Stev. 81.	v HODIM v
, 12. aprila 1015.
Leio XLE
~ Velja po pošti:
Za cela leto napre] . . K 28'— za bd mnsco „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo lo:o naprej . . K 24 — za en meteo „ . . „ 2'—
V	upravi pre|eman mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: s
sa celo leto........ J—
za Nemčija oeloletno . „ S-— a ostalo inozemstvo. „ 12'—
KS- Uredništvo |e t Kopitarjevi nlloi Stev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. i4. =
iMl
v V'«
«§»5» ■ Ta
Eaostolpna petltvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v
sa dvakrat...... 15 „
za trikrat......13 „
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanita, zahvali, osmrtnice iti:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin.
. Poslano: ^
enostolpna petltvrBta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvsemil nadalje in praznike, ob S. url pop.
Redna letna priloga Tosnl re<?
Upravništvo [e v Kopitarjevi uliol St. 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega teleiona it 188.
Mir vam bodi...
Sv. Oče Ameriki.
Včeraj je brala sv. cerkev evangelij, v katerem prinaša naš Zveličar svojim učečem ta velikonočni pozdrav: »Mir vam bodi!« Včerajšnja nedelja nam je prinesla iz Ameriko tak evangelij : S v. O č e Benedikt XV. namestnik Kralja miru na zemlji, kliče Ameriko, naj z a-čne posredovati za mir v Evropi. Znamenit je ta glas, tako reson, tako prisrčen, da ga niti Amerika niti Evropa ne bo mogla preslišali. Sv. Oče gladi trnjevo pot človeštva žo ves čas vojne in svojega pontifikata; prišel jo že precej daleč. Njegova prošnja v Ameriki nam daje prepričanje in upanje, da bo našel sedaj bolj sprejemljiva srca, kajti vse si želi miru.
XXX
Na velikonočni ponedeljek je sveti Oče sprejel v avdijenci znanega ameriškega časnikarja Karla v. \Viegand in mu tole rekel:
»Pošljite ameriškemu ljudstvu in ameriškemu časopisju moj pozdrav in blagoslov in sporočite temu plemenitemu ljudstvu mojo edino željo: Delujte neprestano in nesebično za mir, da se čimprej konča to grozno prelivanje krvi in vse njegove grozote. S tem boste napravili veliko delo za Boga, človeštvo in ves svet. Spomin na to vaše dejanje bo neminljiv! Če vaša dežela vse opusti, kar bi moglo podaljšati vojno, v kateri teče kri stotisočib, tedaj lahko Amerika s svojo' velikostjo in vplivom posebno veliko pripomore k naglemu koncu te strašne vojne. Celi svet zre na Ameriko, ali bo začela z delom za mir. Ali bo znalo ameriško ljudstvo razumeti ta ugodni trenutek? Ali bo izpolnilo željo cclega sveta? Jaz prosim Boga, da se tako zgodi.«
Kari v. VViegand pravi: To jc velikonočno sporočilo, ki je sv. Oče v tej znameniti avdijenci naroča ameriškemu ljudstvu.
Sv. Oče je nadaljeval: »Molite in delajte neumorno za mir. To je moja velikonočna želja. Moja vsakdanja m o 1 i t e v , v c s moj trud je namenjen miru.«
In ko je sv. Oče govoril te besede, se je lesketala v njegovih očeh vsa njegova dobrota in Odkritosrčnost. Papež jo končal: »V se moje upanje na
skorajšnji mir stavim na ameriško 1 j u d s t v o in na moč in vpliv, ki ga ima na celem svetu. Pravična, nepristranska in v vseh svojih stremljenjih vedno nevtralna bo Amerika, ko pride pripraven trenutek za mirovna pogajanja, dobila n a j i z -d a t n e j š o podporo od strani s v. S t o 1 i c e. To sem že sporočil predsedniku po enem njegovih visokih prijatelje v.«
Osebnost sv. Očeta.
Wiegand opisuje podrobnosti sprejema in izredni vtis, ki ga je napravila osebnost sv. Očeta nanj — protestanta: »Benedikt XV. je za svoja leta izredno mladeniški; šteje 60 let, pa pod njegovo belo čepico je le malo belih las. Srednje velike postave in njegova zunanjost kaže vsled ascetične bledosti in finosti obraza neko posebno nežnost. Pa vendar razodeva neko gotovo telesno trdnost velike energije. V njegovih očeh počiva združena moč, katerih živahen izraz mi je dajal odgovor na moja vprašanja prej kakor so mi jih prestavili. Slike, ki jih poznamo, ne kažejo sv. Očeta kakor je v resnici, ker ne morejo naslikati tega poduhovljenja in luči njegovega obraza pri govorjenju.
Naloga časopisja.
Ko sem se sv. Očetu zahvalil za iz-'•*dno odlikovanje, ki pa je oodal meni in ameriškemu časopisju s tem sprejemom, je rekel: »Vesel sem, da morem sprejeti zastopnika ameriškega časopisja, katero zelo visoko cenim in spoštujem in cenim njegovo moč, da dela dobro. Svetovno časopisje je močan faktor, s i 1 o v i t a m o č, k at c r a lahko mnogo pripomore , da se pripravi pot za mir. Posebno v vaši deželi ima velikanski vpliv na javno mnenje. Če sporočite ameriškemu časopisju mojo gorečo željo in upanje, tedaj naj porabi svojo veliko moč in vpiiv za božje in človeške interese s tem, da sili k miru in postane z g o d o v i n sk e mirovne stvari, delujoč n a v s e strani neprestano in nesebično v nepristranske m duhu plemenitosti.« Wiegand pravi: »Osebnost sv. Očeta je čisto drugačna, kakor sem si jo predstavljal in kakor jo najbrže sodi javno mnenje. Okoli njega diha v resnici kraljevsko ozračje. Z zavestjo njegove avtoritete se združuje neizbrisni izraz veličanstva njegove visoke službe in nič manj raz-
očarljive naravnega veličanstva. Z velikimi duševnimi darovi se druži krepka mogočna osebnost, ki ima poleg umskih zmožnosti tudi veliko mero preizkušano modrosti. Papež vidi stvari na praktičen način tako, da pri tem ne izgubi pogleda za idealne dobrine, za katere se mora bojevati in tako bi spravil marsikaterega svetnega teoretičnega idealista v sramoto. Kot državnik in diplomat bi po svojem globokem vtisu mogol ta papež biti učitelj velikemu delu naših državnikov in diplomatov. Okoli njegovih ustnic se često igra nasmeh; večkrat pa je odgovoril na moja vprašanja z nabranimi obrvmi in z zgovorno gesto rok.
Stališče sv. Očeta glede vojne in mir«.
^ »Vi bi radi vedeli, kakšno je stališče sv. Stolice v vprašanjih te vojne in miru? Stojim na t e ru stališču, da n a j se ta g r o z n a v o j -na konča in zopet napravi mir, tako hitro kakor je le mogoče, i n da se mora z v s e -mi m o r a 1 n i m i s r e d s t v i vpliva bojevati zato, da se ga cl o s e ž e.« Nato je sledilo oznanilo, pravi v. Wiegand, katero imam sporočiti Ameriki. V nadaljnem pogovoru je rekel sv. Očo, da so ne jenja truditi in ničesar ne opusti, da omili grozote in nesrečo vojske. Tukaj v Vatikanu, pravi publicist, je gotovo edino mesto na celem svetu, kjer se stekajo razne niti človeške, in mirovne ljubezni med posameznimi vojujočimi se narodi. Ko mi je papež govoril o grozovitostih in nesreči te vojne, je bil ravnokar pod vtisom vesti, ki so prišle iz bojne fronto na severnem Francoskem. Izvedel sem od druge strani, kar nekoliko osvetljuje vlogo, ki jo ima sv. Oče med raznimi bojujočimi se državami. Ko je zvedel za grozne dogodke na fronti v severni Francoski, kjer so bili mrliči tako na-gromadeni, da so tvorili kar pravi jez trupel, ki je okuževal zrak, tedaj je papež vprašal Nemčijo, ali bi dovolila dvadnevno premirje, da bi se pokopalo mrtve. Takoj na velikonočno nedeljo je nemški cesar odgovoril ugodno, da naj francoska in angleška vlada uka-žeti poveljnikom, da pošljejo v nemški glavni stan parlameterje, ki bi se podrobno dogovorili o pogojih in krajih, ! kjer naj bi boj dva dni počival. Ravno tako izredno deluje sv. Oče skupno z drugimi za izmeno vojnih in civilnih ujetnikov in stori vse mogoče, da olajša oprostitev in vrnitev civilnih ujetni-
•vrjr
rji.
rji v svel! Hefel
Nemška Židinja Helena Hanna Ktihn je priobčila v »Vossische Ztg.« od 3. aprila dolg podlistek o ruskih romarjih v sveti deželi.
Prvi del prinašamo v doslovnem prevodu:
•'Naš čas se trese.
Kakor je vojska svetovna trgovinska in prometna pota nenadoma raztrgala, tako je pretrgala tudi duševna stremljenja in mednarodna društva. Mesta, ki so imela umetniški ali simboličen pomen, je s kruto silo odtrgala od njihove tradicije ter jih pretvorila v točke, ki so posebne vrednosti za generale ali diplomate. Prenovitvi vrednot smo se pa tekom zadnjih osem mesecev tako privadili, da se je spomnimo le takrat, če ?e gre za posebno drastičen vzgled zamenjave kulturnih vrednosti s pomičnimi interesi.
lak vzgled je Palestina, sveta dežela, je nenadoma izpremenila svoje obličje: nedavno je bila še obljubljena dežela vseh vernikov celega sveta, danes pa je ozem-'e' '(i ima velik pomen za stališče cvrop-s-dn držav v bližnjem orijentu. Kako so di-P-omalični pajki žc dolgo predli na tem, Ua napravijo iz Palestine velepomembno strategično postojanko, in kako so se ori
tem posl uževa li verskih ljudskih čustev v dosego svojega namena, to nam kaže najbolj sledeča slika.
Kakor hitro vsako leto med božičem in Veliko nočjo zimsko deževje izsušeno zemljo blagoslovi in. oplodi, kakor hitro prepreže gričke, na katerih se dviga Jeruzalem, pisana preproga modrih, rdečih in belih anemen, takrat se razlijejo po celi dežbli čete pobožnih romarjev. Iz vseh dežel sveta prihajajo; govore vse jezike, Boga časteč vsak po predpisih svoje Cerkve, Vse pa je aovedla semkaj vroča želja, da molijo na grobu Kristovem, da obiščejo mesta, kjer je stopala njegova noga, in da poneso s seboj v daljno domovino peščico svete zemlje ali sveto podobo kot dragocen spomin.
Med vsemi romarskimi četami so pa nojvečje, najboljše organizirane in najzanimivejše čete ruskih romarjev. Po šest do osem tisoč jih je, mož, žena in otrok, ki prihajajo leto za ietom iz Rusije v Palestino. Mnogi izmed njih prehodijo daljno pol peš — bodisi vsled zaobljube ali vsled revščine — in ti potrebujejo za svojo pol včasih cele dve leti. Večinoma pa jih vkrcajo uradniki carske pravoslavne palestinske družbe v Odesi na ladije in tako potujejo stisnjeni in stlačeni v medkrovu do Jafe. Po dolgih dnevih mučne vožnje jiii tam izkrcajo. Pop, ki jih spremlja, gleda ves zamaknjen solnčno deželo svojih želja. Romarje, sive starčke, mlade kmete v haljah in visokih škornjih, mladeniče s svetniški-
mi^ obrazi, upognjene ženice in matere z dojenci v naročju, vse vlačijo temnopolti, urni Arabci iz čolnov, vsi popadajo na kolena, se prekrižajo in poljubljajo Ua svete dežele. V pristanišču že čakajo duhovniki in uradniki ruskega konzulata, da spremijo romarje do vlaka, ki jih popelje do njihovega cilja: v Jeruzalem. Mnogi seveda smatrajo za svojo sveto dolžnost, da prehodijo strmo in skalnato gričevje peš, a tudi te spremljajo duhovniki in konzularni uradniki.
Prej so romane vzoreiemali rfrški sa mostani, kadar so došli v Jeruzalem, sedaj pa je tam nastalo pravcato rusko mesto, katero loči visok zid od okolice. Tam imajo svojo cerkev, romarski doin, bolnišnico, lekarno, stanovanja za premožnejše romarje, ruske trgovine z živili in ruski konzulat. Izven obzidja stoji veliki, novi romarski dom carskega ruskega palestinskega društva. Tu vzprejemajo vsakega romarja, naj je bogatin ali ubožec z isto gostoljubnostjo, Gazda je ruska vlacla, in to veljajo njeni gostje precejšen denar.
Med to rusko kolonijo in med vsemi svetimi mesti sc razvija cele tedne življenje romarjev. Romajo na vsako mesto, katero jc posvetila legenda; na vseh postajah kri-ževega pota, ob božjem grobu, v Bctlehe-mu, na Oljski gori — povsod najdeš čete ruskih mož in žena, kako globoko ginjeni kleče na svetih mestih in poljubljajo sveto zemljo. V spremstvu duhovnikov in konzularnih vojakov romajo po celi deželi ocl
kov v njihovo domovino. V tem oziru sta se že sporazumeli Nemčija in Rusija.
Sv. Oče in Amerika.
Sv. Oče je trdno prepričan, da bi mogla Amerika, ki bodi mirovni posredovalec, to delo v pravem trenutku začeti z velikim upanjem na uspeh in jei povdarjal, da razun razlogov člove-čanstva, za katero ima ameriško ljudstvo toliko umevanja, naj se Amerika smatra za upravičeno tudi s stališča svojih lastnih gmotnih interesov krepko nastopiti za mir, ker mora njena trgovina precej trpeti radi vojne. Ko sem papežu omenil, da je vloga nevtralnega mirovnega posredovalca precej nehvaležna, je Nj. Svetost odgovorila, da ne more pritrditi, da bi vloga onega, ki se trudi za zopetni mir, mogla biti nehvaležna. Ko sem končno vprašal sv. Očeta, ali bo po njegovem mnenju vojska vzgojila in razvila verska čustva in večjo versko zavest, je odgovoril, da ima to upanje, da bo to zlo imelo tudi nekaj dobrega za posledico.
