Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 jld., za četrt leta 8 fld., za en mosec 1 yld. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inserati) se Bprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzeniši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. 2X.
V Ljubljani, v potek 25. januarija 1889.
Letnik X VI I.
Vniilijii in Egipt.
A Evropski državniki in njihovi trabanti pečajo se vže nekaj mesecev le z osebnimi vprašanji. Časnikarji pa glojejo kosti, ki jim padajo z zelenih miz evropskega sodišča. Pred meseci je bil na dnevnem redu prepir nemških zdravnikov o bolezni umrlega nemškega cesarja Friderika. Nato je prišla na vrsto bivša srbska kraljica Natalija. Pred tedni in dnevi sta imeni GefTcken in Morier vzbujala pozornost sveta, in zdaj se vrti pogovor o Boulaugerju in o sredstvih, ki se uporabljajo za njega in proti njemu. Tako se no prerijemo iz osebnih vprašanj, akoravno bi imeli državniki mnogo važnejšega posla in časnikarji hvaležnejše naloge.
Važno vprašanje, ki bode kmalu zmedlo evropski koncert in vznemirilo njenega dolgoletnega dirigenta, je afriško, človekoljubni in zgovorni škof algiraki, kardinal Lavigerie, je opozoril svet na živinsko početje arabskih kupčevalcev z zamorci v srednji Afriki. Namen blagega kardinala je plemenit, akoravno imamo malo upanja, da se bode kmalu uresničil. Vsa taka podjetja pod krščansko zastavo v tujih deželah so imela poleg dobrih tudi mnogo slabih nasledkov. Iz prave krščanske, nesebično ljubezni je zapustil misijonar svojo domovino ter šel med divji rod, da bi mu oznanjeval pravo resnico sv. evangelija ter delal pot krščanski omiki. A takoj za njim je prišel trgovec, za trgovcem vojak, z vojakom nekrščen ali krščen žid. Misijonar je sejal zlato zrno v rodovitna tla, v mnogih krajih je setev vže pokazala dobro žetev, pa konjska kopita so poteptala zelenice v pustinjah nekrščanskih divjih narodov, in sad je pograbil večinoma angleški ali francoski trgovec v vrečo brez dna. Evropski mamouizem hoče osrečiti divje naiode, a donaša jim nekrvavo orožje zatiranja, dobičkarije in izse-savanja.
Koliko navdušenega krika je bilo po časnikih in pri shodih o osvobojenji Balkana turškega jarma.
Ako pa čitamo sedanja poročila iz „osvobojenih" dežel, skoro ne vemo, kateri narodi so nesrečnejši: ali oni, ki se morajo še boriti s Turkom in Arabcem, ali ti, ki vže okušajo moderno omiko.
Srbija je rešena turškega jarma, ali pa morda ni občutljivejši in težji jarem Židov, ki narodu kakor krvosesi pijejo kri ter krščanski kulturi prilivajo strupa? Bolgarija je „sama zil se", toda stranke se zdaj pulijo po evropskem vzgledu za prvenstvo na zemlji, s krvjo napojeni. Rumunski kmetje vže poskušajo otresti se kapitalizma, ki jim ga je prinesla zapadna kultura. Bosanski Turek je izrazil veselje oproščenja z besedami: „Ali nimate druzega za nas, kakor vojake in žide?"
Po tem uvodu preselimo se v duhu iz okuženega zraka bolne evropske civilizacije v vročo Afriko. Povod temu duševnemu potovanju je najnovejši telegram iz Suakima, da je zloglasni Mahdi sklenil napasti Egipt in da je v ta namen odpotovalo vže nad 30.000 mož njegove armade v dveh oddelkih proti Kartumu in Dongoli. Skoro vsak dan dohajajo iz Afrike telegrami in pisma, ki opisujejo žalostno stanje tamošnjih razmer, posebno pa v neizmernem Sudanu. Ne bodo odveč, ako na kratko podamo svojim čitateljem površni pregled najnovejše zgodovine.
Vže od časov Napoleona I. so skušali Angleži pridobiti si upliv in moč v Egiptu, kar se jim je posrečilo posebno po slavni zmagi Arabcev nad Turki leta 1839 pri Nisibisu. Po mnogih spletkah so Angleži leta 1879 prisilili egiptskega kedivo, Izmajla pašo, da je odstopil. Od tega časa so Angleži pravi gospodarji v Egiptu, akoravno ima turški sultan navidezno oblast v deželi ob Nilu. Ko se je leta 1882 spuntal Arabi paša, razsuli so angleški morski velikani Aleksandrijo dne 11. julija 1882 in konečno je lord \VoIseIey dne 13. septembra 1882 pri Tell-el-Kebiru premagal vstaše.
Ko so Angleži postali gospodarji v Egiptu, pridobili so si gospodarstvo tudi v Sudanu, ki meri
blizu dva milijona štirjaških kilometrov. Livingstone je imenoval suženjstvo v Sudanu „odprto rano človeštva", in to krvavečo rano so skušali Angleži zaceliti. Poglejmo torej, kaj so Angleži v Sudanu storili in s katerimi zdravili so zdravili ono „odprto rano".
Ko so Angleži odstavili Izmajla pašo ter se utrdili v Egiptu, oglasili so se tudi Francozi. Ker se Angleži niso mogli odkrižati svojih tekmecev, podali so jim roko, in odslej so Angleži in Francozi gospodarili skupno, ne oziraje se na turškega sultana ali druge evropske države. Italijani so sicer tudi prežali na plen, pa zadovoljiti so se morali z Masavo ob Rudečem morji. Prvo dejanje egiptske drame je bilo, da so Angleži in Francozi prestolonasledniku Teuiiku paši zvezali roke, to je, svetu so naznanili, da je nesposoben za vladanje. Vsled tega so vpeljali v Egiptu znano evropsko finančno nadzorništvo. To finančno nadzorništvo je sicer mnogo dobrega storilo, vendar je za Egipt pogubo-nosno, ker nobena vlada nima prostih rok.
Angleški general Gordon, ki je kot junak pal vsled izdaje dne 26. januarija 1885, je bil sprva neomejen gubernator v Sudanu, le milijone je moral oddajati gospodarjem v Kajiri. Finančno nadzorstvo pa se je kmalu premislilo ter je Gordonu prepovedalo vsa finančna podjetja. Prva posledica te prepovedi je bila, da je zastalo žeieznično podjetje do Kartuma. Železnica je bila dovršena vže blizu Don-gole. Dalje so prenehali graditi paruik in brzojav. Vsled tega je Gordon odložil čast gubernatorsko, dežela pa je ostala brez železnične in brzojavne zveze.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Ni se še začela sodnijska razprava proti Dra-gotinu Šlintneru, ki je pred kratkim, kakor je bilo tudi v „Slovencu" javljeno, izneveril do 85.000 goldinarjev, in že imamo zopet drugo veliko izne-
Kmet in kosa.
