PoEtnlnc platana v gotovini. Štev. 2. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: * celo leto K 240 — » pol leta K 120*— V Ljubljani, torek, 3. januarja 1922. Leto II. Uredništvo in upravništvs « Ke-pitsrievi ulici š!e». 6 — Telefon »redništa štev. 50 — Telsfor =5= upravništvs štev. 328 sa= CENE PO POSTI: za četrt leta K 60'— za en mesec K 20'— v upravi stane mesečno K 18‘— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane Kf*40 vrrm •kih, M se Siti tiče. . Zvest svoji preteklosti je »Slovenski Nerod«« priobčil na večer pred novim le-J®’* silovit napad na strujo »katoliškega boljševizma«, kakor jo v svojem buržuj-8*tm strahu imenuje. Ker je v svoji jezi ®*eP, jo meče skupaj'z nekimi »starini«, ki 9* idihujejo po Karlu in Citi parmski. Na-Posled pozivija ljubljanskega knezoškofa, faj kot vitez reda sv. Save temu napravi kosec. Volk menja dlako, nikoli narave. Ko je Pokojni Krek začel pometati med konser-'»tizmom in je odpri okna, da prepiha *8ve^l krščanskega socializma. 1® bil ravnotak krik in ropot v staroliberal-31 j®, taboru. Ubogi kristjani smo se Kmalu “ali sili duha Krekovega genija in jo z raz-lunu zastavami udarili za njim, zato so sc ko nas tembolj razburjali tam. Ka- obf es poživljajo Hribarja in cerkveno ..ast, da nas užugata, tako so takrat kli-^diaal ^°m°^ Heina in biagopokojnega j v. I*ko si misli »Narod«, da so dajo za-SIU ideje in zajeziti kulturna in socialna kupčije z mandati v delavskih zbornicah, kupčije, pri katerih so se združili kapitalisti in voditelji socialne demokracije proti celokupnemu delavstvu. Toda vse to so le izpahki, ki kažejo notranjo gnjilobo kapitalistične vlade. Glavni dokaz pa, da hočejo te stranke napraviti iz države orodje kapitalizma, je ta: Svoj pojem o državi skušajo postaviti nad ljudstvo, odtegniti jo hočejo direktnemu vplivu in nadzorstvu delovneva ljudstva. Zato skušajo prenesti vso moč v državi v eno samo središč:, ki ga bo kapitalistično-liberalna vlada z lahkoto obvladovala. Zato zatirajo z vso silo vse pokrajinske avtonomije, ker se boje, da bi delovni stanovi v po- krajinah sklepali zakone v korist malega kmeta in delavca, zakone, ki bi kapitali-stičn mu srcu ne prijali. Zato so si zamislili državo tako-le: V Belgradu bo vlada, nedostopna direktnemu ljudskemu vplivu in nadzorstvu. Vsakih pet let bodo banke in časopisje s pomočjo vlade poskrbele, da pridejo v parlament zaneslji-’ vi ljudje. Vlada bo po oblastih nastavljala svoje može, da bodo navzdol delili moč zopet le zvestim slugam kapitalizma. Tako bo ves ta aparat kontroliral delovno j ljudstvo, da se ne izvije iz klešč kapitaliz-j ma. Tak dom Jugoslovanov so si zamislile stranke preteklosti, vladne stranke. Čili Zupliipia Jdiiegs swiii£a »»timi SndlMc ni pstfito poMcilsite odredbe. Mi se ne jezimo, mi ga pomilujemo, v j0r se je sorodnikom smilil sleporojeni Jeruzalemu. Bilo bi odveč prerekati se z ki izvirajo iz strahu in duševne ^Orelosti; le to naj povemo: čisto nepotrebno je napadati posamez-Osebe, Misli, ki jih zastopa naše glasilo, ?ls0 nič drugega nego dedščina velikega ^r*k&. V skladu so z vsem velikim krščanskim socialističnim gibanjem 20. veka, Ose-k® pa pridejo in gredo in so kakor bilka .ave, ki danes cvete, jutri pa jo požge 8®lnce v pustinji. Naše gibanje nima