XXX
Bog daj, da bi Amerika slišala ta klic iz Rima. Celi svet bo hvaležen svetemu Očetu in Ameriki za toliko srčna zaželjeni mir.
Vojska z Kisi
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Nadaljevanje bojev v Karpatih. — 2150 Rusov ujetih.
Dunaj, 10. aprila. Uradno se poroča:
V gozdnih Karpatih jc prišlo včeraj tudi vzhodno od užoškega prelaza do ljutih bojev. Nemške čete so osvojile severno od 1 uholke neko višinsko postojanko, za katero so se vršili boji od 5. februarja in katero so Rusi trdovratno branili. Pri tem napadu je bil ujet 1 polkovnik, nad 1000 mož; Rusom je bilo zaplenjenih tudi 15 strojnih pušk.
V dolini Opor in pri izviru reke Stryj so se istočasno ob naših in nemških postojankah izjalovili ljuti sovražni napadi s težkimi izgubami za sovražnika.
Včeraj smo skupno ujeli 2150 Rusov
Sicer je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Uspeh vzhodno od Užoka.
Dunaj, 11. aprila. Uradno se poroča: V Beskidih se ni ničesar zgodilo. V gozdnih'
Mrtvega morja do izliva Jordanovega in do Libanona, in iz njihovih tako izrazitih kmečkih obrazov odseva čudovita verska zamaknjenost. Kjer stoji grški samostan, tam dobe hrano in prenočišče; kjer nastanejo kake neprilike in težave, prihiti ruski konzulat na pomoč, Ubogi, nevedni in v Kusiji zasužnjeni kmetje se počutijo, kakor da stoje na pragu pred nebesi. Globokim svojim verskim občutkom pa dajejo izraza v prekrasnem petju, in kdor gre zvečer mimo ruskega romarskega doma ali pa sreča četo romarjev, ki po prečuti noči zara, na prihaja z Oljske gore, tega globoko pre-sunejo njihove sladke, resne melodije.
Iste pesmi spremljajo na zadnjem potu mnoge romarje, kačerc nenavadno toplo vreme m nevajeno podnebje položi vsako leto v hladni grob. Taki romarski pogrebi so bolj veseli nego žalostni _ zakaj naj žalujejo, ker jc romar umrl vendar na višku svojih izpolnjenih želja takorekoč pred nebesi?
Po Veliki noči je romarska sezona končana. Samo tisti, ki so v sveti deželi oboieh ali umrli, ostanejo. Kadar sc pa vračajo romarji zopet na ladije, gledajo za njimi pobožni židje, ki so tudi iz Rusije prišli v sveto deželo, s skrbjo; vsaj vedo, da se bo rus.ia duhovščina posluževala verskega ognja, da ga razplameni do pogromov ic nasilnosti nrofi Židom.:
Nam se zdi, da jc vzrok pogromo* drug. Globoko versko čustvo ruskega V^e-ta nima s pogromi prav nič ooravitil
Karoatih trajajo boji na posameznih točkah
dalje.	,
Vzhodno od užoškega prelaza ]e bilo pri izkoriščanju uspehov z dne aprila ujetih nadaljnih 9 častnikov in 713 mož ter zaplenjeni dve strojni puški.
Na fronti v jugovzhodni Galiciji se vrši le artiljerijski boj in manjša ponočna podjetja.
V zahodni Galiciji in na Rusko Poljskem vlada mir.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer. fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Ponesrečeni ruski napadi.
Berolin, 10. aprila. Veliki glavni stan: Vzhodno in južno od Kalvarije Rusi pri svojih napadalnih poskusih niso imeli sreče. Povsod smo jih odbili s težkimi izgubami.
Sicer je položaj na vzhodu neizpremenjen.
Najvišje vojno vodstvo.
Ruski napadi ob vzhodni pruski meji.
Berolin, 11. aprila. Veliki glavni stan: Pri Mariampolu in Kalvariji, kakor tudi pri Klimki ob Skwi smo odbili ruske napade.
Iz nekega kraja pri Bromierzu zahodno od Plonska smo pregnali Ruse in pri tem ujeli 80 mož ter zaplenili 3 strojne puške.
Na Poljskem južno od Visle so Rusi celo noč živahno streljali s puškami in to-povi.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Kolnische Zeitung« priobčuje neko uradno poročilo z dne 8. aprila: V Karpatih nadaljujemo svojo ofenzivo vkljub znatnim nemškim in avstro-ogrskim ojačenjem med reko Topla in med smerjo na Užok. Najvažnejši vrhovi v glavnem gorovju Be-skidov v prostoru okrog Utszyki Gornyia so v naših rokah. Naše čete so zasedle zaporedoma tudi južne obronke. Na drugih delih naše fronte nobene bistvene izpre-membe. Manj važni infanterijski boji se nadaljujejo.
Od 27. marca sem so Nemci nehali napadati okrog Koziowke in Rozanke. 1. februarja so začeli poizkušati, če se da tu naša črta prodreti. Dva meseca so Nemci poizkušali zastonj naše postojanke vzeti z naskokom. Nemški polki, ki so se tu bojevali, so se morali zaradi občutnih izgub tri- do štirikrat dopolniti. Da so zdaj nehali napadati, je dokaz, da so uvideli brez-plodnost svojih žrtev. Dne 6. aprila so nas Nemci brez uspeha napadli pri Lutvino-vem pri Suvalkih. Istega dne smo uničili nemško vodno letalo, ki je metalo bombe na mirno mesto Libavo. Letalce smo rešili in ujeli.
»Kolnische Zeitung« priobčuje rusko uradno poročilo dne 9. aprila. V Karpatih so naše v dolini Ondave prodirajoče čete 6. aprila potisnile Avstrijce iz črte Stropko—Puczacz. V smeri Mezo Laborz so poizkusili zavezniki, ki so' dobili znatna ojačenja, preiti v ofenzivo. Naše čete pa so zasedle črto Czabalocz—Scuko in odbile vse napade. V prostoru severno od železniške proge Užok—Berezna so naše čete izsilile z uspehom prehod preko glavnega grebena Karpatov in so dosegle rezultate severno in južno od Volcsate. Na drugih delih fronte nič novega.
Dunaj, 11. aprila. »Rječ« poroča, da so Nemci napravili kompliciran sistem strelskih jarkov, žičnih ovir, volčjih jam in podobnega. »Armeeboote« poudarja trdovratni odpor avstrijskih čet, ki ne redko 17krat zaporedoma z največjo silovitostjo napadejo, da bi osvojile gotovo točke. »Nowoje Wremja« piše, da blato ovira vse operacije. Čete se komaj premikajo naprej. Avtomobili vozijo le z največjo težavo.
BOJI V ZAHODNIH KARPATIH.
Vojni poročevalci poročajo o bojih v Saroški stolici: Nov odločilni trenutek je nastal na skrajnem zahodnem krilu karpatske fronte, kjer so Rusi v jutranjem mraku prodrli zahodno od Biharo in tako prišli v bok našim četam, ki so branile višine nasproti prelazoma Koniecna in Also-pagony. Pri Biharu stoječe čete so bile istočasno napadene od spredaj, od leve in za hrbtom. Pravočasno so zapustile strelske jarke, vsled česar so bile tudi sosednje vzhodne postojanke z vrhom Kastelik vred nevzdržljive. Umaknile so se zato čete za črto Zboro — Sztropko — Labor-czew. Naslednji dogodki so pokazali, kako prav je to bilo. Ne samo, da so na novi obrambni črti naše čete ustavile rusko ofenzivo in tam preprečile načrt Rusov, da bi dosegli železniški progi Bardevo— Eperjes in Lupkow — Homona, z močnim protinapadom so prišli zavezniki v posest zelo važne višine Kobile vzhodno od doline Laborce.
IZMIŠLJENO POROČILO.
Eperjes, 11. aprila. Na celi saroški fronti je zadnja dva dni vladal mir. Poročila, da bi Rusi zasedli občino Czigeko, severozahodno od Baraeva, odnosno da bi tam prekoračili ogrsko mejo. so izmišljena.
USPEŠNI BOJI NA KARPATSKIH VIŠINAH.
Budimpešta, 11. aprila. »Az Estu« poroča njegov vojni poročevalec iz vojnega stana: Nemška južna vojska v Karpatih je dobila nalogo, da odbije neki ruski sunek, ki ga je tudi z veliko silo odbila. Boj se je razširil do sedla Vyszkow. Središče nemške južne armade je prešlo v protiofen-zivo. Glavni boji so se vršili včeraj med Lupkovom in Vvszkovom, medtem ko je bil mir v dolini Laborce in Ondave. Med Lupkovom in Vyszkovom divjajoči boj potrjuje mnenje, da hočejo Rusi vrhove, ki so jih do konca januarja izgubili, zopet osvojiti. Vojaški strokovnjaki vidijo v tem le nekako prikritje poraza v dolini Laborce. Zanimive so okoliščine poljskih utrdb na višini Cvinine. Ta višina leži severno od Tucholke in je bila od Rusov tako močno utrjena, da so mislili Ru9i, da jo je nemogoče osvojiti. Včerajšnji napad se je izvršil tako neoričakovano, da so morali končno zapustiti te utrdbe in so nam pustili mnogo ujetnikov, strojnih pušk in drugega vojnega materijala.
MED REKO TOPLO IN PRELAZOM UŽOK.
Kodanj, 10. aprila. Iz Petrograda se poroča: Zvezne čete so med reko Topla in prelazom Užok ljuto napadle ruske postojanke. Nemci in Avstrijci so tam močno ojačili svoje čete. Boji se nadaljujejo.
RUSKE IZGUBE.
Milan, 11. aprila. »Sera« izve, da znašajo ruske izgube od 15. do 31. marca 108.000 mrtvih in 212.000 ranjenih. Kakor pripominja list, gre tu za čas, ko so prvi karpatski boji dosegli svoj višek.
PO PADCU PRZEMYSLA,
Frankiurt, 11. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Petrograda čez Kodanj, da so ujete przemyslske častnike pripeljali v Perm.
IZ BUKOVINE V RUSIJO.
Bukarešt, 11. aprila. Sedaj potrjuje tudi neki ruski oficijelni list, da so avstrijske čete že 28. marca prestopile mejo. V bližini Nowosielice so našli naši vojaki pet lokomotiv in 60 vagonov, katere so svoje-časno Rusi zaplenili in odpeljali.
RUSI IN LVOVSKI NADŠKOF.
Krakov, 11. aprila. Glasom zanesljivih vesti iz Lvova se je po padcu Przemysla oglasil pri lvovskem nadškofu Bilczew-skem adjutant ruskega generalnega guvernerja in zahteval, da opravi nadškof zahvalno službo božjo, ker je padla trdnjava. Nadškof je to zahtevo kratkomalo odbil, sklicujž se na to, da je zaprisežen avstrijski tajni svetnik in zvest avstrijski državljan in Poljak. Pobočnik je odgovoril: »Imam nalog, da dam Vaši ekscelenci tridneven rok in Vas opozorim na morebitne posledice.« Nadškof je kratko pripomnil, da se bo njegov odgovor če tri dni ravno tako glasil, kar se pa tiče zagroženih posledic, je od prvega dne ruskega gospod-stva pripravljen na vse. Poljsko prebivalstvo je preživelo tri skrbi polne dneve, toda adjutanta ni več bilo k nadškofu. Najbrže so si Rusi premislili, ker so se bali, da bi nasilna odvedba take osebnosti povzročila med prebivalstvom veliko razburjenje. Rusi, ki so preje nadškofu izkazovali vse časti, kažejo sedaj nasproti njemu veliko hladnost.
NADŠKOF SZEPTYSKI.
Krakov, 11. aprila. »Birševija Wjedo-mosti« poroča, da so lvovskemu nadškofu grofu Szeptyskemu prepovedali opravljati I službo božjo. Nadškof je napravil potrebne korake, da pride v Petrograd in se tam ! pritoži proti tej prepovedi.
GALIŠKA PETROLEJSKA OZEMLJA POD RUSKO UPRAVQ.
Krakov, 11. aprila. »Petrogradskoja Vjedomosti« poročajo: Gališka petrolejska ozemlja, ki leže v krajih, ki jih imajo zasedene Rusi, so se v svrho raziskave in sistemiziranja izkoriščanja podredila ruski upravi. Trgovinsko in poljedelsko ministrstvo sta odposlali v Galicijo inženirja Mar-kovskega in Dubinskega, Razen tega so ministrstva posvetila svojo pozornost tudi gališki trgovini in industriji. Ker je Galicija odrezana od nemških in avstrijskih dobavnih virov, imajo ruski trgovci in industrijci tem lažji posel z osvajanjem tega trga.
RAZGOVOR S HINDENBURGOM.
Rim, 11. aprila. Italijanski časnikar Cambasino - Renda, ki biva v glavnem stanu Hindenburga, objavlja dolg razgovor s Hindenburgom. »Verjemite mi, je dejal Hindenburg, »zame je pravo srčno veselje, da poveljujem taki armadi. Vsak vojak je v boju junak. Tudi duh med četami je iz-boren. Naravnost izvrstni so pa letalci.« O sovražnikih Nemčije je maršal dejal: »Kdo more resno verjeti na famozni Kit-chenerjev milijon? In če bi ga tudi spravil skupaj, bi to ne bili vojaki, ampak navadni ljudje, katere vtaknejo v uniformo, da tvorijo armado. Angležem manjka vežbanja I in vodstva, častnikov in podčastnikov, katere smo Nemci šele v dolgih generacijah morali izvežbali. Kar tiče Rusov, strelja
artiljerija dobro, vendar razsipava municl-jo. Pehota je vrla, konjenica pa za nič. Rusi se sicer dobro bijejo, vendar pa njih disciplina ne temelji kakor pri nas na inteligenci in morali, ampak na slepi pokorščini. Rusi so se v japonski vojski veliko naučili. Njihove številne premoči se ni bati. Kdor se bojuje z Rusi, se vedno bojuje s premočjo. Število pa ne odloča o zmagi. Pri Tannenbergu so bili trikrat močnejši kot mi, pa jim ni nič pomagalo. Sicer se pa kažejo že znaki, da so Rusi postali že utrujeni in tudi vojni materijal jim že pohaja. Iz načina, kakor se Rusi danes bijejo, se lahko sklepa, da ne more več dolgo trajati. Obiskali ste,« je končal Hindenburg, »naše črte in se prepričali, da se naša armada ne pusti poraziti. Da bi nas porazili? Izključeno!«
JUDE POŠLJEJO V SIBIRSKO PREGNANSTVO.
