega premora stopajo ponovno v ospredje javnega življenja v Trstu številna nerešena vprašanja, ki tarejo posamezne gospodarske in socialne kategorije prebivalcev. Med taka vprašanja sodi tudi pereč problem napovedane ga izgona večjega števila tržaških družin iz sedanjih stanovanj. Kakor znano, so prizadete družine svoj čas uprizorile vrsto protestnih manifestacij ter na primer celo postavile šotore na Trgu Unita, razen nezadostnega nakazila občinske uprave za odkup nekaj stanovanj pa so njihova prizadevanja dosegla le začasno odložitev že najavljenih izgonov. • Tržaška pokrajina je razpisala javni natečaj za delovno mesto inženirja. Prošnje na kolkovanem papirju, naslovljene na predsednika pokrajine, je treba vložiti do 22. oktobra. Cas odloga pa se že naglo izteka in celotno vprašanje se ponovno postavlja z vso svojo ostrino. Da bi pripomogle k skupnemu reševanju tega problema, so sindikalne organizacije najemnikov — SUNIA, SI CET in UIL najemniki — v sodelovanju s sindikatom gradbenih delavcev in pokrajinsko sindikalno zvezo CGIL - CISL - UIL, sklenile prirediti v petek, 7. septembra, na tržaški pomorski postaji javno razpravo o problemu stanovanjskih izgonov v Trstu. Na posvetu, ki se bo začel ob 18. uri, bodo predstavniki sindikatov povzeli dosedanji razvoj dogodkov okrog tega vprašanja in opozorili na ukrepe, ki so jih pristojne oblasti dolžne prevzeti, da bi čimprej premostili hudo krizo na tem področju. Posvet, na katerega so organizatorji povabili predstavnike oblasti, sindikalnih organizacij ter gospodarskih in družbenih sil, bo zajel tudi širšo tematiko stanovanjske politike in gradbeništva v državi, deželi Furlaniji - Julijski krajini in v samem Trstu. JUTRI V MILJAH Splavitev trajekta za Tržaški lloyd Jutri opoldne bodo v ladjedelnici «Cantieri Alto Adriaticom v Miljah splavili 5.400-tonski trajekt roli on - roli off «Julia», ki ga gradijo za pomorsko družbo Tržaški Lloyd. Splavitev bo to pot »tehničnega* značaja, se pravi brez uradnih slovesnosti, kakršnim smo navadno priča ob podobnih praznikih dela. Ladjo bosta poganjala dva motorja po 7500 KM, izdelana v tovarni Velikih motorjev pri Bo-ljuncu. »Julio*, ki jo bo ladjedelnica izročila naročniku čez nekaj mesecev, bo Tržaški Lloyd postavil ( na kontejnersko progo Italija - Zahodna Afrika. Nova ladja spada med največja plavila, doslej izdelana v miljskem obratu. V POLNEM TEKU DEBATA O KRIZI UNIVERZE Odredba živinozdravnika o cepljenju proti steklini Pokrajinski živinozdravnik je odločil, da morajo biti cepljeni proti steklini psi ter vse domače živali, ki lahko posredujejo bolezen (po tretjem mesecu starosti), na ozemlju tržaške pokrajine. V tržaški občini bo brezplačno cepljenje v občinskem pesjaku (Ul. Orsera, 8) ob delavnikih od 9. do 11. ure; na ravnateljstvu mestne klavnice (Ul. Macelli 6, blizu športnega igrišča «Grezar») ob delavnikih, od 9. do 12. ure in v zasebni klavnici na Proseku, vsak ponedeljek in petek od 10. do 12. ure. Cepljenje mora biti opravljeno, razen posebnih primerov,: do vključno 15. septembra 1979. Kdor ne bo opravil te dolžnosti bo prijavljen sodnim oblastem. Kaj menijo na tržaški univerzi o odstopu profesorja B. Zevija V vseh vaseh repentabrske občioj so v polnem teku zadnje priprave Kraško ohcet, ki se be začela Pjj jutrišnjem z odprtjem osmič m karske razstave. Med te Pr>Pra^ Izjava univerzitetnega profesorja Aleša Lokarja • INAM obvešča, da bo jutri zapadel rok za vložitev prošenj _ za natečaje za profesionalne bolničarje in radiološke tehnike v okviru naše dežele. Interesenti lahko vložijo prošnje na pokrajinske sedeže zavoda. ...............................................mm.....mn.......................mm.............».............•» «NEŠPORTNA» DOGAJANJA ŽE VRSTO LET SPREMLJAJO KONJSKI ŠPORT Znani arhitekt in vseučiliščni profesor Bruno Zevi je s svojim odstopom z rimske fakultete za arhitekturo dregnil v sršenje gnezdo italijanske univerzitetne stvarnosti. Vnela se je polemika o umestnosti njegove odločitve, ki naj bi jo pogojevalo razočaranje nad negibnostjo a-kademskega sveta pri reformiranju te univerze v krizi. Istočasno pa je polemika segli v samo bistvo problema, to je v dilemo, kako postaviti univerzo na prave temelje. Primorski dnevnik je to vprašanje sprožil med nekaterimi predstavniki tržaškega akademskega življenja. O tem se je za naš časopis že izrekel prof. Roberto Costa, danes pa objavljamo izjavo univerzitetnega prof. Aleša Lokarja. »Težko je dati sodbo o tem, za- itali- kaj in kako je prišlo do pobude I Dejstvo pa je tudi, da je janska univerza v kriza. Na kratko bi lahko vzroke te krize označili takole: to je ustanova z veliko tradicijo, katere korenine segajo v srednji vek. Nastala je kot elitna šola za maloštevilno poslušalstvo iz najvišjih družbenih razredov. Modema doba pa jo s svojimi množicami študentov sili v to, da bi postala masovna šola. Razne variante masovne univerze so že uresničili drugod po svetu, recimo v ZDA, kjer sem imel pri liko seznaniti se s tamkajšnjimi razmerami. V Italiji pa je pot univerzitetne reforme zastala na začetku in se ni pomaknila naprej. Resnično reformiranje (ki je lahko samo postopno in počasno) so ultralevičarji zamenjali z raznimi ekstremističnimi gesli, kakor »odprava izpitov*, »dodeljevanje viso-i kih redov brez pravega. izpraševa- iah- profesorja Zevija. Pri' tem so ko sodelovali tudi osebni in značajski nagibi. Dejstvo'-je,-da je bil profesor Zevi znan strokovnjak in, da je njegov odstop vsekakor izguba za italijansko univerzo. nja*. «skupinsko učenje in razisko Na Montebellu preprečili nakano skupine profesionalnih goljufov Stavili so na outsiderje, da bi povečali kvote favoritov, na katere so (po dogovoru) stavili njihovi pajdaši na drugih hipodromih po Italiji Skupina profesionalnih goljufov si v nedeljo zvečer izbrala tržaški hipodrom na Montebellu, da bi si s spretno hekako na lahek način prisiužila težke denarce. Pravočasen poseg uslužbenca Ustanove za konjske dirke in takojšnje razveljavljenje stav na konje, ki so tekmovali v drugi dirki večera, pa sta jim preprečila namero ter s tem spet opozorila javnost (ne samo v tržaškem, temveč v vsedržavnem merilu) na številna «nešportna» dogajanja, ki že vrsto let spremljajo konjski šport. »Igra na povišek* pravijo v am-bientu konjskih dirk nakani, s kate-so so se hoteli goljufi okoristiti. Mehanizem »igre* ni najbolj preprost, vendar je uslužbencem, ki delajo na hipodromih po Italiji, že zelo znan. Organizirana skupina goljufov mora šteti najmanj petnajst ali pa še več spretnih članov. Od teh jih kakih deset »deluje* na hipodromu, kjer sprejemajo stave za posamezne konjske dirke, ostali pa v dvoranah za konjske stave na raznih drugih hipodromih po Italiji. Prvi Delovno predsedstvo v glavni dvorani univerze. Govori prof. M. Maternini sporazumno stavijo še kar visoke vsote denarja, vendar ne na konje, ki so po splošnem mnenju izvedencev favoriti, temveč na outsiderje. S takim načinom v bistvu popolnoma spremenijo realno sliko stav. Konj, ki ni favorit in mu izvedenci pripisujejo denimo, le eno možnost na deset, da se uvrsti med prve, postane po takih divjih stavah kar naenkrat »favorit* in plača (seveda v primeru uvrstitve med prve) tistim, ki so stavili nanj, bolj malo denarja. Povsem drugače pa se dogaja s pravimi favoriti. Ti (po takih »čudnih* stavah) postanejo out siderji, saj jim totalizator, ki knjiži in prikazuje stave na konje pri konjskih dirkah, pripisuje manjše možnosti za dobro uvrstitev, prav zaradi tega pa se v primeru njihovih zmag zelo povečajo kvote zato »igra na povišek* in je zato — seveda — tudi dobiček stavcev neprimerno visok. Potem ko so goljufi na hipodromu stavili na »napačne* konje, stopijo v igro goljufi v dvoranah za konjske stave na hipodromu, kjer se odvija dirka ali pa na vseh drugih hipodromih. Ti seveda stavijo »prav*, na favorite, in ob njihovih zmagah zaslužijo bajne vsote. »Tudi do sto in več milijonov lir na večer*, nam je včeraj pojasnil funkcionar Tržaške ustanove za konjske dirke na Montebellu, do katerega smo se obrnili, da nam razloži zakaj je dobro organiziranim goljufom v nedeljo zvečer na Montebellu spodletelo. Največ zaslug za to ima elektronki totalizator, ki so ga šele pred kratkim namestili na Montebellu. Totalizator v trenutku knjiži vse stave na hipodromu in istočasno posreduje kvote posameznih konj. Tako se je v nedeljo zvečer pred drugo dirko za Nagrado Andromeda dogodilo, da sta imela favorita (E-lettrica in Parceque) zelo visoke kvote. Ko je to opazil uslužbenec Ustanove za konjske dirke Renzo Peteh, je takoj zasumil, da s stavami nekaj ni v redu ter je minuto pred začetkom dirke razveljavil stave, kot to dovoljuje zakon. Kljub hitremu ukrepanju pa ni uspelo organom javne varnosti izslediti goljufov. Po dirki so osebam, ki so stavile na prva dva uvrščena konja, seveda povrnil denar. Kako dobro so bili goljufi pripravljeni in obveščeni o formi konjev, pa nam potrjuje vrstni red dirke za Nagrado Andromeda: 1. Elettrica, 2. Parceque. vanje* in podobno. Ni vse kar so predlagali zanič, toda v glavnem je zavladal nek duh vsesplošnega so-ciologizma. Res je namreč, da je recimo slab učni uspeh mnogokje povezan s slabim socialnim stanjem dijakov, vendar pa ni to edino dejstvo. Šola je ustanova, ki proizvaja znanje v glavah gojencev in ta proces je treba objektivno nadzorovati. če šola namreč ne proizvaja znanja, ne dosega svojega namena in troši zaman javna sredstva. Dokopati se do znanja pa ni tako enostavno, treba je pri tem mnogo truda in dela, tako s strani i učencev, kot s strani učiteljev. Pri tem je treba, seveda, upoštevati tudi socialne razmere tistih, ki se učijo, a to je po sili razmer lahko le eden od činiteljev. Tisti, ki na italijanski univerzi niso hoteli nobene reforme, so se nad vsesplošnim in prevladujočim sociologizmotn najbolj razveselili, saj so takoj začutili, da je ideo-legizem in verbalni ekstremizem njihov največji zaveznik. V kakšno slepo Ulico je vse to pripeljalo, je videti te dni: iz verbalnega ekstremizma je rastel politični. Seveda je pri tem najbolj plačala univerza kot taka. Njena notranja razmerja so se razbila. Uničen je bil odnos med profesorji in študenti, tako, da danes ne eni ne drugi ne vedo kai početi med seboj. Treba bo mnogo časa in potrpljenja, da se zopet vzpostavijo zdravi odnosi. Pri tem bi biia v veliko pomoč res dobra reforma. Danes- pa je takšna reforma kaj malo verjetna, saj se zdi. da država nima dovolj denarja zanjo. Seveda, je vse to kaj različno po posameznih fakultetah. Morda je na znanstvenih fakultetah in na ekonomiji stanje nekoliko boljše. Najbolj prizadete so bile humanistične fakultete, sociologija in arhitektura. Tudi v tem je razlog za odstop profesorja Zevija.* (zt) sodi tudi postavljanje slavolokov poti, koder bo v nedeljo krenil po-*č ni sprevod. Gornjo sliko je nas ^ tograf posnel včeraj na Colu, kjr mladi in starejši vaščani sodeluje pri postavljanju slavoloka. Poziv narodnim nošam vabi Zadruga «Na* Kras* vse, ki so v posesti narodni« noš, da se v kar največje® številu udeleži;« letošnje »Kraške oheeti», in sicer v nedelj®’ 2. septembra. Zbirališče noš je ob 9.30 n* prostoru pred repentabrsk« cerkvijo, če nimate prevoza, sporočite vaš naslov na telefonsko številko 767-303 (P’’®' svetna zveza). Če se želite pre-obleči na kraju samem, so va® na voljo prostori Kraškega kulturnega centra (poleg Kraš*® hiše v Repnu). Mešani zbor »Slavec* izreka -krene, sožalje Erminiju Kuretu ^ j Izgubi drage mame. V Miramarskem drevoredu trčila mini in fiat 131 V Miramarskem drevoredu v višini končne postaje avtobusa štev. 6 sta včeraj ob 11. uri trčila mini mi-nor, ki je bil namenjen proti Grlja-nu, in fiat 131, ki mu je privozil nasproti. Pri trčenju sta se lažje ranila voznik mini ja, 66-letni Oscar Ferluga iz Miramarskega dr .voreda 93/1, in njegova 63-letna žena Laura Castellani, medtem ko se voznik fiata 131, 69-letni Antonio Cerna iz Goriške ulice 29, ni poškodoval. Žensko so prepeljali v bolnico z rešilcem Rdečega k'iža, vendar so ji nudili le prvo pomoč in jo nato odslovili. Njen mož Oscar Ferluga se je zatekel v bolnico šele popoldne; zdravniki so mu ugotovili udarec v glavo, rano na čelu in udarce po drugih delih telesa, zaradi česar so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 10 dneh. