150. Številka Ljubljana, v četrtek 3. julija 1902. XXXV. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izixn&1 nedelje m praznike, ter velja po pošti prejema* mm avstro-ograke dežele aa vse leto 95 K, aa pol leta 13 K, aa četrt let* d K 60 a, as j«aoi. meaec a K 30 n. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K BO h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne potit vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h te se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* banko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminlatrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravni&tvo pa a Kongresnega trga st. 12. „Slovenski Narod" telefon ftt 34. •- „Narodna tiskarna" telefon St 85. Protestni shod narodno-napredne stranke. „Ti uradniki žr6, žr6 in žro državni kapital." Dr. ŠuSteršič v dež. zboru 21. jnnija. „Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani; kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša in ne knofa." Dr. ŠuSteršič v dež zboru 21. junija. „Koruptna banda ! — Boste tako kmalu vsi pocrkali! — Ste tatovi in lumpje ! — Vi kradete! — Vi žrete! — Vi ste barabe! — Sram Vas bodi! — Vi ste vse izdali! — Vi usrani vladni hlapci! — Krave ! — Lumpi! — Psi!" Dr. ŠuStersič v dež. zbora 23. junija. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke sklicuje na nedeljo, 6. julija veliki shod narodno-naprednih somišljenikov v namen, da se odločno in slovesno protestira proti tolovajskemu počenjanju katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru. Shod se bo vršil v Sokolovi dvorani v „Nar. domu" v Ljubljani. — Govorili bodo poslanec Ivan Hribar, deželni odbornik Peter Grasselli, poslanec dr. Andrej Ferjančič, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr. Karol Triller. Začetek ob desetih dopoludne. Somišljeniki, na shod! V Ljubljani, dne 3. julija 1902. Za izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: dr. K. vitez Eleiweis-Trsteriiškl. Lepa zmaga! Klerikalci so se s avojo obstrukcijo v deželnem zboru krvavo urezali, kajti uspeh njihovega nastopa je bil ves drugačen, nego so mislili, in če sedaj predstavljajo zaključenje deželnozborskega zasedanja kot zmago, je to samo otročje in neumno. Klerikalci si z a k 1 j u č e n j a deželnega zbora niso želeli in niso mogli želeti. Vse prej kakor to! Namen obstrukcije je mogel biti samo, da ali s terorizmom uženejo napredno večino v kozji rog in jo prisilijo, ustrezati vsem zahtevam klerikalne stranke ali pa da s škandali provzroče razpust deželnega zbora in razpis novih volitev. In ker je pri obstoječih razmerah bilo v naprej popolnoma gotovo, da se večina ne pusti terorizirati in da napredna večina zaradi Šusteršičevih psovk ne bo plesala, kakor jej bo godla pod škofovo komando stoječa banda, ostane samo even-tuvalnost, da so klerikalci hoteli doseči razpust deželnega zbora. Mogoče je, da goje klerikalci smelo upanje, da pri novih volitvah dobe sami večino in da postanejo absolutni gospodarji deželnega zbora. Ali to upanje je jalovo in kakor je Šusteršič napačno računal tedaj, ko je razpisal 1000 gld. nagrade, če se mu doka*&e sleparstvo z žlindro, na kar je prišla njegova afera z žlindro na dan, kakor je računal napačno, ko je v državnem zboru zahteval grajalni odsek, na kar je bil moralično obglavljen, kakor je računal napačno, ko je z obstrukcijo skušal pro-vzročiti razpust deželnega zbora, a je pro-vzročil le zaključenje zasedanja, tako napačni so tudi računi, da bi klerikalci pri novih volitvah dobili v deželnem zboru večino. N a p r e d n a n a r o d n a strankase novih volitev čisto ničneboji, ker bi pri novih volitvah mogla samo kaj pridobiti. Notranjska kmetska mandata, ribniško kočevski kmetski mandat in idrijski mestni mandat so klerikalci le slučajno dobili in je narodno napredna stranka dosti sama kriva, da se je tako zgodilo, ker ni razvila zadostne agitacije, oziroma ker so se idrijski socialni