(Obraz iz ogerskega življenja. Spisal K. Mikssiith.)
Kmet Gergely Csomak vstopi v železninsko prodajalnico.
„Dobro jutro!" pozdravi on.
„Zahtevate?"
„Rad bi kupil koso."
Trgovec predloži mu hitro nekoliko tucatov kos; Csomak je ogleduje nekako nezadovoljno.
„Dajte mi tako, na koji je zuamenje topa", de porogljivo.
Trgovec zopet spravi izložene kose t znamenjem bika ter mu prinese one z znamenjem topa.
„Je-li to vsa vaša zaloga?" vpraša ošabno Csomak.
„Bog varuj!" Trgovec zleze zopet na lestvo ter izloži veliko zalogo kos z topovim znamenjem. Csomak je pogleda, a ne dotakne se ni ene. Popraska so za ušesom.
„Nu, kaj vam pa ni všeč na kosah?"
„Ne bilo bi li bolje, ko bi si vendar-le ogledal te z bikom?"
Kaj početi? Trgovee zleze zopet na lestvo in predloži prejšnje kose.
Csomak po daljšem obotavljanji potegne jedno iz zvezka. Najprej zatisne desno oko in jako natanko ogleduje blago; na to zatisne zopet levo in obrne šilasti konec v tla. Konečno koso obrne po konci, da bi jo na drugem konci natančno pregledal.
„Koliko stoji?" vpraša nebrižno.
„Dva goldinarja."
„Ta kosa? To ni možno! Vendar ne ta kosa?"
Položi jo na mizo in potegne z obema rokama po zraku črto na onem kraji, kjer se nasaja kosišče, da bi videl, kako neki bi prijala kusa. Nato preiskuje in otiplje s sredinjcem čepelj kose po obeh straneh, poklepava ž njo, da bi poznal zvok njen in konečno jo napogne čez koleno.
„Hm . . . tedaj ... ta kosa v istini volji dva goldinarja ?"
Trgovec priseza, da jo ceneje ne moro prodati, saj je iz najboljšega angleškega jekla.
„Norčujte se iz druzih ljudi! To je stara kosa in znova naklepana."
„Kaj mislite neki? Najfinejše jeklo! Ta kosa je trpežna celo stoletje."
„Ne postane li prej škrbasta?", grohoče se Csomak.
„Prosim, le oglejte si jo natančno."
„Kaj bodem pa ogledaval? Kosa ostane kosa. Jedna je slična drugi. Katera mi pride v roke, isto
pa vzamem. Seveda cena mora biti primerna. Torej konečno, kaj zahtevate za to koso? Ne preostaje časa, moram še na trg."
„Rekel sem, dva goldinarja, to je moja zadnja beseda."
„Verujete li v Boga? Za tako koso pa zahtevati dva goldinarja! Ko bi bilo kaj na nji."
Iu zopet jo uadrobno pregleduje, ž njo seka na levo in desno po zraku ter gré ž njo pred prodajalnico, kjer je bilo svetleje. Na pragu kliče pa za seboj :
„Pustil sem vam oudukaj klobuk, da boste brez bojazni."
Zunaj pa obrača kôso proti solncu, da so žarki njegovi padali in odsevali na čepelj. Potem dihue na koso in čaka pobožno, da se zopet zjasni rosuato mesto. Konečno poskuša še zvok na tlaku.
„Kôsa ima čuden, otel zvok", mrmra, vstopi zopet v prodajalnico in ponavlja: „Ta prečudui, otli zvok njeu mi ni všeč! Ali jo doste za goldinar osemdeset ali ne?"
„Z Bogom, za šestico dam vam jo ceneje. Torej za goldinar devetdeset."
„Ne morem, toliko ni vredna. Deca moja bi me klela. Jo li daste za goldinar osemdeset ali no?"
„Ceneje ne morem."
„Tedaj z Bogom."
êàâ ,
verjenje zapisali v kroniko žalostnih dogodjajev našega glavnega mesta. Vaš list je o tem že v kratkem poročal, pa mi ni treba čina samega opisovati, saj je dosta žalostno, da se je sploh kaj takega zgodilo. Dobro je pri vsem tem to, da 6e bode mogla naue-šena škoda pokriti, kar po navadi ni pri iznever-jenjih. Družba „Croatia" ne bo imela nobene zgube, pač pa nekateri prijatelji nesrečneževi, ki so mu preveč zaupali. Oba slučaja sta za naše odnošaje kaj karakteristična. Prvi zločinec je bil mlad či-novnik, kateremu se je poverila tako ugledna in važna služba, kakor je notarijatska v glavnem mestu. Ta služba mu je nesla letne plače do 6000 gold., kar je za tako mladega človeka gotovo nevarna stvar, iu to temveč, ker so imele do njega zaupanje celo oblasti, katerih dolžnost je vendar bila nadzirati delovanje tako mladega čiuovnika. To se pa ni vršilo, čeravno se je moglo opaziti, da mož razsipno živi in denar čez mero trati. Da so oblasti svojo dolžnost vršile, v prvi vrsti pa njegov predstojnik, ki je to svojo nemarnost drago plačal, kajti z njegovim imetkom se bode izneverjena svota pokrila, ne bi bil mladi mož tako daleč zabredel. Vidi se, da pri nas oblasti niso vselej na svojem mestu.
Drugi zločinec pa je bil pravi brezvesten človek. Že kot trgovec ni bil soliden, pa je popustivši trgovino, bavil se z razuimi drugimi poslovi, največ z ageuturami raznih društev ter konečno tudi nagovoril nekoliko imovitih Zagrebčanov, da so sami ustanovili zavarovalno društvo „Croatia", kateremu je seveda on bil predsednik kot najbolj skušeni član v teh zadevah. Zagrebško mesto samo je garantiralo obstanek tega društva s 100.000 gld., kajti Ferdo Kalabar bil je tudi mestni zastopnik ter pri vsaki priliki prvi vodja in govornik opozicijo-nalne stranke. S svojim zgovornim jezikom je znal pridobiti meščane tako na svojo strau, da so ga celo za podžupana izbrali. To pa je delal vse za to, da more tem laglje pokrivati svoje nopodobščine, kajti kdo bi se drznil vzdigniti se proti takemu junaku, kakor je on. Vendar pa niso imeli vsi pravega zaupanja vanj, posebno v novejšem času ne, ko je začel mož z vladino stranko občevati ter celo v banske uvorove zahajati. Koliko licemerstvo, samo da se njegovi čini ne izvedo! In ko se je že o iz-neverjenju vse znalo, bil je Kalabar še vedno tako trdovraten in ohol, da je zahteval od sveta družbe „Croatie", da ž njim ugovarja in da se vsa stvar pokrije. Nekateri možje so hoteli zares — samo da se reši čast mesta — vso zadevo na lep način poravnati, ko je pa on zahteval, da ga pridrže še za upravitelja ter mu plačo podvoje in garantujejo, da bode mogel tudi za 25.000 gold. ponarejenih menic izplačati, niso mogli imeti ž njim nobenega sočutja, nego so predali vso zadevo sodniji, ki je prevzela vse v svoje roke.
