Prvi slovenski Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan nedelj in praznikov. ■ List slovenskih delavcev v cAmeriki. & We first Slovenic Dailj^ in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. r v ' K SECOND-CLASS MATTER, 8KPTEMBER 21, 1903, AT TEE POST OFFICE AT NEW YORK. K. Y., UNDEB THE ACT OF Co*aEES8 OF MARCH 3. 2879. ŠTEV. 288. NEW YORK, V PETEK, DNE 9. DECEMBRA, 1904. 15 premogarjev vsmr-tenih. RAZSTRELBA PLINOV V PREMO GO VEM ROVU V DRŽAVI WASHINGTON. V RO\o JE BILO 40 PREMO- v GARJEV. Rešilno možtvo je prineslo na **vršje jedenajst obžganih trupelj. VFČ PREMOGARJEV SE POGREŠA. Taeoma. Wash.. 9. dec. Iz premo-g-arskega mesteca Burnett. 50 milj da leč od tukaj se poroča, da se je v jed-nera tam< - sjih rovov pripetila raz etrelba plinov, k:era je bila mnogim premolar jem osodepolna. V kolikor je mogoče posne:i iz dosedanjih poročil. je rešilno možtvo prineslo na površje jednajst grozno ožganih trupelj ponesrečenih premogarjev in število vsmrtenih znaša brezdvomno najmanj 15. kajti več premogarjev se še pogreša. Ko je prišlo rešilno možtvo v rov, našlo je le še mrtvece. Med jed-najstimi nesrečneži, kterih trupla so tako ožgana, da jih skoraj ni mogoče prepoznati, je osem tacih. kteri ostav-Ijajo rodbine, oziroma nedorasle otroke. Ostali trije so bili samci. btiri premogarje še pogrešajo, in le malo upanja je, da jih bodo še pri življenju našli. Z rešilnim delom so morali zjutraj prenehati, ker se je bil bati. da se v^ak čas pripeti še jedna razstrelba. O vzroku razstrelbe še ni nič znanega. Ko se je pripetila razstrelba, je bil v rovu kacih 40 premogarjev, kterih večina je srečno prišla do izhodov ■ dva sta težko ranjena. Razstrelba je bila tako jaka, da se je zemlja daleč na okrog tresla. Rovi v Burnettu so last South Prai rie Coal Co. V njem dela le kaeih 100 premogarjev, kteri vsi so Slavjani in Italijani. VSO RODBINO UMORILI. Po timoru zažgali hišo. -o- Augusta, Ga., 9. dec. Včeraj ponoči eo neznani zločinci umorili bogatega posestnika nasadov, Ben. B. Hughesa v Trentonu, S. C., in njegovo rodbino, na kar so hišo za/srali. Ljudje, ki stanujejo v soseščini, so zapazili požav zjutraj ob 5. uri, toda kljub iskanju niso mogli najti Hnsrhesove rodbine. Končno so po sledovih našli, da so prišli v hišo skozi zadnja vrata trije nepoznani možki, kteri so najpreje s sekiro umorili Hu-rhesovo soprogo. Na to so prišli v sobo Hughesovih hčera, kjer so v spanju umorili 191etno Emo in 141etno Hattie. Vsled šuma jc Hughes prišel v sobo, kjer so ga vstre-lili. Revolver je ležal kraj njegovega trupla. Morilce sedaj iščejo z pomočjo krvnih psov. Tukaj in v okolici vlada nepopisno razburjenje. Pokojnine. SKUPNO ŠTEVILO OSOB, KTERE DOBIVAJO DRŽAVNO POKOJNINO NE PRESEGA MILIJONA. Koncem poslovnega leta je bilo le 994,762 "penzijonistov' \ — Samo trije izza časa revolucije. —o— uadalje še iskreneje, kar pomenja ao~ pet hud udarec za Anglijo. Trojni umor in samomor. Rochester, Ind., 8. dec. Vsled ljubosumnosti je včeraj po noči Gilbert Burns umoril svojo soprogo, svoj« dete in necega Josipa Gripeja. Neka druga ženska je bila smrtno ranjena. Končno je Burns tudi samega seb« ustrelil. Burnsova se je pred tremi meseci ločila od svojega soproga ia odšla služit k rodbini Gripe. Burns je prišel skrivaj pred Gripejevo hišo. ^paževal svojo ženo skozi okno in pričel streljati. Prva kroglja je pogodila Burnsovo, ktera je obležala na mestu mrtva. Z drugo je usmrtil njeno dete, ktero je imela v naročju, s tretjo Josipa Gripeja in četrta je pogodila gospodično Marto Bramensovo, ktera bode vsled zadobljene rane najbrže tudi umrla. Nato je Burns odšel v svoje stanovanje in se ustrelil. Bil je star 50 let, njegova žena še le 28. Zahtevajo odškodnino, Trinidad, Colo., 8. dec. Premogov« družba Victor Fuel Company vložila je pri tukajšnjem pokrajinskem sodi-scu proti premogarskej organizaciji John Mitchelu in jednajstim drugim uradnikom organizacije tožbo na plačilo odškodnine v znesku $491,000. Toliko škode ima namreč imenovana družba vsled štrajka premogarjev. Zaprli bančne uradnike. Buffalo, N. Y., 8. dec. Včeraj po-poludne so tukaj aretirali predsednika tukajšnje Germania banke, Riharda Emoryja, blagajnika Paul Warnerja in pomožnega blagajnika William P. Luedekeja vsled napačnega poslovanja a izročenim jim denarjem. "GLAS NARODA"! slovenskih delavcev ▼ Ameriki. Urednik: Editor: 2MAGOSLAV VALJAVEC. Laatnike Publisher: FRANK SAKSER. 109 Greenwich Street, New Yo*k City. Na leto velja list u Amerik^ , . . $j.00 " pol leta......... ... 1.50 Za Evropo, za vse leto....... 4.50 -m « « r^' ...... . Z50 strt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki »GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA** ("Voice of the People") every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pofiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Toiofon < 379« Cortltnd. "NIČ NI TAKO SKRITO, DA.. Kaznovani demokratje. Med wasbingtonskimi poročili objavili smo v včerajšnjem izdanju "Glasa Naroda", da je newyorški senator T. C. Platt vročil kongresu postavni predlog, čegar namen je znižati število zastopnikov južnih držav v našem kongresu, kar je nad vse hvalevredne. Senatorji in zastopniki iz južnih držav so radi tega do skrajnosti razkačeni in so takoj naznanili, da se bodo potrditvi, oziroma sprejemu tacega zakona z vsemi močmi vpirali. A ko jim pa bode to koristilo, je naravno povsem drugo vprašanje. V republikanskej stranki je bilo že dolgo časa opažati gibanje in agitacijo v svrho kaznovanja demokratič nih južnih držav. Južni politiki so ka-zen po vsej pravici zaslužili, kajti v mnozih državah so odvzeli zamorcem volilno in toraj tudi državljansko pravico. Da pa bodo republikanci takoj po otvoritvi kongresa svetu naznanili svoje načrte, vendarle nismo pričakovali. Brezdvomno je senator Platt svoj predlog izdelal po sporaz umu, oziroma po direktnem naročilu Roosevelt a, kteri dobi s tem zadošče nje za vse neopravičene napade od