tudi nič °Pr&viti s cerkveno oblasbo, ki v svojem v.Jkem svobodoljubju od Lemut do Bene-0^ * prepušča katoličanom, da se politič-ti* V°^i° sami in odklanja vsak klerokra-na katerega apelira »Slovenski 2eiw • Še manj pa ima krščanski sociali-rin' s kakim »starinstvom«. »Sta- ja' " politična struja sploh samo obsto-1° v staroliberalni domišljiji. Če pa kak n^roverni naprednjak morebiti še privat- vi J8°ii senfimentaJne spomine na bivše kat’® 'n vladar'ce, nas to toliko zade’ a, j^0r če nekateri tožijo za rokokojem in j^JPbni tabakijerami s perlmutrovimi vlož-Tod *®m steHnstvom naj se krega »Na- ' kolikor mu ljubo in drago. c ..pi zastopamo novi družabni red, te-2 m* preuredbo cele človeške družbe, sj ‘°pamo bodočnost in ne starino. To je, j. Vesn° izjavljamo, zadnjikrat, da se ozi-s* P take napade, kakor jih ie objavil r,®ski »Narod« po nalogu odzgoraj. Višje deželno sodišče nam je danes poslalo svoj sklep, s katerim se razveljavlja zaplemba »Novega časa« št. 294 z dne 30. decembra 1921, v kateri je bil priobčen članek »Z zapori«. Policija je po višjem nalogu članek zaplenila. Policija se sklicuje v svojem odloku na to, da je naš članek obsegal prestopek čl. 138 ustave SHS. (Izzivanje mržnje do države.) Zaplenjena nam je bila vsa pošta, prodajalcem so jemali liste in tako je bil list gmotno oškodovan. Z zaplembo policije se je bavilo deželno kakor tiskdvno sodišče, ki pa zaplembe ni potrdilo ter tako izreklo, da je nolicija po nalogu od zgoraj nepravilno postopala. Proti temu sklepu tiskovnega sodišča re je državno pravdništvo pritožilo na višje sodišče, ki je v svoji nejavni seji pritožbo državnega pravdništva zavrglo kot neutemeljeno. V svojem dopo-slanem nam odloku višje sodišče izrecno priznava, da naš članek ni imel namena ščuvati zoper državo. Besedilo .sklepa višjega deželnega sodišča se glasi: »D 193/21 1 Pr VII 69/21 2 Sklep. Višje deželno sodišče v Ljubljani je po zaslišanju višjega državnega pravdni-ka v nejavni seji pritožbo držav- nega pravdnika v Ljubljani zoper sklep deželnega kakor tiskovnega sodišča v Ljubljani z dne 31. decembra 1921 Pr VII 69/12—1, s katerim se je zaplemba perijodičnega dnevnika »Novi čas« z dne 30. decembra 1921 št. 294 zaradi vsebine besedila članka »Z zapori« po § 103 s. k. z. in čl. 13, 138 ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ni potrdila, z a-vrglo kakor neutemeljeno iz stvari ter zakonu vstrezajočih razlogov izpodbijanega sklepa, katerim se še dodaja, da pač ne more biti govora o kakem izzivanju k raržnji do države kakor celote (čil38 ustave) po be edilu zaplenjenega Članka, kateri na podlagi navedenih dejstev (naj so že resnična ab ne) le g-aja racin sedanje državne zaščite dece, češ, da se s zapori mladina ne poboljšuie, temveč le kvari, ter le svari pred »državnim inononolom na zaščito mladine«. Višje deželno sodišče v Ljublani, oddelek III., dne 31. decembra 1921. * * * S tem sklepom višjega deželnega sodišča je izrečena obsodba nad sedanjo j konfiskacijsko prakso na Slovenskem. Po-! licija je v rokah politične uprave, katera ! se učividno ne zaveda odgovornosti svo-' jega mesta. Gospod namestnik Hribar kot najvišji šef politične uprave na Slovenskem bi storil dobro, če bi svrjo pozornost obrnil malo bolj na to plat. On je odgovoren za delovanje