demokratje klerikalcem prodali. V slučaju novih volitev je pri primerni agitaciji prav lahko mogoče, d a klerikalci vsaj nekaj teh mandatov izgube. Nasprotno panarodno-napredna stranka pri novih volitvah ne more ničesar izgubiti. Izmed teh mandatov, ki jih ima zdaj, ni nobeden v nevarnosti in jej klerikalna stranka ne more nobenega vzeti, pa če se škof desetkrat na dan na glavo postavi. Z ozirom na to je klerikalna speku-kulacija na razpust deželnega zbora skoz in skoz puhla in naivna. Kakor naša stranka nima upanja, da bi vzela klerikalcem kak gorenjski mandat ali kak mandat v ljubljanski okolici, tako klerikalci sami sebe varajo, če menijo, da bi nove volitve spremenile njih položaj v dež. zboru. Tudi ko bi bile nove volitve, bi klerikalci ostali v deželnem zboru v manjšini. Z novimi volitvami bi se ne doseglo nič druzega, kakor da bi se razvnele strasti in poostrila nasprotja. Provzročil bi se z novimi volitvami pač ljut boj, toda razmere bi se v deželnem zboru ne premenile čisto nič. Najbrže je tudi vlada tega mnenja in zato ni deželnega zbora razpustila, nego le zaključila zasedanje. Klerikalni naklepi se niso uresničili. Večina se ni vsled klerikalne obstrukcije razpršila, nego se še konsolidirala, dež. zbor ni bil razpuščen, pač pa so udarjeni klerikalci tako, da so kar glavo izgubili. S svojo obstrukcijo so kompromitirali sebe in celo stranko s škofom vred; z obstrukcijo so spravili dež. glavarja v največjo nevarnost, ker to je evidentno, da gos p. p 1. Detela ne more ob jednem biti dež. glavar in član klerikalnega kluba, zaupnik vlade in nasprotnik obstruk cije ter član kluba, ki je soglasno sklenil obstrukcijo in z obstrukcijo so končno sami sebi onemogočili vsako delo in oškodovali svoje volile e. Ker ni dež. zbora, nimajo klerikalci prilike, kaj storiti za svoje volilce, izražati želje, zahteve in pritožbe istih; ker ni dež. zbora, izostane vse polno podpor, se ne more nič storiti glede cest, vodovodov, šol itd. itd. Iz kratka: Klerikalci so sami sebi vzeli to, kar so naj iskrene je želeli in če zdaj to proglašajo kot »zmago«, naredi to tak utis, kakor izjava onega kmetskega fanta, ki je bil obsojen na par mesecev ječe, ker je orožnike zmerjal, pa se je tolažil: Povedal sem jim pa le. Povedal že, — pa tudi prokleto drago plačal! V IJuS.ijrtJii. 3 julija. Rusija in Bolgarija. Pariški »Temps« je dobil iz bolgarske stolice poročilo, da sta car in knez bolgarski dognala vojaško zvezo med Rusijo iz Bolgarijo. Ako bi bila v nevarnosti Bolgarija, ali če bi se oviral njen razvoj, podpira bolgarsko armado raska vojska na suhem in na morju. Bolgarija pa stavi Rusiji na razpolago vso svojo vojsko, ako bi nastale v orientu kake zmešnjave. Bolgarski luki ostaneta tudi v mirovnem času odprti ruski mornarici ter se dovoli Rusiji na obrežju tudi postaja za premog. Knez bolgarski je sedaj v Parizu. Te dni se je vršil banket pri Delcasseju. Banketa so se udeležili vsi ministri. Posojilo v Parizu je bolgarsko sobranje odobrilo. Proti verski nestrpnosti. V Aachenu se je Viljem II. dobrikal Rimu in papežu, v Bonnu pa generalni polkovnik pl. Loe. Oba govornika sta na-glašala versko strpnost med kristijani. Loe je zlasti odločno nastopil proti »nemškemu podedovanemu grehu, grdim konfesionalnim prepirom« ter dejal, da ne dela nikakega razločka med protestantov-skimi, katoliškimi in židovskimi husarji. Vsi so mu enako vrt-dni. Zato pa je ostro obsodil antisemitizem. Glavni namen katoliškega generalnega polkovnika pa je Uspehi emancipacije ženstva. Spisala B. Bučar. II. Kulturna enakopravnost. (Dalje.) Poleg medicinske fakulte so tudi drugi tečaji, ki imajo značaj vseučilišča. Ti tečaji se dele v matematično-naravo-slovske in zgodovinsko-modroslovske oddelke. Na teh oddelkih se izobražujejo ruske dame za gimnazijske učiteljice; poučujejo jih vseučiliščni profesorji. Razun teh tečajev pa je v Rusiji tudi mnogo farmacevtiških, obrtno industrijal-nih in umetniških