Kako se je stvar končala, ste že javili. „Obzor" kakor tudi „Narodne Novine" imajo o tem dogodjaju uvodne članke, v katerih razlagajo, kako je prišlo do tega izneverjenja ter se strinjata oba lista v tem, da mora biti meščanstvo oprezno pri izbiranju svojih zastopnikov ter dobro poznavati prošlost vs.'h onih mož, katerim se izročajo tako važni poslovi, kakor so
občin ki. Cisto privatno življenje mora dičiti vsakega, kdor hoče v javnosti delovati. To je 6icer resnično, vendar pa se nam čudno zdi, da se taki nauki dete meščanom, ko je vendar vsem znano, kakošne preteklosti možje sede celo v deželnem našem zboru, in da ni noben čudež, če se kaj takega dogodi v današnjih časih, ko je liberalizem že tako močno okužil naše družinsko iu socijalno življenje.
V Hrvatski do najnovejšega časa ni bilo slišati o takih žalostnih dogodjajih, kajti narod je bil pošten, pa je tudi do svoje časti mnogo držal; ali nesrečne politične borbe, ki ga že toliko časa razjedajo; nesrečni verski indeferentizem, ki se pri nas tako hitro širi ter lahkoživnost vzbuja, in pa slabi vpliv naših sosedov, kjer so taki dogodjaji na duev-nem redu, provzročujejo tako žalostne nasledke. Ko bi mogel naš hudo izkušeni narod vsaj nekaj let mirno preživeti, kakor na primer za Mažurauičeve vlade, popravili bi se v mnogem pogledu naši današnji žalostni odnošaji. Mesto da trošimo svoje sile v političnih borbah, bilo bi koristneje, da se bavimo s svojimi socijaluiini zadevami, ki so žalostne dovelj ter silijo vsakega pravega prijatelja naroda na razmišljanja o teh zadevah. Ali to je jalova nada, saj vidimo, v kakošnem položaju smo, da nas čaka borba za obstanek.
Po Litičili pregled.
V Ljubljani, 25. januarija. dežele«
Avstrijski škofje so poslali sv. Očetu po vzgledu inozemskih višjih pastirjev udanostno adreso, katero bodeino jutri objavili v celem obsegu.
„Egyertertes" pravi, da bo vlada morala za leto 1888 zahtevati od parlamenta 4,1S2.000 gold. dopolnilnega kredita; od tega odpada na večje izdaje vojaške uprave v letih 1885 do 1888 znesek 1,108.098 gold., ostanek 8,104.000 gold. pa v pokritje manjšega skupnega carinskega dohodka.
Katoliško-politivno društvo za nemško Tirolsko ima v nedeljo 27. t. m. v I n o m o s t u zborovanje, pri katerem se bodo mej drugimi razpravljala tudi vprašanje o šolstvu, papeštvu iu afriškem suženjstvu.
Iz Krakovega se poroča: Vsi vojaki prvega kornega povei.juištva so dobili 16. dan t. m. Mann-licher.jeve puške.
Jutri bo imel zagrebški mestni zbor sejo, v kateri se bo sklepalo o zadevi podžupana Kalabarja.
T nanje države.
Črnogorski princ Peter Karadjordjevic in njegova soproga princesinja Zorka bodeta v kratkem odpotovala čez Dunaj proti jugu. Princa Petra bo prvipot spremljalo malo spremstvo, na Dunaji se bo mudil nekaj dni ter bo obiskal najvišje kroge. Pre-klicuje pa se vest, da namerava princ za dlje časa odpotovati v Peterburg.
Srbski ožji ustavni odsek, ki bo v smislu § 208 ustave izdelal novi volilni red, je naročil odseku treh poslancev, da izgotovi načrt volilne postave. Največ sličnosti s Srbijo glede volilnega sistema imajo Danija, Belgija, Fraucija iu Grška; zaradi tega bodo v te države odpotovali posebni odposlanci, da se pouče na lici mesta. — Z notranje dežele dohaja veliko pritožb, da se ne izvršuje nova ustava. Temu vzrok je okoliščina, ker se mnogo-
stranski sodi, da so določbe o srenjski samoupravi postale takoj pravomočne, ustava pa pravi, da se bo to zgodilo še le tedaj, ko se bo izdala dotična postava. — Iz Belegagrada se poroča: Kralj želi, da bi sedanje Kristicevo ministerstvo posredovalo pri izdelovanji novega volilnega reda, ki mora biti gotov do 1. dné maja, iu da potem še vodi volitve v redno skupščino, ki se bodo vršile dné 14. sept, tekočega leta. Ker bo še le meseca septembra voljena skupščina zanesljivo mogla pokazati pravo voljo narodovo (jako sumljivo!), mogoče bo tudi še-le tedaj imeuovati dejaujski večini primerno ministerstvo. Dunajski in budimpeštanski listi pravijo, da so radikalci s tem zadovoljni. To naj verjame, kdor hoče! Nova ustava se jo potrdila na podlagi kompromisa mej krono in radikalci; ta kompromis pa danes ne more biti že brez vsaka veljavo in ne-verojetno je, da so hoče kralj Milan zopet vreči v naročje naprednjaške stranke. Sicer se pa z druge strani poroča, da sta ministra Mijatovic in Gjor-gjevič izstopila iz naprednjaškega tabora. To nekoliko obljubuje, da se bodo kmalu vršilo premembe v ministerstvu. Radikalci sodijo, da je Mijatovic storil ta korak zaradi tega, ker ti hoče ogladiti pot, v novo radikalno ministerstvo.