uprave, obsodba uprave ie njegova obsodbe! Bnriu sefa ulads. A- M. B.: •kanite pddM. ha- ^astavo liberalne države nosita pri 0 8 demokratska in radikalna stranka, tičn iedra se zbirajo še druge poli- ta i® sknpine, ki se sicer v mnogih točkah 'kujejo od teh dveh glavnih čet kapi-Cjj.zrPai a imajo z njima en glaven skupni J* Vse te stranke hočejo liberalno drža-stn’ Vse bočejo, da naj bo država močan jP kapitalističnega duha in reda. Zakaj Pjcp5®m°rtojni kmetje šli v ta tabor? Ker . ej° ohraniti in utrditi moč veleagrar-gj.' Po deželi. Tudi muslimanski begi so }ja v lubor liberalne države, ker so v stra-deiZa sy°ia veleposestva šli tja, kjer naj-v najmočnejšo oporo v boju proti vsta-bait - U ma^crnu kmetu, najemniku in Vse reakcionarne in kapitali-ho? ^ s'^e 80 se združile v močno zvezo in ^ ejo vzdrževati liberalno državo, ki je ya.|P° svojem duhu in ustroju izkorišče-Vladne stranke imajo za seboj vse ni ’• lr?Petajo pred hipom, ko bi delov-PriLt n°V* • za^eli odpravljati možnosti in bnd za izkoriščevanje; in slednjič je še )jstjvVse žalostno dejstvo, da imajo kapita-cne stranke na razpolago kot zadnjo 8tr»nt° ofieielno socialdemokratska in r"5°- Nimajo pa vladne stranke trajne na * .6 ljudske oi’ganizaciie in zato tudi ue ‘rajne podle- J Bol med radikalci in demokrati za ministrska masta se nadailuie. - Edinost ie v straku ored ©pozidlo. dsti?« COm se da so na vladi kapita-runciif. 8tranko? Ne bomo govorili o ko-Pačrfii ’ Znano v.ara ie» da je začela po biznoii 0I?ej?.vatl sv°boda delavskih orga-vlade ^ udi vam niso neznani napori a upelje 10 urno delo; ravnotako :,re. Belgrad, 3. januarja. (Izv.) Sinoči ori 4. do 8. ure popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo rešenih več nujnih in osebnih zadev, nakar se je pričelo razpravljati o vprašanju vojnega ministra. Po dolgi in zelo burni debati med radikalci in demokrati se je sklenilo, da se sprejme demisija generala Zečeviča, na njegovo mesto pa se pokliče general Miloš Vašič, bivši poveljnik IV. armade v Zagrebu. Nato je bila sprožena debata o zasedbi ministrstva za zunanje zadeve, katere posle je dosedaj upravljal Nikola Pašič. Ker imajo radikalci v novi vladi že sedaj 7 ministrskih mest, demokrati pa samo 6, so demokrati zahtevali to mesto zase. Radikalci so se tej zahtevi odločno uprli, češ da to nikakor ne gre, da bi prepustili ministrstvo zunanjih zadev, ki so ga že dosedaj imeli v svojih rokah in so predložili za svojega kandidati dr. Momčila Ninčiea. Demokrati s tem predlogom niso bili zadovoljni, ker bi s tem nastalo v vladi razmerje 8 :6, dalje pa tudi radi osebe dr. Ninčiča samega ne. Ker se niso mogli sporazumeli, je ostalo vprašanje nerešeno. Ministrski svet je nato imenoval za poslanika naše države v Parizu, katero me- sto je že od smrti dr. Vesniča nezasedeno, dr. Spaiajkoviča, iz zasedanj Zvezo narodov znanega diplomata. Za poslanika na Dunaju je imenovan Tihomir Popovič, ki bo že v najkrajšem času odpotoval na svoje mesto. Za našega zastopnika v južni Ameriki je imenovan Ivo Grisogono. Ministrski svet se je nato bavil z vprašanjem, da se naj ustavi preiskava proti osebam, ki so obtožene zločina proti domovini, nadalje glede zlorabljene uradne moči. Zanimiva je bila razprava glede poslovnika. Vladne stranke nameravajo