Krakov, 11. aprila. Iz ruskega lista »Pribaltijski Kraj« posnemajo tukajšnji listi, da bodo na odredbo višjih oblasti vse jude, ki so bili radi »političnih deliktov« izgnani iz baltijskih provinc, poslali v pregnanstvo v Tomsk v Sibiriji. Jude, ki so bili iz drugoih vzrokov izgnani, odpravijo v gubernije Černigov, Poltava in Jekateri-noslav,
POOSTRENO VOJNO STANJE V ODESI IN SEBASTOPOLJU.
Stockholm, 11. aprila. »Tagbladet« poroča iz Petrograda, da so v Odesi in Sebastopolju radi revolucijske agitacije od 5. aprila dalje poostrili vojno stanje,
Grol Tiszo v glavnem slonu in no Dunolu.
Budimpešta, 10. aprila. Ministrski predsednik grof Tisza se je predvčerajšnjim mudil v glavnem stanu in se je na povratku ustavil na Dunaju, kjer je dopoldne konfe-riral z zunanjim ministrom Burianom. Nato se je podal v Schonbrunn, kjer ga je sprejel cesar v zasebni avdijenci. Nato se je grof Tisza razgovarjal s skupnimi ministri in ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. Zvečer se je vrnil v Budimpešto.
Beinmon-lio:iweg v velikem glavnem slonu.
Berlin, 12. aprila. (Kor. urad.) Glasom »Lokalanzeigerja« se je državni kancler pl. Bethman-Holhveg včeraj zvečer podal v veliki glavni stan.
Uradni izkazi izgub-
Izgube 7. peSpoIka.
(r. = ranjen, u = ujet.) Breitegger Pavel, 16. stot., r. Breschan Anton, 13. stot., r.; Gugl Ivan, 15. sto., r.; Kolla Karol, 16. stot., mrtev (8. febr. 1915); K.nig Rihard, 16. stot., r.; Krassnig Ferdinand, 16. st., r.; Messner Josip, 16. stot., mrtev (12. febr. 1915); Oberluggauer Amadej, 15. stot., mrtev (7.—13. febr. 1915); Pogoritschnig Franc, 16. st., r.; Polti Alojzij, 15. stot., u.; Priesnig Josip, 15. stot., u.: Rechberger Ivan, 15. stot., r.; Scbilcher Klement, 15. stot., u.; Sctrvvarz Izak, 13. stot., r.; Segar Josip, 15. stot., u.; Steiner Matija, 16. stot.. r.; Strugger Anton, 15. stot., r.; FuBwalder Sebastijan, 16. stot., r.; Voinlg Jakob. 13. stot., r.; Wallner Josip, 15. stot., u.; Wandler Matija. 13. stot., mrtev (4. februarja 1915); Wenzel Ivan. 15. stot., r.; Werkl Henrik. 16. stot.. r.; Wisiak Jakob, 13. stot., mrtev (4. febr. 1915).
Izgnbe 47, peSpolka.
Berlitsch Franc, 2. stot., r.; Bernhard Jos., 7. stot., r.; Dirabauer Josip, 2. stot., mrtev (28. jan. 1915); Domitar Ivan, 4. stot., Korena, mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915); DvorSak Alojzij, 4. stot.., mrtev (28, jan. do 5. febr. 1915); Eberbardt ftlartin, 3. stot.. r.; Fauster Franc,
1.	stot., mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915); Faust-ner Florijan, 2. stot., mrtev (28. jan. 1915); Genseberger Ivan, 2. stot., r.; Grofischadl Al.,
2.	stot., mrtev (28. jan. 1915); Haložan Jakob. 4. stot., Drežna. r.; Hiebaum Ivan, 2. stot,, r.; Hogler Josip, 8. stot. r. in u.; Jandl Avgust, 2. stot., r.; Kodri 5 Ivan, 7. stot., r.; Kolau Fr., 4. stot., mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915); Kotr beek Franc, 4. stot., mrtev (28. jan. do 5. febr. 1915); KrainPič Ivan, 8. stot., r. in u.; Krebs Josip, 10. stot., r.; Kummer Alojzij. 7. stot., r.; Lafer Alojzij. 2. stot., r.; Lampl Ivan, 2. stot., r.; Maitz Franc, 2. stot., r.; Majal Ivan, 7. stot., r.; Marberl Alojzij, 2. stot.. mrtev (29. januarja 1915); Marko Ivan, 4. stot., r.; Ninaus Franc, 2. stot., r.; Ninaus Josip, 4. stot., mrtev (28. ja nuarja do 5. febr. 191o); Pnjer Ivan, 2. stot., r.; Pauritseh Franc, 2. stot.., mrtev (2. febr. 1915); Persalonik Josip, 4. stot., mrtev (28, januarja do 5. febr. 1915); Petek Henrik, 3. stot., u.; PetriC Franc, 10. stot., r.; Pichler Josip, 7. stot., mrtev; Platzer Friderik, 3. stot., r.; Rauch Ivan, 8. stot., r.; Rebernik Matija, 2. stot., mrtev (28. jan. 1915); Riedl Avgust, 3. stot,, u.; Rojko Josip, 4. stot., r.; Rumpf Josip, 7. stot., r.; Rumpf Leopold, 2. stot., mrtev (28. januarja 1915); Srhabler Josip. 7. stot., r.; Scheucher Henrik, 10. stot., r.; Schonberger Ivan. 2. stot., r.; Schutz Ivan. 2. stot., r.; Seid) Henrik, 2. st., Ljubljana, mrtev (28. jan. 1915); Rengl Avg„ 4 stot., r.; Sluglč Ivan, 2. stot., Maribor, mrtev (28. jan. 1915); Rpindler Rudolf, 2. stot., Radgona, r.; Stachel Konrad, 2. stot.. r.; Stein-bauer Ivan, 7. stot., mrtev (febr. 1915); Sto-cker Ivan, 2. stot.. mrtev (28. jan. 1915); Stroh-majer Vinko, 2. stot., r.; Tatzer Ivan, 3. stot., u.; Tapplauf Henrik. 2. stot., r.; Timischl Fr., 2. stot., r.; Trumer Franc, 4. stot., mrtev (28. januarja do 5. febr. 1915); Tscherne Mihael, 7. stot., Lembach, mrtev (28.-29. ja.n. 1915); Ussar Karol. 3. stot., Maribor, r.: VerboSt Martin 4/6. marSkomp., r.; VValter Franc. 2. stot., r.; Wels* Franc. 2. stot., r.; \Vlndipch Ivnn, 2. btot., r.; Zinnauer Franc, 2. stot,, mrtev (28. januarja 1915); praporSčnk Brunduln. Erncst, 2. stot., mrtev (16. febr. 1915); porofnik Brundo
Ernest, 2. stot., mrtev (16. febr. 1915); praporščak Kapral Artur, 2. stot., mrtev (16. febr. 1915); nadporoCnik Kop?iva Karel, 6. stot., mrtev (18. febr. 1915); Bremce Marko, 6. stot., mrtev (18. febr. 1915); Danko Aleksander, 6. st., mrtev (18. febr. 1915); Doruk Josip, 4. stot., mrtev (18. fobr. 1915); Gaischck Florijan, 6. st., r.; Golob Franc, 4. stot., mrtev (18. febr. 1915); Hutter Ivan, 6. stot., r.
Izgub« 17. pešpolka,
(r. ranjen, u. = ujet.)
Ahslaber Josip, 1. stot., r.| Arh Ivan, 4. »tot., Trojane, r.; infanterist Arh Anton, r.; ArnovŠek Edvard, 5. stot., Dobrcpolje/f.; Aucr Ferdinand, 4. stot., r.; Augustin Josip, 5. stot., Toplice, r.; Ausec Josip, 2. stot., Studenec, r,; Bahar Ivan, 4. stot., Št. Vid, r,; Bahar Ivan, 4. stot., St, Vid nad Ljubljano, r.; Bajec Franc, 2. stot., Postojna, r.; Bartol Ivan, 5. stot., r.; BaSa Ivan, 5. stot., Jablanca, r.; Baselj Franc, 4. stot., r.; Bayer Ivan, 5. stot., Ljubljana, r.| Belaj Josip, 16, stot., Lienfeld, r.; Belovič Ivan, 3/iV. maršstot., Vinica, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Berdajs Franc, 3. stot., Temcnica, r.; Bernik Ivan, 5. stot., Selca, r.: Blažič Mihael, 2. stot., Trebclno; Blodnikar Anton, 2, stot., iz kamniškega okraja, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Bostič Josip, 8. stot., r.; Bradeško Anton, 6. stot., Medvode, r.; Breceljnik Franc, 2. odd. stroj, pušk, Zg. Šiška, r.) Bricelj Alojzij, 2. odd. stroj, pušk, Do-brunje, u.; Brugger Peter, 4. stot., u.; Bučar Franc, 1. stot., Trebelno, r.: Burkeljca Ivan, 7. stot., u.; Butkovec Ivan, 6. stot., Toplice, r.; Čadež Gregor, 6. stot., Poljane, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Cankar Jakob, 2. stot,, u.| Cankar Ivan, 6. stot., Nažovice, r.; Čebašek Franc, 5. stot., Zg. Pirniče, mrtev (31. jan. do 23. febr. 1915); Čelesnik Anton,
5.	stot., mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Čemažar Josip, 6. stot., Sp, Šiška, r.; Cerar Martin, 6. stot., Radomlje, r.; Černe Anton, 2. stot., r.; Čeme Ivan,
6.	stot., Dev. Marija v Polju, r.; črtalič Alojzij, 6. stot., Št. Jernej, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Dececco Ivan, 1, stot., r.; Dačman Ivan, 8. stot., Jezica, r.; Dejak Alojzij, 5. stot., Dolenjavas, r.i Dolar Anton, 6. stot., Breznica, r.; Dolenc Ivan, 6. stot., Ljubljana, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Dolinšek Rok, 5, stot., u.; infanterist Dovšek Igna-cij, r.; Dragan Alojzij, 3. stot., r.; Drešar Josip, 8. stot., Medvode, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Drnovšek Ivan, 3. stot., Zagorje, r.; Drolc Rudolf, 8. stot.; Zg. Tuhinj, r.; Erjavec Leopold, 3. stot,, Vojsko, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Erjavec Rudolf, 2. odd stroj, pušk, u.; Eršte Anton, 1. stot., Št. Peter, r.; Feihter Simon, 6. stot., r,; Ferkaneo Štefan, 6. stot., r.;'Filčič Anton, 4. stot., Kastav, r.) Fink Matija, 3. stot., r.; Franko Anton, 2/VI. marš-stotnija, Št. Jernej, mrtev (31. jan. do 28. febr, 1915); Fritz Matej, 4. stot., Moravče, mrtev (31. jan, do 28. febr. 1915); FrShlich Franc, 4. stot., r.; Grab. rina Franc, 3. stot., Litija, r.; Gamšek Franc, 3. stot., Videm, r.; Gašpar Alojzij, 6. stot., Turjak, r.j Gerčar Ivan, 8. stot., mrtev (31. jan. do 28. febr, 1915); Gitzl Bernard, 4. stot., r.; Glavač Aloizi), 2. stot,, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915); Gliha Franc, 5, jftot., r.; Gnidica Alojzij, 6. stot., Dolnja vas, r.; Godec Anton, 6. stot., Štefanja vas, r.; Gotmayef Alojzij, 4. stot., Tržič, r.; Gorenc Alojzij, 8 stot., Bučka, r.; infanterist Gorenc Anton, r.; Goriup Anton, 1. stot., Lužarje, r,; Gorjup Henrik, 1. stot-nija, r.	(Dal1e gled,>
Stroj zo kopanje strelnih jarkov.
Amsterdam, 10. aprila. »W. R. Cdu< rant« poroča, da je Amerika začela pošiljati zaveznikom nov stroj, ki v eni un izkoplje 75 metrov strelskih jarkov. Sodi se, da bo ta stroj za kopalna dela istega pomena kakor strojna puška za strelsko črto.
Vstaši še vedno napadajo DraE.
Atene, 11. aprila. Napadi vstašev na Drač se neprestano ponavljajo. Zadnje dni je zlasti artiljerijski ogenj napravil razno škodo in ranil več oseb. Doslej se je Esad paši in njegovim pristašem še posrečilo obraniti se navala. Toda vstaši dobivajo vsak dan ojačenja iz notranje dežele. Njihove postojanke in njihov premišljen bojni način kažejo, da mora biti vodstvo v rokah vojaško izobraženih oseb. Ob teh okoliščinah se bo Esad paši in njegovi četi težko vzdržati v Draču,
Vo ska in alkoholno vprašanje.
Proti Francozinjam, ki ga srkajo.
Pariz, 10. aprila. (K. u.) »Temps« po< roča: Notranji minister je poslal prefek-tom okrožnico, v kateri izvaja; V nekaterih departementih izdajajo žene podpira-nih mobiliziranih vojakov del svoje mesečne podpore za alkoholne pijače. Pre-fekti naj pazijo na take zlorabe. Postavni predpisi glede na pijanost se strogo vpo-rabljajo, če je potrebno, naj se odtegnejo postavne podpore takim osebam, ki jir zlorabljajo.
Angleški trgovci vina in žganja proti prepovedi točenja vpijančljiv.h pijač.