V	Peterburg so došle iz Bolgarije vesti, da je navstal mej Stamhulovom in princem Ferdinandom resen razpor. V Sofiji jo napravilo globok vtis, da je bil princ Aleksander Battenberški tako izvrstno sprejet na Dunaji. — Zadnje potovanje princesinje Klementine Koburške jo bilo popolnoma brozvspešno ; princesinja je namreč neki prosila evropske kabinete, da bi podpirali njenega sina, toda ti so prošnjo brezpogojno odklonili. — Angleški diplomatski agent O' Conor se je povrnil v Sofijo. Tajnik angleškega veleposlaništva v Garjigradu, Ilardinge, ki je dosedaj zastopal O' Conorja, je odpotoval v Carjigrad.
V	francoskem ministerstvu so zgrabili in odvedli v zapor nekega višjega uradnika, ker je važne državna listine prepisal in prepise prodal pruskemu veleposlaništvu. — Protiboulangistiški listi trdijo, da je Boulanger ukazal prirediti navidezen napad na njegovo osebo in da hoče jutri razglasiti napačne neugodne brzojavke iz Tonkina. Dalje objavljajo pismo generala Boulangerja z dna 11. avg. 1883, v katerem naznanja, da je storil potrebne korake zaradi velikega častniškega križa častne legije, ki se bo podelil Thibaudinu; v pismu potem nadaljuje: „Gré se za to, da postanem divizijonar in da se piše enemu ali več ministrom. Ako bi Thibaudin ne dovolil tega in ako bi govoril za-me admiral Peyron, gotov sem, da me bodo podpirali Ferry, Reynal in Iiérrison, s tem pa bi bila zadeva rešena." — To vse je jako neverojetno, ker se objavlja še-le na predvečer pariške volitve. — Trdi se, da uamerava vlada dovoliti vojvodi d' Aumale-u povrnitev v Francijo, vendar pa čaka še z izdajo dotičnega ukaza toliko časa, da se bo izvršila pariška volitev. — Jako poučni so podatki „Journal des Débats" o francoskem šolstvu. Po proračunu za leto 1886. so iznašale plače učiteljev na ljudskih šolah 111,245.000 fr„ stvarni izdatki 37,647.000 fr., razni izdatki 7,706.000 fr., učiteljišča 9,984.000 fr. in konečno 7,950.000 frankov obresti, katere mora plačat: država kot svoj delež za 368 milijonov frankov, porabljenih za nove šolske stavbe. Prištevši še nekatere manjše postavke so iznašali skupni troški za ljudsko šolstvo 181,832.847 frankov. Daljo dokazuje zgorajšnji list, da bodo nadaljne naredbo (izključenje redovnikov od učiteljstva itd.) stale 66 milijonov, nova postava o učiteljskih plačah 37 milijonov, tako da bo potrebščina iznašala 285 milijonov nasproti 75 milijonom leta 1876. Ubogi francoski narod mora tedaj na leto plačevati 210 milijonov samo zaradi tega, da morejo sedanji veljaki kruto
Kmet zapusti prodajalnico iu prišedši do srede ulice še enkrat vsklikue:
„Ali jo daste?''
„Ne morem, ne gré!
Gergely Csomak vrne se zopet k durmi in se ustavi, rekoč:
„Tacega svojeglavca pa še nisem videl. Veste, kaj, gospod, postavite kôse v kot, zunaj si hočem vso stvar še enkrat premisliti."
Za uro na to vrna se Csomak nazaj s spremstvom svojega tovariša.
„Tii sva", vzdihne, otiraje si pot s čela. „To je kum moj, Pavel Komot iz Doroszime. Hoče tudi kupiti koso. Kupiva li oba od vas kosi, bode moja cenejša, kali?"
„Vsaj sem vam rekel, goldinar devetdeset, to je poslednja cena."
„Premislite si, na prenaglite se."
Ni za krajcer ne morein odjenjati", dé odločno trgovec.
„To je nečuveno !"
„Niti besedice več", dé trgovec.
,,Nu, nu, le ne tako po konci. Nečete li govoriti, podajte mi vsaj roko." In Csomak udari veselo v trgovčevo desnico.
„Torej veljâ!"
Na to važno odpenja suknjo, in obličje njegovo
spreleti neka vzvišenost, kot bi povdarjal važnost tega trenotja. Vrhu tega pa v enomér zré na kôso v kotu.
„Meni se dozdeva", naenkrat vsklikue, „da je ta kôsa manjša !" —
Nezaupljivo pogleduje prisotne in potežkava kôso na dlani.
„To je druga", dé nezadovoljen, „recite kar vam drago, to ni moja kôsa." Csomak si zopet zapenja suknjo.
„Ne počenjajte burk z menoj", jezi se trgovec, „jenjajte, kajti tudi meni pohaja potrpežljivost."
„Le ne tako godrnjati! Sam sem kriv; sam vrag me je zmotil, da sem šel. Kaj imam neki zdaj od tega?"
„Povem vam, da je to ista kôsa."
„Kaj nemam oči?"
Zopet skuša ostrino, nagiba koso čez koleno, gré ž njo na ulico in vse to ponavlja kot prej.
„To ni moja kôsa ! Za to ne dam niti štiri goldinarje ,šajna'!" (1 gld. 60 kr.)
„Zdaj imam pa dosti ! Nečeto li te kôse, vzemite si pa drugo."
„Saj nisem blazen ! Vzamem koso, toda za primerno ceno.
„Ni besedice več."
„Koga? Ša škodo bodem imel iz tega. Dobro, to imate vi na vesti."
„Plačajte, in ne prepovedujte mi o svoji vesti 1"
„Nu, bodi torej!" vsklikue trpko Csomak. „Toda še jedno besedo, da se prijateljski razideva. Razdelimo teh štirideset krajcarjev . . . ."
„Kaj vas napada! Nesmisel!"
„Tu imate tedaj svoje novce!"
In zopfct odpne suknjo, privleče iz naprsnega žepa zelo se obatavljaje nogovico in iž njo vzame goldinar, koji poda trgovcu.
„Drugo bodeta takoj dobili! Iz telovnika potegne dva srebrna šestaka in štiri krajcarje.
„Koliko imamo zdaj? Tu je štiriindvajset krajcarjev 1"
V spodnjih hlačah h krati najde še triintrideset krajcarjev.
„Štiriindvajset in trideset tri, to je vkupe se-deminpetdeset . . . Koliko še pride?"
„Še triintrideset krajcarjev."
„Dobro", pravi naivno, „toda dvojim, ali bodem imel toliko pri sebi." Pri tem opazuje trgovčev obraz.