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja »France Prešeren* v Trstu sporoča, da se popravni izpiti za šolsko leto 1978/79 tako na znanstvenem, kot na klasičnem od .cu prič- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi FRANC STRANŠČAK Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na katinarsko pokopališče. Žalujoči: hči Malvina z možem Bruno®) sin Silvan z ženo Valerijo ter vnuka Roby in Antonella ne jo v soboto, 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo javlja, da se bodo popravni in vstopni izpiti pričeli dne 1. septembra t.l., ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom »Žiga Zois* v Trstu obvešča, da se pričnejo popravni izpiti v soboto, 1. septembra, ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine in stenografije. Preostali razpored je razviden na oglasni deski zavoda. Trst, 28. avgusta 1979 (Občinsko pogrebno podjetje) TRŽAŠKI PLANINCI OD BELOPEŠKIH JEZER DO MATAJURJA Tudi letos množična udeležba na pohodu SPDT Tudi letošnji, Je tradicionalni pohod Slovenskega planinskega društva iz Trsta je zabeležil visoko u-deležbo planincev, kljub temu, da vremenske razmere že na samem začetku pohoda niso bile posebno naklonjene in da tudi napovedi ne dajejo povoda za pretiran optimizem. V soboto zgodaj zjutraj se je na zbirališču v Trstu zbralo 25 planincev, ki so krenili z avtobusom do Belopeških jezer, od tod pa peš na Višarje. Kot so nam sami sporočili, je bilo vreme na začetku še kar dolge hpje dokaj muhavo, na Višarjah pa je tržaške planince pričakalo toplo sonce s krasnim razgledom na okoliške vr hove. Drugi dan pa se je skupina znatno povečala, saj se je prvotni grupi na Višarjah pridružila skupina 17 oseb, po večini žensk, tako da se je po stezi proti Lovcem vila še kar dolga kača. Do vrha Lovcev je pot razmeroma kratka, daljši P® je bil spust do koče Pellarini ob vznožju Viša, kjer so prespali. Včeraj je bila na vrsti pot od Pellarinija preko Žabniške in Tr-biške škrbine na vrhu Visa, hato pa spust h koči Corsi, kjer so prespali. Vreme, kot so sporočili, je bilo sicer spremenljivo, toda vse kakor prizanesljivo. Kot smo že poročali, bo pohod trajal devet dni ter bo tržaške planince ponesel po slovenski vertikali od Belopeških jezer do Matajurja. Danes je na programu pot čez Passo degli Scalini na kočo Brazza in odtod na Montaž, nato pa spust na Nevejsko sedlo. V nedeljo, 26. avgusta, nas je za vedno zapustila naša drag8 mama in n ona EMA ŽAFRAN vd. KURET Pogreb bo jutri, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glava® bolnišnice v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: hči Celestin* ter sinova Enninij in Marino z družin8' mi, vnuki Marino, Franko, Tanja in Suzana, sestre ln drugi sorodniki Ricmanje, 28. avgusta 1979 Sporočamo žalostno vest, da n« je po dolgi in mučni bolezni za dno zapustila naša draga žena, ®aU’ sestra in nona ANGELA ČUPERLA por. BERCE Kol ud ro vica, Pogreb drage pokojnice bo dane®] 28. t.m., ob 13.30 iz mrtvašnice glaV ne bolnišnice v zgoniško cerkev. Žalujoči mož, sinova in HI z družinami, sest®-’ brat in drugi sorodni** 28. avgusta 1979 SfCi ' < ^ SC GORIŠKI DNEVNIK OB VELIKEM ZANIMANJU UDELEŽENCEV Zamejska problematika na ljubljanski MPPŠ Referata Boga Samse in Igorja Komela o položaju Slovencev v Italiji V petek popoldne je bila v Vikr-'7® pri Ljubljani, v okviru Mladince poletne politične šole, ki jo pri-teia Republiška konferenca Zveze Ccialistične mladine Slovenije, jav-na tribuna na temo: Problematika s">venskih narodnostnih skupnosti v *ta'iji, Avstriji in na Madžarskem. .■Javno razpravo, katere se je u-"etežil0 vseh 400 udeležencev legije MPPg s celotne Slovenije, je vodiia Tatjana Suhodolnik, pred-®ačnica' Komisije za mednarodne *>nose pri RK ZSMS. Prisotni pa fr še bili Jože Hartman, predsednik Cpusije za manjšinska in izselje-nis!ta vprašanja pri RK SZDL, ter Predstavniki slovenskih narodnost-!"" manjšin iz Avstrije in Italije 'n sicer: Feliks "7ieser, tajnik Zve-*e. slovenskih organizacij s Celov-Ca. Teodor Domej, predsednik Zve-'le slovenske mladine s Celovca, Bo-Samsa iz Trsta, član izvršnega •kfoora Slovenske kulturno - gospo-earske zveze, in Igor Komel iz Go-?Ce, predsednik mladinskega od-“°ra SKGZ. , ^ak izmed prisotnih govornikov * s svojega zornega kota podrob-”0 orisal trenutno politično stanje v okviru posameznih manjšin, ter * vidika mednarodnih odnosov, ki v zvezi z manjšinskim vprašanjem Vsekakor nosijo pomembno vlogo. b°go Samsa je v svojem govoru P°sebno poudaril osimske sporazu-podpisane pred tremi leti med r^ijo in Jugoslavijo, z vsemi nji-^vimi nadaljnjimi političnimi poledicami, v zaključnem delu svo- III, II IM mu mul lil II Kino ^r*ston 21.15 ■ vite una svolta». McLaine, A. Bancroft. Kltz 16.00 «La liceale sfida i pro jfessoris.. Gloria Guida. t(*en 16.00 «Un americano a Pari-gi». ^ežija Vincente Minelli. Gene Kelly, Leslie r"ron. ‘Aceisior 16.30 «Mariti». Peter Falk, r“en Gazzara. Barvni film. “fattacielo 16.30 «Attenti a quei dhe... ar.cora insieme». Tony Cur-j,bs in Roger Moore enice 16.00 «Inferno sommerso*. w?eRy Savala , Michael Caine. “bgnon 14.30 «Esce il dra"i, entra a tigre». Bruce Lee. dodrammaiieo 14.45--22 00 «Femmi-J16 calde per super maschi bol-'enti» in «Fantasie erotiche». Prepovedan mladini pod 18. letom. r Barvni film. ''fistallo 16.00 Aghata Christie — v, ahtti probabili assissini: «E poi ,.n°n rimase nessuno*. BftrvnPfflM jderiio 16.00 «Dove vai in guerra*. “• Tognazzi, A. Sordi. Barvni .film. 4 Ive ra 17.00 «Black Chrlstmas — i ^atale rosso sangue». Barvni film. i, Prepovedan mladini pod 18. letom. aPit°l 16.00 «Assassinij sul Nilo*. »teSbata Christie. Barvni film. 11horio Veneta 17.00 «11 buio intorno ® Monica*. Barvni film. Prepove-- dan mladini pod 14. letom. jega posega pa se je obširneje zaustavil na osnovni zahievi Slovencev v Italiji, t.j. globalni zakonski zaščiti. Igor Komel iz Gorice p. se je dotaknil mladinskega vprašanja v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Poseben poudarek je bil pri vsem tem dodeljen sodelo vanju z mladino v matični domovini, zlasti pa obmejnemu mladinskemu sodelovanju, ki se je v zadnjem obdobju na pozitiven način vpeljalo. Uvodnim referatom je sledila bogata diskusija, kar ponovno priča o velikem zanimanju, ki vlada med mladino v matični domovini za vprašanja slovenskih narodnostnih skupnosti v Italiji, Avstriji in Madžarskem. Na zaključku naj omenimo še, da se je petkove javne tribune udeležila tudi delegacija mladinske sekcije pri Slovenski skupnosti iz Trsta: prisotni pa so bili tudi člani mladinskega odbora SKGZ, ki so letos redno prisotni na MPPŠ. NA PROSEKU IN V DOLINI VČERAJ PRI MIRAMARU Začetek simpozija o alternativnih virih energije Na Mednarodnem centru za teoretsko fiziko pri Miramaru se je včeraj dopoldne začel zanimiv simpozij o alternativnih izverih energije. Simpozij, ki bo trajal do vključno 21. septembra, bo v glavnem posvečen obravnavi tem, ki so povezane z izkoriščanjem sončne energije. Prvo predavanje o tej aktualni temi bo imel danes ravnatelj Kolegija za uporabno fiziko v Cataniji prof. A. Mancini. Na simpoziju sodeluje okrog 150 strokovnjakov iz 50 držav. S svojimi predstavniki so prisotne tudi Združene ameriške države, Brazilija, Turčija in Izrael. Poleg vprašanja sončne energije bodo strokovnjaki obravnavali probleme drugih možnih izvorov energije, tako geoter-mične energije, energije morskih valov, plime in oseke ter konverzije termične energije oceanov. TRADICIONALNA, LETOS ŽE IR, PEVSKA PRIREDITEV Narava močnejša od bodeče žice Od četrtka de nedelje v Gorici mednarodno tekmovanje zborov V polifoniji in folklori bo nastopilo 18 zborov iz enajstih evropskih dežel Istočasno s tekmovalnim delom tudi mednarodni simpozij o zborovskem petju nwi ZAKLJUČENA FESTIVALA SOCIALISTIČNEGA TISKA Sen. Lepre poudaril nujnost odobritve za-kona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji Koncerti tV baziliki sv. Silvestra bo v če-30. t.m. koncert Slovenskega * arteta, ki ga sestavljajo: Gorjan ?®suta (violina in viola), Črtomir .skovič (violina in viola), Miloš j.^jnik (čelo) in Janko Šetinc (klali1''. Na sporedu skladbe Schuberta, T^rta in Faureja. l uanes, 28. avgusta, ob 21. uri 1° v miljski stolni cerkvi koncert t ulgie, irooenr', in godalni ui ®ster, kj ga bodo izvajali udele-seminarja kulturnega centra ^narodne zveze glasbene mladi-I,.’ ki je bil preč kraLJm v Grož-r®®. Na spored i skladbe Fresco-RMija, Tartinija, Vivaldija in dru-Vstop prost. Izleti •■Kriška sekcija VZPI-ANPI prire-£ 8. in 9 septembra dvodnevni ' et v Arezzo in Marzabotto. Ce-a 16.000 lir. Vpisovanje in interne pri Zofiji Sedmak (telefon «1)2-5!) .'druženje Union priredi dvodnev-j)|.’z'et dne 8. in 9. septembra na htvička jezera in obenem sporoča, j. le še nekaj prostih mest za Dovje u^trano, ki bo v nedeljo, 2. sep-j“tara. Informacije na sedežu zdru-Jfla v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, lqak dan od 10.30 do 12. ure in 17. do tl,30- V četrtkih od 17. do 19.30 in v od 10.30 do 12. ure. Na Proseku in v Dolini sta se zaključila praznika socialističnega tiska. Oba sta privabila veliko ljudi, pa čeprav je muhavo vreme v nedeljo prisililo organizatorje, da so nekoliko okrnili program. Osrednja točka obeh festivalov je bil vsekakor politični govor senatorja Bruna Lepreja, ki je med drugim podpisnik socialističnega zakonskega osnutka za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti in ki je omenjeni osnutek spet predložil že takoj po ustoličenju novega parlamenta. Sen. Lepre se je v imenu svoje stranke obvezal, da si bo prizadeval, da bi bila zakonska zaščita končno izglasovana. Prav tako je naglasil, da je treba čim prej v celoti uresničiti osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo, ki jih je označil kot poslanico miru za mimo in ustvarjalno sožitje ter vsestransko sodelovanje ob meji. še posebno to velja — je dejal — za gospodarski.del spora&uttiov. ki mora postati osnova za ekonomski preporod Trsta in za zaposlovanje mladine. Integralna, prosta cona, ki jo zahtevajo melonarji — je poudaril govornik — je le utopija, ki bo obubožala Trst. Nasprotno je treba uresničiti industrijsko prosto cono na osnovi Osima; vsako odločitev glede njene ubikacije je treba spre jeti čimprej ob aktivnem sodelovanju zainteresiranih krajevnih dejav nikov in prebivalstva. Poleg sen. Lepreja je v Dolini govoril še podžupan Marino Pečenik, na Proseku pa je spregovoril tudi zgoniški podžupan Boris Simoneta. Slednji je poudaril predvsem nujnost složnosti in enotnosti med Slovenci, ker bomo tako laže uresničili naše zahteve. V današnji politični situaciji so sicer perspektive za skorajšnjo odobritev zaščitnega zakona vse prej kot rožnate, toda zgrešeno bi bilo predati se malodušju. Nasprotno. Slovenci imamo danes dolžnost, da s še večjo odločnostjo zahtevamo to, kar nam jamči ustava in kar je dolžnost vsake demokratične države, kot je pred kratkim naglasil sam predsednik republike tovariš Sandro Pertini. Marino Pečenik pa je po ugotovitvi, da sedanji politični položaj v državi zahteva še posebno demokratično budnost, obravnaval nekatere krajevne probleme s posebnim poudarkom na vprašanjih občine, kot so industrijska cona, postopno krčenje življenjskega prostora občanov, gradnja novih cestnih povezav s Trstom. Pri tem je poudaril nujnost soudeležbe občanov pri načrtovanju teritorialnega razvoja občine. Pečenik se je ustavil tudi (h problemih mladine in kmetijstva. V kulturnem sporedu na dolinskem festivalu sta v soboto nastopila pevska zbora V. Vodnik iz Doline pod vodstvom Ignacija Ote in F. Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja. V daljšem programu, ki ga je povezoval Franko Korošec, so nastopili tudi ricmanjska godba na pihala pod vodstvom Ennija Kriza-novskega, mešani pevski zbor «Ja-dran* iz Milj pod vodstvom Cveta Marca in harmonikarja Glasbene matice Giorgio Guštinčič in Fulvio Jerinčič. (bs-ek) Osemnajst zborov iz enajstih evropskih dežel bo sodelovalo na letošnjem mednarodnem pevskem te-komanju C.A. Seghizzi, ki bo na sporedu od četrtka, 30. avgusta, do nedelje, 2. septembra, v Gorici. I-stočasno s pevskim tekmovanjem pa bo potekal tudi 10. evropski simpozij o zborovskem petju, ki bo letos posvečen preučevanju del Lu-ca Marenzija. Simpoziju bo predsedoval priznani glasbeni strokovnjak Luciano Chailly, najavljenih pa je kar sedem referatov italijanskih in tujih avtorjev, ki bodo skušali vsestransko osvetliti Marenzijevo delo. Poleg italijanskih muzikologov Clau-dia Gallica, Francesca Luisija in Sergia Martinottija, bodo svoja poročila prebrali še Roland Jackson, muzikolog iz ZDA, Denis Arnold z oxfordske univerze, Bernhard Meier iz Tuebingena v Zahodni Nemčiji ter znani dunajski strokovnjak Walter Pass. Medtem ko bo simpozij potekal v deželnem avditoriju, se bo tekmovanje odvijalo v veliki dvorani Gin-nastica goriziana. V primerjavi s prejšnjimi tekmovanji velja omeniti, da je izbira pesmi za zbore, ki bodo nastopih v polifonskem delu tekmovanja, že vnaprej določena. Vsak zbor bo moral odpeti po eno obvezno pesem skladateljev Marenzija, Palestrine ali Nanine, eno pesem (po lastni izbiri) iz razdobja 17. in 18. stoletja, eno pesem iz razdobja od leta 1800 do 1918 ter eno pesem sodobnega avtorja. Tako bodo morah moški zbori odpeti pesem Sabbato saneto Giovannija Nanina, ženski zbori pesem Salve regina Pierluigija Palestrine, mešani zbori pa pesem po lastni izbiri iz reper-toraja Luca Marenzija. Za pesmi iz ostalih treh razdobij je izbira avtorjev in pesmi prepuščena zborom. POJAV, KI VZBUJA ZASKRBUENOST DOL Z JUDI - KAKOR V HITLERJEVIH ČASIH Nov izpad rasne mržnje so zabeležili v Ronkah - Na križišču z državno cesto lutka z napisom «Dol z Judi» Važno obvestilo vinogradnikom dcvinsko-nabreiinske občine Uprava občine Devin - Nabrežina obvešča vinogradnike in vse pridelovalce grozdja in mošta, da zapade 6. septembra uk za prija.količine vina, ki so jo imeli n za logi dne 31. avgusta. Prijavnice so r.a razpolago, oziroma se' sprejemajo na županstvu, soba št. 16, od 9. do 11.30. Za prijavo je treba priložiti tudi davčni kodeks. Kdor'ne bo predložil prijave v omenjenem roku, tvega globo do enega milijona lir, občina pa mu ne bo izdala spremnega izkazila za prodajo vina. Razna obvestila Narodna in študijska knjižnica sporoča, da je zopet odprta za obiskovalce z neprekinjenim urnikom od 9. do 18. ure, razen sobote ko je odprta od 9. do 13. ure. Večkrat skušamo sami sebe prepričati, da je rasna mržnja. vsaj v naših krajih, pojav, ki vsekar.or sodi v zgodovino. Dejansko pa ni tako. Znova in znova se pojavljajo dogodki, ki nas opozarjajo, da ie rasizem, v taki ah drugačni obliki, še živ. Najnovejši primer je iz Ronk. kjer so neznanci poskrbeli vaščanom za sila neljubo presenečenje. Na križišču državne cesto za Benetke in Ulice San Lorenze so bile postavljene vislice, na njih pa lutka z Davidovo zvezdo in napisom dol z Judi (napis v nemščini). Lutka (ženska) je bila oblečena v kavbojke in plašč, odstranili pa so jo orožniki iz Ronk, ki vodijo orei-skavo, skupaj z občinskimi redarji, šele nekaj po deveti uri včeraj. Najbrž so neznanci za svoj podvig izkoristili nočne ali prve jutranje ure. Zaradi napisa, ki je v nemščini, se zdi na prvi pogled najoolj verjetna možnost, da je podvig o-pravila morda skupina zahodnonemt ških, avstrijskih ali tujih turistov. konjeniški turnir. Prišli so na to srečanje konjeniki iz vse države, več kot sto jih je bilo. Med njimi so bila tudi zelo znana imena italijanskega konjeniškega športa. V soboto dopoldne je tekmovanja zelo motil dež, zaradi tega mnogi niso v teh tekmah sodelovali, bolje pa je bilo v soboto popoldne in v nedeljo ves dan. Veliko ljudi je prišlo ob tej priliki v Gradišče, da bi sledilo raznim tekmam. Ob koncu tekmovanja so zmagovalcem razdelih bogate nagrade. Omenimo še. da je v Gradišču še ta teden odprta razstava tridesetletnega umetniškega ustvarjanja furlanskega slikarja Sergia Aletie-rija. Razstava je odprta v stalni galeriji modeme umetnosti Lojzeta Spazzapana v palači Torriani. Ni šlo za ugrabitev J'RjJ šlo za riesfečo, "(igrabitev ali ________ ^ kaj hujšega in vse se je zaenkrat preiskovalcem pa se zdi bolj ver-l srečno- izteklo. 22-letna Susanne jetrni možnost*■ /da so storilci iz do-j Kurite ih'GoettiBgenaeikDje.iv četr-mačih logov. Upati je le, da jih j tek zvečer izginila neznano kam, se Včeraj - danes Danes, TOREK, 28. avgusta * AVGUŠTIN 5*?.^Sl5t£ Saini3.r- Lu-|vd. de Zona. vride ob 11.45 in zatone ob 22.38. ^utri, SREDA, 29. avgusta JANEZ \ letna Teresa Maria Zanaga vd. Fattor, 81-letna Anna Barbagallo vd. Coco, 92-letna Amelia Vidovich X; ptne včeraj: najnižja temperatura , stopinje, najnižja 14,5, ob 18. uri i,stopinje, zračni tlak 1013,5 mb. ja« en’ vlaga 48 odstotna, nebo O?, veter 17 km na uro zahodnik, klor6 rah,° razgibano, temperatura Ja 21,5 stopinje ROJSTVA IN SMRT’ RODILI SO SE: Erik Norbedo, Sotina Seleni, Paolo Natolini m ' jtoo Scherli. »UMRLI SO: 77-letni Giulio Vi-Li "b 87 letni Giovanni Pregi. 94-Giovanna Bratos vd. Politeo. Carla Silli, 84 letni Augusto Zuppin, Anu1"1 tiuido MiKimcn. 60 letna to 8 Chelleri por. Dobrilla, 59-Marija Carli por. Carli, 76- uPJkUni, 76 letni Kttore Gnido Mikulich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. bodo izsledili in vzgledno kaznovali. O šah v tem primeru ni mogoče govoriti. POTOVALNI URAD AUR0RA prireja naslednje izlete in potovanja: Od 12. do 26. septembra 4 in 5-dnevni izleti na Mali Lošinj. Cena od 70.000 hr dalje, prevoz vključen. Od 15. do 17. sept. z avtobusom na otok Rab. Cena 55.000 hr. Od 30. sept. do 5. okt. z ladjo in avtobusi vzdolž dalmatinske obale. Cena 145.000 lir. Od 7. do 12. okt. z letalom in avtobusom po Poljski (Varšava, Čestohova, Krakov). Cena 275.000 hr. Od 31. okt. do 4. nov. z letalom v Pariz (vključno gradovi Loire). Cena 298.000 li \ Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora», Ul. Cicerone, 4 — telefon 60-261. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 Dela v Ulici Trivigiano sc bližajo koncu Nevšečnost za prebivalce Ulice Trivigiano v štandrežu in nekaterih sosednjih območij bo v kratkem konec. Že prihodnje dni bodo namreč Začeli zasipati jarek' kjer so položili cevi za kanalizacijo, nakar bodo poskrbeli za novo asfaltno prevleko. Zagotovila v tem smislu je dal včeraj goriški podžupan Zu-calli predsedniku rajonskega sveta Reščiču. Sicer pa bo o komunalnih zadevah govor tudi na prihodnji seji tega organa, ki bo že v tem tednu. je že v soboto ponoči vrnila v gra-deški hotel, kjer stanuje skupaj s straši. Kakor smo poročali v nedeljski številki, je Susanne v četrtek zvečer odšla na krajši sprehod, od keder pa se ni vrnila. Ni je bilo niti naslednjega jutra in zato so starši izginitev prijavili policijskim organom. Menda si je dekle privoščilo krajšo avanturo, kje in kako pa žal ni znano. Pobudnik in organizator letošnje prireditve, kakor tudi vse dosedanjih, je zbor C.A. Seghizzi, odvijala pa se bo pod pokroviteljstvom predsedstva ministrskega sveta, ministrstva za turizem dežele Furlanije-Julijske krajine ter nekaterih krajevnih in drugih ustanov, ki so prireditev tudi finančno podprle. Umetniško vodstvo 18. mednarodnega zborovskega tekmovanja so zaupali Vitu Leviju, z njim pa bodo sodelovali Pavle Merku, Italo Mon-tigho, Umberto Perini, Giuseppe Radole in Cecilia Seghizzi Cam-pioleti. Mednarodno ocenjevalno komisijo bodo sestavljali, poleg Cecilie Seghizzi, še Nino Antonelhni iz Rima, Andrea Giorgi iz Trsta, Jacques Grimbert iz Pariza, Samo Hubad iz Ljubljane, Eugenius Kus iz Šče-čina, Istvan Parkai iz Budimpešte, Piero Pezze iz Vidma, Heinrich Poos iz Berlina ter Georgij Robev iz Sofije. Na 18. mednarodnem pevskem tekmovanju bi morali nastopiti sledeči zbori: «E. Cappetti» iz San Giovanni Valdamo, «1 minipolifonici* iz Tridenta, komorni zbor Budafok iz Budimpešte, Leningrajski komorni zbor, Občinski zbor iz Volosa v Grčiji, Komorni zbor iz Nove Gorice, moški pevski zbor Vres iz Raven na Koroškem, Vocal Ensemblee Trage-ser iz Freigerichta v Zahodni Nemčiji, Akademski zbor iz Helsinkov, zbor Lučnica iz Bratislave, Vox humana iz Sfintu Georghe iz Romunije, komorni zbor iz Badena v Avstriji ter Akademski zbor iz Bya listoka na Poljskem. Nekateri od o-menjenih zborov bodo nastopih v različni zasedbi. Tekmovanje se bo tudi letos odvijalo v dveh delih, v polifonskem ter folklornem. Polifonija bo na sporedu v četrtek in petek, folklorni del pa bo v soboto in nedeljo. Prvi koncert bo že v četrtek ob 20.30, ko se bodo predstavili štirie ženski in pet mešanih zborov. Nastopih bodo zbor E. Cappetti, I mininoli-fonici iz Tridenta. komorni zbor Budafok iz Budimpešte, leningrajski komorni zbor. vsi v ženski zasedbi, ter mešani zbori iz Volosa (Grčiia), Komorni zbor iz Nove Gorice (vodi Štefan Mauri), zbor E. Cappetti. zbor I minipolifonici ter Leningrajski komorni zbor. Naj ob koncu opozorimo še na nekaj vzporednih prireditev, ki se bodo zvrstile prav tako v prihodnjih dneh. Tako bfl.^.sfjbptft l.vvserie^-bra, v telovadnici v dolini Korna srečanje vseh nastopajočih, ob 12. uri pa bo na županstvu slovesnost ob predstavitvi umetniškega vod stva, ocenjevalne komisije ter vod stva posameznih zborov. Tale srednje debeli krompir je rastel v zelo nenavadnem okolju, sredi zamota bodeče žice. Nič zato, saj imajo gomolji veliko sposobnost prilagajanja oblike. Tako se ie zgodilo tudi z našim primerkom, ki je lepo obrasel ne ravno prijetno bodečo kletko. Pa še to: krompir je na svojem vrtu «odkril» Bernard Bratož iz Gorice. BILO JC VCČ TISOČ OBISKOVAiaV Vedno izredno zanimanje za goriški ptičji sejem NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.3« dalje) Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica tel 226-165; Opčine; tel 211-001: Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137? Milje; tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev, 732-627. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu razpisuje mesto vratarja Pogoji: končana obvezna šola, odslužen vojaški rok, obvladanje slovenščine. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 30. t.m. NA OPČINAH se je izgubil siamski maček, ki se oglasi na ime Capek, na vratu ima temnejše znamenje. Kdor ga je videl se naproša, da sporoči na telefonsko štev 213233 od 19. ure naprej. PRODAM FIAT 850 šport za 200.000 hr. Telefon 228682. IŠČEM poldnevno zaposlitev kot tehnična risarka gradbene stroke. T^fon (0481) 882123. IŠČEMO kuharico/ja, natakarico/ja ter točajko/ja. Ponudbe sprejema gostilna «Pri studencu* v Dolini. Telefon 228116. HIŠO z vrtom, vseljivo takoj oddam v najem starejšemu paru brez o trok. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro «Prosek». PRODAM ,-osto stanovanje v 5 nadstropju v Ul. Paduina 11, brez dvigala, kuhinja, dve sobi, kopalnica WC. Telefon 226216 od 12. '’o 13. ure. Plačevanje ugodno. Prometne omejitve ob folklorni paradi V zvezi z vsakoletno mednarodno folklorno parado po mestnih ulicah, ki bo letos v nedeljo, 9. septembra, je goriški župan odredil nekatere spremembe v prometu po uhcah v mestnem središču. Prepoved vožnje in parkiranja zadeva Korzo Italia (od križišča z Ul. Arcadi proti mestnemu središču), Verdijev Korzo (do Ul. S. Chiara), Ul. Boccaccio, Ul. Cadorna (med ulicama Dante in S. Chiara) ter Ul. I. Brass (od Largo Culiat do Ul. Seminario). Prepoved bo stopila v veljavo ob 15.30, prenehala pa bo z zaključkom parade. Do manjših sprememb v prometu bo prišlo tudi na nekaterih uhcah, ki se križajo z zgoraj omenjenimi. Ni hotel plačati računa Pohcijo so v nedeljo zvečer poklicali v neki lokal v Petrarcovi ulici v Gorici, kjer se nekemu gostu ni ljubilo plačati računa. Tudi po prihodu policistov je 38-letni Giuseppe Grusovin trmasto vztrajal pri prvotni odločitvi, poleg tega pa še pošteno ozmerjal skrbnike javnega reda. Posledice: povabili so ga na kvesturo, od tam pa prospemili v Kako je z občinsko knjižnico v Tržiču Občinsko knjižnico v Tržiču preurejajo, vendar traja zadeva le predolgo, saj bo ta kulturna ustanova zaprta še nekaj dni, zaprta pa je že od zečatka julija. V zvezi s tem se obeta tudi dokaj živahna razprava v tržiškem občinskem svetu. Republikanski občinski svetovalec Sartori je namreč poslal županu pismeno interpelacijo, s katero vprašuje za pojasnila v zvezi s tako dolgo zaporo V interpelaciji navaja tudi podatke, da so dosti večje knjižnice v naši pokrajini bile zaprte zaradi čiščenja in preurejanja le po nekaj dni. Tisoči mladih in ne več mladih ljubiteljev Živah so obiskah, kljub slabemu vremenu, ptičji sejem, ki ga je goriška Pro Loco priredila v nedeljo v parku mestne palače. Gre za sejem, ki sega že v goriško tradicijo in ki ga prirejajo ob prazniku sv. Jerneja. Nihče ni beležil datuma nastanka tega sejma, kot to delajo v furlanskem Sacilu, tu pa tam vidimo v kronikah prejšnjih stoletij zapis o tem sejmu. V naše mesto so že takrat prihajah deželam iz najrazličnejših ki’ajev. V nedeljo so bili na sejmu ljudje z obeh strani državne meje. Posebna žirija je delila nagrade za najlepše razstavljene ptiče. Da je zanimanje za te živalice zares izredno. dokazujejo naerade, ki so šle ne le lastnikom ptičev iz naše pokrajine, marveč tudi onih, ki so prišli na naš sejem iz daljne Brescie, iz raznih krajev Veneta, pa tudi iz Nove Gorice. Med nagrajenci so tudi nekateri slovenski ptičjerejci. Seveda je bilo moč dobiti na sejmu tudi vse, kar ljubitelji ptičev potrebujejo. Zanimanja je bilo zelo vteliko in v vseh bližnjih uhcah nisi’dobil prostega parkirnega prostora. 0(Xm iv , ,1 ..I Al J .H Združevanje občinskih podjetij za vodo in plin Prizadevanja za ustanovitev e-notnega pokrajinskega podjetja za vodo in plin, ki bi nadomestilo sedanjih šest, so napravila korak dalje, Prejšnji dan so se na sedežu vzhodnofurlanskega vodovodnega konzorcija (CAFO) v Gradišču sestali predstavniki nekaterih občinskih uprav ter predsednik deželnega odbora javnih podjetij krajevnih ustanov (CRIPEL) dr. Marino Marin, da bi se dogovorili, kako pristopiti k uresničitvi te, že pred letom dni na sindikalni ravni predlagane rešitve. Sindikalne organizacije. ki so o združitvi javnih podjetij krajevnih ustanov sestavile zajetno študijo, so namreč spoznale, da bi s takšno združitvijo sedaj šestih delujočih podjetii v eno samo, ki bi imelo pokrajinski značaj. prihranili denar, ki ga sedaj primanjkuje, bolj načrtno bi ure- jali svoje posege, tehnična skrb bi bila popolnejša, skratka, storilnost bi bila boljša ob manjših stroških. Krajevnt predstavniki, tisti, ki so ta predlog, s katerim se CRIPEL v načelu strinja, dolžni izpeljati, morajo vprašanje globlje preučiti s tehničnega pravnega, finančnega in gospodarskega gledišča. CRIPEL sodi, da bo že v tem letu na podlagi obrazca, ki ga bo razdelil podjetjem, ki se jih vprašanje tiče, «fotografiral* stanje in bo tako svojo akcijo začel na trdnih temeljih. Predvsem pa bo že v prihodnjem mesecu spoznal. Če bo ekonomski račun naklonjen takšni izbiri. Javna zahvala Zahvala preko časopisa veliko zaleže, saj pride do velikega steidla bralcev. Prav zato smo občani so-vodenjske občine izbrali ta način, da se javno zahvalimo vsem tistim (na žalost jih poimensko ne poznamo). ki redno in vztrajno skrbijo, da se ob poteh nabirajo kupi smeti, steklenic in najrazličnejše šare, kljub temu, da je v vseh krojih že uvedena redna smetarska služba. Posebej se želimo zahvaliti tisti osebi (upamo, pri tem, da ni iz naše občine, ker bi bil primer zato še hujši), ki ie v noči od sobote r,a nedeljo odvrgla, pardon, odložila kakih 200 najrazličnejših steklenic ob robu ceste, v višini druge stranske poti na Štradalti, gledano i z smeri državna cesta — Scvod-nje. To je morda le zadnji primer, ni pa edini, kajti naša občina se po zaslugi fakin rvzglednih» državljanov, take ali drugačne naiodno-sti. spreminja v velikansko smetišče. Prav zaradi tega se vnovič javno zahvaljujemo vsem tistim, ki redno skrbijo, da ne moremo živeti v čistem okolju. Zahvaljujemo in obenem opozarjamo. da so tudi predpisi, ki tako početje kaznujejo. Občani Sovodenj zapor. OB TRIDESETLETNICI DRUŠTVA DR. FRANC MARUŠIČ» Novogoriški filatelisti so zborovali Prispprajlp sa DIJAŠKO MATICO Zaključen obisk šahistov iz Trnjanov Poročali smo že o srečanju šahistov Gorice in Tmjanov (Slavonski Brod), ki so bili v teh dneh v Gorici. Poleg tekme Trnja-ni - Gorica, ki je imela rezultat 4.5 : 3,5, so v soboto zvečer odigrali še četverokotni turnir, v katerem so sodelovali Gorica, Trnja-ni, Videm in Fiumicello. Zmagah so goričani s 17,5 točke, drugi so bili člani društva Slaven iz Trnjanov s 15,5, tretji so bili člani šahovskega krožka iz Fiumicella z 10.5 točke, zadnji pa člani Nuovo circolo scacchi iz Vidma s 4,5 točke. V nedeljo dopoldne so igrali brzotumir Goričani in Tmjanča ni. Zmagah so slednji s 16:9. V Gradišču uspele konjeniške tekme V lepem zelenem parku sredi Gradišča so imeli v soboto in nedeljo že dvanajsti po vrsti državni Tridesetletno uspešno delovanje so novogoriški filatelisti proslavili s filatelistično razstavo, ki je bila odprta nekaj dni v veliki dvorani Park hotela in z govori ter podeljevanjem priznanj na uradni svečanosti, ki je bila v nedeljo. V Novi Gorici se je or ganizirano delo na filatelističnem področju pričelo takoj po ustanovitvi Filatelistične zveze Slovenije, saj je bilo novogoriško društvo osmo v družini slovenskih filatelistov. Danes šteje FZS 35 društev. Mel glavnimi pobudniki tega društva je bil zdravnik dr. Franc Marušič in po njem je društvo tudi poimenovano. Na nedeljski svečanosti je pred sednik društva Ludvik Gabrijelčič prikazal delovanje društva v teh tridesetih letih, povedal, da skrbijo za mladinski naraščaj na šolah. Priredili so že celo vrsto razstav, imajo plodne stike z drugimi filatelističnimi društvi doma in tudi v sosedni Italiji. Zlasti dobri so stiki s filatelističnim društvom v Červinjanu, sodelovali so na nekaterih razstavah, izdali so skupno kuverto. Po Gabrijelčiču so spregovorili še predsednik Filatelistične zveze Slovenije Mirko šribar in nekatere drugi predstavniki, med temi tudi PTT podjetja, ki je bilo pokrovi telj manifestacije. Prisotni so bili na nedeljski svečanosti tudi ge neralni konzul SFRJ v Trstu Stefan Cigoj, razni zastopniki iz slovenskega zamejstva, zastopniki fi latelističnih društev iz Slovenije in Hrvaške ter nekaterih društev iz Italije. Zaslužnim članom so izro- čili priznanja, tudi FZS je goriš-1 goslavije, s posebnim ozirom na kemu društvu in nekaterim po- verigarje, t.j. slovenske znamke iz sameznikom izročila filatelistična prvih let po prvi svetovni vojni. priznanja. Še nekaj besed o razstavi, ki je bila za to prihko primerno prirejena. Sedem filatelistov se je predstavilo s svojimi zbirkami. Dr. Franc Juriševič je prikazal Jel svoje tematske razstave «Primor-ska pošta skozi zgodovino*. Gre za zanimir prikaz razglednic, znamk in poštnih žigov ter tudi predfila telističnih celin s primorskega področja. Tu je prikazana naša zgodovina in tudi teptanje raznih okupatorjev, saj vidimo poleg slovenskih ah dvojezičnih tudi žige z nemškimi ah italijanskimi oznakami krajev. Kot je znano, je dr. Fran Juriševič izdal že pred leti knjigo z naslovom «Primorska pošta skozi zgodovino*, sedaj pripravlja izpopolnjeno izdajo te svoje zani mive knjige. V zvezi s tem je zanimiva tudi zbirka poštnih žigov vseh krajev severne Primorske, ki jo je pripravil član FD Nova Gorica Marjan Perkman, Zbrani so vsi žigi od leta 1947 dalje; prvi žigi majo dvojni naziv kraja, v latinici !n cirilici, zadnji pa samo v latinici. Omenimo še razstavo z naslovom «Razvoj železnice*, ki jo ie pripravil domačin Danilo Fabčič Domačo posebnost tvorijo znamke Solkanskega mosta, ki so jih izdali v nekdanji coni B. Prav je, da so prišle na razsta vo znamke vsega jugoslovanskega področja. Janko Fili je razstavil znamke Srbije, Čme gore, Bosne in Hercegovine ter predvojne Ju- Omenimo pri tem zanimive znamke Črne gore, izdelane na Gaeti, kjer je bilo med prvo svetovno vojno taborišče črnogorskih beguncev, in pripravljene, a neodobrene in neizdane provizorije za Slovenijo. Ludvik Gabrijelčič pa razstavlja svo jo kompletno zbirko povojne lugo slavi je. Omenimo še zbirko Janka Filija češkoslovaških znamk z naslovom «Umetnost na češkoslovaških znamkah.* Ob zaključku ne smemo mimo zbirke člana červinjanskega filatelističnega društva Attilia Snide ra z naslovom «Odporniško gibanje v Evropi*. Snidero je zbral znamke in posebne kuverte s posebnimi žigi o protifašistični borbi evropskih narodov med drugo svetovno vojno. Gre za zanimiv prikaz tega, kar so filatelistične uprave raznih držav izdale v počastitev borbe proti Mussoliniju in Hitlerju. Ne gre tu samo za prikaz odporniškega gibanja, marveč tudi za vojaške operacije zavezniških vojsk proti silam osa. Zanimivost tvori v tej zbirki pismo zapornika v Aushvvitzu svojim domačim. Da ni filatelija samo domena upokojencev, kot menijo nekateri, marveč širše zasnovan hobby, dokazuje tudi dejstvo, da se za zbiranje znamk navdušujejo tudi naj-mlajši. Filatelistično društvo «Dr Franc Marušič* v Novi Gorici ima veliko' mladih med svojimi člani in krožke na šplah. Prihodnje leto, ko bodo odprli osnovno šolo v šem pasu, bodo tam priredili večjo raz stavo znamk. Spet so vdrli v osnovno šolo Duca d'Aosta Neznanci so že spet vdrli v osnovno šolo Duca d’Aosta, v istoimenski ulici v Tržiču. V poslopju so te dni v teku preureditvena dela, zato niso imeli kdove kakršne priložnosti za krajo, kljub temu pa so pustih za sabo vidne sledove. Pomazali in popisali so namreč več zidov ter razbih nekaj opreme. V teku je preiskava, da bi izsledili storilce. Ni izključeno, da gre za skupino, ki si je doslej privoščila že nekaj takih izpadov. Izleti Slovensko planinsko društvo sporoča udeležencem izleta na Kanjavec in v Dolino Triglavskih jezer, da bo odhod v soboto, 1. septembra, ob 13,30 s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kino (Utri ca VERDI 18.00—22.00 «Primo amoreš, U. Tognazzi in O. Muti. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Sodoma e Go-morra*. S. Granger in R. Podesta. Barvni film. V1TTORIA 17.00-22.00 «EmanueUe 1’antivergine*. Prepovedan mladini pod 18. letor Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 cAmici tniei*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Milano vio-lenta*. l\orn fiorira in okolica SVOBODA 18.00 -20.00 «Otok zakladov*. Ameriški film. SOČA 18.00—20.00 «Nemi Šaolin*. DESKLE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor?o Italija 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341. S festivala socialističnega tiska Na festivalu: harmonikarski duo GM Gustinčič in Jerinčič BOJNI KONJ «ZELEZNE DAME TRDOVRATNA OBRAMBA FUNTA STERLINGA Od sobote do ponedeljka številni obiskovalci Dolar? Marka? Jen? Ne, denar, ki je bil v prvi vrsti letošnjega poletja je britanski funt šterling. Priča smo bili nepričakovanemu porastu vrednosti te valute v juliju, nenadnemu padcu ob začetku avgusta in potem navidezne stabilizacije na visoki ravni. Vse to ob živahnem klepetu na vseh mednarodnih finančnih središčih. Prvo razdobje: nepredvidena rast se nadaljuje. Več kot 7 odstotkov samo v juliju v odnosu do dolarja, več kot 5,8 odstotka v odnosu do francoskega franka, več kot 5,6 odstotka v odnosu do nemške marke. 27. julija rekord: 2,33 dolarja. Sprašujemo se, kdo naj bi si upal staviti na funt šterling v pretekli zimi ob pogledu na Veliko Britanijo, ki so jo dušile stavke? Obstajata dva vzroka za ta nenaden vzpon: Maggie in petrolej. Najprej Maggie. Ko je zmagala na volitvah 3. maja, se Margharet Thatcher ni obotavljala, da bi držala dano besedo. 