strani južnih politikov. Plattov predlog se glasi: "Oziraje se na dejstvo, da določa Slan 14, odstavek 2, ustave Zjedinje-nih držav, da se, ako se pri glasova nju, oziroma pri kakor&nihkoli volitvah kteremukoli možkemu prebivalcu, ki je star 21 let in je državljan Zje-dinjenih držav, krati, oziroma odvza me njegova volilna pravica, — tudi zastopstvo natančno ravnaje se po številu tacih brezpravnih državljanov take j državi zniža; z ozirom na član 15. ustave, kteri določa, da se volilna pravica državlja nov Zjedinjenih držav ne sme kratiti niti od strani Zjedinjenih držav, niti od posameznih držav radi kožne barve ali bivšega sužnjištva, in z ozirom na dejstvo, da je kongresu znano, da so nektere države omejile volilno pravico možkih prebivalcev, kteri so stari 21 let in so državljani Zjedinjenih držav, in sicer vsled uzrakov, kteri s> ustavi Zjedinjenih drža.' neznani — naj se zastopstvo zdolaj navedenih držav glasom ustave Zjedinjenih drža vžav zniža." Postavni predlog določa nato, naj ia=topni5ka zbornica početkom 60. kongresa, to je 4. marca 1906, Šteje le 367 članov, oziroma 19 manj, nego sedr.j. Število zastopnikov naj se zniža kakor sledi: Alabama od 9 na 7, Arkansas od 7 na 6, Florida od 3 na eorgia od 11 na fi, Tx>uisiana od Mississippi od 8 na 6, North na od 7 na 5, Tennessee od 10 9 in Texas od 16 na 15. Ako pa imenovane države omejitve volitev v zadovoljstvo kongresa zopet odstranijo, se jim sedanje zastopstvo zopet prjpozna. Zavezniki Japoncev, kramarski Angleži. trudili so se na vse možne načine, da bi bili na jeden ali drugi način pomagali svojemu prijatelju Japoncu. Nečemo tu naštevati in ugibati, kaj ni Anglija vse storila, kar bi bilo utegnilo koristiti Japonski. Navesti hočemo samo to, da so se an-gležki listi tnidili na vse pretege. d ; bi očrnili, kar je rusko, in dvigali v deveta nebesa vse, kar je japonsko. Angležka poročila so šla tako daleč, da so celo ruske zmage opisovala tako, da je vse izgledalo, kakor da bi bili Rusi premagani; a japonske poraze tako, da so izgledali ti japonski porazi tako, kakor japonske zmage. To se nam je zdelo potrebno omeniti, predno preidemo na nekaj, kar nam bode najlepše dokazovalo gore-njo trditev. Poslužiti se hočemo namreč danes angležkih listov, listov toraj, ki so veliki prijatelji Japoncev, ki so dosedaj toliko slabega pisali o ruskem orožju, ki pa so slednjič svojimi lažmi prišli tako daleč, da si ne upajo več "farbati". Kajti zadosti so se že dosedaj osmešili in ves svet jih pozna sedaj le za velike lažnike. Morda jih je začolo že hiti sram dosedanjih lažij in da hočejo sedaj svojim čitateljem sporočiti vsaj nekoliko resnice. Poglejmo toraj, kaj pišejo sedaj ti angležki listi. "Review of Reviews" pravi: "Ko je napočila vojna, imeli so Rusi samo 24,000 mož v Mandžuriji, s kterimi pač niso mogli izvojevati sijajnih zmag. A sedaj se je vse predrugačilo Rusom na korist. Pred Port Arthur-jem so izgubili Japonci 50.000 mož razdeliti so morali svoje vojne sile tako, da jim na reki Saho ni možn več prodira ti." "Fortnightly Review" piše: "Dosedanji uspehi vojne na suhem leže določno na ruski strani; žal, da niso mogli Japonci koj početkoma uničiti še šibke ruske vojske' "Calchas" piše: "Japonci so na pravili v tej vojni mnogo napak; se daj se vidi, da ima Rusija mnogo večje vojaške in organizatoriene genije, nego Japonska. Moralna zmaga je na ruski strani." Vojaški sotrudnik lista "Speaker' pravi: "Načrt Kuropatkinov je bil da je zvabil Japonce notri v Mandž -rijo, da je tako podaljšal Japoncem operacijsko bazo, svojo lastno pa iz datno skrajšal. Boji pri Liaojanu bil so lepa šahova poteza, kteo so moral Japonci jako drago plačati. Pomisl naj se o tem boju le na to, s kako točnostjo so s« umaknili Rusi s svojimi to po vi." "Shipping "World" opozarja na to s kako naglico je bila dograjena že leznica okoli Bajkalskega jezera in 5e tudi popolnoma prepričan, da pride baltiška flota v azijatsko morje v naj boljšem vojnem stanju. Sedaj pa poglejmo, kaj piše še an gležki list "Daily Telegraph" o pad eu Port Arthurja. "Tudi, ko bi Ritd izgubili vse utrdbe iztočno Port Arthur j a, zamore general Steselj iz for-tov na Liaotešanu tako odbijati sovražne napade, da ne bi mogli Japon ci rabiti Port Arthurja in vojnega pristanišča." Tu imate toraj vsi, ki ste zabavljali nad Rusijo, ki ste jo imeli za najslabšo državo na svetu, ki ste zd čisto zlato vsprejeniali vse. kar so s Zidje v uredništvih, daleč od vojnega poaorižča, izmišljali ! Žrtve dela. Izišla je Statistika delavcev, ki so leta 1901 v Avstriji ponesrečili. Vsesra skupaj je bilo 995 mrtvih in 104,744 ranjenih. Za nadaljna leta statistika ni še izgotovljena. vlomilca. V Nerwy, v sever delu Irske, je uvidel neki gosp>-dar, da se že celi teden vlamlja pri njem na Čudovit način. Skrili so se policisti cel teden po hiši, a o tatu ni bilo no duha ne sluha. Nekega dm gre gospodar v neko prazno sobo in opazi, da je tu prazna skrinja odprla a v skrinji spi neki ptujec. Zapre hitro skrinjo, se nanjo vsede in zaupijc sna pomoč. Zaprti se vebudi, poizkuša odpreti skrinjo, kar se mu pa ne po-»reii, in prosi, da naj ga oprosti. Cez nekaj časa potihne tuje« v skrinji. Ko pride policija, odpre skrinjo in vidi Uiau tuj«* ▼ ftmMl m jo —1 ranjeni Rus in Japonec čez knp. Ko-nečno sta jeden druzega ugledala, vsakdo nju je hotel prevdariti neva--nost, ktera mu preti iz osodepolne soseščine. Japonec se je zelo tresel iu se pripognil, kakor bi hotel skočiti na kako stvar. Za njim pa »o bili čuti glasovi Rusov, zato se je vrgel na zemljo, kakor bi ga bil mrtvoud zadel. Z vpitjem in piskanjem na piščal' so mimo pridrvili kozaki. Zelo prestrašen je bil mali vojak in tem čvr šteje držal puško v rokah ter gledal na ranjenega. Tudi ta je držal puško, kolikor so mu njegove moči dovoljevale in pogledoval na Japonca. Med vpitje tozatov se je pomešalo tudi vpitje Japoncev, potem je bil > čuti streljanje, ropot an je kopit — it potem je vse vtihnolo. Le od