„Aj .... tii ni nič . . . kje pa imam to? Kaj pravita, kum? .... Niste nekaj rekli? . . . Aha, v robcu."
preganjati vse, kar je v zvezi s cerkvijo in vero. Pri tem je tudi Se treba pomisliti, da se v zadnjih desetih letih niti ni pomnožilo število šolskih otrok in mnogo starišev ne pošilja v šolo svoje dece, ker je veronauk prepovedan. Saj so morali samo v Lyonu zapreti 15 razredov, ker ni bilo zadosti učencev. To je dober nauk tudi za — avstrijske brezverce.
Zoper Blarembergov predlog, da bi se obtožilo prejšnje rumunsko ministerstvo Bratianu, pričeli so Bratianovi pristaši živahno agitacijo v vseh političnih krogih. Govori se zaradi tega, da zoper predlog ne bode glasovala samo ožja vladna stranka, marveč tudi mnogo konservativcev. — V bukareških vladnih krogih kroži vest, da bo kralj v kratkem postal oče.
V turški prestolnici so zasledili zaroto softov. Pričela se je preiskava. Več zaprtih oseb so sicer izpustili, toda kazenska preiskava se nadaljuje ter bo o njej poročal prejšnji iinančui minister Mahmud Dželaleddin paša. V to zadevo skušajo tudi velikega vezirja zaplesti njegovi protivniki.
Izvirni dopisi.
Od Brda, 23. januarija. Razne nesreče ljud zadevajo letošnjo zimo. V mnogih krajih razgrajajo hude koze, škarlatinka, davica itd., v drugih krajih so požari; in dasiravno je bilo druga leta po zimi le redkokrat slišati o požarih, pa letošnjo zimo velikokrat beremo o njih, žal, da se tudi človeško življenje uniči. Tudi v brdski fari bil je 29. oktobra 1888 požar v vasi Rafolce, ki je trem gospodarjem Jurju Brezniku, Tomažu Igliču in Lorencu Igliču povzročil veliko škodo. Največjo škodo je imel L. Iglič, kateremu sta hiša in hlev do tal pogorela. Tudi čvetero govedine in dva prašiča sta poginila. Gorelo je ob 2. uri popoludne. Zažgali so neki otroci, ki so z ognjem igrali. Bilo je mirno vreme. Ko bi bilo le kolikanj vetra, pogorele bi bile tudi sosednje hiše in podružna cerkev sv. Katarine. Jurij Breznik ni bil zavarovan, druga dva pa sta bila.
Drugi požar nastal je zvečer dne 5. t. m. v Dolenjah, fare rovske. Začelo je goreti na hlevu pri Pircu. Ta hlev je pogorel, pri sosedu Cehtauu pa je pogorelo gospodarsko poslopje in tudi streha na hiši. Sreča, da ni bilo vetra. Kmalu je prihitela požarna bramba lukovška ogenj gasit, ki je zdaj iu tudi poprej v jeseni v Rafolčah prav vrlo se obnašala in delala pod vodstvom spretnega in podjetnega stotnika g. Luke Mlakarja. Kako je ogenj navstal, se ne ve za gotovo, ljudje vse križem govore. Zavarovana sta bila oba. Mili Bog nas pač obvaruj ognja, zlasti o zimskem času!
Iz krškega okraja, 23. januarija. (Nekoliko o meščanski šoli na Krškem.) Pred nekim časom sem se pogovarjal z nekim gosp. županom krškega okraja o raznih bremenih, ki leže na ramah davkoplačevalcev tega okraja. Med drugim mi pravi: „Nič pa me bolj ne jezi, kot to, da moramo tako po nepotrebnem plačevati 3°/0 naklado za meščansko šolo na Krškem." Ko poskusim ta zavod kot jedini te vrste na Kranjskem zagovarjati, ter pristavim, da je vendar lepo in koristno za okraj, da ima šolo, kjer se morejo otroci za takoimenovani srednji stan
V robčevem vozlu našel je še srebrno dvajsetico.
„To je bilo vse, gospod, kar sem imel pri sebi", pravi smeje se, „kjer ni ničesa, še smrt ne more vzeti."
„Še trinajst krajcarjev", neusmiljeuo zahteva trgovec.
„Bodite vendar pametni! Saj sem še vzlic temu dobil slabejšo koso in vrhu tega nimam vinarja pri sebi. Ostalo gotovino imam v plašči v krčmi, Zaradi trinajst krajcarjev vendar ne bom begal nazaj. Plačal vara bom drugikrat."
„Imeti moram vso svoto. Pojdite po denar, kosa vam ue uteče."
Pri teh besedah se Csomak razjari in jezno zarenči:
„Kaj, in trinajst krajcarjev mi uečete zaupati? Vi me ne poznate še! Oče moj in ded bila sta župana. Umejete. Niso me pobrali na cesti. Miloščino ne potrebujem od nikogar. Kum, vrzite mu teh trinajst krajcarjev."
Izgovorivši te besede, popade koso razžaljenim čutom: „Pojdiva, kum!"
Med durmi se pa ustavi, obraz se mu zjasni in premeni v škodoljubnost, zraagonosno koso dvigne, rekoč:
„Veste kaj, ta kosa bila je najboljša kosa, ostale niso vredne počenega groša! 1 A. S.
pripravljati, in da tudi kmetu ni v kvar, če se bolj izobrazi, odgovori mi: „Res je to. Ali pomislite, da ta šola stane zdaj, tako sem si zabeležil iz okrajnega proračuna, kateri so župani začetkom lanskega leta odobrili, okroglih 4800 gld. Stala pa bode še več, posebno, kadar bode treba večjih popravil, če pa pogledam v letno poročilo te šole za leta 1887/88, najdem, da jo je obiskovalo 26 kranjskih in 23 štajerskih dečkov. I z krškega okraja jih je pa prav za prav le 20 bilo v šoli. 20 otrok nas torej stane 4800 gld. Bi li ne bilo pametneje, ko bi ves okraj naredil za toliko dečkov ustanove, da bi mogli višje šole obiskovati, kakor pa da plača v Krškem za vsacega učenca 240 gld. ? Če dalje pomislimo, da je meščanska šola v Krškem nemška, da ima namen, izročeno ji mladino narodu odtujiti, da se naši otroci tam z nemščino mučijo, in se imajo po ustanovnem pismu vedno mučiti, četudi ves svet spozna, da je to bedastoča, vas vprašam, ali ni res škoda denarja, ki ga okraj za ta zavod plačuje?" Nisem mogel reči, da mož nima prav, in pritrdil sem mu, da je res škoda ra vsak krajcar, ki ga narod izdil za ponemčevanje svojih otrok.