odpraviti dosedanji proporfni sistem za skupščinske odbore, da bi prišli v odbore samo vladni kandidati. Na ta način se hočejo ognit? kontrole od strani opozicije. Muslimani so predlagali, da se naj v poslovniku določi tudi odbor za zunanje posle. Karakteristično jo, da se tej zadevi niso uprli samo radikalci, temveč tudi demokrati, ki so to zahtevo še pred kratkim sami stavili. Sedaj, ko hočejo dobiti ministrstvo za zunanje zadeve v svoje roke, so pa odločno proti temu. Končno ie b>la odobrena podpora za prehrano črne gore in Hercegovine v znesku po dva in pol milijona dinarjev. ŽELJE ZA MIR. Pariz, i. jan. Predsednik Miller and je danes v eiysejski palači spreiel diplomatski zbor, v čigar imenu je cioyen, papežev nuncij Ceretti izrazil voščila k novemu letu, Nuncij je izjavil, da pomenja leto 1921. v sled rešitve velikih Droblcniov velik na- predek, izrazil je žeijo, naj bi novo leto kmalu dovedlo do končnega miru. Predsednik Mijierand je odgovoril, da ie to žeja vsega človeštva. Novo leto naj vsemu ./vetu prineslo mir. Zaplenleni £tancfe. Ker je višje deželno sodišče razveljavilo zaplembo »Novega Časa«, ki jo je odredila policija, prinašamo v naslednjem zaplenjeni članek, da javnost popolnoma uvi- . di, kaj vse se pri nas konfiscira. Zaplenjeni in sedaj dovoljeni članek se glasi: E zapoil. Pri nas je ta navada, da se uboštvo odpravlja z aretacijo, nezadovoljnost s sistemom se ugonablja z zaplembami, socialna skrb pa z dekreti. Koliko vse to zaleže, nam kaže vsakdanje življenje okrog nas. Mi tega gospodom ne štejemo v zlo, ker vsak naredi le, kar zna in zmore. Zato se. danes ne bomo pečali s temi sicer tudi perečimi socialnimi in gospodarskimi vpra-v šanji. Pozornost, bi radi obrnili na nekaf drugega. Brez jeze in strasti hočemo pokazati na rano, ki je globoka in boleča: mJa-* dinsko skrbstvo. Zanemarjena mladina je življenjski problem naroda in države. Pri nas je ta zadeva tudi centralizirana, imamo urade* ravnatelje itd. Toda zasebno skrbstvo za, mladino bo vedno ostalo še najbolj učinko« vito, če je bo vlada znala in hotela podpirati, kakor gre. Državna zaščita dece v izključnem področju birokracije pa bi bila nesreča. Že sedaj, ko ta posel spada pod resori ministra za socialno politiko, je gorje. Č« preide mladinsko skrbstvo v področje justi-ce, bo dvakrat gorje. O tem nas poučuje članek beigrajskega publicista S. Pijadeja« ki je v »Slobcdni Reči« napisal naslednje podrobnosti o »mladinski skrbi« v naši centrali: »Že v prvi številki Slob. Reči« smo odkrili — vsaj deloma — zaveso, ki zagrinja grozote belgrajskih zaporov. Govorili smo o izgubljenih deklicah, ki jih zapirajo v zloglasno glavnjačo, kjer so izpostavljene moralno uničujočemu vplivu raznih zločincev in prostitutk. Toda z dečki ni veliko bolje. Ko sem bil še sam v zaporu (g. Pijade je bil kot komunist dalje časa preganjan), sem slišal, da so zločinski po-hotneži pred par meseci v glavnjači posilili nekega dečka, Ker pač nisem imel zanesljivih prič, nisem hotel te stvari izročiti javnosti v presojanje. Pozneje sem v zaporu v »Gornjem gradu« poslušal razgovor treh zločincev, iz katerega sem posnel, da sp pred par dnevi posilili drugega dečka, katerega so poprej upijanili z žganjem. Eden izmed omenjenih treh pohotnsžev j© bil sifilitik ... Te dni se je v glavnjači zgodil sličen slučaj. Človek, katerega so izpustili, mi je pripovedoval, da so v sobi št. 5 posilili nekega dečka, ki je pobegnil iz zavoda za nedoraslo mladino. Deček je sin neke perice in policija ga je držala v zaporu cele — tri tedne. Šele potem so ga izročili zavodu za nedoraslo mladino. Lopov, ki ga je posilil, se zove Srečko. Njegovega priimka nisem mogel poizvedeti. Deček je zločinca pokazal žandarju, zdravnik je ugo-j tovil žalostno dejstvo in pri tem je tudi os-j talo, kajti pohotneža šc do danes ni oblast | stavila pred obtožbo, — Pred dobrim me-| sečem je bilo v glavnjači zaprtih 10 dedi : kov v starosti od 11 do 14 let. Cele tedtte so bili otroci izpostavljeni strašnemu vplivu bestijalnih razuzdanežev. Ta mladina mora samo zato okusiti glavnjačo, ker bi jo morala policija izročiti domu za nedoraslo mladino, a se nihče noče tega posla j lotiti. V zaporih ležijo ubogi otroci tako j dolgo, dokler se jih kak policaj iz dalgočas-t j ja ne usmili. Novi policijski kapetan je lei ; s težavo odposlal omenjeno deco na svoj® j domove. Neki fantek, ki ni imel denarja, da/ j bi*e povrnil domov — bil je pri sorodnikih v Pančevu — je moral štiri dni ležati v zaporu, Čakalo se je na nakazilo za karto irt potne stroške. Nikakor pa se ni dopustilo* da bi mu smel priskočiti dobrohoten jetnik: z denarjem na pomoč. Kaj vse je moral tal otrok gledati v teh štirih dneh ... Deček' Ivan Štefančič, ki je služil v neki trgovini v Kneza Mihajla ulici, leži v zaporu, ne da' bi vedel, zakaj. Ko je vprašal žandarja, dali sme vprašati policijskega pisarja, zakaj da je zaprt, mu je žandar odgovoril, da oi* sam ne more iti. Deček se je vrnil v kot celice. Žandarskega narednika Raduhi, ki je pravkar šc! po koridor je obupani deček ponovno orosil, naj vendar dovede pred t 1 rja, a namesto govora je Radu! udaril siromačka s oesito no glavi. lATovi čas /, dne 3. januarja 1922. štev. 2« Navedli smo pričo, ki je sama imela priliko od blizu videti sedanji sistem državni zaščite dece. Mi to objavljamo, da imamo priliko svariti pred državnim monopolom nevnl dogodki — Velik eleznirarski shod se je 2. t. m. vršil v Mariboru. Navzočih je bilo do 2000 želeničarjev. Poročala sta Jarh in Nachtigall. Radi preuranjene vesti v časopisju o izplačilu nabavnega prispevka so se takoj zvišale cene življenskih potrebščin. V koaliciji je organizaranih 60.000 železničarjev. V Belgradu so doslej železničarji dosegli to-lo: Vsiljena pragmatika se ukine, plače se izenačijo in izplača se nabaviti prispevek. Vsekako je to doslej še zgolj obljuba. — Novoletna statistika v Trbovljah. V župniji Trbovlje je bilo v letu 1921 novorojenih 647, od teh 313 moškega in 334 ženskega spola, izmed teh 71 nezakonskih. Umrlo jih je 308 in sicer 148 moškega in 160 ženskega spola. Poročenih je bilo 201 par. — Še o škofjeloški tovarni »ŠeSir«. Iz Škofje Loke: Svoj čas (9. m. m.) smo že objavili poročilo iz te tovarne. Naknadno se nam poroča še tole: V tovarni, ki zaposluje okrog 100 delavcev in delavk, traja delovni čas 10 ur dnevno; plača 3—8 K na uro (8 K seveda maksimum za malo posebno srečnih profesionistov). Toliko časa in za tako plačo delajo ti reveži v klobučar-ski stroki, ki je tako izredno pogubna za zdravje! Kdor jih je videl pred