daljč je bilo še čuti zamolklo gromenju podobno bobnenje. Oba nasprotnika so navdajali enaki občutki in gledala .sta jeden druzega. Japonec se je pričel lahke je gibati i t je živahneje dihal; obraz Rusa pa je kazal velike bolečine in hudo ranjeni se je komaj še gibal. Neopazovano sti se sovražnika jeden druzemu približala, skoraj bi se zamogla z bodali doseči. Oko Rusa je gledalo, kakor bi hotelo reči: pusti me v miru, jaz ti ne storim nič žalega, kakor vidiš' Japonec je razumel položaj, glavo je povesil in se nasmehnil, pokazal je svoje bele zobe in vrgel puško proč od sebe. Ranjeni Rus je poskušal isto storiti, a pri tej priliki se mu je nekaj pripetilo. Iz odprtega telečnjaka n:i hrbtu je padel kos kruha in se strk-kljrJ h glavi Japonca. Poslednji je jed no roko stegnil proti kosu kruha. z drago pa pokazal na trebuh, da n' v njem ničesar, Rusu je potem prijazno pokimal, kakor bi hotel reči: "Ali smem — ali smem?" "Jej, v božjem imenu Japoša —" je takoj odgovoril Rus, a ni mislil, ako ga bode ta razumel. Nato je zvlekel iz telečnjaka še večji kos krulu ura nataknil na bodalo na puški in po nudil malemu Japoncu. Zelo razvese-ljen je Japonec vzel kruh in ga pričel hlastno jesti. Rus je z velikim zado voljstvom gledal Japonca in se veseli1 da mu kruh dopade. Še enkrat je segf' Rus v teleenjak po kos kruha in ga na enak način podal sosedu. Japonrc se je hvaležno smejal, njegove oči s zadovoljno zrle, kakor bi bil rešen vseh skrbi in bolečin ter se celo pričel veselo smejati. Japonec je vzel kruh, a iz «vojegi. telečnjaka je zvlekel steklenico žganja. Pozabil je na svoj nevarni položaj. poskušal se je vzdigniti, potem zopet počenil in se premikal kakor žaba, da bi bližje Rusa dospel. Ko je bil prav tik njega, mu je pred usta pomolil steklenico, iz ktere je težko ranjeni poželjno zavžil par požirkov. Japonec je bil zelo zadovoljen, smejal se je in na pol glasno izrekel edino mu znano rusko besedo: "Ur—a!" "Hvala, Japoša!" Oba sta se gledala, smejala in vsak po svoje izrazil svoje zadovoljstvo. Mali Japonec je potrkal Rusu na hrbet in skakal na jedni nogi ter se smejal kakor otrok. Potem mu je pokazal ranjeno nogo in z glavo zmajal. Potem se je zopet smejal in z roko pogladil trebuh v znamenje, da je nasiten. KOŠČEK KRUHA (Slika i* rusko-japonsko vojne.) Ob robu hriba, za kupom kamenja ležal je skrit mali japonski vojak: bil je še zelo mlad, kajti na obrazu * še niso pojavile brke. Nogo mu je razbila granata. Vsled bolečin se j : zvijal na osatu, iz kamenja pa je vha-jala neznosna vročina. Vsako premikanje mu je prouzročalo hude bolečine ; njegova lica so se tresla, ter tiščal je zobe. Njegova lega na trebuhu je bila zelo neudobna. Opiral se je ob komolce, v roki pa držal puško. Nemirno in zelo pazljivo so zrle njegove oči čez kamenje v smer, kjer so korakali japonski vojaki. Prav blizo njega pa je ležal ruski vojak, ranjen je bil na rokah. Nemo je zrlo njegovo trudno oko v daljavo; na njegovem čelu je bila krvaveča rana in na njo so posedale muhe. Gromenje topov in pokanje pušk je bilo razločno čuti. n. Hkrati je skočil par korakov oddaljen od ranjenega Rusa izza kamenja mali, rumenopolton človek, bil je kakor deček, njegove oči sc p« zrle, kakor kake živali. Ruski vojak se je pref fcrtiil, potrudil se je, da bi s puško pomeril, a spustil jo je na zemljo. Nepremaklji'-je stal med tem Japonec na kamenje naslonjen, a ni opazil svojega soseda Kakor hitro pa je opazil sovražnika vrgel se je na tla, da bi se odtegnol pogledu soseda. Prav blizo jeden druzega za kupom kamenja sta ležala sovražnika; maa Japonec je boječe lezel po vseh štirih, ker je od daleč aaglodal glev? ru-• hmjie* Bogota ata flada'a mi*j AVSTRIJSKO DRUŠTVO f V NEW YORKU, f | $[31-33 Broadway, 4. floor, j! | —*—* n *Daje nasvete na infor- ^ macije, posreduje brez- | plačno službe, ter deli v ^ ^ potrebnih slučajih pod- ^ pore. Pisarna odprta: od 9. ure xjutraj do 5- ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov. IŠČEM SLUŽKINJO, ktera bi se razumela dobro pri kuhinjskem poslu ter hi mogla opravljati 6 do 8 ljudi. Plača $13 do $17 na mesec. Pismene ponudbe ped: ANTON STA-WAR, P. O. Box 91, Brazil, Iowa. (9-12—12) Slovensko katoliško CL podp. društvo ni. Popolnoma nepričakovano j« bil čuti strel puške. Kakor zbegano ja-gnje, ko opazi v grmovju volka, je skočil Japonec. Zelo prestrašen je postal, ko je na vrhu griča opazil ko-zaka; spustil je svojo puško in ko jo je hotel zopet pobrati, se hudo zadel ob kamen in s puško vred padel nn skale in si zlomil tilnik. Kozaki so čez njegovo truplo drvili. • • • Višnjevo nebo se je razprostiralo nad s krvjo napojeno zemljo. Tihi, bledi mesec je milo razsvetljeval v: šine v Mandžuriji. Stokanje in klicanje na pomoč je odmevalo iz raznih strani. Mrtvi, mali Japonec je ležal še z na pol odprtimi očmi, kakor l«i hotel v svojej otročji priprostosti še bledi mesec kaj vprašati. Vojaki rudečega križa so prišli z nosilnico po ranjenega Rusa. "Ali si na nogi ranjen?" bo ga vprašali. Ni jih čul in vedno gledal mrtvega Japonca; namesto, da bi jim odgovo ril, je mrmral: "Glej — Japoša — moj sovražnik, zelo — zelo mi je žal___tudi moj košček kruha ti ni pomagal___»elo m-5 je žal po tebi." "Kje imaš bolečine — na nogi T" "Na roki... oh! ioIo mi je šal — revček moj !'' Modra barva nočnega neba je odsevala v solzah Rusa, ktere so tekle po njegovem obrazu. Nesli so ga rrr prizorišče, toda njegove oči so še vedno zrle za mrtvim, in trepetajoče netoioo ie vedno nekaj mrmrale... Rojakom ▼ Ofcioafe, BL, in okolici priporočamo malega aaatoymika Mr. Mohor Mlalič-a, 817 Ooatoo Ave., Chicago, BL, kteri jo poobUttea pobirati sa "Am Ha- svete Barbare =0 IŠČEM DEKLETA za mojo avstrijsko "boarding" hišo. Skrbeti bi mogla za red ter opravljati domača dela. V prvej vrsti mora biti delavna, marljiva, čedna in šted-Ijiva. Plača $20 na mesec ali še več Dekle je lahko Slovenka, Hrvatica al*. Poljakinja in ne sme biti prestara V potrebnem slučaju plačam