„To pa še ni vse," pravi mi gosp. župan dalje, „pomislite, kaj boste pa k temu rekli. Ustanovitelj te šole, gosp. M. Hočevar, je dobro vedel, da je našemu okraju naložil z meščansko šolo veliko breme; zato mislim, da je ustanovil tudi 12 ustanov po 91 gld., do katerih imajo pravico j edino le učenci iz krškega okraja, katerih stariši pa ne bivajo v Krškem. S tem je pokojni gospod gotovo želel, ne le dečke iz domačega okraja v šolo privabiti, želel je gotovo tudi ljudstvu na ta način malo pomagati šolsko breme nositi. In glejte, kako se zopet tukaj godi v našo škodo. Dobro vem, da se te ustanove oddajo tudi učeucem v Krškem bivajočim, kar je proti volji ustanovnikovi; pa še več vem. Tudi to je gotovo, da se ustanove dele učencem iz sosednje Štajerske, če tudi ne očito. Dečkom, katerim je slavna c. kr. deželna vlada na predlog blagorodne gospe Hočevarjeve ustanove podelila, vzame se navadno prvo loto polovica zneska, da se ta razdeli med učence Štajerske. Je li to prav? Štajerski učenci dobijo menda tako, kakor kranjski, v šoli vse za uk potrebno zastonj; poleg tega se pa našim otrokom še ustanove kršijo na korist tem, ki nimajo nikakoršnih pravic do njih. Ni li to krivica? Čuditi se je le, da se nihče na merodajuem kraji ne oglasi, da bi se jedenkrat pojasnilo, kako pridemo mi siromašni Dolenjci do tega, da vzdržujemo brezplačno šolo bogatejšim so-rojakom."
Pozvedoval sem po tem pogovoru še drugod in zvedel sem, da je gosp. župan govoril resnico; zato ta pogovor priobčim „Slovencu", ker zdi se mi vreden, da ga še kdo drugi izve. Upam, da se bode dalo tudi pri tej šoli popraviti, kar dozdaj ni bilo prav, če le gospoda zastopnika občin v okrajnem šolskem svetu ne bosta zastopala bolj koristi krškega mesta, kot okraja.
Iz Zagreba, 23. jan. (Dela na prvostolnej cerkvi.) Spomladi se bodo dela na našej veličan-stvenej prvostolnej cerkvi nadaljevala in sicer od zunaj, kajti notranjost je dogotovljena, samo še neki oltarji se imajo popraviti ali pa z novimi nadomestiti. Kakor piše „Obzor", postavil se bode najpoprej oder, ki je potreben za dozidauje četrtega nadstropja obeh zvonikov do druge galerije. Potem se bode začelo na enej strani popravljati drugo in tretje nadstropje, južnega postoječega zvonika, z druge strani pa se bode začel zidati venec, ki deli tretje nadstropje obeh zvonišč od četrtega, in kateri se ovija okoli obeh zvonikov in okoli srednjega pročelja. Nad tem vencem bode sezidana galerija, ki bode služila za zunanjo zvezo obeh zvonikov. Nadalje se bode sezidalo srednje pročelje med zvonikoma z lastovico do vrška; a od novega, severnega zvonika vsaj devet nasadov četrtega nadstropja; za toliko se bode ob jednem popravil tudi postoječi južni zvonik. Ako bodo denarna sredstva dopustila, nadaljevalo se bode tudi dozidavanje obeh zvonikov še za pet nasadov. Ker bodo zvonovi podeljeni v obeh zvonikih, priredilo se bode že letos, da se bodo mogli neki zvonovi prenesti iz južnega v severni (novi) zvonik. Vsled tega se bode doljni del tega zvonika znotraj, posebno grede, že tega leta popravil in učvrstil, tako da se bode moglo lahko priti do zvonišča. Ta dela se mislijo letos od zunaj izvesti, čo bode le toliko dohodkov. Znotraj' pa so bode namestil nov oltar sv. Križa v južnej ladiji. Ta oltar bode iz kamna in to deloma iz karar-skega marmorja, ter bode od vseh ostalih največji.
Na ta način bode namreč to leto celo pročelja dogotovljeno, razun najnižjega dela, v katerem so vrata, ker ta del se bode dogotovil najzadnje, ter se bode tako sprednji del cerkve prikazal v celem svojem veličanstvu. V sledečih letih zidala se bosta samo zvonika, in sicer oba vzpored, bosta pa do svršetka rože na križu 95 metrov visoka, tedaj še za 30 metrov višja nego od sedanjega južnega. Poprej nego bode cerkev dogotovljena, podrli bodo sedanjo sprednjo zgrado izmed obeh kul (nizkih to-rujev) tako, da bode pročelje cerkve s kaptolskega trga popolnoma odprto. Zatorej bode tudi potrebno, da mestno zastopstvo že zdaj misli na polepšanje tega trga. Sicer je že nekaj storjenega s tem, da so postavili tamkaj lep kip Matere božje z lepim vodometom, ali bode treba še mnogo storiti, da bode trg odgovarjal s svojo krasoto veličanstvenem« prizoru prestolne cerkve, ki bode po dogradnji gotovo ena najlepših na slavonskem jugu.
Dnevne novice.
(Družba sv. Cirila in Metoda) je pretekle dni prejela od onstran Karavanek 29 gold. domoroduega daru. — S tem se popravlja neljuba pomota, da je le 19 gold. bilo in — da bode dobrih posledic tudi pomota — kliče: Na noge premožni domoljubi, ker ti n ep re možni, ki so darovali 29 goldinarjev — dali bi bili veliko tudi v tem slučaji, da jih je le samo 19 bilo!
(Občinski odbor na Ježici) je v seji dne 22. t. m. imenoval častne člane in sicer: G. deželnega predsednika barona Winklerja, g. okrajnega glavarja M ah ko ta in preč. gosp. kanonika K lun a zaradi zaslug pri uravnavi Save poleg Stožic, in rodoljuba g. Josipa G o r u p a.
(Občina Horjul) je dne 20. t. m. soglasno izvolila častnim občanom gosp. okr. glavarja Ivana M ah k o t a.
(Deželni odbor) je dovolil v seji dne 27. dec. m. 1. za močvirce na ljubljanskem barji 160 gld., občinam krškega okr. glavarstva 1700 gld. in sicer za Št. Rupert 1000 gld. za Studenec in Bučko 400, za Krško (sv. Duh) 300 gld. iu za črnomaljsko okr. glavarstvo (Vrh, Dol in Vinica) 300 gld.