12. junija je Geoffrey Howe, novi zakladni minister, ob presenečenju poslanske zbornice, vklju-čivši konservativce, zadal v njenem imenu prvi udarec. Povišanje za dve točki (od 12 do 14 odstotkov) je spravilo eskomptno stopnjo skoraj do viška (15 odstotkov leta 1976) v času velike krize funta šterlinga. Na vsak način zelo STOLETNO VPRAŠANJE SPORAZUMEVANJA MED PRIPADNIKI RAZNIH DRŽAV Esperanto je v svojem dolgoletnem razvoju skušal razbijati pregrade med narodi Kongres v Jesolu po skoraj vsakoletnih srečanjih po vsem svetu - Tečaji eksperantskega jezika tudi za zamejske Slovence Eden od današnjih perečih problemov človeštva je nedvomno tudi mednarodno sporazumevanje. Predlaganih je bilo že veliko raznih rešitev za ta problem, in ena od teh je tudi skupni jezik: esperanto. Obiskali smo sedež esperan-tistične organizacije v Trstu in se pogovorili s predsednico organizacije Edvige Ackermann in odbornico Anito Alther. Zdi še nam primerno in obenem potrebno, da bi nam najprej o-risali kratko zgodovino jezika, o-Aftrma kako je esperanto nastal? — smo vprašali. Esperanto je jezik, ki ga je izumil Ludvik Zamenhof. Rojen je bil leta 1850 v Bjalystoku na Poljskem. Bil je židovskega poželenja in živel je v središču, kjer so se stikale štiri jezikovne skupine: Židje, Poljaki, Rusi in Nemci, že kot deček je spoznal, kako se je težko sporazumeti s svojirdi vrstniki, ki ne govorijo tako kot on. še bolj ga je potrlo. ko je opazil konflikte med o-menjenimi etničnimi skupinami in zato je že kot viš.ješolec začel snovati skupni jezik. Na univerzi je izdal prvo esperantistično- slovnico na svoje stroške. Omeniti je treba tudi, da se je moral po o-četovi volji vpisati na medicino, čeprav je bil niegov večni sen jezikovni študij. Postal je okulist, a kljub vsemu je izpeljal do konca svoj načrt. Leta 1887 je namreč predstavil v javnosti skupni jezik. Kako so tedanje državne oblasti sprejele to mešanico jezikov? Logično je, da oblasti niso bile navdušene nad jezikom. Bale so se, da bi se razne narodnosti na Poljskem sporazumele in če bi prišlo do sožitja med prebivalci v državi, bi lahko car izgubil nadoblast na Poljskem. Zaradi cenzure je Zamenhof podpisal svoje delo s psevdonimom doktor Esperanto in od tu tudi vzdevek jezika. Ali je esperanto kmalu doživel uspeh v jatmosti in kako so ga drugi narodi sprejeli? Esperanto se je prav kmalu razširil v državi, predvsem v izo-braženskih krogih, saj so takrat samo ti imeli lažji dostop do študija. Doživljal je uspehe tudi drugod po Evropi, kot v Franciji in kmalu tudi v Rusiji. Tolstoj je bil na primer zelo navdušen nad novim skupnim jezikom. Kako so pa esperantisti začeli navezovati direktne stike med seboj? Za take direktne stike so se jim zdeli najprimernejši mednarodni kongresi, kjer so se lahko'srečali in govorili med sebo. Prvi tak esperantistični kongres je bil leta 1905 v Bologne - sur Mer (Francija). Od tedaj so se, če izpu- stimo vojno obdobje, taki kongresi vršili vsako leto, v različnih krajih, bili so na primer v Tokiu, v Budimpešti, v Madridu, v Londonu, v Portlandu (ZDA) itd. Kongres je bil tudi že v Jugoslaviji, pod pokroviteljstvom samega predsednika Tita. Omeniti je treba še svetovni kongres za mladince ki je bil v Tananarivu, na Madagaskarju. Ker ste že omenili vojna obdob- ja, nas zanima, kakšno usodo je doživel takrat esperanto? Nacionalisti so v svojem egoizmu ukazali zapreti tako kot mnoge druge organizacije tud naše. Še posebno so bile v spotiko Hitlerju, Francu in Mussoliniju. Tržaški esperantisti smo se sestajali skrivaj in smo tako lahko najprej gojili naš skupni jezik. Po vojni pa smo spet začeli z delovanjem. Esperanto je danes priznan od mnogih svetovnih organizacij, tako je na primer leta 1954 UNESCO ocenila esperantski jezik za nekaj zelo pozitivnega in potrebnega. Ali bi nam lahko še kaj povedali o nastanku in razvoju tržaške esperantistične organizacije? Naša organizacija je ena najstarejših v Italiji. Ustanovljena je bila že leta 1909 in bili smo. vedno aktivni, še posebna zahvala gre za to nekaterim zaslužnim lju- dem, kot je bil Arturo Ghez, naš dolgoletni predsednik. On je med drugim organiziral državni esperantistični kongres, ki je bil leta 1922- v Trstu. Napisal je mnogo del v esperantu in omembe vredna je njegova slovnica. Danes prireja naša organizacija mnogo kulturnih večerov, predavanj in vsako leto tudi tečaje za vse, ki jih jezik zanima. Letos mislimo začeti s tečaji, ki bodo namenjeni Sto**®eem iz zamejstva in iz Se-žane..*Stopili smo že v stik z o-penskim prosvetnim domom in u-pamo, da nam bo načrt uspel. 0-benem imamo' ve programu za letošnje leto še vrsto konferenc in predavanj, ki bi jih želeli imeti, če bo mogoče, tudi na nekaterih šolah. AH je esperanto, po vašem mnenju precej zahteven jezik? Kot za študij drugih jezikov, je treba imeti tudi za tega nekaj dobre volje, v bistvu pa ni nič težkega. Fonetika je zelo preprosta in harmonična in jezik je tako napisan, da so problemi, ki jih ima posameznik pri izgovorjavi in pra-vopisju, omejeni na minimum. Kot je že znano, imate že kar precejšnjo zalogo literature po vsem svetu. Ne bi se hoteli bahati, toda res je, da je bilo napisanih že več kot 30.000 knjig in razprav. Ne- katera dela so samo prevodi, druga pa so bila napisana direktno v esperantskem jeziku, štejemo si v čast, da smo esperantisti odkrili nekaj literarnih zakladov, kot na primer delo iz finske literature z naslovom jtalemala, ki je prišlo v svet prav v esperantskem jeziku. Kot zadnje vprašanje bi radi vedeli, zakaj vi esperantisti tičite, če smemo tako reči v senci, o-ziromti, 'zakaj malo -b/ftj rte pr6‘1 pagirate svojega jezika? Ni res, da,če^mo Esenci,jm;^ pa k enostavno nočemo ljudem ib oblastem vsiljevati jezika. V soboto. 25. t.m. se je na primer začel kongres v Jesolu, na katerega smo povabili ogromno ljudi in jih hočemo na tak način osvetiti o našem delu. Kongres bo trajal en teden in na njem se bodo zvrstili najrazličnejši predavatelji in obenem bo tudi prikazal bogat kulturni program. Za konec naj povem še, da je esperanto jezik bratstva, prijateljstva in miru. Seveda je potrebno študirati tuje jezike, toda izbira je vedno zelo ozka. Vsi jeziki so namreč enakovredni in vsak narod, četudi majhen, ima svojo posebno kulturo. Zato je po mojem mnenju najprimernejša rešitev za mednarodno sporazumevanje skupni jezik, esperanto, jezik vseh narodov. (fp) iiiiiiiiHiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii Novost na knjižni polici UREDIMO SI STANOVANJE Stanovanje je odraz naših življenjskih navad in potreb, naših materialnih zmogljivosti in tehničnih dosežkov, naših želja po varnosti in udobnosti, domačnosti in praktičnosti. Kot najintimnejši del življenjskega prostora zrcali stanovanje estetske, socialne, e-konomske težnje posameznika in družbe, v kateri živimo. Vsak stanovalec soustvarja svoj stanovanjski element. Pričetek oblikovanja stanovanjskega prostora je že v urbanistični zasnovi, širši in ožji lokaciji in teče prek vseh faz gradnje do trenutka, ko stanovalec z vselitvijo in s svojo navzočnostjo vnese v stanovanjski prostor osebno noto in s tem u-stvari svoj lastni ambient. Toda tudi sedaj se oblikovanje stanovanjskega prostora ne neha. Stanovanjski ambient je spremenljiv, sledi dinamiki življenja, nove potrebe vzniknejo, druge odpadejo. To so uvodne besede arhitekte Olge Rusanove h knjigi Uredimo si stanovanje, ki jo je pravkar izdala založba Mladinska knjiga. Knjiga ni slovenski original, temveč je priredba nemške izdaje knjige, ki je izšla v redakciji znane revije Schoner Wohnen. V svetu je veliko takih in podobnih knjig. Slovenci take knjige doslej nismo imeli, tiste tuje izdaje, ki so na razpolago v naših knjižnicah, pa so zastarele ali pa tako oblegane, da je nemogoče priti do njih. Zato je bila dobra pobuda Mladinske knjige in modra poteza sodelavcev, da so pripravili tudi v domačem jeziku knjigo, ki ne bo samo potrebna in koristna, temveč ki bo med našimi ljudmi vzbudila več kot običajno mero zanimanja. Knjiga je namreč tako praktična, tako prikupna in zanimiva, da bo po njej vselej rad segel tisti, ki si želi udobno stanovati, pa gradi hišo, kupuje stanovanje ali hoče svoje dosedanje prebivališče narediti modernejše, udobnejše ali prikupnejše. Nasveti, podatki, skice, risbe, fotografije v barbah, načrti, vsega tega je v knjigi velikega formata toliko, da bo knjiga res pritegnila vsakogar, ki se za vprašanja stanovanjske kulture kakorkoli zanima. Knjiga hoče odgovoriti na vrsto vprašanj. Če se navdušujete za bolj živahno poslikano spalnico, če želite vedeti, leafco se oblikuje bivalno okolje, če hočete preurediti kopalnico ali kletni prostor v udobno delavnico, če se hočete naučiti izbirati barve, montirati žaluzije, če hočete majhno vežo napraviti večjo, spalnico intimnejšo in dnevno sobo bolj reprezentativno, boste tiašli v tej knjigi dragocene napotke. In navodila kako adaptirati podstrešje, pritrditi žeblje, položiti tapete in zgra- Sempolajski kotiček diti lopo za vaš avto. Knjiga torej pojasnjuje, izhajajoč iz sodob nih načel, kako naj bi ucu-bno in prijetno stanovali pri tem pa gospodarno in pametno ukrepali tako pri novogradnjah kot pri preureditvah. Seveda ima knjiga tudi nek notranji red in sistematiko. Izhajajoč iz vpliva okolja obravnava najprej različne tipe stanovanj in merila za njihovo ocenjevanje. Sledi poglavje o pomembnosti barv in svetlobe pri oblikovanju prostora. Knjiga nas seznani z bistvenimi deli posameznih stanovanj in daje praktične nasvete za ureditev, veže, stopnišča, dnevne sobe, kuhinje, kopalnice in drugih prostorov. Slede odstavki o opremljanju posameznih prostorov hiše oz. stanovanja pa tudi zunanjih prostorov od terase do garaže. Na koncu je neke vrste osnovni tečaj za najnujnejša dela v hiši. Pri vsem tem je posebno pozornost obrnjena na tiste, ki si žele urediti stanovanje čim ceneje. Drugo težišče knjige je uveljavljanje sodobnih načel pri oblikovanju stanovanjskega prostora. Tako hoče biti knjiga, ki je nastala ob sodelovanju arhitektov, oblikovalcev in strokovnjakov za pohištvo kar najbolj popolna glede vseh vprašanj, ki se tičejo urejanja stanovanjskega prostora. Seveda bodo morali dokončno mnenje o prvi slovenski knjigi, posvečeni stanovanjem in sodobni opremi, izreči strokovnjaki. Če ga seveda sploh bodo. Toda vsak nestrokovnjak, ki bo prebiral te strani obsežne knjige, napisane jasno, preprosto in razumljivo ter opremljene s številnimi podobami, bo priznal, da je knjiga zanimiva, praktična, lepa in koristna. O vsem tem pa se je mogoče kaj hitro prepričati: treba je knjigo le vzeti v roke in jo prebirati In takoj jo bomo s pridom upo rabili. SI. Ru. bolj visoko kot se je tedaj delalo na zahodu: 9,5 v Franciji, 10,5 v ZDA. Popolnoma razumljivo: v Veliki Britaniji bo denar drag, zelo drag. Nenadoma so se začeli kapitali iz vsega sveta zlivati v London, zaradi dobička in zaradi stroge denarne politike. Potem pa spet nenaden Geoffre-yev pretres: bojni proračun. Drakonsko znižanje javnih izdatkov. Tri milijarde funtov šterlingov letos, 4 milijarde s prvim aprilom 1980. Najvažnejše žrtve: krajevne skupnosti (—600 milijonov funtov šterlingov), prosveta, zdravstvo, dežele (z izjemo severne Irske). Ladjedelništvo ima na primer na razpolago dve leti, da uravnovesi svoje račune. Cene . . . Kar pa zadeva direktno fiskalnost, ki predstavlja drugi as v proračunu, gre dobiček predvsem visokim plačam. Britanski kapitalisti so zadovoljni, ker «je treba pravilno vrednotiti delo in talent*. Kakšen cilj zasleduje ta politika? «Obsodbo na smrt» države podpornice, ki je bila podedovana po laburistih, vrnitev k mehanizmom tržnega gospodarstva in k svobodni konkurenci. V Citiyu ta usmeritev ugaja «naj-boljšim svetovnim bankirjem* V tolikšni meri, da celo Severno morje drži obljubo. Tretjega julija sporočajo o odkritju novih ležišč. Velika Britanija bo zaslužila 7,2 milijarde funtov šterlingov od svojega petroleja v letu 1979, proti 5 milijardam, ki so jih predvidevali v začetku. Od zvišanja cen surove nafte ne bodo imeli dobička le člani držav OPEČ. Kakšen prihranek za britansko trgovinsko bilanco! In funt šterling gre še vedno navzgor. Preveč? Da, pravijo britanski industrijci, ki postajajo zaskrbljeni zaradi svojega izvoza .. . Potem se začne nasprotni proces: 19. julija vlada odpravi večino omejitev pri izvozu angleškega kapitala v inozemstvo . . . 