Rotterdam, 11. aprila. (K. u.) Iz Londona se poroča: Zastopniki trgovcev vina in žganja so svetovali zakladnemu kanclerju, naj ukaže, da se razredčijo alkoholne pijače, in sicer za 40 odstotkov. Sodijo, da popolna prepoved točenja alkoholnih pijač ni izvedljiva že zaradi postranskih produktov, ki jih dobe, ko kuhajo al koholne pijače.
Moskovski generalni gubernator proti pit)0 denaturirnnega špirita.
Moskva, 11. aprila. (K. u.) Moskovski generalni gubernator je izdal ukaz, ki civilno prebivalstvo nujno svari, naj ne uživa denalurirancga špirita, ker vsak dan obole in umirajo osebe, ki so pile denaturiran špirit. V guberniji Markov so vložile del»v-ske organizacije spomenico, v kateri prosijo vlado, nai nastopi oroti dra<5ini:
Boj zoper alkohol na Angleškem.
Rotterdam, 9. aprila. Iz Londona se poroča, da je angleški kralj dal zapreti in zapečatiti vse svoje kleti do konca vojne. Finančni minister Lloyd George je prejel doslej kakih 150 tisoč pisem, ki zahtevajo popolno prepoved alkohola. Z druge strani pa pošiljajo prodajalci žganja pridno odposlanstva k raznim ministrom s prošnjami, naj se prodaja alkohola ne prepove splošno in povsodi. Županstvo mesta Fourton, kjer je največ pivovarn, je brzojavno prc&esti-ralo proti splošni prepovedi. Kakor se čuje, se je vlada odločila, da alkohola ne prepove splošno, marveč da se bo v različnih krajih različno postopalo. Zlasti se omeji prodaja žganja in likerjev v delavskih središčih, kjer se je doslej popilo največ alkohola,
Dualizem v ognjeni preizkušnji.
Dunajski »Information« piše visoka oseba: Dunajski župan dr. Weis-kirchner se je v svojem zadnjem govoru, ki je vzbudil veliko pozornost in obravnaval vzroke, zakaj je morala aprovizaeija Dunaja tako zelo trpeti, pritoževal, da je na Ogrskem manjkalo one konivence, ki smo jo v Cislajtaniji z vso pravico pričakovali od svojih sosedov. In res je splošno mnenje naših ljudskih krogov, da bi nam Ogrska lahko bolj naglo in izdatno pomagala, pa je to opustila in s tem povzročila one k sreči le prehodne kalamitete, ki jih je dunajsko dnevno časopisje naslikalo še za bolj grozne in s tem. dalo časopisju trojnega sporazuma dobrodošlo podlago, da je začelo prinašati tudi grozna poročila o moreči lakoti, ki je baje že izbruhnila med nami. — šele kasneje bo primerno preiskovati vprašanje krivde, ki je je načel dunajski župan. Toda že sedaj se mora povedati z največjim poudarkom, da tu d i Ogrska ne sme vprašanja aprovizacije podcenjevati in da bi bilo čisto napačno, če bi na Ogrskem prevladovalo mnenje, da je to tako posebno važno vprašanje samo navadno vprašanje »kšefta«, dobička ali nejudnosti. Ogrski ministrski predsednik je v svojem novoletnem govoru s ponosom poudarjal, da so izvrstne ogrske čete storile svojo dolžnost na bojišču z neprimerno in sijajno hrabrostjo in da se je dualizem s tem popolnoma izkazal. Ravnotako pa, kakor pridejo dejanja čet pred sovražnikom v poštev pri določevanju .vrednosti dualizma, bo odločilnega pomena tudi stališče Ogrske v nič manj važnem vprašanju aprovizacije, ki sedaj v vojni ni samo »krajevna zadeva« Dunaja ali Cislajtanije, ampak emi-nentno državni interes. Grof ,Tisza je na pritožbe župana dr. Wcis-kirchnerja odgovoril z nekaj neobveznimi besedami, da je Ogrska pripravljena, kakor hitro bo njena lastna potreba krita, odstopiti Avstriji svoje previšnje zaloge. Avstrijsko javno mnenje ni vajeno, da bi zagotovilo grofa Tisze imelo samo za platonično demonstracijo. Dualizem, ki ga grof Ti-sza tako visoko ceni, stoji v vprašanju aprovizacije pred odločilno preizkušnjo.« — Tudi mi smo tega mnenja. Pa dajmo času časa!
Boji Da zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Bitka med rekama Maas in Mosel,
Beroiin, 10. aprila. Veliki glavni stan: Plen pri Drie Grachten se je zvišal na 5 belgijskih častnikov, 122 mož in 5 strojnih pušk.
V Champagni severno od Beau Se-jourja so naše čete izpraznile dne 8. aprila osvojene jarke, katere je včeraj francoska težka artiljerija razstrelila in odbile francoske napade v tem kraju.
Boji med rekama Maas in Mosel trajajo z enako silovitostjo dalje.
Pri krajih Fromezey in Gussainvillc vzhodno od Verduna, o katerih so Francozi poročali, da so ju vzeli, se doslej še ni bojevalo, ker ta dva kraja ležita daleč pred našimi postojankami.
Med Orne in višinami ob Maasi so včeraj Francozi doživeli težek poraz. Vsi napadi so se zrušili v našem ognju.
Na višini Combres so se na posameznih točkah naših prednjih črt začasno ustalili, bili so pa s ponočnimi protinapadi deloma zopet vrženi nazaj. Boji trajajo dalje.
Tudi napadi na naše postojanke severno od St. Mihiela so bili brezuspešni. Manjše napade na fronti Ailly—Apremont smo odbili. Pri Flireyu so bili boji, gotovo vsled težkih izgub sovražnika z dne 7. in 8. aprila, manj živahni. Tu smo zaplenili dve strojni puški.
Na fronti Romcnauville — gozd Pretre smo odbili vse francoske napade. Na zahodnem robu gozda Pretre je izgubil sovražnik tudi del naše postojanke, v katerega je vdrl konec marca.
Ponovni poskus, da bi osvojili Bezan-
ge la Grande, jugozahodno Chateau, Sa-liusa, so plačali Francozi z izgubo ene stotnije, ki je bila popolnoma uničena in ki je pustila v naših rokah kot ujetnike dva častnika in 101 moža.
V	Vogezih se položaj ni izpremenil.
Najvišje vojno vodstvo.
Nemško uradno poročilo.
Težke francoske izgube.
Beroiin, 11. aprila. Veliki glavni stan: Ob yserskem kanalu pri Poesele južno od Drie Grachten smo vzeli tri od Belgijcev zasedena sela in pri tem ujeli 1 častnika in 40 mož.
Pri manjših napadih proti potoku An-cre pri Albertu smo ujeli 50 Francozov.
V	zahodnem delu Argonov se je ponesrečil francoski napad. Boji med rekama Maas in Mosel so šele proti večeru postali silovitejši.
V	gozdovih severno od višine Combres so zbrali Francozi močne sile za nov poskus osvojiti naše višinske postojanke. Napad se je izvršil še danes zjutraj in se je popolnoma izjalovil. Višinska postojanka je popolnoma v naši posesti.
Jugovzhodno od Ailly so se vršili celo noč ljuti boji, ki so se odločili v našo korist. Pri močnem, pa brezuspešnem francoskem napadu severno od Flirey so imeli Francozi zelo težke izgube.
V	včerajšnjih bojih v gozdu Pretre smo vzeli sovražniku 4 strojne puške. Zelo ljuti ponočni boji, ki so se razvili, so bili za nas uspešni.
Zelo težke francoske izgube v bojih med rekama Maas in Mosel se še niti približno ne dajo preceniti; samo med gozdovoma Selouse in Lamorville so naše čete naštele 700, na neki majhni točki severno od Regnieville pa nad 500 francoskih trupel. Ujeli smo 11 francoskih častnikov in 804 može in zaplenili 7 strojnih pušk.
Vsled prestreljene vrvi odpluli nemški zrakoplov ni prišel, kakor Francozi poročajo, v njihove črte, ampak se je nepoškodovan spustil na tla pri Morselungenu, kjer so ga spravili.
V	Vogezih' je snežni vihar izključil večje operacije.
jvišje vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Četrtek (8. apr.) popoldan: V Belgiji, v dolini ob Aisne in vzhodno od Reimsa artiljerijski boj. Včeraj zvečer jav-Ijeni dobri uspehi med Mozo in Mozelo se potrjujejo. Zadnje deževje je razmočilo ilovnata tla v Vogezih; zato je gibanje artiljerije otežkočeno in izstrelki ne razpoka-vajo. Naše čete so dan prej dosežene pridobitve utrdile in obdržale kljub izredno hudim sovražnim protinapadom. Pri Epar-gesu se je končal zadnji s poldugim polkom izvršeni protinapad s silnimi izgubami; mrliči pokrivajo zemljo; 300 mož, ki so le trenutek prodirali pred nemško črto, so pokosile naše strojne puške, da ni nihče ušel. V Bois-Brule smo vzeli sovražniku en strelski jarek.
Večerno poročilo od četrtka: Vkljub slabemu vremenu smo dosegli v noči od 7. na 8. aprila med Mozo in Mozelo nove uspehe. Pri Epargesu smo ponoči napravili skok naprej. Svoje pridobitve smo obdržali vkljub hudim protinapadom. Našteli smo preko 1000 nemških mrtvecev. Dalje južno v gozdu Morville je uničila naša pehota nemško stotnijo, od katere je ostalo živih le 10 mož, katere smo ujeli, V gozdu pri Aillyju smo zasedli iznova strelske jarke in odbili dva protinapada. V gozdu Mortmare (severno od Flireyja) smo prodrli v sovražno defenzivno črto in jo ob-
držali vkljub sovražnikovemu naporu, da jo zopet osvoji. Severnozapadno od tega gozda je v Pannesu prebila naša granata kabel nemškega balona. Balon je odplul preko naše črte v jugozahodni smeri. Napadi, katere smo napravili med Mozo in Mozelo od 4. aprila dalje, so nam prinesli sledeče rezultate:
1. Na črti severovzhodno od Verduna smo napredovali za 3 km, in sicer na daljavi 20 km. Zasedli smo višine, ki obvladujejo dolino reke Arne, in vzeli smo vasi Gussainville in Fromezey. 2. Na višinah ob Mozi pri Epargesu smo vzeli skoro vse od sovražnika zasedene postojanke na planoti, ki obvladuje Combres, in zavzeto ozemlje smo obdržali vkljub številnim, izredno hudim protinapadom. 3. Dalje južno, pri St. Mihielu smo vzeli cel jugozapadni del gozda pri Aillyju, kjer so bili Nemci močno zakopani; sovražnik nam ni mogel ničesar odvzeti vkljub opetovanim protinapadom. 4. Južno od Woewre smo prodrli med gozdom Montmare in gozdom le Pretre na 7 do 8 kilometrov dolgi črti tri kilometre naprej. Vzeli smo sovražniku vasi Fey-en-Haye in Regnieville. Na vseh postojankah so imeli Nemci silne izgube; njihovo število se da presoditi po številu mrličev, naštetih pri Epargesu.
Petek popoldne ob 3. Angleške čete so z napadom v noči od 7. na 8. aprila odbile Nemce med Klemmc in Woewerghem. Med Mozo in Mozelo smo napredovali. Pri Epargesu smo pridobili nekaj ozemlja in se zopet obrnili proti sovražniku. Nemški strelski jarki so napolnjeni z mrliči. Koncem dneva smo odbili dva protinapada. Uplenili smo 6 strojnih pušk in 2 metalca min v gozdu Ailly, kjer sovražnik od včeraj dalje ni več napravil protinapada. V gozdu Mortmare smo obdržali svoje pridobitve vkljub hudim protinapadom, ki so se vršili sinoči okoli 7. ure,
Pariz, petek, 9, aprila zvečer: S sijajnim napadom smo vzeli važno postojanko Les Eparges, ki obvladuje ravnino Woew-re, ki jo je sovražnik trdovratno branil. Včeraj smo vzeli čez 1500 metrov strelskih jarkov in danes zjutraj so imeli Nemci na višini samo še dva krepko hranjena oto-čiča v površini nekoliko metrov. Popoldne smo vzeli ta dva otočiča in ujeli 150 mož, S tem smo dosegli enega glavnih ciljev naših operacij v zadnjih dneh. Dalje južno v gozdu Ail!y smo obdržali osvojeno ozemlje (800 m široko, na fronti 400 m) in smo odbili tri protinapade. V gozdu Montmare so Nemci napravili 15 protinapadov, da bi si zopet priborili strelske jarke, katere smo jim včeraj vzeli. Petnajstkrat smo jih odbili. Tla so pokrita s kopicami nemških trupel. Od ostale fronte se poroča: V Bel giji so Nemci pri Drie Grachten z naskokom vzeli strelske jarke na levem bregu Ysere, nedaleč od tam pa so Belgijci z naskokom prodrli na desni breg in dospeli do mostu. V Champagni se je v posameznih krajih razvil krajevni pa živahen infan-terijski ogenj severno od Beausejoura. Nemci so si hoteli priboriti del zadnji mesec izgubljenih strelskih jarkov. Naš ogenj je pokosil njih napad, samo na eni točki se jim je včeraj zvečer posrečilo, da so se ustanovili v izpostavljeni postojanki. Po protinapadu smo zopet vzeli to postojanko in smo potisnili sovražnika nazaj do izhodišča in mu pri tem prizadejali občutne izgube, Na južnih obronkih Harfmannswei-lerkopfa smo zadnje dni ujeli 150 Nemcev.
Strahovit artiljerijski boj ob Yseri.
Berlin, 8. aprila »Lokal-Anzeiger« poroča iz Amsterdama: »Tijd« piše iz Sluisa: Zadnje dni se je vršil ob Yseri strahovit
Zemljevid k bojem ob vserskem kanalu.
topniški dvoboj. Ob celi fronti pri Dixmu-de so bili siloviti napadi, ki še do zdaj niso odločeni. Blizu kraja Drie Grachten loči sovražne prekope samo reka Yser in pa ozka cesta, vsega skupaj kakih 50 metrov. Še hujše divja boj pri Lombartzydu, kjer so zavezniki nastopili ofenzivo. Angleška brodovje je ofenzivo podpiralo in obstreljevalo nemške obalne postojanke. Zlasti v ponedeljek je bilo obstreljevanje zelo silno in je vkljub plohi trajalo ves dan. V soboto so angleške bojne ladje streljale iz topov proti Zeebriigge, pa ne proti pristanišču, marveč na periskope podmorskih čolnov, bodisi prave ali pa domnevane.