ji vožnjo tudi jaz do Butte, Mont. Natančneja oojasnila daje na vprašanja: JOHN R. TERKLJA, 116 East Woolman St., Butte, Mont. (S-9—12) SLUŽBO DOBI takoj pri meni pošteno slovensko dekle. Opravljati bi mogla hišna dela ter bi mogla znati nekoliko šivati pri krojaškem deln. Stara mora biti od 30 let naprej. Služba stalna Ponudbe naj se pošiljajo: MOHOR MLADIČ, 617 South Center Ave., Chicago, 111. (S-9—12) POZOR ROJAKI I S tem opozarjam rojake po Ameriki, naj se varujejo necega gotovega pošte-njakoviča John ZiUsta, doma iz Dol nad Idrijo. Fantu se ne poljubi delat temuč le bolj držati se saloonov. Jaz sem mu preskrbel delo ter stanovanje in plačeval zanj dalj časa. Poravnal mi še ni centa zato. Prodaja baje tudi neke delnice. Sploh rabi vedno dosti denarja, seveda na posodo. — Torej pozor rojaki pred njim. (S-9) Fr. Dermota. KQU Za 100 kron avstr. veljave treba J« dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštanlno, ker mora biti denarna poii- 'jatev registrirana. Brzopamik KAISER WILHELM n. odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen. To je poslednji parnik, s kteriiL je mogoče priti v Bremen, tako, da pridejo potniki lahko za Božične praznike na Slovensko. Potreba je ar-j poslati, da se prostor zagotovi, ker bode gotovo prenapolnjen. Vozne listke za vso zgoraj navedaae paraike prodajam po tako nizki caai. kakor parobrodne družbo zame. Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to jo po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga. k nam pripelje tako tudi na parnik in ga ne to nič ne velja, to je veliko vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko sto v zadr gi, pojdite k tok fonn, kteri ae nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thro< 3even nine five Cortlandt, potem s nami po domača govorite In pridi eden po Vas, to velja solo malo im j« veliko vrednosti. FEANI SAKSZX, 109 Greenwich Street, Hew York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob :instvu v Chicagi, III., kakor tud> Slovencem po Zjed. državah, da sei» i tvoril novo urejeni saloon pri „Triglava" 5i7 So. Center Ave., blizu 19 alice, kjer točim pristno uležane ,, ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, uajbolja vina in dišeče cigare, ar pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišč« in igralo* miza (pool table), Ker si hočem pridobiti oaUonje nost rojakov, gledal bodem j prvoj vrsti za točno in solidno postreiba Vsak potujoči Slovenec dobrodold« Končno priporočam ožjim rojakooi da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom! Mohor Mladid. «17 So. Center Ar., blizo it. al* CHICAGO, ILLIffOIlc Zj«dInJonneg pokril tla za centimeter na debelo. Temperatura je padla pod ničlo. ŠTAJERSKE NOVICE. Kaže-li to tudi na kulturo? V Ptuju so zasnovali Nemci in nemškutarji tud menda ne Tudi tu je 'Maedchenheim", to je ako dekliško zavetišče — to se umeje samo ob sebi — eno tolikih središč nemške kulture. V Ptuju pa imajo tudi vele-nenj-.;o-ga župana s slovenskim imenom Ornig, Kakor navdušenemu Germanu mora biti temu možu to svetišče nemške kulture posebno k srcu priraščeno. to pa tem bolje, ker je g. Ornig ob enem tudi predsednik mestnega šolskega sveta. In kako tesno si mož v re?nici vsaj sam predstavlja >je razmerje do " Maedchenhei-" to smo doznali iz tozadevne in-ie slovenskih poslancev v de-kem. Doznali smo neki slavnosii o zavetišče ka-tvar bi bila bi je ne bili Eirlamentarnini j sevalna izjavo vinski nam nudi pranja tu pa kulture! sodom in računom ter se ni vrnil več. Samomor. Dne 16. novembra ob 6. ri je neki preko 50 let stari mož s ■ mola sv. Karola v Trstu skočil v nil »rje. Ljudje so ga videli, kako je -lekel suknjo, odložil palico in klobuk ter skočil v vodo. Ko so ga potegnili : morja, je bil že mrtev. Ni bilo še mogoče zvedeti za samomorilčevo ime. Dr. Graziado Luzzatto, bivši odvet-ik in goriški deželni poslanec, ki je •neveril 350,000 K In pobegnil na tok Krf, se nahaja sedaj v Atenah, kjer si služi svoj kruh z igranjem na !asovi r v nekem varietč-gledališeču. Ves poneverjeni denar je Luzzatto zaigral. Ponesrečil je Jernej Medvedšček iz S mart nega pri delu na novi železnici v Plaveh na Goriškem. Velik kamen ;:ut je padel na nogo in mu jo zdrobil. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. RAZNOTEROSTI Ljubimska tragedija. V Breiten- -ee-u je vstrelil mizarski pomočnik Zanker Hl^etno tovarniško delavko Berto Dolmal, ki je bila ž njim no-si i"ra; nato je vstrelil še sebe. Bombe v Barceloni.. Zopet je umrlo pet osob, ki so bile ranjene vsled bornih Vse kaže, da je bila vsebina bom-za-trupljena. Za vse plača pogreb-s t roške mesto. Vlada je razpisala .">(»00 peset nagrade tistemu, ki najde napadalca. Rusko ljudstvo in ranjenci. Tisti ranjenci, ki s« vračajo iz rusko-japon--ke vojske po zabajkalski železnici ■ mov, ne morejo prehvaliti dobrote usmiljenja preprostega ljudstva. Xa vsaki postaji pričakujejo trum* \mečkih ljudi vlake z ranjenci. T11 s. > starčki, možje, ženske in otroci in vsak ima za ranjence kakšno darilo: eden mleko, drugi kruh sadje, tobak, kratke pipice itd. In svoja darila ponujajo ranjenim vojakom s tako lju-V> znijo, s takšno milo prostoto, da to .. azovaloa do solz gine. " Mleka sem prinesla — kliče starka s piskrom, — vzemi, golubčik, vzemi od starke, ki : uzega nima!'' Na neki postaji je izmed ljudstva izstopil navaden mužk: ter vprašal, kdo je poveljnik sanitar-m-ga vlaka. Pripeljali so ga. Mužik - že v žep in potegne pest bankovcev. '' Tu, 200 rabljev, vzemite za vojake. I/, srca dajem, vaše blagorodje!" Po-bnih prizorov je zelo veliko. Kaljeni vojaki na celem potu niti enkrat ne trpijo pomanjkanja. Ko je mrzlo, ne enkrat se zgodi, da mužiki slačijo ^ oje kožuhe ter jih mečeje v vlak. Kako se vzgajajo Japonci v hrabrosti? Hrabrost in moč, s ktero se v se-lanji vojski Japonci bore, si moremo razlagati le iz vzgoje mladega Japon ■a. Kakor v stari Sparti. tako se vz raja Japonec v ljubezni do domovine in osobnl