Razgovor o učiteljskem konviktu. Poročal na občnem zboru dne 28. grudna 1. 1. Juraj Režek. lavni zbor! Točka, o kateri Vam bodera v imenu odborovem poročal, je silno važna in vredna vse pozornosti ter vsestranskega in temeljitega razgovora; prosim Vas torej, da blagovolite jasno in odločno povedati svoje ranenje in nara dati kaj dobrih migljajev in praktičnih nasvetov. Iz naših društvenih pravil je razviden samo namen društva (§ 2.); notranja vredba, stavbeni in finančni načrt pa so se prepustili poznejšemu času. Odboru se ni zdelo potrebno že precej v I. letu društve- nega obstanka razgovarjati se o tem, ker srao bili mnenja, da moramo imeti poprej kaj denarja in potera se bode še le dalo razgovarjati in sklepati o uredbi in celem načrtu našega konvikta. Danes pa se narn vidi potrebno, da imamo jasno pred seboj: kaj hočemo in kako bodi uravnan konvikt glede na notranjo uredbo in na stavbo samo. To pa se nara vidi že sedaj potrebno iz dveh vzrokov: 1.) glede na prošnjo na visoki deželni zbor — kakor sem že prej v svojem letnem poročilu obrazložil — in 2.) ker se nam dozdeva, da bi se dala cela stvar morebiti že v nekoliko letih uresničiti in bi iraeli svoj dora. To zadnje bi se pa dalo le tedaj uresničiti, ako bi nam 1.) veleslavni občinski zastop deželnega stolnega mesta Ljubljane brezplačno prepustil v to potreben prostor, 2.) kranjska hranilnica posodila za stavbo potreben denar. Da nara bode veleslavni mestni zastop šel pri stavbenem prostoru na roke, smemo po vsej pravici nadejati se; vsaj sede v tera važnera zastopu možje šoli in učiteljstvu prijazni; možje, ki vedo ceniti naše delo in napore, ki poznajo naš žalostni položaj, naše reve in nadloge. A tudi od sl. hranilničnega vodstva smerao se nadejati ugodne rešitve naše prošnje za posojilo; vsaj se bode lahko na poslopje vknjižila in se ji ne bode treba bati kake izgube, ker bode stavba s prostorora vred veliko vec vredna, nego bode iznašalo posojilo. Stavba bi bila po dovoljeni olajšavi mnogo let.vsega davka prosta in z najemščino od prostih prostorov bi se plačevale obresti in bi raorebiti ostal še kak stotak za konvikt. Z nabranim letnim denarjera pa bi se plačeval vknjiženi dolg. Ako bi se nam to posrečilo — v kar imamo mnogo upanja — potem nam je treba tudi precej vedeti: I. notranjo vredbo konvikta — in II. načrt in stroškovnik cele stavbe. Ad I. V konvikt bi se jemali: 1.) učiteljske sirote, 2.) otroci revnejših starišev za znižano ceno, 3.) otroci naših starišev proti primerni mesecni plači. Ti otroci bi bili pod vednim nadzorstvom jednega ali dveh učiteljiščnikov, ki bi imela za to notri stanovanje in hrano. Vse to pa bi nadzoroval jeden izmed odbornikov, ki bi imel za to proti znižani ceni notri svoje stanovanje. On bi raoral odboru v vsaki mesečni seji poročati in potrebne nasvete staviti, oziroma že storjeno predložiti odboru v potrdilo. Njemu podrejen mora biti tudi hišnik in kuhinjsko osobje. Iz začetka bi se morali ozirati le na plačujoče tovariše — ki bodo gotovo rajše nara zaupali v odgojo svoje otroke, nego drugim! —; pozneje, ko pride društvo do kake glavnice, pa bi se oziralo bolj na sirote in revnejše tovariše. Dokler pa ne pride društvo do svoje stavbe, sklenil je odbor: prevzeti že letos — s prihodnjim šolskim letom — samo nadzorstvo glede dobre vzgoje in šolskega napredka pri otrocih onih naših tovarišev, ki se za to pri odboru oglasijo. V ta namen hoče jim nasvetovati dobra in zanesljiva stanovanja proti primerni ceni in sam nadzirati, da bodo otroci prav vzgojevani in v šoli napredovali. Ad II. Stavbo si misli odbor tako urejeno, da bi bili spodaj na obeh straneh vhoda prostori za stranke in za hišnika, pa tudi v gospodarstvene namene potrebni prostori in shrambe; zadej pa vrt za sprehod in igre dečkov. V I. nadstropju bi bila velika dvorana za društvena zborovanja, sobe za vsa ljubljanska učiteljska društva in morebiti še jedno stanovanje za stranke. V II. nadstropji bi bil »konvikf, kuhinja in soba za kuhinjsko osobje, potem še stanovanje za učitelja oskrbnika in nadzornika. V III. nadstropji bi bili zopet prostori za stranke. Vsa ta stavba ne bi smela presezati zneska 60.000 gld. V dosego tega vsega predlagam, da občni zbor skleni: 1.) Društveni odbor naj se čim prej obrne do veleslavnega obč. zastopa deželnega stolnega mesta Ljubljane s prošnjo za brezplacni prostor, oziroma za znižano ceno tega prostora, ki naj bi meril vsaj 12 arov. 2.) Obrni se do kakega izvedenca-inženerja za izdelanje načrta in troškovnika za stavbo. 3.) Stopi v dogovor s katero hranilnico zaradi dobave posojila. 4.) Ako se mu to vse pred letom dni posreči, skliči izvenredni občni zbor v konečno poročanje in odobrenje.