(Gosp. deželni predsednik) je imenoval začasnega okrajnega komisarja g. dr. Fr. Z b a š n i k a deiinitivnim, vladnega koncipista g. V. P a r m o začasnim okrajnim komisarjem, in konceptnega prak-tikanta g. L. pl. Schiwitza začasnim vladnim koncipistom.
(Nabiranje krajepisnih imen.) V zadnjem času so blagovolili nalogo pogoditi in poslati ugodne rešitve: župnik Sila za Repentabor (zopet obširen dodatek); kapelan Šijanec za Novo Cerkev iu Višnjo Vas pri Celji; administrator Šašelj za Adlešiče; župnik Jarc za Dol in Dolsko; župnik Hoeuigmann za Osilnico; okrajni tajnik Gabršek za Vransko in Sv. Hieronima na Štajerskem; župuik Prijatel za Struge; bogoslovee M. Šašelj za Mokronog in Ostrožnik; trgovec Mejač v Komendi za Kapljo Vas, Nasoviče in Suhodolje; župnik Martelanec za Prosek; župnik Žmavc za Remšnik pri Marenbergu; kapelan V. Bernik za Kranjsko Goro; administrator V. Robič za Še n turško Goro nad Cerk-Ijami; župnik Sancin za Sv. Antona, Bazovico, črnikal, Hrastovlje, Kubed, Pasjo Vas, Grašišče, Rožar, Po d peč, Tinjan in Zazid pri Kopru. Hvala!
(Kandidat za državni zbor.) Mesta Maribor, Slov. Bistrica, Ptuj, Ormož, in trgi: Sv. Lenart, Marenberg, Muta, Ljutomer in Središče bodo volili novega poslanca v državni zbor na mesto doktorja Aussererja. Ponuja se jim dr. K o k o sch i n e g g, odvetnik v Gradci. Možu, ki tako piše svoje ime, slovenski volilci gotovo ne bodo dali glasov.
(Državni zbor) prične svoje seje, kakor smo že poročali, dne 30. t. m. Dela čaka mnogo. Ker je odsek zvršil že mnogo točk državnega proračuna, pričela se bode kmalu v zbornici debata o proračunu. Letos obeta ta debata biti jako živahna. — Z ozirom na državni zbor opisujejo staročeški listi strankarske razmere v češkem taboru. „Hlas Niir." dokazuje, da se je mladočeško gibauje uletelo in poleglo, „Politik" pa priporoča narodno solidarnost, ki pa tudi v prihodnjem zasedanji ne bode mogoča. Ko pa bi se le vrnili mladočeški secesijouisti v češki klub, vendar se ne bodo predrugačila klubova pravila zaradi skesanih zgubljenih siuov, ker njihova
poboljšanje bi ne bilo odkritosrčuo. Po dosedanjih skušnjah je potreben strog skeptieizem.
(V Ribnici) so imeli dne 20. t. in. v gostilni g. Arkota veselico s petjem in gledališko predstavo. Precejšnja svota ¿istega dohodka je namenjena za kanalizacijo trga.
(Iz Zagreba) se poroča, da se je o zapuščini Kalabarjevi napovedal konkurz. Kolikor je že znano, ponaredil je Kalabar za 50.000 gld. menic.
(Ogenj) je dne 17. t. m. po noči uničil kovaču A. Merlaku na Vrhniki hišo z gospodarskimi poslopji. Škode je nad 600 gld.; zavarovan je bil za 300 gld. — Dne 19. t. m. je pogorela hiša Ant. Ovsenarja v Vodicah.
(V Beljaku) bodo vojašnico za pešce prezidali v mestno hišo. Troški so proračunjeni na 12.000 gl.
(Avstrijska-ogerska banka) je obrestno mero pri eskomptu znižala na štiri odstotke, pri posojilih na pet odstotkov.
(Na Nižje-Avstrijskem) je 823 advokatov, od teh 677 na Dunaji.
(Posojilnica v Metliki) imela bode dne 10. dan februarija dopoludne ob 9 uri občni zbor. Ta denarni zavod jako vspešno deluje. V minolem letu je bilo čistega dobička 2160 gold. 15 kr.
(Bralno društvo) snujejo v Kurji Vasi pri Ljubljani. Prvi občni zbor bode prihodnjo nedeljo.
(Izneverjenje pri carinskem uradu na Reki.) Kakor se poroča, popihal jo je kontrolor imenovanega urada, Šlafsky, brez sledu. V blagajnici so zasledili 1000 gold. primanjkljaja.
(Z Mannlicherjevo repetirko) so na Dunaji oboroženi pešpolki št. 4, 12 in 49 in bataljou lovcev.
(Štrajk nove vrste.) Kakor poroča „Slov. Gospodar", napravil je župan v Celji štrajk ter 6e odrekel toliko časa predsedništvu v mestnem zastopu, da se nekateri gg. odborniki poboljšajo in potrdijo, kar želi g. župan.
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čast. g. Vincencij Pola j, lipoglavski župnik, dobil je faro Rateče na Gorenjskem. — čast. g. Ivan Belec, začasno umirovljeni župnik, imenovan je administratorjem fare Sv. Duha pri Krškem.
(Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Dne 22. t. m. je umrl č. gosp. Anton Dvor še k, kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Vidu. Bil je župnik pri sv. Vidu blizo 40 let. Upravitelj župnije je tamošnji kapelan č. g. Korošec. Kapelan na Vidmu č. g. Jos. Atteneder je premeščen na Pilštajn.
(Popravek.) V včerajšnjem listku takoj v začetku je bilo tiskano „Dreotova vila ali Podrožnik" namesto Predrožnik.
Raznoterosti.
—	K ruski carici so poklicali zaradi živčne bolezni pariškega zdravnika dr. Charcota, ki bo potoval v Peterburg čez Dunaj, da mu ne bo treba stopiti na pruska tla.
—	Z belgrajskega dvora. Srbski dvor se že dlje časa posvetuje, kako bi mogel odstraniti vse,
kar spominja na kraljico Natalijo. Pohištvo so, kakor inaDo, poslali za njo v Jalto. Vse slike, ki so predstavljale Natalijo v narodni opravi, so sežgali, konak pa, v katerem je stanovala, prezidali.
—	Nova koristna iznajdba. „Moniteur" piše: „Dr. Federici, bivši vojaški zdravnik in spe-cijalista za bolezui na očeh, v ušesih in grlu, je jako izvrstno spopolnil umetne ušesne mrene, ki 60 imelo dosedaj najboljše vspehe. Aparati so zlati ali srebrni ter se kaj lahko vstavljajo. Dobivajo se v lekarni Peretti Via Frattina v Rimu."