hrabrosti. Japonski državni iron Si-yemacu, ki se mudi sedaj v Lrndonu, izjavil je nekemu angležke-ma časnikarju: "V naših šolah in vojašnicah se povdarja in zabičuje i -abrost in izpolnitev dolžnosti. Od kar se je naša dežela odprla evropski kulturi, je cesar v nekem ediktu določil osnovne postave naših moralnih idealov, ki se po naših Šolah uče, in za zgled se navajajo seveda narodni junaki iz naše zgodovine. Vsi sloji Opatiji. Konj izvošcika Matulj se je ustrašil ne-lejra stroja na cesti. Benko je tla ter se nevarno ranil na upanja, da okreva. Gost. je peljal, je padel samo v ostal pa drugače nepoškodo- Soča (vsled velicega de-jih dnij) jc spodnesla nad velike priprave za dela pri nem velikanskem mostu, in sicer i vode. Odnesla je vse priprave, podrla stebre ter odvedla seboj mnogo materijala. Bati se je bilo, da vsa ta reč pri Podgori podere kak most. Škode je okoli 40,000 K. K sreči ni takrat nikdo delal. Pasji poljub. 11-letna Justina Zega. stanuje z roditelji v ulici Concord'.a št. 25 v Trstu, se je igrala z nekim psom. Pes se je pa kmalo naveliča! tega igranja in je Justino ugriznil v palec desne roke ter s tacami opraskal po desnem stegnu. Justina je šla jo-kaji k materi, ki je pa — v strahu, da" je pes lahko stekel — spremila hčerko na zdravniško postajo, kjer so jej izžgali rano na palcu in istega obvezali. Pretep. 501etni kurjač, Anton No-diio, službujoč na Lloydovem parniku Nadvojvoda Ferdinand" v Trstu je spri z nekim težakom, ki je delal ^ javnih skladiščih. Kmalo sta se začel* nabijati s pestmi, a pri tem je bil No-dilo precej težko ranjen nad levim ušesom. Se stražnice obrežnih čuvajeh j našega naroda umejo čut dolžnosti in 1 5 f« . . m potom po- požrtvovalnosti. Vsi japonski vojaki t- . ir v s -<• zdravniške postaje, >() vešči branju in pisanju in v tem ki i» pr -el h k rja«"a ter mu izpral ,reka>ajo Ruse. Tudi ne uživa nihče rano 1 ob vezal glavo. kake prednosti; v baraki spi sin ple- Aretovan je bi! dne 16. no*. 251etui mieev zraven kalija. Že v šoli se deeki Martin Juvinovič, stanujoči v ulici navajajo vojaški disciplini; v višjih Trs-tu, ki je bil pred razredih pa se uče z orožjem boriti. V Pondares št. 5 B aekim časom v službi kakor težak pn trgovcu z vinom Ivanu petriču, kater: jtna zalogo v uiiei del Farneto št. 10. Aretovan je bil pa zato, ker je zapravil svoto 36 K 96 stot., ktero je prejel na gospodarjev račun za sod vina. Pe-fcrič mu je namreč ukazal peljati sod nekemu krčma rju ter mu objed-ixro4il račun. Jovinovič je šel išjih šolah se eelo vežbajo v strelnem orožju." Eksplozija, V Maranu blizo Bolo-gne v Italiji je zletela v zrak vsled eksplozije zaloga smodnika. Lastnika zaloge so našli strašno pohabljenega, mrtvega med razvalinami. Trije kmetje, ki so delali nedaleč ©d »»loge, so bili težko poškodovani. Eksplozija bombe. V Harkovu je dne 12. nov. po noči pred spomenikom pesnika Puškina eksplodirala bomb , vsled Česar je bil spomenik poškodovan. okna bližnjih hi? pa razbita. Roparski umor župnika. V Heldci bergu blizo Frankobroda so našli ta mošnjega katoliškega župnika umorjenega s prerezanim vratom. Očividno so ga umorili tatje, ki so vlomili v župnišče. To izhaja iz okol-nosti, da je bilo župnišče popolnoma oropano. Svojo mater je ubil in oropal v Hu-stienovcu pri Brnu neki Fr. Vedbal. Umorjeno 741etno mater je nečloveški sin zanesel pod streho ter hišo za-žgal. Zločin je storil, ker mu mati ni hotela izročiti hiše. Kitajski koledar. Kitajsko prebivalstvo je zelo vznemirjeno, ker so državni astrologi v Pekingu v koledar za leto 1905 uvrstili osmi mesec dva-dvakrat, ker je leto prestopno, Vsled tega bode imelo prihodnje leto- na Kitajskem 13 mesecev. V tem vidi kitajsko ljudstvo znamenje velike nesreče in uime, ker je tudi zadnja velika po vodenj na Kitajskem bila v prestopnem letu. Ljudski proroki na Ki-ajskem pravijo, da prihodnje leto izbruhne velika vojna. Nova oblika kavo. Senhor Alvaro Joaquin de Olivi era, kteri je bil prej profesor na politehnični šoli v Rio de Janeiru, je iznašel lahko raztopljiv;. kavo. Ta kava se bode napravljala še popolnoma gotova v prahu ali košče-kih, z mlekom, brez mleka,,, s sladkorjem ali pa brez sladkorja. Te koščekt se vrže v škodelieo vrele vode in koj ima vsak pred seboj izborno kavo. 01 i-viera se je združil z mladim Braziljan-cem, Senhor H. Vasconcellos-om po imenu, s kterdm bodeta prodajala v Londonu svoje izdelke. Italijanska pravna fakulteta v Pragi. Neki češki politik predlaga v "Konserv. Corresp.", naj bi vlada določila — Prago kakor provizoričen -edež italijanski pravni fakulteti. To u bila po mnenju tega politika najkrajša in najboljša rešitev. Koncesije v šlezijskem pravosodju. "Nowa Reforma" je prejela z Dunaja od svojega dopisnika vest, da je vlada shlenila uvesti v šlezijsko pravosodje neke jezikovne koncesije " prid Čehom in Poljakom. Poljaki na Pruskem. Iz Poznanja avljajo, da se bode tamošnji Marijini -rimnazij odslej poljskim dijakom, ki imajo nemške priimke, in poljskim dijakom, kterih očetje so uradniki, ve-ronauk predaval mesto v poljskem v nemškem jeziku. Bivšega olomuškega škofa dr.Kohna je papež v zadnjem konzistoriju imenoval naslovnim nadškofom v Peluziji (Egipt). Ta naslov je imel tudi bivli tržaški škof dr. I. Glavina. Razpuščenje ogrsko-hrvatskega državnega zbora. Iz Budimpešte javljajo, da je postal položaj v državni zbornici neznosljav. Y politiških krogih, ki imajo zveze z rn'nisterskim >redsednikom. grofom Tis? t. se zatr-luje z vso potovostjo, da bode državni zbor v kratkem razpnščen. Nov davek. Berolinski magistrat namerava naložiti občinstvu nov davek. Občinstvo bode moralo plačevat i |x>ssben davek od vseh dragih sedežev ledališčih, na koncertih in drugi abavah. Ceneji sedeži ne bodo plačevali nikakega davka. V 56. letih naberačil 145,000 lir. — Pri Porto Maurizio v Italiji je um11 neki Beloni, star nad SO let, ki je beračil od svojega 24. leta. V njegovi hiši so našli toliko državnih obveznic, zlatega in srebrnega