31. julija funt šterling pade od 2,31 na 2,24. Zgodilo se je, da je bilo treba preprečiti ^absolutni zaton* britanskega gospodarstva, kar so želeli Howe in njegovi prijatelji konservativci, z nepopularnimi ukrepi. Od tu nevarnosti stavk ter še rosebej inflacije (porast v juliju za 2,2 odstotka). Sindikati pa so sedaj v zasedi: opazujejo razvoj kupne moči delavcev ter čakajo «železno damo* na ovinku. Ne bo prišlo še do hudih spopadov, toda prav gotovo do prask. Na vsak način pa bo Maggie skušala na vsak način vzdržati na svojem bojnem konju: pri obrambi funta šterlinga. on.- (po «L’Espress«») TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem, radijska antologija; 9.30 Rdeče, rumeno, zeleno ... in še kaj; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.40 S pesmijo po svetu; 11.00 Roman v nadaljevanjih: Prežihov Vo-ranc: «Jamnicas; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.45 Naši nepoznani znanci; 16.30 Rezervirano za . . . Obravnava posameznih vprašanj; 17.05 Operna sezona; 18.20 Evergreeni. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Festival- bar; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne: 14.33 Zbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Casa-dei; 15.33 Z nami je...; 16.00 Glasovi našega časa; 16.15 Poje Mori Cetinič; 17.00 Glasba 17.15 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.32 Poje Filiponio; 18.45 Operna glasba; 19.32 Slovenska glasba; 20.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 3.30 Prenos RL; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe: 14.37 Naši operni pevci; 15.00 Počitniški vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Iz zborovskega arhiva: 18.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 19.00 Poročila, 6.00 - 7.20 Jutranje prebujanje; 8.40 Malo glasbe; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Dovolite mi, da ss zabavam; 11.30 Glasbeno srečanje z Ornello Vanom; 12.03 - 13.15 Vi in jaz; 14.30 Liberodiscoteca: 15.03 Rally; 15.35 Errepiuno — Poletje; 17.00 Pravljice za mlade in odrasle; 17.30 California dreamin; 18.05 Inšpektor rock; 18.35 Plošče; 19.15 Poslušaj večeri se; 19.30 Chiamata generale; 20.30 Gospa iz Monze, radijska priredba; 21.03 Radio uno jazz; 21.30 Gospa Liesbeth; 22.10 Slučajno glasba. RADIO 2 7.30, 8.30 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 8.45 Nekega drugega dne; 9.32 Zgodba o geniju, radijska priredba; 10.12 Luna v vodnjaku; 11.32 Pravljice in sanje; 11.52 Glasba za vsakogar; 12.45 Alto gradimento; 13.4Q Belle, epogue; 15.00 - 19.00 Radio estate; 20.00 Škotske ljudske pravljice; 20.30 Spazio X; 22.05 Zbori iz vsega sveta; 22.30 Glasba. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sooredov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladi koncertant; 10.05 Z radiom na po'-': 11.05 Rezervirano za . . .; 13.10 Danes smo izbrali: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Obvestila in zabavna glasba- 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 V korak z mladimi; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Z ansamble. Collegium mu-sieum Maribor; 19.15 Suita za orkester; 19.35 Zborovska glasba v prostoru in času; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.45 Tipke in godala; 22.05 Radijska igra; 22A8 Glasbena medigra: 23.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Mednarodni baletni maraton: Trnjulčica 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Pravljica z veselim koncem 18.20 Leteči zmaj, risanke 18.40 Kačji brlog 19.20 Rin Tin Tinove dogodivščine : Squilli di tromba 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Nit in labirint: Za temno zaveso 21.45 Ljudsko gledališče, 5. in zadnji del 22.45 Violina in šest novcev: Glasba in ljudje Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Odprti studio 13.15 Morska biologija Program za mladino 18.15 V živalskem svetu: Kralj živali ni feminist 18.40 Due esseri malvagi, ri- 18.50 DNEVNIK 2 — šport 19.10 Srečanje s . .. Tarzanom in Supermanom 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Dossier Grandangolo Polinezijski otoki južnega Tihega oceana so res še zadnji zemeljski raj? Pa tudi Tahiti? So morda to za turiste in tudi za domačine? Ennio Mastrostefano je pripravil za drevi oddajo, ki spada v ciklus «Morska pot k otokom* (Filipinski otoki, Ciper,. Shetland to tudi otoki , francoske Polinezije). Tudi na teh otokih se je vse spremenilo: potrošniška družba skupaj z evropsko kulturo, posebno francosko, je sko-raj popolnoma zbrisala pok" nezijske tradicije. Potem P3 so še vojaške zahteve fr®; coskega generalštaba, 10 vplivajo na zaton zadnjega zemeljskega raja. Toda vse še ni zginilo: narava je # vedno zelo lepa, občuti se človeška toplina stare orni; ke, ki prevladuje nad vse® priučenimi navadami, čeprav ogrožen, tisti raj ® vedno obstaja. 21.30 Oče Gambalunga, film Režija: Jean Negulesco Igrajo: Fred Astaire, Caron, Terry Moore, Fred Clark, Carry Keating . • ■ Ob koncu DNEVINK 2 " Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.55 Poročila 19.00 Čez tri gore . . . Srečanje oktetov 79 19.30 Obzornik 19.40 Na sedmi stezi 20.15 Risanka 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Koncert orkestra Leningrajske filharmonije Nocoj boste lahko neposredcp spremljali koncert simfonic-nega orkestra leningrajske državne filharmonije, ki b° nastopil v velikem gledališču ljubljanskih Križank. Simfonični orkester, ki deluje se peto desetletje je bil usta; novljen leta 1931 kot radijski orkester. Vodili so ga svetovno znani dirigenti, še P0; sebej pa je vezan z im6® dirigentov G. Roždestvejenskim, E, Svjetlanovim in H; Hajkinom, danes pa ga vodi Aleksander Dmitriev — na' rodni umetnik Sovjetske zveze. V Ljubljani bo izvaja* D. Šostakoviča Baletno suito iz baleta Vijak, Koncert za violončelo in orkester št 1 C. Saint-Saensa ter v dru- gem delu Čajkovskega simfonijo. Solist večera b° Mihail Homicer. 22.30 Propagandna oddaja 22.35 H. de Balzac: Cesar Birotteau, TV nad. 23.30 TV DNEVNIK Koper 20.25 Odprta meja 20.50 Stičišče 21.00 Risanke 21.15 DNEVNIK 21.30 Podnaredn ”: Mike, detektivski film 22.20 Aktualna tema 22.50 Narodna glasba Zagreb 19.00 Poročila lasba film ias1 25. Jubilejni mednarodni vinogradniško vinarski sejem VINO 79 -iv*'0 A0, ... d e* V* # rto«’ 1» v-to’ v„' to"vV’ 'to Ji .v ,1 # 1' f c' V*C ^ to?"..-.* \)‘V^0A°VtV V NAŠI VINOTEKI lahko kupite preko Irislo vrsl izbranih jugoslovanskih vin od 27. avgusta do 2. septembra na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani S kolesarstvo ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA SVETOVNEM PRVENSTVU NIZOZEMEC JAN RAAS PRVAK V CESTNI VOŽNJI PROFESIONALCEV Sporen padec Battaglina tik pred ciljem - Danes začetek dirkališčnih disciplin VAuKENRURG — Z nedeljsko ‘»kilometra dolgo dirko, se je ■"ključii prvi del svetovnega kole-«rskega prvenstva, to je cestnih j*. Na njej se je odvijal boj za ®slov svetovnega prvaka med po-g^zniki. Dirka še je končala z jeze v italijanskem taboru. '™$er, Saronni in drugi se sploh ls° izkazali. Zadnjo možnost je postavljal Battaglin, ki se je bo-za odlično uvrstitev, morda tudi !* Prvo mesto. Pred ciljem se je jjjjšla skupinica treh kolesarjev: ‘?mec Thurau je bil na čelu, za J*1 je vozil Nizozemec Raas, po-Pa Battaglin. V končnem sprin-1 se je Thurau nenadoma pomakaj z leve proti desni in prestrigel Nizozemcu, ki se je prav tako E^knil na desno. Italijan pa, ki j ie z vso silo zagnal proti cilju, r Padel. Janu Raasu je nato uspe-? Pohiteti Thuraua in privoziti ;°zi cilj prvi. Priznati pa moramo, J8 je Battaglin, kljub hudemu pad-3. Pogumno stopil na kolo in pri-Pz>l raztrgan in potolčen kot še-841 skozi cilj. P° dirki je tehnični komisar Mar-vložil priziv zaradi nekorektne-fkončnega sprinta, ki pa ga je p l ar°dna žirija zavrnila. Predol-?° ki bilo sedaj pisati, če je bilo kar je Thurau storil namerno j1 ne. Upoštevati moramo namreč, 8 Pamernosti tega dejanja ne bi jfPški kolesar nikoli priznal, po J® strani pa bi se o drugačnih ^uščinah, isto lahko zgodilo tudi ip*u samemu, saj je boj za dejte. kj jih prinaša naslov sve-..jPega prvaka med profesionalci, ardit. Sam Thurau je po dirki izjavil J^iarjem, da je hotel za vsako zmagati in je morda zavozil jjeveč na desno, to pa zato, ker se Sj, v končni sprint pognal z vso Jjj®- Krive®a pa se zaradi teSa ne Tako je zmagovalec SP med po-g^eznik; 27-letni Nizozemec Jan .in moHnnTPiHni Takšna je torej lestvica: 1. Raas (Niz.) 7.03’09” 2. Thurau (ZRN) v istem času 3. Bernadeu (Fr.) 4. Chalmel (Fr.) po 5” 5. Lubberding (Niz.) 12” 6. Battaglin (It.) 23” 7. Knudsen (Nor.) 52” 8. Saronni (It.) 4’37” 9. Kelly (Ir.) 10. De Vlaeminck (Bel.) Od danes do sobote pa se bodo kolesarji pomerili še v dirkališčnih disciplinah in sicer bodo danes na vrsti amaterji, ki bodo tekmovali v vožnji na kilometer s startom z mesta. Jutri bodo v hitrostni vožnji nastopile ženske, v zasledovalni vožnji pa posamezniki med a-materji. kol< .as. Prvič se je na mednarodni , farski sceni izkazal leta 1977, f)?ie zmagal na dirki Milano - San t3mo m ko je trikrat zaporedoma hvozil prvi skozi cilj na dirki - Gold Race, to je dirki za *tovni pokal. Leta 1978 jo njego-8 zmaga pred Moserjem vzbudila j1 kup polemik, saj so ga obtožili, '8 so ga večkrat vlekla motoma j. asa, ki so spremljala dirko. Tu-2. v nedeljo je nizozemska televi-]J* <4°*3ro pokazala, kako je Raas Jteil sile za končni spopad in se J)krat okoristil s pomočjo ”svOjib iNPaih tovarišev. V letošnji sezo Jte ie Raas izkazal na dirki Nižinske, ko je z lahkoto zmagal In" ukazal, da je med nizozemskimi NOGOMET V MARATONSKEM IGRANJU NOGOMETA V Šempetru padel svetovni rekord Z novim dosežkom so izboljšali dosedanji svetovni rekord Pirančanov za 1.515 Battaglin ob povratku v Italijo po nesrečnem nastopu na SP .................................................................................................'»lin.... Novogoriški in zamejski nogometaši so v nedeljo zvečer postali novi svetovni rekorderji v maratonskem igranju malega nogometa. Na šempe-trskem igrišču, ob prisotnosti kakih 1.500 oseb, so namreč igrali 101. uro 5 minut in 15 sekund, kar pomeni, da so za celo uro 5 minut in 15 sekund izboljšali dosedanji rekord, ki sa go imeli Pirančani. Kaj pomeni novi svetovni rekord? Poleg izrednega športnega podviga, ki ga brez dvoma ne gre podcenjevati, je prišlo ob tej priložnosti do utrditve sodelovanja mladih ob meji. Sodelovanja, ki ga zamejci in vrstniki onkran meje iz dneva v dan utrjujejo bogatijo in vrednotijo. Šem-petrska športna prireditev pa nam je pomenila stvaren primer sodelovanja tudi v takih pobudah, za kar gre v prvi vrsti zasluga Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ter novogoriški Občinski konferenci ZSMS. Poleg teh, ki sta pobudnika, poskusa pa se je treba zahvaliti vsem, ki so na katerikoli način prispevali k najboljšemu uspehu prireditve, v prvi vrsti samim nastopajočim. Če se povrnemo k srečanju samemu, naj povemo, da je ekipa OK ZSMS Nova Gorica premagala zamejsko ekipo ZSŠDI z rezultatom 1.286 proti 731. Zadnji gol za zamejsko ekipo je dal komaj 14-letni Boris Škrt, kateremu so ob koncu srečanja kot najmlajšemu nastopajoče- NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpija (doma) ohranila točko Velež še vedno vodi na lestvici - Nepričakovan poraz Napredka lesarji prav on v najboljši formi. Jugoslovansko nogometno prvoligaško prvenstvo je tudi v tem kolu potrdilo, da Velež dokaj resno jemlje svojo vlogo voditelja lestvice. Tokrat je sicer gostil dokaj šibki Čelik, vendar pa je pet golov, ki jih je poslal v njegovo mrežo, le potrdilo ugotovitev, da z Mostarci letos ne bo nobena obramba imela lahkega dela. Velež ima doslej (enako ima tudi Hajduk) najuspešnejši napad v prvi zvezni ligi (17 golov), sam pa vodi na lestvici najboljših obramb, saj ie doslej prejel le pet zadetkov (enako kot kruševski Napredak). Prav Napredak je nastopil v tem kolu na tekmi, ki je morda pripravila največje presenečenje. Ekipa iz Kruševca bi se namreč lahko v nedeljo povzpela v sam vrh les-tvice {in sodi' -torej- trenutno med najuspešnejše ekipe prvenstva), toda Borac, ki je na lestvici precej """lili...................................................llimn....................................................... avtomobilizem VN NIZOZEMSKE JONES ZMAGOVALEC SCHECKTER DRUGI Na lestvici za SP vodi Scheckter, pred Laffitom JANdvoORT — Nedeljsko po-je bilo kakor nalašč za le-rt ki je nudil gledalcem še pole n° bogat športni program. Po-kolesarskega svetovnega prven-tj|^ v Valkenburgu so _se, prav 4. Villeneuve (Kan.) 5. Regazzoni (Švi.) JADRANJE k'“ na Nizozemskem, v Zandvoor-5V^Pomerili najhitrejši piloti na vvilliamsovih avtomobilih sta vpijala Jones in Regazzoni kot fa-Jja, vendar sta P°stala prava Cagomsta dirke ferrarijeva pi-Scheckter in Villeneuve. t^anadčan je začel takoj po star-^Popustljivo zasledovati vode-tR' ' 108, SZ 102, Južn Amerika 98, A-frika 84, Oceaniji 58, Azija 36. ŽENSKE NDR 105, . SZ 97, Evropa 96, ZD\ 75, Južna Amerika 67 Oceanija 46, Afrika 29, Azija 25. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revijo »DAN*. V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS 61000 Ljubljana. Oglasi Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 ntml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožallO 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. čl«n Italijanske zveze časopisnih založnikov FltG 28, avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja I in tiska f P1 ITrst DRZNA TATVINA NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI V BARIJU Tatovi odnesli iz poštnega urada za poldrugo milijardo lir vrednosti Za podvig so izkoristili popoldanske in večerne ure, ko v poštnem uradu ni uslužbencev BARI — V nedeljo so neznanci med 14. in 22. u: ' vlomili v oddelek priporočenih pisei.i poštnega urada na železniški postaji v Bariju. Skupina tatov je izkoristila dejstvo, da v teh urah ni nikogar v uradu. Zato so tatovi lahko nemoteno opravljali svoje delo, tatvino so odkrili šele, ko so se uradniki vrnili v službo. Točno vrednost ukradenega blaga je težko ugotoviti; nekateri pravijo, da znaša to približno milijardo i pol lir. Od tega je 740 milijonov lir v gotovini, namenjenih plačam uslužbencem vseh perifernih poštnih uradov. Pri svojem podvigu so tatovi najprej izpraznili vreče, ki so vsebovale vso pošto, nato so odprli samo ovoje, ki so vsebovali denar v gotovini, pisma, v katerih so bili neprenosljivi čeki in drugi vrednostni papirji, so pustili razmetane j uradu. Baje je skupini primanjkovalo časa, da bi lahko odprla še dve železni blagajni, v katerih so se nahajale plače štiridesetih poštnih uradnikov in nekatere bančne pošiljke. Vred nost teh pošiljk pa je znatno večja od vrednosti ostalih ukradenih pisem, iz varnostnih razlogov pa točne vrednosti niso sporočili. Tatovi so na begu pustih nekatere potrebščine, ki so jim služile pri «delu». Preiskovalci so na orodju našli nekatere prstne odtise, menijo pa, da gre za prstne odtise poštnih uslužbencev. Policija in karabinjerji so mnenja, da je tatvina delo skupine, ki je prišla iz drugih italijanskih mest v Bari. Dejstvo pa, da so tatovi dobro poznali navade uslužbencev in prostore poštnega urada, potrjuje, da je pri vlomu sodeloval tudi nekdo, ki mu to okolje ! tuje. Zato preiskovalci skušajo izslediti tega »sodelavca*. Tudi vest, so tatovi znali, da je med soboto in nedeljo navadno več vrednosti kol v ostalih dneh, ker se v praznikih poštni promet zmanjša, potrjuje, da je informacija prišla od človeka, ki je dobro poznal urad in njegovo poslovanje. P''.icija upa, da bo lahko prišla tatovom na sled na osnovi serijskih številk, ki jih je dobila na jeklenki s kisikom, ki so jo roparji pustili v uradu, (ns) V Benetkah zaplenili za skoraj milijardo lir hašiša BENETKE — Beneški finančni stražniki so ob sodelovanju policije zaplenili za skoraj 900 milijonov lir hašiša in hašiševega olja. Mamilo so odkrili v «mercedesu» avstrijske registracije, ki je bil na turški ladji »Istambul*. Avto je bil zaplenjen in šofer, 41 -letni avstrijski državljan, katerega ime ni znano. je bil aretiran. Preiskovalci so kurirju mamila prišli na sled že v soboto, za aretacijo pa se je zvedelo šele včeraj. Zaplemba mamila dokazuje, da se tihotapci občasno še poslužujejo stare poti, ki pelje čez Benetke in ki so jo dalj časa opustili zaradi zelo strogega nadzorstva finančnih stražnikov. BENEŠKI DNEVNIK V Bardu v Terski dolini svečano odprli sedež bivših izseljencev Zanimiva mednarodna slikarska razstava - Zahteven program delovanja v korist ljudi, ki se vračajo iz tujine Tako je izgledala železna blagajna poštnega urada v Bariju, po drznem tatinskem podvigu (Telefoto ANSA) BARDO — V petek zvečer so v Bardu v Terski dolini svečano odprli sekcijo bivših izseljencev, včlanjenih v Zvezo slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, v katero se je vključila več kot polovica tamkajšnjega prebivalstva, kar je tudi razumljivo, saj vemo, da je to področje med najmanj razvitimi v Beneški Sloveniji in je iz-seljeništvo zelo razširjeno. Sklep o ustanavljanju sekcij bivših izseljencev so sprejeli na zadnjem občnem zboru Zveze beneških izseljencev z namenom, da bi načrtno pomagali ljudem, ki se vračajo iz tujine in se na rodni zemlji srečujejo s številnimi težavami. Po drugi strani pa se hoče Zveza kot množična organizacija beneških Slovencev aktivno vključiti v socioeko-nomski razvoj domačih krajev. Svečanosti so se udeležile števil- ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiifiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitniiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LETOS JE PRISOTNIH 423 RAZSTAVLJAVCEV IZ 27 DRŽAV Na GR v Ljubljani otvoritev jubilejnega vinogradniško-vinarskega sejma «Vino 79» Popraševanje po vinskih izdelkih iz dneva v dan narašča LJUBLJANA — Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je odposlanec predsednika republike Josipa Broza Tita, ki je pokrovitelj te manifestacije, član predsedstva Slovenije Tone Bole odprl 25. jubilejni vinogradniško-vinarski sejem »Vino '79*. Na letošnjem jubilejnem sejmu sodeluje 423 razstavljavcev iz 27 držav. Poleg vin, žganih pijač in sadnih sokov je na sejmu prikazana tudi vsa oprema, stroji in reprodukcijski material za vinogradništvo in vinarstvo. V okviru sejma «Vino '79* bo tudi vrsta posvetovanj in simpozijev. Sejem bo odprt do 2. septembra. Na otvoritvi je govoril predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije Ilija Vakič, ki je med drugim dejal: Vinogradništvo in vinarstvo imata v okviru agroindustrijskega kopleksa zelo velik pomen, i toliko prej zato, ker povpraše anje po proizvodih te dejavnosti iz dneva v dan narašča, temeljni surovinski, strokovni in splošni pogoji razvoja pa pomenijo zagotovitev še večje širitve proizvodnje. Poleg tega so surovinske in predelovalne zmogljivosti navadno v slabo razvitih območjih tesno povezane z razvojem to dejavnosti. Pri tem ne smemo pozabiti dejstva, da razvoj proizvodnih zrn" Ijivosti vinarstva in vinogradništva daje velike možnosti :a izboljšanje plačilnobilančnega položaja države, pa tudi krije naraščajoče domače potrebe po - o- n=tnih proizvodih. Ljubljanski se.iem vin je imel v splošnem razvoju teh dejavnosti pozitiven vpliv zarad različnih ma- ....im.............mn............m... PRAZNOVANJE KOROŠKIH PROSVETNIH DELAVCEV Proslava 7 5-letnice društva na Radišah Uspela prireditev je tudi odgovor tistim, ki trdijo, da v tej vasi ni več Slovencev CELOVEC — V novem kulturnem lomu, odprtem letos maja, je sio-/ensko prosvetno društvo na Radi-;ah v nedeljo praznovalo 75-letni-:o svojega obstoja. V nabito polni Ivorani nekdanjega farovškega hle-'a se je pred občinstvom zvrstilo x>leg domačega zbora še osem dru-;ih zborov in instrumentalnih sku->in, med njimi tudi moški zbor /alentin Vodnik iz Doline pri Trstu n moški zbor KUD Stane Žagar iz Crope, s katerima imajo Radišani e dolgoletne tesne prijateljske stike. Tajnik društva Tomi Ogris je na iroslavi pozdravil številne častne oste, med njimi tudi zrelskcga ■upana in predstavnike osrednjih lovenskili organizacij. V imenu Na odnega sveta koroških Slovencev in Ciščanske kulturne zveze je pri-editev pozdravil Janko žeržer. ki e društvu zaželel mnogo delovnih ispebov in dejal, da delo društva n proslava najbolje postavljajo na až trditve nacionalističnih sil. ki ta Radišah hočejo videti le še ne-taj desetin Slovencev, Za Zvezo ilovenskih organizacij je Teodor Do lej čestital radiškemu društvu, ki e med najbolj uspešnimi slovenski-ni prosvetnimi društvi na Koroškem. Poudaril pa je tudi. da tudi > času volilnega boja ne smemo »grožati uspehov akcijske enotno-iti vseh narodnozavednih sil in de-nokratov večinskega naroda. Važ-lejše od volilnega boja je konkret-m> delo na najrazličnejših področjih družbenega življenja, delo opravljeno v akcijski enotnosti ne glede na svetovnonazorsko ali strankarsko pripadnost. Pa še podrobnost ob robu: proti koncu proslave se je pojavil tudi deželni glavar Wagner ki ga je v šestih letih svojega službovanja bilo videti le zelo redko na slovenskih prireditvah. (Sindok) Se ena žrtev mamila RIMINI — Heroin je zahteval še eno žrtev, 53. od začetka leta v Italiji. Pri Riminiju je 20-letni državljan San Marina podlegel prekomerni dozi mamila, njegovemu 18-letnemu prijatelju pa so zdravniki komaj rešili življenje. Oba fanta so policijski agenti našli na neki odročni cestki, kjer sta parkirala svoj »citroen*. V avtu so poleg nekaj doz mamila našli tudi brizgalke. Za Danieleja Franciosi-ja ni bilo več pomoči, Davideju Del-la Baldi, sinu sanmarinskega finančnega ministra, pa bodo zdravniki kot kaže rešili življenje. SEUL — Tragičen obračun tajfuna «Judy» v Južni Koreji. Po dosedanjih ugotovitvah je preko sto ljudi izgubilo življenje. 27 pa jih pogrešajo Približno 35 tisoč ljudi naj bi izgubilo streho nad glavo, materialna škoda pa presega 40 milijonov dolarjev. nifestacij, od mednarodnega ocenjevanja vzorcev, specializiranih razstav opreme za vinogradništvo in gostinstvo, do simpozijev in posvetovanj, kar je vse skupaj vplivalo na praktično uporabo znanstvenih dosežkov, ob izboljšanju sortne sestave, asortimana in kakovosti vin ter proizvodov, ki so r.a sejmu razstavljeni ter zaščito njihovega oorekla, imen., in kakovosti. Tako so uresniČJi.. pogoji za uporabo agroekoloških resursov, s katerimi razpolaga Jugoslavija in so se tudi v družbenem sektorju pojavile sodobne plantaže vinogradov kot tudi velike kleti z najsodobnejšo tehnologijo za predelavo :dja, proizvodnjo vina in drugih pijač. Pri tem so bili uresničeni tudi solidni rezultati pri povezovanju zasebnega in družbenega sektorja skozi združevanje dela in sredstev, tako da je tudi na tem področju prišlo do pozitivnih teženj v zvezi z razvojem proizvodnje. Odkrili ploščo v spomin Edvarda Kardelja VELO POLJE —Blizu lovske koče na Velem polju so včeraj odkrili spominsko ploščo v spomin Edvar du Kardelju, revolucionarju in mislecu, ki je tja več kot dve desetletji redno prihajal na oddih. Slovesnosti, priredila jo je skupnost slovenskih gojitvenih lovišč, so se udeležili Pepca Kardelj, Janez Vipotnik, dr. Marijan Brecelj in Vinko Hafner, predstavniki planinskih društev Bled, Srednja vas in Gorje, predstavniki GRS in Stare Fužine ter več kot 100 lovcev in planincev. Intimno slovestnost so zaključili lovci s svojim starim običajem — trobljenjem v rogove. Jugoslovanska delegacija na obisku v Pragi PRAGA — Včeraj popoldne so se v glavnem mestu ČSSR začeli uradni pogovori med delegacijo skupščine SFRJ in delegacijo zvezne skupščine ČSSR, ki jih vodita predsednika Dragoslav Markovič in Alois Indra. Pogovori so se začeli z dobrodošlico gostom ter s poročilom predsednika Indre o gospodarskem in družbenem razvoju ČSSR. Kot se je zvedelo, "otekajo pogovori v odkritem in prijateljskem ozračju. Pred začetkom pogovorov je predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Markovič položil venec na grob neznanega junaka na Žižkova ter šopek cvetja na sarkofag Klementa Gottwalda. Pod vodstvom