Angleške čete pred Verdunom.
Berlin, 8. aprila. »Tageblatt« poroča it, Ženeve: Glasom vesti iz Pariza se pripravlja organizacija posebnega angleškega oddelka v bližini Verduna za slučaj, da bi tam pričete operacije zavzele večji obseg. Angleško poveljstvo bo seveda podrejeno francoskemu.
Boji za Hartmannsweilerkopf.
Curih, 8. aprila. Po bazelskih porov čilih so Nemci začeli nov boj za H a r t-in a n n s w e i 1 e r k o p f, ker je so dobili izdatna ojačenja. Francozi so poizkusili polastiti se H i r z e n s t e i n a, pa so bili z občutnimi izgubami odbiti. Ranjenci pripovedujejo, da traja v južnih Vogezih boj na celi črti z veliko silo dalje, operacije pa ovirajo poplave in slaba pota.
Premikanje angleških čet.
Rotterdam, 11, aprila. Nemški letalci že več dni poročajo o premikanju angleških čet z yserske fronte v neko drugo smer. Očividno Angleži zbirajo močne sile na gotovi točki, da bi prodrli nemško bojno črto.
Boji med rekama Maas in Mosel.
Beroiin, 11. aprila. (K. u.) Wolffo^
urad poroča 10. t.m. iz velikega glavnega stana o bojih med rekama Maasi in Mosel. O bojih, ki so se bili do poldneva 7. aprila, se je že poročalo. Nadaljevali so se tudi bodoče dni do 10. t. m. Do 7. aprila so napadali Francozi izključno obe nemški krili, nato jc pri-č.el napadati sovražnik tudi središče. Pri St. Mihaelu je zbral močne sile. Popoldne 7. aprila je prvič napadel gozd La Selouse, ki leži 9 km severno od St. Mihiela. Naše postojanke so se raztezale približno v črti Seuzey — Lamorville. Bili so se težki boji. Na bojišču je pustil sovražnik veliko mrtvih in ranjencev, ko je bežal nazaj. Ujeli smo dva častnika in 80 mož. Ponoči od 7. na 8. aprila so z malimi odmori grmeli topovi na raznih točkah bojne črte, osobito na višini Combres in med krajema Regnieville in Fey en Haye. Na posameznih točkah je napadla tudi pehota. Južnovzhodno od Verduna in pri Mar-cheville sta bila razbita dva napada že 100 metrov pred našimi postojankami. V Bois Bruelu ob ranem jutru pričeti napad je bil ravno tako odbit, kakor so bili odbiti trije nočni napadi v zahodnem delu gozda Pretre. Popoldne in zvečer 8. aprila je sovražnik na raznih točkah bojne črte živahno nastopal. Iz gozda La Selouse izvedeni napad1 se je ravnotako izjalovil, kakor napad na istem mestu prejšnji dan. Ob istem času se je razvil večeren težek boj v Bois de Mortellare, v katerem je bil končno vržen sovražnik z golim orožjem nazaj. Ravnotako se je končal napad v okolici Rognieville v Priester-waldu in južno od Ornea.
Ljuti boji za višino Combres so se bili 8. aprila in ponoči na 9. aprila. Zdi se. da so Francozi na tej točki oja-čili z novimi četami svoje sile. Dopoldne 8. aprila so zasedli jarke, ki smo jih glede na najtežji artiljerijski ogenj izpraznili, za katere se je bil cel dan vroč boj. Ponoči na 9. t. m. se je posrečilo našim četam, da so vrgle sovražnika iz vseh delov jarkov. Glavno postojanko smo držali. Nov napad, ki so ga podvzeli Francozi zjutraj s premočjo, nas je prisilil, da smo nekaj delov jarkov zopet izpraznili.
Nasproti dogodkom na višini Coni' bres so dogodki na ostali bojni črti malopomembni. Izvzemši streljanja na nekaterih točkah, jc pretekla noč od
8.	na 9. aprila splošno mirno. Le v Bois de Mort Mare, kjer so bili Franoczi popoldne po večurnem boju z najtežjimi izgubami vrženi nazaj, so zvečer zopet brezuspešno napadli. Našim četam se je posrečilo, da so vzele dve strohni puški, ko so vdrle za sovražnikom v njegove postojanke. Kljub neuspehu je sovražnik zjutraj 9. t. m. obnovil svoj napad, ki se je z izrednimi sovražnikovimi izgubami izjalovil. Francozi so
9.	t. m. zopet prenesli težišče svojih napadov na severno krilo med Ornejem in višino Combres. Napadli so navedeno ozemlje z planote Woevre med :?arfondruptom in Marchevillem od opoldneva do polnoči štirikrat v širini šestih kilometrov; a bili so vselej z velikimi iztrubami odbiti. Tonoči so ži-
vahno delovali francoski metalci min, podpirani po artiljeriji. Popoldne jo planil sovražnik na celi črti višine Combres iz svojih jarkov, ko je dopoldne prej obstreljeval naše postojanke z najtežjimi topovi. Posrečilo so mu je, da je prodrl na nekem mestu do grape na južni strani višine, predno jo izkrvavel napad v ognju dveh naših po-postojank. Zdi se, da so nameravali zgolj vrha, marveč je neki polkovni poveljnik izvedel protinapad, s katerim smo zopet zasedli dele naših prednjih postojank. Zdi es, da so nameravali Francozi še en napad, ki ga je pa preprečil uspešen ogenj iz naših topov. Ponoči se je omejil sovražnik, da je obstreljeval vrh in vas Combres, ki leži za njim. Na ostali bojni črti je napadal sovražnik resno središče na črti Seuzey—Spada, a njegovi napadi niso uspeli. Ujeli smo 71 Francozov. V gozdu Ailly smo lahko odbili napad sla-bejših sil. Napacl na črto Regnieville— Fey-en Haye je odbil ogenj naših topov s težkimi izgubami za sovražnika. Severno od Regnieville je obležalo na nekem mestu 500 mrličcv.
Zvečer 9. aprila so naši napadli Croix des Carmes v gozdu Priester. Iztrgali so sovražniku tri utrjene stražnice in dva zvezna jarka. Vzeli so sovražniku dve strojni puški in ujeli 59 Francozov.
Artiljerijski boji so trajali 10. aprila na celi bojni črti. Opazovalo se je, da Francozi pridno grade utrdbe in cla izpopolnjujejo z novimi četami svoje prednje močno izredčene vrste, osobito na severnem krilu južno od kraja Orne, v središču nasproti črti Seuzey— Spada in na južnem krilu v okolici Regnieville. Zbiranje čet je motil naš močan ogenj; izgube, ki jih je provzročil, so najbrže provzročile, da sovražnik ni napadel. Tudi pri Les Eparges ob vznožju višine Combres so postavili Francozi močne čete, na katere je bilo mogoče streljati z našimi topovi. Francozi so napadli 10. aprila le v gozdu Priester, a napad smo brez napora odbili. Tudi 10. april se je zato končal s popolnim nemškim uspehom na vseh napadalnih črth. Francoski višji poveljnik general Joffre se je 10. aprila zahvalil prvi francoski armadi, da je iztrgala Nemcem postojanke pri Les Eparges, to je Combres vrh. Za to postojanko se bojujejo s kratkimi odmori že več tednov. Francozi so že večkrat poročali, da so vzeli navedeno postojanko in da jo trdno drže. Zadnji boji za to postojanko so zgoraj opisani. Dejansko so Francozi začasno zasedli posamezne jarke te postojanke, a izvzemši malega, neznatnega dela smo vse zopet vzeli nazaj.
Angleški letalci mečejo bombe.
Kodanj, 11. aprila. (Kor. ur.) »Poli-fiken« poroča iz Rotterdama; Angleški letalci so včeraj vrgli nekaj bomb_ na trdnjavske naprave pri Heystu in Kno-cke. Uspeh ni znan.
Stotnik Herrail ouroščen.
Pariz, 11. aprila. (Kor. ur.) »Matin« poroča: Stotnika Herraila, ki je v jezi ustrelil svojo ženo, ker mu je kljub prepovedi vojnega vodstva sledila v armadni pas pri Compicgne, je pariško vojno sodišče oprostilo.
Na Angleškem mobilizirali delavstvo.
London, 11. aprila. (Kor. ur.) V New-jastle so sklenili, da mobilizirajo ob severnem obrežju delavstvo zato, da hitreje izdelajo vojno m uničijo. Mestna občina Bir-mingham je zato odstopila še 1062 delavcev.
Požar v Liverpoolu.
London, 11. aprila. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Liverpoola: V nekem velikem skladišču tobaka je izbruhnil požar, ki je povzročil veliko škode,
Bismarckov spomenik na Francoskem.
Dresden, 10. aprila. Saške čete so v Bethelu na Francoskem postavile spomenik Bismarcku, katerega so 1. aprila odkrili v navzočnosti številnih častnikov.
TrosporaRi ia HoTKanske države.
RUSIJA IN BOLGARIJA.
Kodanj, 11. aprila. Iz Petrograda se poroča: Voditelj kadetov Miljukow se poda v Sofijo, očividno z namenom, da bi pridobil Bolgarijo za Rusijo, kar se diplomatom ni posrečilo.
ULTIMAT BALKANSKIM DRŽAVAM?
»Pester Lloyd« poroča po listu »New-york Herald«: Ko bodo zavezniki zopet napadli Dardanele, nameravajo poslati vsem balkanskim državam ultimat.
ULTIMAT BOLGARIJI ?
Kodanj, 11. aprila. »National Tidende« poroča iz Pariza, da so zavezniški poslaniki v Sofiji dobili nalog; naj napravijo skupne korake pri bolgarski vladi, da puua izjavo radi obmejnih dogodkov. Ta korak bodo napravili v obliki ultimata.
K SOFIJSKEMU NAPADU.
Pariz, 11. aprila. Iz Sofije poročajo, da so hoteli napadalci razstreliti narodno gledališče in parlament. Zopet so zaprli več oseb, od katerih se je ena usmrtila.
RUSKO VOHUNSTVO V SOFIJI.
Soiija, 10. aprila. Bolgarska vlada poroča, da je prispelo iz Petrograda v Sofijo mnogo ženskih, ki so v službi ruske tajne policije. Ženske so pozvali, da pomagajo ruskim policijskim agentom, ki so že tukaj. Bolgarska vlada je izdala stroge odredbe, da ne bodo mogle ženske, ki se pravilno ne izkažejo, prestopiti pragov raznih ministrstev. Tukaj se bojijo, da bi te ženske ne ukradle kakšnih važnih diplomatičnih spisov.
RiiskG-jiiponsKi odnoSojl.
Stockholm, 11. aprila. Japonski poslanik v Petrogradu, baron Motono, si prizadeva, da dobre odnošaje med vzhodnima cesarstvima še tesneje zveže. Gre za to da se doseže med vzhodnima velesilama popoln sporazum glede kitajskega vprašanja. Japonska se kaže pripravljeno, da dovoli Rusiji za njeno podporo v japonsko-kitaj-skem vprašanju najdalekosežnejše koncesije v Mandžuriji.
Droooe vesli iz llaiije.
»Frankfurter Zeitung« in »Miinchener N. Nachrichten« prinašata sledeče drobne vesti: Nemčija je ustavila vsak uvoz blaga v Italijo. Več članov nemške kolonije v Rimu in po drugih italijanskih mestih se vrača v Nemčijo. V Genovi je 20.000 demonstrantov demonstriralo proti Nemcem, katerim je pobilo šipe na trgovinah. »Frankfurter Zeitung« pripisuje krivdo hujskajočemu časopisju in pa Bepinu Ga-ribaldiju. V Rimu se je ustanovil narodni komite, ki agitira za vojno. Vlada nastopa proti njemu. Italijanski socialisti pa vneto zagovarjajo nevtralnost. Kakor poročajo nemški listi, so socialisti izdali oklic za ohranitev nevtralitete ter pozivajo delavstvo, naj živahno deluje v tem zmislu.
Bajko o nosednem miru.
■. Grazer Tagespost« poroča iz Koda-nja: Znani poročevalec »Daily Telegraph.« v Rimu Dillon brzojavlja svojemu listu: Po mojih poizvedbah so izmišljene vse govorice, da bi bila voljna Avstrc-Ogrska skleniti poseben mir. Cesar Franc Jožef in vlada sta nasproti Nemčiji med vojno popolnoma odkritosrčni; Avstroogrska misli zdaj ravnolako malo kakor ob začetku vojske, da bi hodila po lastnih potih. Nikdar se ni razpravljalo o vprašanju, da bi sklenila Avstrija poseben mir. Tudi Tiszova vlada je neomajno zvesta zvezi.
Avstrija Bi proslia papeža zaposlovanje.
»Kolnische Volkszeitung« poroča iz Rima: Vatikanski »Osservatore Romano« dementira vest pariškega »Pet. Parisiena«, češ, da je Avstrija prosila papeža, da bi rekel svojo dobro besfcdo, ko bi avstrijska vlada smatrala, da je prišel čas za miroven predlog. Vest je popolnoma neutemeljena.
Boji na Kavkazu.
SPOPADI NA KAVKAšKl FRONTI.
Carigrad, 11. aprila. »Agencija Milli« poroča: Na kavkaški fronti je prišlo le do spopadov prednjih čet.
RUSKO URADNO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU.
Nemški listi priobčujejo sledeče rusko uradno poročilo: Naše čete so se spopadle s Turki ob morski obali in v prostoru Alti-Artvin in so jih vrgle nazaj. Na drugih delih fronte nič posebnega.