denarja, da znaša vse skup lepo svoto 145,000 lir. Eksplozija. V nekem parižkem fotografskem zavodu so eksplodirale razne kemične sestavine, vsled cesar sta bila ranjena fotograf in jedna gospa. Velika tvornica pogorela. V Budimpešti je pogorel velik del Oedelove tvornice strojev. To je bila največja tvornica strojev na Ogrskem. Zgorela je cerkvena streha. Iz Novega Sada poročajo, da je zgorela streha novozgradjene tamošnje rimo-katoliške cerkve. Krečansko vprašanje. Grški princ Jurij, generalni komisar otoka Krete, se mudi zopet v Parizu, kjer ga je že vsprejel v avdijenci predsednik republike, Loubet. Princ bi rad prepričal vladarje in državnika, da obstoji ječi ina možna rešitev krečanskega vpra-anja v tem, da se otok spoji z grškim kraljestvom. Te svoje nazore je princ razvijal pred krni jem Edwardom, pred kraljem Viktorjem Emanuelom in sedaj pred predsednikom Laubetom. V tem smislu je deloval tudi prinčev oče rm. Oolliii ia. 1 ner bljuvanj' zlato On je edini zdravnik, kateri more in tndi jamči za popolno ozdravljenj© vsib bolezni na pljuCah. priih. Ž-lodcu. črevah ledvicati. letrah. mehurju, kakor tndi vsih bolezni * trebuSni votlini — potem bojezm v grln. nosu glavi oznost, živčna bolezni, prehudo hripanje In bolezni srca, katar, preh!a)enje. naduho. baSel). brcuchijalnl pljučni in prsni kaželj trvi mrzlico, vročino težko dihati je, nepravilno prebavljanje. levmatizem, glht. trjrt-nje in bolečine v križu, hrbtu, iedjih in boku -(hemoroide), grižo ali preliv neClsto in pokvarjeno kri, otekle] noge in telo. vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanh polucijo nasledke i/rabl levunja aamega »ebe. iumlienje in tok iz vses, ogluSenJe, — vse bolezni na oCeh. izpadanje las. luske ali prhnte po glavi, srbečico liSnie mazoite ture. k*ra»te in ran« — V»e ženske bolezni na notranjih organih, neurastenično glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok. bolezni u» maternici i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje m zvunanje bolezni Prof. Collins Je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi, JET1KO Proi. Collins ozdravi vse tajne možke in ženske spolne bolezni kakor tndi „Sifilis'* točno in popolnoma, (Zdravlenje spolnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se naši rojaki zahvaljujejo, ker so popolnoma ozdravili: Bolezen pluč in Cenjeni Prof. Collins Jest se vam lepo zahvalim za vage zdravila ki ste bronchiallieg 1\ ašla mi P051*11- ker Jast 80111 popolnoma ozdravu in se prav dobro počutim ker tud v 'irenptn *vr*?ftn 1711111 «3ej lohka delam. Če bom 5e kdaj bolan se bom pa spet na vas obernu in vas prhlieiu O rt, U. II IZ lil U ^^ tud moJim rojutam perporoču Vam se Se enkrat prov lepo zahvalm. Rheumatizem in zastarela zeludečna bolezen ozdravlena. ozdravlena. FRANK MAVER. 67 Steford St., Cleveland, O. Spoštovani gospod Dobil sem vaSe medecine u pravem 5asn in sem Jih tud po vašem naročilu pi xxj začeu nucat In ker se vam tud prav lepo zahvalim ker ste ml tako ta prave medecine poslal ker moj«, zdrav ie prov hiter napreduje In se že čutim popolnoma zdravega. Če bi se primerlo, da bi me Se kdaj kakšna bolezen napadla, se bom prov gviSno precej na vas obrnil. Tudi svojim komara tam sem vas že in vas bom §e za naprej priporočo, de ne j se samo na vas obrna-če boja bolni, in če čejo hiter ozdravit. I- M RIBA R. Box 674. Colhmvood, Ohio cleeer.ieni gospod Prof. Collin«: Ko sem porabil vaSa poslana mi zdravila »o mi nehali lasje Izpadati in nii ne čutim skelenja po glavi Toraj se vam prav lepo zahvalim za povernjeno zdravje: JOHANN STARE. 3006 Hodley St.. Milwaukee, Wis. Maria Pleternik, Box 84, Bronson, Tex. 31 ike Gustin, 5 Grenwood Ave., Trenton, N. J Zato, ako ste slabotni, izgubljate moci ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki ne morejo ozdraviti, ako je*vaša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pismu ter ob enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. JE. O. H|BH|j 140 West 34th Street, Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins po v. sem opisu bolezen spoznal, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravila, po katerih boste gotovo popolnoma ozdravili. NEW YORK, N. Y. Pravda med bratoma. Povest iz kmetskega Življenja. Spisal Josip Jurčič. (Daljo.) "Bomo že naredili", obeta birič kajti kmeton nasproti je govoril zmerom v pluralu, kadar je bilo govorjenje o sodišču in jim je razkladal stvari tako, kakor da bi bil on prvi, in potlej iez nekoliko stopinj d& prideta za njim Se le sodnik in pristav. Vendar to se je tako godilo le po ;ikih in stranskih krčmah; tu samostanom je bilo treba Šte-i vendar malo opreznosti in pre-vidnosti, zato se pazno obrne in ogleda. da li ni kje sodnika ali pristava ali davkarja, in ko vidi. da ni nobenem višjega človeka blizu, vpraša Toneta bolj tiho in meni oblastno: "Imaš kaj denarja t" "Imam, imam." "Pojdi, boš dal za polič vina, pa pomeniva, kaj ti je treba", reče birič m Tone vesel korakne z njim, da n treba iti notri po tistih sitnih stolbah navzgor v pisarno, kjer še ne ve prav, kam in kako. Tisti večer je hodil Tone domov prav pozno in vsa cesta od leve do desne in od dnsne do leve strani, je bila njegova, kakor že nikdar ne. Ko pa je prišel do prve smrekove gošče, ki je ob cesti ras ti a, zavil je . stran in 3 ceste šel za drevje, tam je iegel v travo; smreka, ki je pred njegovo glavo rastla, plesala je pred nji -ali on je okob nje ležeč plesal, zemlia je plesala z njim, vse se je vrtilo, glava mu je bila sto centov težka in z neznano močjo ga je nekaj vleklo notri v zemljo, v travo; vleklo, vleklo, vleki h da ga je nazadnje zmanjkalo — zaspal je bil in spal je trdno, kakor da bi bil ubit, mrtev za vselej. V. i Ali kedo je bil tisti, ki to noč ni tako trdno spali Ubožica Urška Ko-vaekina. Ona ni vso noč očesa zatis-nila, temuč jokala je in jokala, da je bilo vse zglavje njene postelje premočeno in še ni mogla nehati jokati. Zdelo se ji je, da ji bode srčece počilo od