nekaj meseci pred otvoritvijo tovarne zdrave in jih vidi sedaj blede in prepadle, se mora tej izpremembi čuditi, ne čudi se pa njihovi nezadovoljnosti s svojim položajem; tudi, če bi jim plače za sedaj zadoščale, jim vendar vse prezgodaj grozi onemoglost in kaj potem? — Gospodje, pravico! Če ta rahli opomin ne bo imel uspeha, so še druga sredstva, — Zasebne delavske posredovalnice. Ministrstvo za socialno politiko je osnovalo z naredbami v posameznih mestih naše države delavske posredovalnice. Medtem se je pokazala potreba takih ustanov tudi v krajih, ki jih ministrstvo ni predvidelo. Radi tega so se na iniciativo delodajalcev in delavcev osnovale zasebne delavske posredovalnice z enakim delokrogom, kakor ga imajo državne posredovalnice. Tako se je osnovala delavska posredovalnica v Tuzli in še v nekaterih drugih krajih. — Cene kruha padajo. Iz Londona poročajo 2. jan.: Z današnjim dnem je bila v Angliji znižana cena za četrtinko hleba od 10 na 9 pene. Pred letom dni je znašala cena še 15 pene. # • — Drugod zidajo. Iz statistike mesta Velikega Bečkereka za 1.1921 te razvidno, da je bilo izdanih 69 dovoljenj za nova trgovska in industrijska podjetja, in sicer ža 100 % več kakor prejšnje leto, Za zidanje novih poslopij je bilo izdanih 45 dovoljenj, med njimi za sanatorij, za sladkorne tvomice in za tvorriice konzerv. —- Prebivalstvo Francije. Glasom zadnjega ljudskega stelja šteje Francija z ! Alzacijc-Loreno vred samo 39,402.789 pre- • bivalcev. — Nameravano znižanje učiteljskih \ m Češkoslovaškem. Na Češkoslova-udijo razbremeniti državni pro- ! ure zvečer informacije Sv. Petra cesta štey. 12 pritlično, desno. — Odbor. Ij Moški klobuk se je našel v ponde-Ijejc t. j. 2. t, m. v starem Udmatu. Dobi w v Zeleni jami št. 130. lj Tatvine. Izpred sodne palače je bilo Avgustu Martinčiču ukradeno 4000 K vredno kolo. — Bivši gostilničarki Mariji Mežnar je bilo iz skladišča na Dunajski cesti št. 12, kjer stanuje, pokradenih raznih predmetov v vrednosti 1200 K. - m škom so račun mod drugim s črtanjem raznih prejemkov državnih nameščencev ter nameravajo znižati tudi učiteljstvu plače. Učiteljstvo se upira in grozi s pasivno rezistenco ali celo stavko; za uspešnejšo brarobo svoje stvari si jo ustanovilo lasten dnevnik. — Prevelika gorečnost davčnih oblasti Glasom rObzora« hodijo po okolici Siska iztirjava! davke posebne komisije iz orožnikov in davkarjev. Kmet, ki noče ali ne more takoj plačati davka, mu enostavno cdženo kravo ali vola. Vse zaradi mednega edinstva in državotvornosti. — Vlom in tatvina. Dan pred božičnimi prazniki je bilo vlomljeno v hišo krojača Jakoba Tršan v Hrašah. Zlikovec je odnese! obleke, perila in dragocenosti za 15.400 K. — Izdata« tatvina. Na sveti večer je bilo vlomljeno v shrambo gostilničarja Alojzija Gorenca pri Sv. Duhu, obo. Krško, in odneseno: 8 kg srebrnega denarja, 28 zlatnikov po 20 K in 5 po 10 K ter raznih dragocenost ni blaga za obleke v vredn. 