3. in 4. aprila smo odbili vse turške napade na desnem krilu naše črte ob morju. V smeri na Olti so naše čete pognale Turke, ki so imeli dobro postojanko, proti Oherju nazaj in ujele mnogo mož. Na drugih frontah brezpomemben infanterijski ogenj.
Dnevne novice.
'+ Cesar je zaslišal 10. aprila v daljši avdijenci dalmatinskega namestnika grofa Attemsa,
-f- Odlikovanja. Viteški krjžec Leo-poldovega reda z vojno dekoracijo v priznanje junaškega in uspešnega zadržanja pred sovražnikom je dobil generalni major Karel Zahradniček, poveljnik 44. domo-j branske infant. brigade. Red železne krone j 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 73. pp. Ivan Trampuš. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo 30 dobili: poročnik v rezervi Stanko Masič, 2. bos.-herc. p., pri 1. bos.-herc. p. j in poročnik 1. bos.-herc, p. Lovrenc Suš-: nik, stotnik 24. pp. Franc Pirnik, nadporočnik 71. pp. Miroslav Intichar, poročnik
8. pp. Edvard Gangl, stotnik 47. pp. Ludvik baron Vogelsang, poročnik 97. pp. Jakob Keckeis, stotnik 12. pp. Evgen Kavčič in stotnik 27. pp. Adolf Ferlinz. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 24. pp. Josip Jaklič, poročnik 97. pp. Viktor Brunelli, poročnika bos.-herc. p. dr. iur. Ernest Gamillscheg in Josip Mlač, poročnik 27. pp. Ivan Diller, stotnik 97. pp. Artur Brosch, nadporočnik 79. pp. Henrik Resch, poročnik 24, pp. Henrik Majcen in stotnik art, štaba Karel Petschenig. Nadporočnik je postal poročnik 79. pp. Karel Selak. Zlato hrabrostno kolajno je dobil desetnik 7. pp. Gregor Braulitsch, nadalje praporščak 7. lov. bat. Karel Rygal, desetnik 5. drag. p. Ivan Sorgcr, poročnik 7. p. top. polka Miroslav Weinberger, narednik 47. pp. Rajmund Strohmayer, četovodja Franc Strmšček in podlovec Anton Nuss-baum, oba pri 20. lov. bat. Vojaški zaslužni križec 3. razreda na traku vojne dekoracije je dobil nadporočnik 27. dom. polka Ivan Horat, pred sovražnikom padli nadporočnik 27. dom. polka Henrik Konrad in stotnik 26. dom. polka Edvard Vavpotič, »Signum laudis« je dobil vojaški nadzdrav-nik dr. Gustav Rodoschegg. Bronasto kolajno so dobili: četovodja Perč Florijan, Berdnik Maks, Franc Petek, Dobravec Janez, Stoitl Franc, desetniki Mlakar Janez, Ciegler Janez, Jokel Karel, Sakoni Emerik, Hackel Karel in infanterist Grabnar Anton. — Za hrabrost pred sovražnikom je bil od vodstva balkanske armade pohvaljen stotnik 57, domobranskega polka Emil Petsche.
-f Za vojne karate v rezervi so imenovani za čas vojnega stanja sledeči gospodje: Kandut Ciril, Mente Konrad, Štih Josip, Bulovec Josip, Cankar Izidor, Hiti Franc, Poje Josip, Paulič Peter, Rop Franc, Barbič Mihael in Baznik Ivan. Vpoklicani pa so sledeči vojni kurati: gg. Brvar Ignacij, Drešar Ivan in Dejak Alojzij,
-f Novi poveljnik 3. armadnega zbora. Poveljstvo 3. armadnega zbora je prevzel dosedanji poveljnik 34. pehotne divizije ekscelenca Jožef Krautvvald vitez Annau. (»Grazer Tagblatt«.)
-J- Imenovanje. Za župnijo Tinjan pri Pazinu je imenovan župnikom č. g. Jožef Kraljic, do sedaj kaplan pri sv. Vincenciju v Trstu. Čestitamol
—	Brat barona Žveglja umrl. Iz Gorij poročajo: Martin Žvegelj, vulgo Baloh, brat rajnega barona Schwegelna je 6. t. m. umrl. Z ranjkim je zvezana polstoletna trgovska zgodovina v celem radovljiškem okraju. Pričel je z malim, kroŠnaril po sejmih ter si pridobil veliko premoženje. Sinovi njegovi so v raznih visokih službah. Naj počiva v miru!
—	Arctacija zgornjeavstrijskega župnika Klimescha. Veliki petek so aretirali, kakor poroča »Salzburger Chronik«, župnika Klimescha v Kopfingu, ker so ga osumili protiavstrijsklh izrazov. To je tisti duhovnik, o katerem so framasonski listi že večkrat objavljali prave roparske povesti. O tej zadevi poroča »Linzer Volks-blatt«: Veliko nedeljo je došlo v zadevi župnika Klimescha v Kopfingu občinsko odposlanstvo pod županovim vodstvom h kapiteljskemu vikarju kanoniku Schernalu, ž njim se je podalo nato k deželnemu glavarju in noto k namestniku. Odposlanstvo se je zavzelo za župnikovo nedolžnost in je izrazilo svoje prepričanje, da so obdolžitve proti njemu izmišljene. Kopfinško^ odposlanstvo je pripovedovalo, da je prijel veliki petek poooldne župnika neki orožnik. Župnik bi bil moral prevideti še nekega bolnika, česar mu niso dovolili. Peš je moral iti v Andorf, dve uri hoda. Ker so zamudili vlak, je župnika odvedcl orožnik v Riedau, od tam ga je odpeljal z brzovla-kom v Line. Prebivalstvo v Kopfingu je ta popolnoma nepričakovana odredba najhujše razburila. V župni cerkvi je bilo. ka-kor povsod na veliki petek, izpostavljeno Najsvetejše, ki ga niso mogli spraviti. Ljudje so ostali zato v cerkvi in so molili, dokler ni prišel iz sosedne duhovnije ob pol 10. zvečer neki duhovnik. Pred kratkem se jc pravdal župnik z nekim orožniškim stražmojstrom, ki ga je tožil zaradi razžaljenja časti, ker ga je župnik kot dušni pastir svaril. Župnik je bil takrat oproščen. Lahko si mislimo, kaj da ljudje v Kopfingu govore.
— Mestna podjetja v Pulji v vojaški upravi. Tržaški listi poročajo iz Pulja: C. kr. okrajno glavarstvo je. včeraj objavilo razglas, ki postavlja občinska podjetja mesta Pulj, to je plinarno, elektrarno in vodovod, v vojaško upravo, ki ji načeluje c. in kr. kapitan Teodor Skerl pl. Schmidt-heim. Delavci in uradniki imajo v vsakem slučaju, ki bi se pripetil, ostati na svojem meslu, oziroma v službi, v kolikor že niso prekoračili 50, leta starosti, ter so pod-
rejeni vojnemu sodišču. Kot znak bodo nosili črno-rumene trakove na rokavih.
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 33 ima sledeče slike: Napad na Dardanele in obramba trdnjave pred vhodom v morsko ožino. — Naše motorne baterije. — Getse-rnanski vrt, — Prevažanje zrakoplova. — Padli junaki. — Domače slike. — Ruski ujetniki. — Francoske barikade proti Nemcem, — Iz bojev za Duklo. — Mace> donke v Novi Srbiji.
—	V Šmlhelu pri Novem mestu je umrla č. šolska sestra Krescentia Primož. Bila je izvrstna vrtnarica,
-j- Znižanje obrestne mere. Avstro« ogrska banka je sklenila znižati obrestno mero za x/i°/c. Od danes, 12. aprila naprej se bodo med drugim tudi posojila na avstrijsko in ogrsko vojno posojilo obrestovala po 5%,
—	Semeniški profesor dr. Jakob Bramat v Gorici je imenovan za papeževega hišnega prelata.
»Svetovna vojska«. 11. sešitek, ki je te dni izšel opisuje prve boje med nemškimi in francoskimi četami, ki so se vršili ob francosko-nemški meji meseca avgusta .Popis boja je sestavljen zelo pregledno in ima to prednost, da so med bojne popise vpletena pripovedovanja vojakov, ki so se teh bojev udeleževali, tako da ni vsa stvar suhoparna, temveč živahna in zanimiva. Sešitek krase tri izvirne slike. 12. sešitek bo nadaljeval s popisi bojev v Belgiji do padca Antwerpna, V 13. sešitku pa bodo priobčena pisma slovenskih vojakov, ki so se borili na belgijskem bojišču pri težkih avstrijskih motornih baterijah. Opozarjamo tudi na vzpored, ki je objavljen na ovitku 11. sešitka. Z 12. sešitkom
E oteče drugo četrtletje za naročnike, na ar iste že zdaj opozarjamo in delo toplo priporočamo »Svetovna vojska« se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Vsako četrtletje 6 sešitkov velja K 3. — Drugo četrtletje, ki nudi tudi velik, krasen zemljevid Evrope pa stane K 4.— (ker ima zemljevid za naročnike »Svetovne vojske* znižano ceno K 1.).
O St. Premerlovih postnih pesmih naj napišem kratko oceno. Pesmi se mi jako dopadejo, ker dihajo pobožnega duha, so plemenite po motivih in harmoniji, se ogib-Ijejo pretiranega modernizma, vendar se močno odlikujejo od navadnega tržnega blaga. »Sveti Križ« sta dve pesmi, porabni za misijon tudi med letom. Dva tiskovna pogreška naj se popravita pred porabo. V
2.	pesmi 4. takt, zadnja osminka, beri Sopran c mesto h. V 5, pesmi, zadnja vrsta
3.	takt, druga nota, beri Bas b mesto C. Za letos so prišle pesmi malo pozno, vendar sezimo po njih za drugo leto. P. Hugolin Sattner.
—	Semenj v Kandiji bo prihodnji četrtek, dne 15, aprila. Kupci in prodajalci se vljudno vabijo.
—	Umrl je v Jaški dr. Gustav Gaj, izdajatelj Špiritističnega glasila »Novo Sunce«.
—	Električna razsvetljava v štandre-
žu. Občinsko starešinstvo v Štandrežu je sprejelo ponudbo družbe »Officine elet-triche dell'Isonzo« za napeljavo električne razsvetljave po štandreški občini.
Drugi beg precl sovražnikom — po slo letih. Kakor poročajo iz Berlina, se nahaja med Židi, ki so se zatekli iz poljske Grodsisk v Varšavo, da uteče-jo grozotam vojne, tudi neka Jožefina Boruch, starka, ki je preživela že 110 let. To je drugikrat, cla jo morala zbe-žati pred sovražnikom v Vršavo. Prvič se je zatekla tjekaj, ko je bila 7 let stara, pred Napoleonovo armado. _
Kadar bo Velika noč na sv. Vojteha dan. »Dziennik Cieszynski« je prinesel po »Poslu Evangelickem« prerokovanje 85-letne starke Ane Polldrove iz Tišina, ki je zaspala v Gospodu pred par leti. Pravila je otrokom, da pojdejo na vojsko in da bo Poljska osvobojena. »Poljsko bo osvobojeno in bo imelo svojega kralja v tistem letu,« je pravila starka, »kadar bo padla Velika noč na sv. Vojteha dan.« Njeni sorodniki se sedaj spominjajo njenega prerokovanja in pristavljajo, da padejo velikonočni prazniki na sv. Vojteha dan dne 23 aprila 1916. leta.
—	Vlom v rajfajznovko. 31. marca t. , je vlomil neki tat v zaprto pisarno rajf-ajznovke v Cermožišah. Z vitrihom je odprl vrata in je poizkušal vlomiti v Wert-heimerco, kjer se jc nahajalo do 2000 krom Vlom se mu ni posrečil.
—	Denarne pošiljatve v Švico. C. kr. kor. urad poroča: C. kr. poštna, hranilnica obvešča, da se denarne pošiljatve v Švico do preklica zaračunavajo tako, da se zaračuna za 100 frankov 120 kron.
—	Umrl je v Admontu P. Konstantin Lehrl.
—	Policijska ura v javnih lokalih v Karlovcu. Krčme so v Karlovcu otvorjene do 8. zvečer, gostilne do 11. in kavarne do 12. ponoči. Tedaj nastane v mestu popoln mir.
—	Koliko Je visokošolcev v vojni?
Sredi decembra lanskega leta je bilo na univerzah v Nemčiji od 52.70» slušateljev pri vojakih 29.863, na tehničnih visokih šolah od 10.490 Hh ie

bilo vpoklicanih 6476. Od svojih slušateljev so dale avstrijske univerzo 8271 vojakov, izmed 2781 ogrskih jih je šlo v vojsko 1208, avstrijsko - ogrskih tehnikov je od 5076 slopilo pod orožje 2474, od 853 slušateljev živinozdravni-štva 437. Z ostalimi visokimi Šolami je bilo tačas vpisanih 93.446 slušateljev in nič manj kakor 49.750 jih je obleklo vojaško suknjo. V Avstriji okoli 50 odstotkov, v Nemčiji 56 odstotkov. Poznejši meseci pa so pobrali še mnogo, drugih, tako da se ne motimo, če rečemo, da je avstrijskih visokošolcev v vojni najmanj dve tretjini.
—	Iz politične računske službe. C. kr. kranjski deželni predsednik je imenoval računskega oficiala Jožefa T r u g e r za c. kr. računskega revidenta, računska asistenta Ivana R u s in Bruno K 1 a u e r za c. kr. računske oficiale in računskega praktikanta Reinholda P u c s k o za računskega asistenta.
—	Nemčija vpe!Je monopol na cigarete. Čuje se, da namerava nemška vlada kupiti tvornico za cigarete, Jas-matzi, kot temelj za nemški monopol na cigarete.
—	Za črnovojnike, ki so 16. t. mes. pozvani pod orožje. Ker se le prerado dogaja, da prihajajo črnovoiniki neopravičeno prckasno pod orožje, vsled česar nastanejo nerodnosti in težkoče pri oborožitvi oziroma izvežbanju, se tem potom črnovojniki rojstnega lota 1896 opozarjajo, da se v smislu vojaških postav smatra vsaka taka zakasnitev za prestopek, ki se kaznuje z zaporom od enega do treh mesecev. Če pa je zakasnitev daljši kot osem dni, smatra se to za zločin, ki se kaznuje z ječo od šest mesecev do dveh let.