žalosti in gnjeva in noč ji je bila dolga in beli dan ni zasijal, da bi bila mogla vstati in na kako delo bežati proč izmed teh štirih sten, ki so tako tesne za ubogo drobno stiskano dekli-ije srce. Koliko je imela nocoj pretrpeti mala Urška in zakaj 1 Njena mati, huda Kovačka, kakor 00 sosedje to vdovo in osobenico zvali, prišla je bila zvečer iz vasi domov, m kakošne grozne novice in koliko jeze in ljutosti na ubogo Urško je prinesla poleg teh novic domovi To ni moči povedati.. To jo treba, da bi jo bili vi slišali, kako je pripovedovala sopihaje, jezeč se in celo kolneč, pa zopet milo tožeč, jokajoč, in obupajoč, da ima tako hčer, oh! in taeega otroka kakor je Urška, ohl Slišala je, da so so pri Beranovih tepli, starejši in mlajši, Gašper in Tone, hudo sta se tepla,do krvi. Tone bode morda še na krvavih ranah umrl — Bog ve, kaj bode — k zdravniku je žel, tožili se bodo, zaprti bodo, gotov je prepir in nepokoj v tej hiši za večne čase; ker kadar se take reči v kakovej hiši začno, potem tam Bog odtegne svojo roko in sama sveta nadloga in sama bridka nepravda v gostje pridete pod tako hišno sleme, da ni' resi sveta pomagalka. Ir. kdo je bil kriv vsega tega krvavega tepeža, vsega tega vpitja, vso t* nesreče t Vsa vas že samo o tem go vori in Kovačka je tudi zvedela, — c Bog ti meni pomagaj, da bi tega nt bila nikdar slišala, da je sama in sama njena Urška vsega tega kriva! 0 to nesrečno dete, kedo bi si bil mislil, da da..... "Saj ni moči govoriti I" oddihovaln se je od jeze stara vdova, ko j« bil? hčeri povedala, da ona, le ona je krivr vsega, kar je bila z onim fantom — o! o! — zmenjena in dogovorjena, d,i se na potu iz malina snideta in sku paj peljeta. In slišala je, da sta e< Tono in njena hči, res skupaj vozila, r Bogve kaj sta počela, da na moko ni sta pazila in da sta jedno vrečo izgn bila. Iz tega je vse prišlo. Ljud.it imajo dolge jezike, bodo še več pove dali nego je morda res, in Bog ve ka je res, ti, ti, ... In tu je dobila mala ubožica Urška od svoje jezne matere prvič v življe nju grde priimke, oh take, da so j v dašo zapekli, ker so bili tako krivični in ker jih je mati, zlata mati izgo varjala in ji v lice metala. Urška je imela mehko srce, blago dušo, srce in dušo, kakor jih Bog oče re daj9 ljudem sploh, dobrohotno src«, in čisto, kakor ga Bog daje le izvoljenim deklicam na tihoma in ne vprašaje po domu, v k (.Prem se rode, ni po eibcM, ki jih čuva, ni po obleki, ki jiL krije, ni po izobraženji, ktero jim daje sama zdrava naturna Človeška pamet ali pa drag učitelj z mnogovrstno knjigo in modrim pisanjem. Ona je bila dobrota in čistost sama, vsem ljudem ljuba in postrežna, niti znala ni. ' jo sovraštvo ali zavist, zadovoljna je bila z vsem in vsem ljudem bi bila rada zodovoljnost privoščila. Kako jo je tedaj moralo strašno zadeti, ko je slišala iz ust razkačene matere, kake žalostne nasledke ima njen greh, da je davi iz mlina gredoČ poslušala vabilo sosedovega Toneta in prisela k njemu na voz. Tepli so se! Go krvi! In vsega tega je Urška kriva To je bilo preveč naenkrat za ubogr dekle; bilo ji je, kakor bi jo s kijem po glavi udaril. Od kraja materi niti odgovarjati ni mogla, kar je starko Še bolj razljutilo. Ko je deklica potem toliko k sebi prišla, da je pripovedovala, kako j.-, bilo: da nista bila nič zmenjena, da jo je na cesti došel in na voz silil, da jc bil morda vrečo že prej i'gubil, da on i nič ne ve, — ni ji mati ničesar verjeti hotela, temveč zmerjala jo je in ihtela: "O Marija sedem žalosti! Vendar sem mislila, da bodem na stare dni kakovo veselje nad teboj imela, ko bodeš pridna in te bodo ljudje hvalili; zdaj moram pa slišati, kako te po jezikih nosijo, ko si komaj kite znaš sama splesti, ti... " In pri tej priliki se elegično čuvstvo materino brzo zopet preobrne v jezo n srd ter obeta deklici že s tepenjem. A predno je do tega prišlo, vrnile so -e zopet mečje solze in z njimi milejša tožbe. Je li tedaj kaj čudnega, Se pripove-lujemo, da ie noč po tacem večeru bila za Urško strašna noč, da je ubo-ica plaknla neprestano. Ko so se ji *olze za malo vstavile, naslikala ji > mlada domišljija: kako "on" tam kje krvav in ranjen leži v hudih bolečinah in nima nikogar, ki bi ga tola-il in mu postregel, ker so se vsi sprli ž njim--zavoljo nje, nesrečnice' [n zopet dekletce polijo solze ter teko neusahljivo, dasi jo že glava boli, da »ode valjda počila Oh, ko bi se dal a današnji nesrečni dan še enkrat nreživeti, nikdar ne bi ona več poslušala vabila na voz, na tiste nesrečne vreče, ne, rajša bi šla peš, ko bi tudi ako trudna Lila kakor sam Bog, ko mu j» Simeon iz Cirene križ odnaša1.. (Dalje prihodnjič.) Z ASTOINVJ ! D.v se na5i obČeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav ljeni na željo vsakomur jednega za-stonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je dariio. Kedar igubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ate se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-iito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je toraj vm ufiinil, kar ate rni obljubili, in se več, pas me je iinova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jar sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sera sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — m pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: % jers&y specialty co., 125 Cedar St., New York, N. Y. Nad 30 let se je obnašal Dr, RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" Pain Expeller kot najboljši lek zoper EEUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SA no t 25ct in BOcU V vteb lekarnah all prt F. AL Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. W. VA.,^ H t rojakom \ fc I USVOJI K SVOJIM!! Mike Bulic, 1 t ^2nd ST., THOMAS, ^ jf priporoča cenjenim i* ^ svojo bogato založeno -»PRODAJALNO1«-i V . - . z mešanim m grocenjskim bla-/i * ,gom ter veliko zalogo obleke, t jjj Pri meni se dobi vedno sveženj JJJ in najfinejše blago, koje naro-^ ^ cam direktno iz tovarn. T ^ Narožila se točno in brez-( | plačno dostavljajo vsak dan po štirikrat na dom. Za obilen poset se uljudno A Ž? priporoča jj £ * s AUSTBIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki "Frieda", "Gerty" ia "Giulia", TRSTOsr^rirNtwYS..