16.800 K. —- Nemščina in hrvatski obrtni in trgovski naraščaj. Hrvatski >Radiša« prireja za svoje člane — vajence in vajenke izobraževalne 'tečaje. Kakor razvidimo iz razporeda teh tečajev, zavzema v njih prvo mesto nemščina. Pri nas so pa ljudje, ki bi radi odpravili nemščino celo s srednjih šol. JCaža društva. •, d Zveza uradnic in trg, nastavljeni ima jutri v sredo ob 7. uri zvečer svojt redno predavanje v Krekovi prosveti, čti* nice udeležite se ga polnoštevilno. - ~ sednica, d Trbovlje. V petek na Svetih _ kraljev popoldne ob 5. uri se vrši v Društvenem domu sestanek v svrho ustanovitve pevskega zbora. Vsi, ki: se zanima* jo za petje, so na sestanek iskreno vab* I jeni! d Prosveta frančiškanske župnij® ima predavanje v torek 3. januarja ob & uri zvečer v običajni dvorani. Predaval bo preč. g. monsignor V. Steska. — I®e’ novano društvo bo prirejalo redno vsak torek predavanje, kar pa se odslej ne h* več objavljalo po listih. d Fantovski večer ŠentpetcrskežP Orla bode jutri, v sredo, ob 8. uri v P«** storili Šentpeterskega prosvetnega dni’ štva. Pridite vsi! Z ifobiiansae Mamtcs. Upravi ljubljanske električne cestne železnice treba priznati, da zna hitro delati. Brez hrupa se ^sporazumeva« s svojimi nastavljene!, brez hrupa zvišuje vozne cene in če se ii to ne posreči, brez hrupa ukine ugodnost), ki jih je prebivalstvu doslej dovoljevala. A ta tihi način obračunavanja ni zdrav za javne Interese, zato hočemo tu glasno povedati, kaj in kako uprava cestne železnice dela pod vodstvom inženerja Tomana. Uslužbc,..' Ijublj n-ke elektr. cestne železnice so že delj časa v mezdnem gibanju. Njih zahteve bi imele biti rešene že minoli mesec, a ljudje še danes ne vedo, pri čern da so. Uprava železnice je s svoje strani vložila prošnjo na mestni občinski svet, da bi se zopet zvišali vozni listki, Mestni občinski svet je bil previden dovolj, da tej prošnji ni nasedel. Uprava ni kričala, ampak z novim letom je enostavno ukinila mesečne in šolske listke! Tako je kaznovala širše prebivalstvo. A tudi svojim uslužbencem ni prizanesla: Letos o božiču, ko je 20 let, odkar je inž. Toman tu kot vodja, jih je pustila praznih rok in jim ni dala običajne božične nagrade, kakoršno so dobili vsako leto. To so čini, ki spadajo v javnost. Samovoljno ukinjenje mesečnih in šolskih voznih listkov spada posebej pred mestni občinski svet, ki bo znal družbo poučiti, kako se ne pr topa nasproti prebivalstvu, od katerega živi. Vlada naj se pa zanima za delavske razmere na cestni železnici in naj pouči upravo, da bo nasproti svojim uslužbencem vršila svojo dolžnost. Inže-ner Toman je znal doslej umetno zadovoljevati uboge uslužbence, slepeč jih s tem, da mora družba popraviti volove in zato ne more zvišati plač. Uslužbenci, poštene duše, so verjeli in tiho garali dalje. Sedaj jo pa znano, da ima družba v tukajšnjih bankah naložene ogromne vsote denarja. To je unazano postopanje. Uslužbenci v sedanji draginji z dosedanjimi plačami ne morejo izhajati, njih zahteve po zvišanju so opravičene. Družba je dolžna, da tem zahtevam ugodi. Uslužbenci električne cestne železnice naj bodo prepričani, da imajo v svo:em pravičnem mezdnem gibanju za seboj vso pošteno Ljubljano. ljubljanski dogodki. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, vabi člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 14. januarja 1922 ob pol 8. uri v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 2. preureditev pravil s posebnim povdarkom, da je društveni namen tudi pobijati draginjo; določitev članarine za leto 1922; 3. organizacija; 4. volitov odbora; 5. slučajnosti. — Prihodnja javna odborova seja so vrši v sredo dne 4. januarja 1922 ob 8. uri zvečer v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daie članom dnevno od 6. do 8. Socialni vestnik. o Za mladina. Giasiio hrv, dr. za vajen*® vRadiša« prinaša poročilo o delu in uspe* hih sarajevskega hrvatskega prosvetni!8 društva vNapredek«. To društvo se je osnovalo pred 17 leti in je zbralo okoW sebe vse Hrvate v Bosni in Hercegovini brez razlike strank. Ves čas društvo ni dobilo niti vinarja javne podpore, amp8^ je delalo le z vinarji delavne roke hrvaškega prebivalstva. Samo pokojni nadskP' dr. Stadler je naklonil društvu večje vsoto* Naloga društva je predvsem vsestransko dviganje lirvatske mladine, skrb za uje*10 bodočnost. Delo je razdeljeno na 71 p0* družnic. Poleg podrobnega dela je društvo 1. 1914. zgradilo v Sarajevu krasno palačo pod naslovom ^Napredkov zakladni dcffiT* Ta dom je središče kulturnega in družabnega življenja Hrvatov v Bosni in Hettf' govini in imajo v njem svoje prostor« vs® sarajevska hrvatska društva in razne ustanove, Drugo veliko palačo je društvo začelo zidati spomladi 1. 1914. in jo kljub nepopisnim težavam tekom vojne spravilo pod streho, To je >Napredkov dijaški do®* za hrvatske dijake in vajence iz BosaS« Hercegovine in Dalmacije. Zgradbo so dP* vršili in za silo opremili 1. 1920. e stro* škom 2,500.000 K. V zgradbi je prostor®, za 200 otrok, a sedaj je nameščenih v nje® 120 dijakov in 1.5 vajencev. Na zadnje® občnem zboru >Napr.edka« so sklenili, d* zgradi društvo v zvezi s hrvatskim dišor za obrtni in trgovski naraščaj poseben vajeniški dom ter je občni zbor v svrho določil 600.000 kron kot temelj^ glavnico. Razen tega društvo »Napredek vzdržuje poseben dijaški konvikt v MP* slaru in dekliški konvikt «2ora Zrinjska* v Sarajevu, podpira hrvatske dijake in v8® hrvatska prosvetna podjetja. Kako velikansko je iNapredlcovo« delo, priča dej' stvo, da je znašal njegov proračun za let® 1921. blizu 4 milijone kron. Poslej bo drP' štvo razširilo svoj delokrog tudi na Hr vatsko. —_ ;----------------------- Sospodarstvo. f; — Petrolejska produkcija v Runiunijf* Iz Bukarešte: Trgovinsko ministrstvo popravlja načrt zakona, s katerim bi se uredilo proizvajanje petroleja. S tem zakonO® se posveča največja pozornost produkcij1' Stopiti ima v veljavo že 10. januarja. — Ameriška volnena industrija W oživlja. Statistika za mesec oktober m* ** kaže, da so volnene predilnice skoraj p0' polnoma zaposlene. Rečeni mesec se je po* rabilo volne 62 milijonov funtov, kar je n®* navadno dosti, ako se pomisli, da je ob koncu leta 1919 in v začetku 1920 t. j. * dobi, ko se je po vojski najživahneje pto* duciralo, znašala poraba volne 66 milijdt7 nov funtov. Za nas je zanimivo, da amerif' ko prebivalstvo v modri sledljivosti kupuj® po veliki večini najcenejše blago. Izvoz volnenega blaga je majhen, saj se je izvo#1? v septembru le V« mesečnega izvoza 1. 192®* Temu nasproti pa narašča uvoz volnen® izdelkov. Tako je prišlo v septembru 257.145 štirijaških ardov preprog in odri proti 122.000 v avgustu in 74.000 v juliju* Vn podobnem razmerju je poskočil uvoz voln® ne preje. Izdaja konzorcij rNovegs Časa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar* Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liubliaol*