—	Povišane cene kruhu na Dunaju. Nižjeavstrijski namestnik jo povišal najvišje cene kruha, in sicer vojnemu hlebu 280 gramov na 18, dvema deloma kruha 140 gramov na 9 in enemu delu 70 gramov na 5 vinarjev. Dosedanje cene so znašale 16. 8 in 4 vinarje.
—	Budimpeštanske kavarne so sklenile, da povišajo cene kavi za 6, 4 in za 2 vinarje.
Karlovec za časa vojne, »Riečki Novi List« je prinesel poročilo o sedanjih razmerah v Karlovcu, ki se med drugim glasi: V Karlovcu se ne čutijo posledice vojne. Od začetka mobilizacije dohajajo v Karlovec neprestano ogromne množice vojakov in novincev. Karlovec je vedno poln vojakov in vsled pogostih naborov, ki se vrše v mestu, ima meščanstvo — trgovci in obrtniki — neprestano sijajno priložnost za zaslužek. Gostilničarji, peki, trgovci z jestvinami in drugi hitro bogate. Vojaki puščajo v Karlovcu ogromno denarja. Težke posledice, ki so povodom propada Karlovške hranilnice zadele toliko kar-lovških obrtnikov in trgovcev so se hitro ozdravile. Kljub ogromni porabi živil za velike množice vojaštva, ki dohajajo odhajajo in žive v Karlovcu, se v mestu vendar ne čuti pomanjkanje hrane ter poteka življenje kakor v normalnih časih. Cene na trgu so dokaj nizke in ravno tako v gostilnah in trgovinah ter je mogoče poceni dobiti hrano in blago. Vse doslej se je moglo dobiti belega kruha,a tudi malo mešani vojni kruh je jako okusen in lahak. V Karlovcu se je prebivalstvo takoj izpočetka vojne obilno preskrbelo z živežnimi potrebščinami. Ker je v Karlovcu velik mlin, se je prebivalstvo takoj izpočetka preskrbelo z belo moko, ki je je, po prodajalnah tudi sedaj ie dobiti kolikor kdo hoče, a izvažati se ne sme.
Bol za Carigrad.
OBSTRELJEVANJE NEUTRJENIH KRAJEV.
Carigrad, 11. aprila. (Kor. urad.) »Agencija Milli« poroča: Zavezniki se vsled svojih neuspehov pri operacijah pred Dardanelami maščujejo s tem, da obstreljujejo neutrjene kraje. Dne 7. aprila je zavezniško brodovje obstreljevalo kraj Jonikoi v Egejskem morju. Neka grška žena je bila ubita, dve deklici ln en mož pa ranjen.
ZAVEZNIKI NAMERAVAJO IZKRCATI ČETE.
Kodanj, 11. aprila, »Daily Chranicle« poroča iz Dedeagača: Pri Enosu so opazili številne prevozne ladje, spremljzane od bojnih ladij. Slutijo, da nameravajo zavezniki izkrcati čete na obrežju.
OBSTRELJEVANJE GAZE.
Carigrad, 11. aprila. »Agencija Milli« poroča: Pri Dardanelah ni nobene izpre-membe. Dve sovražni križarici sta z malimi presledki poldrugo uro obstreljevali mesto Gaze ob sirski obali. Del pomoljev je bil poškodovan, mesto samo pa ni trpelo škode.
IZGREDI V ODESI IN SEBASTOPOLJU.
Kodanj, 11, aprila. Tidende" poroča, da so v Odesi in Sebastopolju izbruhnili
novi mornariški izgredi, pri čemur je bilo aretiranih 16 častnikov in nad 80 mož.
POŠKODOVANA RUSKA KRIŽARICA.
Dunaj, 11, aprila. V sebastopoljskem pristanišču leži velika težko poškodovana ruska križarica.
Na morju.
ANGLEŠKE IZGUBE NA MORJU VSLED BLOKADE.
London, 10. aprila. (Kor. ur.) Admiraliteta naznanja: Od 18. februarja, ko se je proglasila blokada po podmorskih čolnih, so križarke, mine in podmorski čolni potopili 37 trgovinskih parnikov in 6 ribiških ladij. Skupni obseg potopljenih trgovinskih ladij obsega 100,987 kosmatih bečev, pogreznjenih ribiških bark pa 1203. V tej dobi je pristalo oziroma odplulo 10.194 ladij s tonažo po več kakor 300 bečev.
OBOROŽENE ANGLEŠKE LADJE.
Stockholm, 11. aprila. »Daily Tele-graph« poroča iz Montreala: Vse angleške ladje, ki so zadnje dni odplule iz Montreala v Evropo, so opremljene s strojnimi puškami na krovu.
»PRINZ EITEL FRIEDRICH« NA VISOKEM MORJU.
New-York, 11. aprila. »Evening Tele-gramm« v Filadelfiji poroča, da je nemška pomožna križarica zapustila Newport-News in neovirana došla na visoko morje. — Če je to poročilo resnično, potem se je baje že internirani križarki vendar še v zadnji uri posrečilo, da je prišla na visoko morje,
POTOPLJENA RUSKA PARNIKA.
Bukarešt, 11, aprila. Ruski municijski parnik, ki je bil namenjen v Srbijo, je zadel ob mino in se potopil. — Petrolejski parnik »Peter Veliki« se je blizu Batuma potopil.
NEMŠKA NOTA ZDRUŽENIM DRŽAVAM.
Washington, 11. aprila, (Kor. urad.) Poročilo Reuterjevega urada: Nemčija je Združenim državam poslala noto, v kateri se pritožuje, da ameriški opomini zaveznikom glede dovažanja živil za meščansko prebivalstvo vojujočih se držav niso imeli nobenega učinka. Amerika na to pravico niti izdaleka ne polaga tolike važnosti, kakor na pravico, da zaveznikom dobavi orožje. Nota pritiska na to, da naj se Združene države skrbneje drže nevtralnosti.
Poleti nad Podoorlco Id Borom.
Kodanj, 10. aprila, »Times« poročajo iz Petrograda: Avstro-ogrski letalci so poleteli ob veliki noči nad Podgorico. Vrgli so 19 bomb, 12 jih je zadelo. Ubitih je bilo 50 oseb, veliko pa ranjenih. Pozneje so vrgli z dobrim uspehom v Bar 22 bomb.
Bolezni v Srliijf orožno razsajajo.
London, 10. aprila. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« poroča iz Aten: Kapitan Be-nett, ki je prepotoval Srbijo, poroča, da je
fioložaj v Srbiji vsak dan slabši. Strašen egar razsaja v celi deželi. V Bitolju se nahaja 3000 bolnikov, zdravnikov je pa le 10, Primanjkuje zdravnikov in strežnic. Srbija je prosila pri zaveznikih pomoči, a brez uspeha.
japooci in Kitajci.
JAPONCI ZASEDLI V PROVINCI MUK-DEN SEDEM MEST. Berlin, 10. aprila. »Stockholmer Tage-blatt« poroča iz Petrograda, da so zasedle japonske čete sedem mest kitajske province Mukden.
Portugalska vlada proti svojfml nasprotniki.
Lyon, 10, aprila. (Kor. urad.) »Repu-blicain« poroča iz Lizbone: Uradni list objavlja dekret, ki pooblašča civilnega guvernerja, naj razpusti tiste občinske in župnijske odbore, ki ne priznavajo sklepov vlade.
Anoieške iznutie.
Haag, 11, aprila. (Kor. ur.) Londonski dopisnik lista »Nieuwe Courant« poroča: Dopisni urad objavlja angleške izgube do 31. marca, Skupno število izgub znaša 99.759 mož, ne vštevši izgube 83 polkov indijskih čet, od katerih se poročajo le častniške izgube. Na častnikih je izgubila Angleška: 1828 mrtvih, 3257 ranjenih, 701 ujetih in 195 pogrešanih. Od moštva jih jc 17.780 mrtvih, 56.830 ranjenih, 17.686 pogrešanih in 1482 ujetih.
Amsterdam, 11. aprila. Zadnji angleški izkaz o izgubah pri Newchapelle z dne 23. marca navaja imona 1026 častnikov in mož, od katerih je bilo 236 ubitih, 36 je kasneje podleglo ranam in 721 je bilo ranjenih. Izkaz od četrtka
navaja 573 mrtvih, 70 je podleglo ra-; nam in 1107 jc ranjenih. V obeh listah je torej izkazanih 2866 mož izgub.
Beiflijski kronski svet.
Amsterdam, 11. aprila. Belgijska vlada se je podala na bojno fronto, kjer sc je vršila pod predsedstvom kralja seja.
Novo nemško bojno sredstvo.
Haag, 11, aprila. Znani »očividec« lista »Times« v angleškem glavnem stanu poroča, da so odkrili novo bojno sredstvo Nemcev, ki ga vporabljajo v Argonih. Gre za stisnjeno olje in omamljive pline. Na raznih točkah delajo Nemci priprave, da bodo zavezniške čete sprejeli s tem novim bojnim sredstvom.
Španski grozi lakota.
Pariz, 11. aprila. »Journal« poroča iz Lizbone: Trajno slabo vreme zadnjih šest mesecev je provzročilo poljedelstvu veliko škode. Sodijo, da bo 1. 1915. leto lakote. Okolica pri Santarem jo podobna velikemu jezeru. V dolini Ta-jo je veliko milj obdelanega polja in vinogradov pod vodo.
Ulice v Egiptu in v Siriji.
London, 11. aprila. (Kor. ur.) »Mor-ningpost« poroča iz Kaira: V Egiptu kobilice strašno pustošijo. V nevarnosti se nahajajo nasadi bombaža. Iz Sirije se poroča, da so opustošile kobilice polja med Jeruzalemom in E1 Arisom. Pastirski narodi beže s Sinajskega polotoka v Egipt.
Ruski napadi pone&aii. - Boji na nes-mw meii.
Dunaj, 12. aprila. Vojni poročevalci brzojavljajo: Silni ruski napadi so ponehali. Edini napad je bil takoj odbit. Nemška jnžna armada je dosegla mal uspehe, kar ne bo brez vpliva na splošno fronto.
Na besarafoski meji se vrše artiljerijski hoji kot posledica naše ofenzive v Bukovini.
Razna poročilo.
PAPEŽEV BRAT UMRL.
Genova, 11. aprila. (Kor. ur.) Danes je v mestu Pegli umrl markiz Giulio della Chiesa, mlajši papežev brat, v starosti 54 let,
REPRESALIJE.
Berlin, 11. aprila. »Lokalanzeiger« zahteva takojšnje represalije proti ujetim angleškim častnikom radi postopanja ujetega moštva podmorskih čolnov kot z zločinci.
Ljubljanske novice.
Ij Mesečni sestanek katehetov bo v sredo, 14. aprila, ob 6. uri zvečer v posvetovalnici »Katoliške Tiskarne«. Na sporedu je praktična kateheza o VII. božji zapovedi. Referent: Prof. J. Mlakar.
lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Ferlan, mizarjeva vdova, 79 let. — Ivana Križaj, posestnikova hči, 21 let, — Martina Milavec, hči uradnega sluge, 7 mesecev. — Leopoldina Križaj, gostja, 48 let. — Andrej Kosec, bivši drvar, mestni ubožec, 50 let,
lj Mestna občina v Beljaku je dobila pred kratkim 40.000 kg moke, katero bode poprodala revnejšim strankam, ki se niso mogle z njo pravočasno preskrbeti, po zmernih cenah.
lj Zanimiva pravda. Sobotno notico pod tem naslovom popravljamo, odnosno dopolnujemo v toliko, da razsodba o tožbi Kamile Theimer v sobotni razpravi n i bila izrečena in da tožbena vsota znaša 116.000 kron. Zavrneni so bili vsi ponudeni dokazi in razsodba se izreče pismeno. Vzrok pomoti v naši notici je bilo nesporazumljenje na telefonu v zadnjem hipu pred zaključkom lista.
Ij Žerjavi so vračajo na sever. Od minulega tedna se že ves čas čuje hri-pavo kričanje žerjavov, ki blodijo, vračajoč se z juga na sever, ponoči nad Ljubljano, kjer jih moti razsvetljava.
Gorenjska koren no povsod uspeva.
Andrej Černe iz Kranjske gore, ki služi pri 7. top. polku, je že od začetka vojne na severnem bojišču ter je še vedno čvrst in zdrav. K temu je gotovo pripomogla tudi okolnost, da jc bil v prejšnjem življenju abstinent. Dne 26. februarja je risal svojim staršem Died drueim:
»Sedaj sem pri polkovnomu poveljstvu v telefonski službi in so mi kar imenitno godi. SIcer se tudi k nam časih izgubi kaka granata, ki izkoplje, kamor udari, jamo, v kateri so lahko skrije 10 mož. A kaj zato. Smo pač v vojni in v vedni nevarnosti, pa naj je kdo tu ali tam. Najbolje je, da se človek ravnodušno prepusti usodi. Ako mi je krogla namenjena, me bo našla, naj bom kjerkoli, in sicer najraje takrat, ko se bom najmanj nadejal. Mnogokrat bi me bila že zadola granata, šrapnel ali infanterijska krogla, ko bi bil napravil le še še korak na desno ali levo, stopil malo hitreje ali pa počasneje. V vojni je človek vedno izpostavljen slučaju. Vendar sem pa vedno bolj vesel, da sem pri artiljeriji, ker je vseeno boljše nego pri pehoti; nas je vendar še nekaj tu, kar nas je šlo prvih iz Ljubljane, pri infanteriji so pa taki bele vrano. Pri dragoncih je pa menda še bolje nego pri artiljeriji.