—	Najbogatejši angleški poslanec v spodnji zbornici je mr. Izak Holden. Pričel je svojo karijero pri najnižji stopnji. Kot ljudski učitelj je iznašel žveplenke, vendar ni imel od tega nobenega dobička. Kot trgovski knjigovodja je izumel stroj za gredešanje. Patenti za ta stroj so mu dali toliko zaslužka, da ima danes od svojega premoženja na leto dohodka 200.000 sterlingov, to je nad dva milijona goldinarjev našega denarja. Vilic temu bogastvu pa živi Holden jako skromno, kakor večina milijonarjev. Starši je od Gladstone-a za dve leti, krepak in čvrst na zdravju pa ravno tako, kakor slednji.
—	Iz otroških ust. Janezek gleda svojega mlajšega bratca v zibelki: „Mama, ali zdravnik prinese male otročičke?" — Mati: „Da!" —Janezek: „Kje pa jih dobi?" — Mati: „Ljubi Bog mu jih d&." — Janezek: „Saj res, ljubi Bog da zdravniku otročičke, ko so še prav majhni, in ko so veliki, jih zdravnik zopet Bogu nazaj dd."
—	Ognjenik. Iz San-Franciska je došla vest, da je na otoku Hawai začel bruhati največji ognjenik Kilave».
—	Dober odgovor, čevljarski učenec: „Koliko zahtevate do kolodvora?" — Izvošček (šaljivo): „Tri goldinarje!" — Čevljarček: „Saj v»s nisem vprašal, koliko je vaš konj vreden."
—	Zlobno. „Ljubi Dragotin, ti ne veš, v ka-kovem strahu sem vedno, kadar greš na lov." — „„A, kaj se mi pa more hudega zgoditi?"" — „Tebi ne, pač pa ubogim gonjačem."
—	Dobra kupčija. Nekdo je kupil v Švar-cah-dolini kočo, da na istem mestu sezida novo in lepše poslopje. Pri podiranji pa so našli pod zidov-jem rimsko posodo, v kateri je bilo rimskega zlatega denarja za 6000 lir.
Telegrami.
Dunaj, 25. jan. „Armee - Verordnungsblatt" : Nadvojvoda Frane Salvator je prestavljen k sedmemu dragonskemu polku; cesar je podelil sekcijskemu načelniku Lam-bertu povodom službene petdesetletnice ko-manderni križec Leopoldovega reda.
Amsterdam, 24. januarija. Kralju, ki se je zadnje dni povoljno počutil, se je zopet shujšalo.
Bruselj, 24. jan. Ako se bode uvedlo vladarstvo v Holandiji, nastopil bodo nadvojvoda Adolf Nasovski takoj vlado v Luksem-burgu.
Madrid, 25. januarija. Kraljica-vladarica je včeraj omedlela. Dva dinamitovca so
Peterburg, 25. januarija. Včeraj je bil pri Wolkensteinu obed, katerega so se vde-
ležili Giers s soprogo in sinom in načelniki zastopstev.
London, 25. januarija. Pred sodiščnim poslopjem v Karrik-on-Suiru sta so hudo spoprijela množica, ki jo spremljala zatože-nega poslanca O' Briena, in redarstvo. Mnogo oseb je težko ranjenih in zaprtih.
Umrli ho:
23. januarija. Douienik Monoghelli, brivec, 52 let, Stari trg št. 2, asthma. — Marija Čorne, delavka, 30 let, Truberjevo ulice št. 1, vitlura cordis. — Fordinand Lavrič, komij, 24 let, Kravja dolina št. 11, tumor corebri.
Tujci.
23. januarija.
Pri ilali&u : Atlas, Bernauer, Weinberger, Leidelmayer, Fuchs, Trebitsch in Hauswald, trgovci, z Dunaja. — Pfeifer s Krškega. — Obaeh, nadlnženir, iz Gradca.
Pri Slona: Katzendorfer iz Nemčije. — Müller, agent, iz Trsta. — S. liodenstein, Rosenberg in Drucker, trgovci, z Dunaja. — Pasavalli iz Italije. — L. Blumenthal iz Berolina. — Peče iz Starega Trga. — Peer, soproga trgovca, s Štajerskega. — Frcisinger iz Trsta.
Vremensko sporočilo.
o cd a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	> S ^ ^ E
opazovanja		ir&komera ▼ mm	toplomera po Celzija			■S« S S «e □
24	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u.zvec.	741-ti 741 7 742-7	-	9 8 —	3-8 —11 C	si. svzh. sr. svzh. si. svzh.	jasno n n	o-oo
Srednja temperatura —81° C., za 6'2° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 25. januarija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 85 kr.	
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16i	83	n 40 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111	n 20 „
Papirna renta, davka prosta...... Akcije avstr.-ogerske banke ......	98	, 35 „
	889	
Kreditne akcije ..........	818	„ 50 „
	120	. ™ „
	_	
Francoski napoleond..........	9	„ 54'/,.,
	5	„ 67 „
	59	- 12'/,.
Brata
izdelovalca oljnatih barv. firnežev, lakov • in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem [ lanenem oljnatem tirneži najtineje naribane in boljše , nego vse te vrste v prodajalnah.	2
Ccnilio na znlitevanjo.
Amm »M*]*]«)*!*»
v Ljubljani, Stolni trg št. 6
se priporoča za
pF* aasLrodila
vsakovrstnih
tu- in inozemskih časnikov, teolo-gičnih in drugih del.
Avstro-ogerska karavana v sv. deželo.
Prihodnja avstro-ogerska karavana v sv. deželo bo okrog 28. dn6 marca 1889
iz Trsta odšla ter naj se vdeleženci obrnejo do podpisanega, ki jim bo takoj poslal obširne vsporedo.
Potovanje obsega: Trst — Aleksandrija — Kajfa — Nazaret — Tiberija — Jeruzalem — Sv. Janez — Betlehem — Jeruzalem — Ramleh — Jafa — Port-Said — Kajiro — Aleksandrija — Trst oziroma Carjigrad ¡11 Solun.
Potovanje bo trajalo 45 dni.
Cena I. razredu s popolno hrano........635 gld. v bankovcih
» H* »» n n ii ........11
= Zadnji dan za oglašenje 20. dan marca 1889. =
Te karavano se smejo vdeležiti osebe tudi iz Nemčijo in drugih dežel.
Na Dunaji, I., Spiegelgasse 12.	T jROII ^VVoei?!,
ces. br. dvorni knjigotržec, založnik, kointur (16—1)	in vitez mnogih visokih redov.
CEBELN0 -V0SCENE1 SVEČE