^110'^ in b°"0 PljnH Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroiu, električna In* m razne udobnosti za potnike. 1 uc Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te družbe, ali C. B. Richard «& Co.. generalni agentje, _31 Broadway, New York. CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PABNIXI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PB0ST0B NI KB0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TBETJEGA BAZBEDA. odpluje iz New Torka dne 20. dec. 1904. jss^ i SLAY0NIA mm ULTONIA, SLATONIA in PANNONIA »o parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zel« prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri mizi postrešena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicago % GLAVNA SLOVENSKA g HRANILNICA IS POSOJILNICA wr registrovana zadruga x neomejeno zavezo Sf v Ljubljani, Kongresni trg 1S9 w nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vloffe ter jih obrestuje po to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin.f in »icer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodi.i da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meSec*, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske poSilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov ki reprezentujejo 5 milijonov krou čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, i celim svojira_ premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, »čemur se obvaruje nevarnosti, da pnde njegov s trudom pr.hranjeni d.nar v neprav« roke in ima ob jednem to dobro, da ma ta takoj obresti nese jJ Naslov je ta: $ Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v LJubljani, Kranjsko, Avstrija. J? Predsednik: Dr. Matija Hudnik. S) ^ - Dein~"\e Poiiliatve iz Zjed. držav in Canade posre- J/, duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. telefon kadar doepeft na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fa. Sax8E*jtj. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovenski*. Compapie Generale Transallantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. "La Lorraine" na dva vijaka. "LaSavoie" " " "La Touraine" « « "L'Aquitaine" " " "La BrCtagne".......... "La Chan.pague"....... "La Gascogne".......... POŠTNI PARNIKI SO s .........12,000 .........10,000 .........10,000 .........8,000 .........8,000 .........8,000 12,000 ton, 25,000 konjskih močt 12JOOO " 9=;ni*> " « 25,000 12,Gu0 16,000 9,000 9,U00 9,000 Kižje podpisana priporo- 4 čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj......... SAL00N 107-109 Greenwich Street, • • NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hr-vatje dob<š.............. stanovanje in hrano proti nizki cenL Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROQE 107-109 Greenwich Street, New York. Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Raraiki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne Iz pr*et& aiSča St. 42 North River, ob Morton St., New York: •LA LORRAINE La Gascogne *LA SAVOIE La Champagne •LA TOTJRAINE P amis a 15. dec. 1904. 22. dec. 1904. 29. dec. 1904. 5. jan. 1905, 12. jan. 1905. La Gascogne *LA SAVOIE La Chnmpa fl V »1VT M4 ijlil (Prekomorska parobrodna družba ,Jtndcča zvezda4^ posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki mU New Yorkotn in Antwerpenom + ^ * ^ v % Philadelphyo m kmwtvzM Preraža potnike a sledečimi poštnimi parniki: 'A0ERLAND dva v jaka aJ7M ton.] KRQGNLaND.......... 12760 lou iEELANa............11905 ton.i FINLAND............ 12760ton Pri cenah za medkrovje so \)>oŠtete vse potrebščine, dobr« irana, najboljša postrežba. Pot čez Ant\ven>eii ji* jedi in najkrajših 111 najprijetnejš'h za potnike iz ah f A v "trg o: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo 111 druge dele Avstrije. ' Iz NEW YORKA od pljujejo parniki vsako soboto ob 10 aif lopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz P H11 \ DELPH1JE vsako drugo sretlo od pomola ob vznožju Washington St Gleue vprašanj ali kupo van i a vožnjib lir o ^e obrniti na: Office, 9 Broadway, New Wk Cky. 90—«« Dearborn Street, CHICAGO. Century Buildin«, SAINT LOriS «1 Pet Street. SAN FRANCIS CO. — ali na niene ^atooniW WAZNAJiTLO. Podpiaani naananjam rojakom Slovencem in Hrvatoi«, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Franciaco, Cal. Vedno točim ^veže pivo, dobra kalifornijska vina, vaako vrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča; _Jote Pttbm <4©LA8 NARODA" prodaja po 1 cent številko: Anton Bobak, poslovodja podražni-®® Prank Sakaer, 1778 St. Clair St, Cleveland, Okio. Josip Anaec, 105 Indiana Street, Joliet, I1L Fr. Baudak, Station A Milwaukaa, Wis. Naravna k&lifcražja** vina na prodaj. Dobro irno vino po 50 do 60 e* galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 et. galon s posodo vred. izvrstna tropa vi ca od #2.60 de galon s posodo vred-Manj nego 10 galon naj aifcč* ae naroča, ker m an je količine n> morem razpoiiljnti. Zajedno a roČilom naj naročniki dopoiljojt iwiar, oziroma Money Order. Spoštovanjem rJiTx, Rsidovioh, 594 Vermont St., SA> FttANCISCO. CAJU, POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtonleje ter naznanjam, da prodajam raznovrstne parobrodne listke, menjavam novce, ter odpošiljam denarje v staro domo* rino. Postrežba solidna in poStena. Z velespoštovanjem BOŽO GOJZOVIČ 525 Chestnut St., JOHNSTOWN, Rojaki, podpirajte rojaka 't Podpisani priporočanj svoje do&ro GOSTILNO, w kterej točim vedno SVEŽE FTVO orodm. jam DOBRE j.MODKE Q IIKErV^PW mem se tudi d bi vsak dan DOB K A HRANA. Ako kak rojak pride v * ores i ClTy p A naj m postaji Tnraiata mene t »oto bo(te pnSel dojnene in do mar *v. A\o trebuj« kak »vet, na; se camc yaS, fEsla tanj bodi: 9 SšVOii k ? * Marti« Muhi«,