Zdrav sem, hvala Bogu, popolnoma, da, še bolj, nego sem bil doma. Niti dneva še nisem zamudil in tudi nahod me še ni nikoli mučil. Ker sem se zopet malo odpočil, me je tudi zopet več v hlačah, ki so preje že kar mahe-drale na meni. Kruha imamo sedaj dovolj; včasih dobimo tudi vino.A druga bo, kadar pojdemo zopet Čez Karpate v blaženo Galicijo.
Zadnji čas smo dobili mnogo re« krutov in tucli nekaj starih je prišlo nazaj. Novincem nič kaj ne zaupamo; pri topovih je kolikor mogoče samo staro moštvo, ker stare kosti še niso trhle, čeprav smo že 8 mesecev tukaj, in najbolj zanesljive.
Uši sem popolnoma odpravil; eter je prav dober za to, a še boljše je mazilo. Pobiti se sploh ne dajo; časih sem jih 100 pobil na enem mestu, a sem jih bil še vedno ves živ. Sedaj bom imel nekaj dni mir, dokler si novih ne za> ležem.«
Pismo z dne 15. marca sc glasi med drugim:
Tu zopet zima. Sedaj jc bil nekaj dni tak veter, cla jo pomedlo ves sneg ter ga naneslo po jarkih in naših kritjih. Pa menda bo tega kmalu konec. Seveda pa pridejo s pomladjo novi napori in novi boji. Sedaj smo že tretji mesec na enem in istem kraju ter sc večji del samo gledamo med seboj. Dobro smo utrjeni in zakopani v zemlji, da nam sovražnik ne more z lepa do živega, Toda tudi ruski medved se je zakopal globoko v zemljo. Gotovo je, da se ne bomo večno tako gledali izzn jarkov, marveč bo prej ali slej počilo in bojni ples bo znova zavihral.
Jaz sem še vedno pri telefonu in se mi prav dobro godi. Ker imam jaz do polnoči službo, lahko zjutraj do 8. spim, medtem ko jo gospod polkovni poveljnik, ki tudi ne gre pred polnočjo počivat, vsako jutro že ob pol 6. na nogah. Torej se meni boljše godi nego njemu. Ker redno zamudim skupni za-jutrek, si moram sam kuhati; v sobi imamo peč, a tudi star štedilnik je pri hiši (neka pristava) ter si torej že lahko kaj zvarim. Zelo nerad se sam hvalim, a toliko pa že moram reči, da sem se naučil imenitno kuhati: Kavo, krompir v oblicah, pražen, zmečkan itd. Kar je boljših stvari, jih pa še ne izdam ne, kakor n. pr. žgance iz otrobov z maslom zabeljene. Kako in kdaj sem jih kuhal, vam bom drugikrat povedal. Za danes Vam samo to rečem, da kadar pridem domov, ne boste več jemali kuharice. Če bom katerikrat kaj prismo-dil, dvakrat solil ali pa neslano skuhal, nazadnje pa še vse skupaj prevrnil, kakor se mi sedaj često zgodi, boste morali potrpeti, kakor potrpim sedaj tucli jaz. — Srčen pozdrav vsem skupaj!
Kako se dela dober koruzni kruh.
Vzemi pol kg koruzne moke, 25 do 30 dkg pšenične, 25 do 30 dkg ohlajenega zmletega krompirja ali pa v kropu vroče zmečka-nega, 3 dkg droži, eno žlico sladkorja in nekaj soli. Vroč zmečkan krompir zgneti z dobro zmešano moko in prideni razkrojene droži. Testa ni treba dolgo gnesti; lahko ga prav kratko obdelaš z žlico, mu daš obliko štruce, položiš v ponev in pustiš vzhajati. Nato ga peci naglo pri dobri vročini,
Ukaz
trgovinskega ministrstva v sporazumu 2 ministrstvom za notranje stvari, ministrstvom za javna dela, ministrstvom za železnice in ministrstvom za deželno bran z dne 29. marca 1915 (drž. zak. št. 83)
o dolžnostih naznaniti zaloge polfabrikatov in gotovih fabrikatov iz določnih kovin in zlitin.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914 (drž. zak. št. 274) se dopolnjuje z ministrstvenim ukazom z dne 7. februarja 1915 (drž. zak. št. 27) ukrenjene predpise zaukazuje tako: Vsakdo, ki ima
cloccla ali po prestižnem delu iz aluminija, svinca, bakra, medi, niklja, rdeče litine ali cinka obstoječe polfabrikate ali gotove fa-brikate v svojih ali tujih prostorih v zalogi za podclovanjc ali prodajanje, je dolžan te zdoge naznaniti oblastvu, kolikor ni itak dolžnosti naznanjati jih mesečno, kakor lite kerc, tnble, ološče, pločevine, droge, cc-vi, žice po § 1. ministrskega ukaza z dne 7. februarja (drž. zak. št. 27).
Glede predmetov, ki imajo vrednost, ki so prevlečeni z drrgimi kovinami ali deloma narejeni iz njih, ni dolžnosti naznanila.
Dolžnost naznanila odoade nadalje, ako skupna teža polfabrikatov in gotovih fabrikatov, ki so v zalogi, ne znaša več nego: pri aluminiju 20 kg, niklju 20 kg, svincu iOO kg, bakru ICO kg, ostalih kovinah 200 kg.
Naznanilo je podati po stanju z dne 10. aprila 1915 političnemu oblastvu 1. stopnje, v čigar okolišu so zalege, najkasneje do vštetega 24. dne aprila 1915. Gradivo, ki je imenovanega dne na prevozu, mora naznaniti prejemnik nemudoma po prihodu pošiljatve. Za zaloge, ki so v posesti države, zlasti c. kr. državnih železnic ter poštne in telegrafske uprave, veljajo
f)osebna določila. Za naznanila je vporab-jati edinole obrazce, ki so izdani na političnih oblastvih I. stopnje in občinskih predstojništvih. Naznanila je podajati v dveh izvodih. Ako se vpošujajo po pošti, se morajo oddati na pošto najkasneje zadnji dan roka. Eden izvod naznanila ostane pri politični oblasti I. stopnje, drugi izvod mora to oblastvo takoj vposlati naravnost trgovinskemu ministrstvu.
Izpolnjevanje dolžnosti naznanila nadzoruje trgovinsko ministrstvo privzemši obrtne nadzornike ali druge pripravne organe. V ta namen se smejo uradno ogledati v skladiščih prostori in druge naprave in vpegledati poslovne knjige. Ravnanje zoper predpise tega ukaza se kaznuje pri političnih oblastvih I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do šestih mesecev, ako dejanja ne spadajo pod strožje kazensko določilo. Natančno poučilo je na I. strani naznanilne pole.
šmarnice. — Za letošnji majnik priporočamo sledeče »Šmarnice«. ki so iz prejšnjih let v zalogi »Katoliške Bu-kvarne« v Ljubljani: Dr. Josip Jerše, Mati čudovita. Šmarnice. Rdeča obreza 2 K, šagrin, zlata obreza 3 K. Šmarnice Arskeoa župnika. Razlaga lavretanskih litanij z življenjepisom bi. župnika I. Vianeja. Rdeča obreza 2 K.
Jožef Vole, Marija v predpodobah in
podobah. Šmarnice. Rdeča obreza 2 K.
Godec, Devica verna, Šmarnice. Rdeča
obreza 2 K. P. Ladislav, Šmarnice. Marijine čednosti in dobrote. Rdeča obreza 2 K. Kerčon, Marija podeba Pravice. Šmarnice. Rdeča obreza 2 K.
Velika vsota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkcvf.o zastopstvo 11, Ljubljana,
V bolesti in žalostnega srca javljamo vsem sororodnikom prijateljem in znancem uradno potrjeno prebridko vest. da je naš iskreno ljubljeni in n pozabni sin, oziroma brat itd. gospod
vojak c. kr. pešpolka št. 17
dne 21. februarja izdihnil svoje rnlado življenje v 21. letu v Szatmar-Nemetiju na Ogerskern v bolnici.
Bodi mu pokoj sladak v daljni zemlji 1
Sveto maše zadušnice se bodo bralo v župni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 12. aprila 1915.
778
Ž'lu;'oča rodbina Koracin-PukelsteiD.
E89
mm
S ANATORR JM • EMONA i
»r*	PORODfSSfJiCA.
'Jr? LdUBLiJANA ■ KOMK:- iEl'J?GA UUC.A 4 k
fi	DERGANC lj
f
Niunnninmo tnžno vrsf, daje nas d' lui, prebla«i sin, brat, svak, stric in liečuk, gosi od
TančeU Feigel
0. kr. nadioroonlk v 4. demobrarakem polku, po-valjnik oildeUa ojrlh rujk, Imojitclj ki lajno „a;;|nuin lau is1'i a idaoom traku kolajno „s!qnum lauois' 2 vejno de».racijo In apoiti.it«! nolajr.e,
dobe dne i.3. ninrca ki j b je zailobil v v Alsopiigonij- na
v 31 letu svoje podlegel runam junaški m boju Ogrskem.
Slava njegovemu spominu! Mir n'egOii du-i!
Slovenska Bistrica, 9. aprila 1P15.
Žalujoči ostali.

■SS s I
- j.i
i
s ' v rfr
m
v .. ^ ' J
Velika znlcgn krušnih
VENCEV IN TRAKOV.
BENEDIKT & C2:, LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
Išče se
za župnišče v Istri. — Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 753.
Mladenič, 25 let star. vojaščine prost, vljudnega vedenia, zmožen s!ovenskea:a, nemškega,
I škega jezik«, z izvonreduo lepo pisavo, želi proti dobri brani, oskrbi in malem plač lu priti za
ali tudi sluja na k a't o graščino, večjo kmeljo al' pa tovarno. Dopisi na naslov »hangar « 779
na upravo lista.	779
zdravniško priporočeno kritvorečo vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 stcklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4 80. l.dlna zaloga
SlKi^aScovic
veletrgovina vina, vermoutha. Maršale, Mnlage. konjaka, žganja itd.
Lgiuibljaftiau m\
"lltTiiillillllllln iKilltMIlinimillllllllllllllMIlllllllllllllllllllMIIIMIHIII
Slovito, najbolj delikatesno
nr«et3
zelje
dobavlja najcene e E.\quls t-tovarna, Pardub^e.
Izurjena
<8»
mešane stroke se takoj sprejme Natančne ponudbe pod štev. 748 na upravo „Slovenca".
Kupijo se dobroohranjene
Več pove upravništvo „Slovenca:{. = Priložnostni nakup!
omožni delavci
se takoj sprejmo na neko montažo v kemični tovarni Ciulini v Mostah. - Plača 8 K, posebne ure posebej. — Predstaviti se je pri višjem monterju Loblu.	774
Dr.IvanBenkovič
odvetnik v Celju
sprejme takoj ali pozneje
773
koncipijenta
z daljšo prakso.
Proda se po zelo nizki ceni več	. .
po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu se išče za trajni nakup. — Ponudbe z
..... , ... . . . M	navedbo množine in cene na
uporabni zlnsti zn n izni |P. \ ec se poizve pri Mar.
Iiribernlk, trgovka, Spod. Biinje, p. stražišce pri	Ver^ehrsanstalt, Celovec, Kramerg. l/Il
Krau,u. 733 1	(777)
Zahvala.
775
Povodom smrti našega nepozabnega, prebljubega brata, gospoda
|r. Kn««an(jj|3 y>|
prakt. zdravnika
izrekamo vsem prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo za izkazano sočutje, za spremstvo k zadnjemu počitku, kakor tudi za darovane vence in šopke.
Posebna hvala pa bodi gg. stanovskim tovarišem pokojnika, ki so ga v tako mnogobrojnem številu spremili na zadnji poti ter si. pevskemu društvu „Slavec" za udeležbo pri pogrebu. V Ljubljani, dne 12. aprila 1915.
Žalujoče sestre.

Zahvala.
Globoko ganjeni vsled premnogih dokazov srčnega sočutja med boleznijo in .ob prerani smrti našega predragega nečaka, oziroma ljubega bratranca, gospoda
Adolfa Gestrma
izrekamo tem potom vsem našo iskreno zahvalo.
Prisrčno se zahvaljujemo za mnogoštevilno častno spremstvo preljubega pokojnika na njega zadnji poti, osobito gg. uradnikom južne železnice, gg. pevcem za ganljivi žalostinki, ter darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Bog plačaj!
Žalujoči ostali.
Ljubljani, dne 12. aprila 1915.	772

Št. 5495.
771
C. in kr. višje armadno poveljstvo je dovolilo z 12. aprilom 1915 začenši po-šiljavo voinopoštnih zavitkov k armadi v posebnih skupinah.
Najvišja teža enega vojnopoštnega zavitka je določena na 5 kg, največja razsežnost na 60 cm na vse smeri. Ovitek mora biti pusebno trpežen in so vse tozadevne določbe razvidne iz razglasa, razobešenega pri vsakem poštnem uradu.
Prav posebno se opozarja na to, da v vojnopoštnih zavitkih ne sme biti nikakršnih jestvin, tekočin ali zavoljo ognja nevarnih predmetov (vžigalic, bencinskih vžigal itd.) in da sme obstoj iti njihova vsebina Izključno samo iz
a)	predmetov za opremo in obleko,
b)	cigar, cigjret in tobaka, pip, cevk za cigare ali cigarete in vž!gal na lunto brez bencina.
Zavitki z drugo vsebino se ne bodo prevzemali niti naprej poši jali..
Od 12. aprila do 16. aprila je dovo.jen promet z vojnopoštuimi zavitki za vojnopoštne urade s sledečimi številkam.:
6. 9, 11. 16, 20. 22. 25, 28. 34. 37, 39, 41, 43. 51. 54 55. 56, 61, 64, 69, 76. 81. 8? 85, 101 113 116, 119, 121, 124. 125, 129, 133, 136, 141. 145, 151. 108, 170, 180, 187, 188, 202, 300, 301, 302, 303, 305, 307, b08, 310, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 9 aprila 1915.
Zavod za ortopedično telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrivljenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. je v Stritarjevi ulici 7, I. nadstropje. 775
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 4. do 5. ure popoldne istotam.
54 gTTmTnrrrrg ftBBBBt1 wn 3