slavne Ulle Francoske prostitutke spet na «bojni stezi» PARIZ — Francoske prostitutke so stopile spet na «bojno stezo«. Kot v letih 1975 in 1976 protestirajo proti «repersiji, ki jo proti njim izvajajo davčne in policijske oblasti*. Kot tedaj so si za glasnico in voditeljico izbrale slavno »svetlolaso a-mazonko* Ullo iz Liona, ki je včeraj izjavila, da je za francoske lah-koživke položaj že nevzdržen in da so se zato združile Venerine svečenice, ki opravljajo najstarejši poklic (kot nekateri trdijo) v Parizu, Lionu in Marseillu, v kolektiv za izvajanje odločnih protestnih akcij. Glede sporeda protestne ofenzive, ki naj francoske prostitutke razbremeni po njihovem mnenju pretežkih davkov, ki jim odjedajo prevelik del prepotenih zaslužkov, je pa oh- ranila Ulla najstrožjo tajnost. Če se pa bodo zgledovale po prejšnji protestni akciji, ki so jo vodile v letih 1975-1976 bodo bržkone zagrenile dneve in noči marsikaterega policijskemu funkcionarju in javnemu upravitelju. Poleg živahnih cestnih sprevodov v raznih mestih so si namreč tedaj Francozinje, ki za plačilo strežejo boginji ljubezni, o-mislile tudi piknik v parku ene izmed letnih rezidenc predsednika republike. Polemike v zvezi z begom iz zapora ALESSANDRIA - Policija in karabinjerji še vedno vneto iščejo pet pobeglih zapornikov, ki so v nedeljo popoldne v zaporu v Acqui Terme onesposobili dva paznika ter z orožjem v roki zbežali, ko so bili na prostem pa so ukradli avtomo-mil ter se zatekli v Ligurijo, kjer so včeraj v bližini Savone preiskovalci našli ukradeno vozilo. Zanimivo je dejstvo, da so pobegli zaporniki, ki so bili obsojeni zaradi ugrabitev in tatvin, zapustili v avtu vse ukradeno orožje, kar dokazuje, da so jim pri begu pomagali pajdaši. V sodnih krogih v Ales-sandrii pa so medtem izbruhnile hude polemike glede načina, kako so zaporniki izvedli beg in o varnosti v zaporu v Acqui Terme in v tej zvezi je minister za pravosodje i-menoval posebno komisijo, ki ima nalogo razkriti še docela nepojasnjeno ozadje celotne zadeve. ne ugledne osebnosti, med njimi podtajnik za obrambo Scovacricchi, predsednik deželnega sveta Colli, jugoslovanski konzul v Trstu Benu-lič, predsednik gorske skupnosti Terske doline Sinicco, gostje iz matične domovine in zamejstva ter mnogi javni delavci iz Benečije. Goste sta pozdravila predsednik nove sekcije bivših izseljencev v Bardu Renzo del Medico ter predsednik Zveze beneških izseljencev Cla-vora, ki sta poudarila nujnost, da se to območje vsestransko razvije in omogoči ljudem, da si ustvarijo boljše pogoje za življenje. Priznanje požrtvovalnim bivšim izseljencem so izrekli župan iz Barda Pi-nosa, predsednik deželnega sveta Colli ter predsednik tamkajšnje gorske skupnosti Sinicco, ki je tudi pokrovitelj zanimive mednarodne slikarske razstave, ki so jo priredili na sedežu nove sekcije bivših izseljencev. Na razstavi sodelujejo znani slovenski in furlanski umetniki, ki sta jih predstavila furlanski slikar Pepi Iutto ter slovenski umetnik Zvest Apollonio, ki sta o-benem poudarila željo po nadaljnjem sodelovanju umetnikov z obeh strani meje ter iz zamejstva. Fašisti ponovno oskrunili zgodovinsko obeležje na Kamenici ČEDAD — Slovenska društva in organizacije videmske pokrajine se letos lahko proslavljajo z bogato kulturno sezono, ki je še enkrat dokazala neomajeno voljo beneških Slovencev za dosego narodnih in socialnih pravic. Temu priča letos zelo uspelo tradicionalno srečanje na Kamenici, katerega so se udeležili ljudje sosednjih narodnosti, ki jih združujejo ideali prijateljstva in sodelovanja. V teh dneh pa so se ponovno pojavile v beneških dolinah nazadnjaške in fašistične sj le, ki skušajo na vse načine zaustaviti razvoj dogodkov v teh krajih in pa predvsem omejiti vpliv in ugled slovenskih kulturnih društev. V noči med petkom in soboto so namreč fašistični provokatorji ponovno oskrunili zgodovinski kamen na Kamenici, ki priča o tisočletni uprav ni avtonomiji beneških Slovencev Fašistom in krogom, ki jih podpirajo. očitno ni bilo pogedu, da je letošnja prireditev na Kamenici doživela tako velik uspeh. Koroški študenti na seminarju v Dubrovniku CELOVEC — Na vsakoletnem mednarodnem seminarju «Univerzitet danas* v Dubrovniku, ki se je za čel včeraj, tokrat sodelujejo tuci zastopniki klubov slovenskih študentov z Dunaja, Gradza in Celovca ter Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. V poročilu o univerzah v Avstriji, ki ga bodo zastopniki klubov predložili udeležencem seminarja je govor o neenakopravnih možnostih za dostop do izobraževalnih ustanov za delovnega človeka, saj delež študentov iz delavskih in kmečkih družin, ki svoj študij končajo, znaša le okoli 15 odstotkov, pa tudi o restriktivnosti finansiranja univerz, ki vedno bolj zaostaja za rastočim številom študentov. Poročilo govori tudi o politični usmerjenosti avstrijskih študentov in v tem okviru opredeljuje klube slovenskih študentov, v katerih se slovenski študentje združujejo na osnovi narodne zavesti in zvestobe tradicijam protifašističnega boja kot del naprednega študentskega gibanja v Avstriji. Glede celovške univerze za izobraževalne rede poudarja njen dvojni pomen, saj mnogim študentom omogoča študij v domači deželi, po drugi strani pa je v koroško politično življenje vnesla več naprednega mišljenja, kar se pozitivno odraža tudi glede na prizadevanja slovenske manjšine. Vendar pa tudi na celovški univerzi ne more biti govora o enakopravnosti slovenščine kot drugega deželnega jezika. Ob koncu pa poročilo klubov slovenskih študentov glede na dejstvo, da se vedno ve' Slovencev odloča za študij na visokošolskih ustanovah v Sloveniji, ugotavlja, da bo ena izmed nalog, boljših avstrijsko - jugoslovanskih odnosov tudi ta, da se končno sprejmejo konkretni dogovori glede nostrifikacij diplom, pridobljenih na jugoslovanskih univerzah. (Sindok) BENETKE — Zaradi nenadne okvare na 130.000-kilovatm napeljavi so ostali prebivalci Benetk v nedeljo zvečer skoraj pol ure v popolni temi.. Skupščina občine in družbenopolitične organizacije občine Sežana čestitajo vsem občanom OB PRAZNIKU OBČINE 28. AVGUSTU iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiHittiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiMiH'111 Režiserju Rosiju zlato odličje ..i moskovskem filmsl- m festivalu so včeraj nagradili z zlato trofejo film «Cristo si e fermato ad Ebo''* italijanskega režiserja Francesca Rosija. Istih priznanj sta bila deležna še neki španski in neki poljski fib®> Na sliki Rosijeva hčerka Carolina (desno) s prijateljema pred spomenikom junaškim braniteljem Leningrad® (Telefoto TASS-ANSA) OD S0R0TE DO VČERAJ V Piranu nadvse uspela prireditev « Praznični dnevi slovenske folklore » Na sporedu so bili tri celovečerni nastopi folklornih skupin, odpadei pa je nedeljski nastop v starodavni istrski vasici Padna PIRAN —»Tako bo poizkus in priložnost hkrati, da se srečamo s strnjeno podobo slovenske ljudske preteklosti, da ji posvetimo pozornost in da si z njo obogatimo teh nekaj poletnih dni.* Misel, ki obenem utemeljuje piransko prireditev »Praznični dnevi slovenske folklore*, je za prilož nostno brošuro napisal Jože Hu-mer, predsednik Zveze kulturnih organizacij SR Slovenije, ki je z domačim Kultumoumetniškim društvom Karol Pahor pobudnica zanimive manifestacije. Program večdnevne prireditve, trajala je v Piranu in okolici od sobote do ponedeljka, je bil pre cej razvejan: obsegal je tri celovečerne nastope raznih slovenskih folklornih skupin, večer slovenskih ljudskih pesmi in glasbil, razpravo o kulturni dediščini ter več priložnostnih razstav. Osrednja točka celotne prireditve so bili seveda nastopi folklornih ansamblov, ki pa so lahko nastopili samo v Piranu in Portorožu, medtem ko je nedeljski nastop v zanimivi istrski vasi Padna zaradi slabega vremena odpadel. »Večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi* — tako so ga naslovili organizatorji — je dejansko prikazal del folklorne tradicije iz skoraj vseh slovenskih pokrajin. Tako so domačini, KUD Karol Pahor, zaplesali slovenske istrske in tržaške plese, folklorna skupina »Maribor* KUD Jože Hermankov iz Maribora pa seveda najprej splet štajerskih, nato pa še nekatere prekmurske. Poskočne gorenjske je odplesala skupina »Emona* iz Ljubljane, ki je prikazala tudi prijetne stare »štajeriše* in še prej izbor belokranjskih plesov in pesmi. Druga ljubljanska skupina, akademska folklorna skupina »France Marolt*, pa je nastopila z rezjanskimi in dolenjskimi plesi. Za vesel uvod »Večera* pa so razposajeno zaplesali člani pionirske folklorne skupine KUD Svečine pri Mariboru, ki sodi med najboljše tovrstne v Sloveniji. Veliko mileje in bolj umirjeno je seveda izzvenel drugi večer, posvečen slovenski ljudski pesmi in glasbilom, žal samo v nedeljo zvečer so ga v piranskem Križnem hodniku izvedli pevka Bogdana Herman ter glasbenika Mira in Matija Terlep. Slišali smo lahko stare balade o Alenčici, o kralju Matjažu, o lepi Vidi ter o raznih neznamh junakih tor hkrati poslušali zvoke glasbil, ki so na. slovenskih tleh zolaj neooičajna, ' kot so oprekelj, okarina, trstenke, brnica, lončeni bas in še nekaj bi jih lahko našteli. Med ljudska glasbila pa so izvajalci uvrstili tudi navadno gozdarsko žago, ki je pod violinskim lokom in veščo roko prav milo zapela. Med spremljajočimi prireditvami velja omeniti pobudo «Vas Padna -poskus etnološke razstave*, lično razstavo idrijskih čipk ter razsta-vo-prodajo izdelkov ljudske obrti. Vse, kot so organizatorji posebej poudarili, da bi domači in tuji gostje, namesto kričavih navidez-nosti, dobili čimveč ubrane in skrbne informacije o značilnosti slovenskega ljudskega izročila. (bp) Urednika «11 male» na začasni svobodi RIM — Ravnatelj in urednik sa-tirističnega tednika «D Male* Walter Vecellio in Gerardo Orsini, ki ju je policija pretekli petek aretirala in zaprla pod obtožbo upiraja in žalitve javnih funkcionarjev, ko sta na središčnem Trgu Colonna razdeljevala izvode tednika, za katere je bila sodna oblast odredila zaplembo zaradi žalitve poglavarja tuje države, bosta počakala na razsodbo sodišča na prostosti. Tako je včeraj odločil, na zahtevo pravnih zagovornikov obeh obtožencev, namestnik držaavnega pravdnika dr. Scia-scia, ki ju je izpustil na začasno svobodo. BENEŠKI FILMSKI BIENALE Delno razočaranje nad prvimi filmi (Poseben dopis) BENETKE - V teh prvih dneh beneškega filmskega bienala, ko po eni strani opažamo zadovoljstvo nad obnovitvijo 1 te manifestacije, lahko že beležimo prva delna razočaranja nad filmi, ki so jih doslej predvajali. Res je. da na začetku še ni mogoče delati obračunov in prav tako niso na mestu prenagljene o-cene. vendar pa ie razočaral že toliko pričakovani film bratov Ta-viani «1! pr ato t. Da se razumemo: film ni grd, vendar pa še zdaleč ne dosega zadnjih velikih del teh režiserjev. Film sicer obravnava aktualna vprašanja. kot dramatične aspekte brezposelnosti mladine. nove načine in nove težave v odnosih med osebami, padec in razbitje upov in utopij, vendar pa pri tem ni prepričljiv. Do izraza pride dejstvo, da gre za navezavo na Rossellinija, ne samo zato. ker se je prvič pojavila na platnu režiserjeva hčerka Isabella. ampak tudi, na primer, zaradi navedbe odlomka iz njegovega filma tGermania anno zero* Ta navezava pa je umetna in preveč «intelektualistična». Intelektualcem je p filmih bra tov Taviani prava konstanta: v prejšnjih delih pa je bila la zna čilnost omiljena zaradi humane in politične dimenzije ki je «11 pralo* nima. Tudi drugi film, ki so ga predvajali v teh dneh, *Un dramma borghese* Florestana Vancinija po romanu Guida Morsellija, je sicer na povsem dostojni ravni m celo prefinjen, vendar pa ne presega korektne in dostojne priredbe .g, mana. Če hočemo. lahko še ''e * mo, da gre za pomembno prir”0 pisatelju po njegovi smrti, ven pa za nič pretresljivega. Pretresljiv, vendar v nepabrijjfj pomenu besede, pa je bil jaj>°n $e film iKosacu* (v italijanščini naslov glasi tStrangolamento*) neta Shinda. Gre za dramo o * tradikcijah japonske buržujske 0 zine, težko sprejemljivo, pri '