šol, na katerih se poučujejo dame v praktičnih strokah. Lansko leto je dobila prva ženska, neka gospa Lasnjevska, na petrograjskem vseučilišču diplom magistra farmacije. Ustanovila je takoj tudi veliko lekarno, v kateri poslujejo same ženske. Angležinje delujejo takisto z najboljšimi vspehi v malodane vseh duševnih strokah. V Angliji je bila že 1891. leta 101 zdravnica. Leta 1895. so imele Angležinje že v Londonu, Edinburgu in Glasgovu ženske kolegije, na katerih so se učile medicino. Leta 1394. pa se je združilo v Aberystvythu več ženskih tečajev, in je nastalo tako vseučilišče, katerega slušateljice imajo iste dolžnosti in prav iste pravice kot njih moški kolegi. Angleške zdravnice se kažejo jako požrtvovalne in marljive, tako v svoji domovini kakor tudi izven nje. Mnogo jih gre v Indijo, kjer delujejo skupno 8 ta-mošnjimi kolegicami, katerih je tudi že več sto. V Indiji imajo namreč tudi že od leta 1878. ženske medicinske univerze. Leta 1893. ni bilo v Indiji na 57 ženskih klinikah nič manj kot 334 zdravnic. Amerikanci pa poznajo ženske zdravnice že pol stoletja. Ni ga že skoraj mesta v Ameriki, kjer bi ne bilo doktoric vsega zdravilstva ali špecijalistinj .... V Zjedinjenih državah zavzema ženska že dolgo jako častno stališče. Zato je pa tudi v Ameriki ženski študij razvit kakor nikjer drugod. Sploh vlada v Ameriki že skoraj popolna jednakopravnost med možem in žensko. V mnogih južnih državah severne Amerike vodijo ženske državne knjižnice. V New-Yorku dela 10.000 žensk pri pisalnih strojih. V Zjedinjenih državah je nad 450 zdravnic in kirurgic, 330 zdravnic za zobe, 130 odvetnic, 127 inženeric, 208 notark, 1230 — pridigaric, 10.810 sli karic in kiparic, 350 pisateljic, 600 žurna-listk, 300.000 knjigovodkinj itd. Znano je, da so v nekaterih teritorijih in državah Amerike ženske tudi v političnem oziru popolnoma enakopravne z moškimi ter da so tudi v raznih občinskih in deželnih zastopih. Zanimivo je, kako so dobile prve Američanke volilno pravico. Bilo je to v državi Wyoming, ki pa je bila takrat še teritorij, broječ jedva par tisoč duš. V Wyomingu je bilo nekdaj izjemoma mnogo več moških kot žensk. Še 1. 18 80. je prišlo na 100 moških samo 47 žensk. Da bi obrnila mala državica pozornost nase in v prvi vrsti, da bi si pridobila čimpreje mnogo priselnikov oziroma prišel nic, je sklenila uprava leta 1869., da ima tudi vsaka ženska, ki je dopolnila 18. leto, volilno pravico. Majhni teritorij Wyo-ming se je razširil v nekaj letih v veliko državo; ženska volilna pravica pa si je pridobila vsestranske simpatije ter je imela povsod najboljši vpliv. Vzgledu države Wyoming je sledilo potem kmalu še več drugih teritorijev in držav in sedaj imajo v Ameriki že v mnogih državah ženske splošno volilno pravico. Tako se je odprla drugod ženski pot po kateri stopa, sicer počasi, a gotovo, do kulturne enakopravnosti z moškimi. III. Boji in zmage v Avstriji. V Avstriji pa se je osnoval prvi ženski gimnazij šele leta 1887. in sicer v Pragi. Ustanovilo ga je žensko društvo »Minerva« ter ga polagoma dvignilo do vzorne popolnosti. Poleti 1. 1901. je promovirala na praški univerzi prva ženska, in sicer iz modroslovja; druga decembra meseca istega leta ; prva zdravnica pa aprila meseca t. 1. Sedaj je nastavljenih že več profesoric na ženskem gimnaziju in ženskem učiteljišču v Pragi ter na dekliškem liceju v Brnu. Na Dunaju so imeli prvi ženski gimnazij 1. 1892., obiskovalo je šolo 28 učenk. Učni načrt tega gimnazija je obsegal spočetka 6 let. Vstopiti so mogla v šolo dekleta, ki so dovršila dekliško meščansko šolo. V Budimpešti so odprli 1. 1896. ženski gimnazij, 1.1897. v Krakovem, 1. 1899 pa v Lvovu. Tudi v Zagrebu je ženski licej, ki nudi ženstvu srednješolsko izobrazbo. L. 1890. je bila imenovana dr. Kra-jevska zdravnicam v Bosni, tej so sledile kmalu potem še tri druge. Vse imajo iste bil, đa je proslavjal papeževo petindvaj-setletnico cerkvenega vladanja. Seveda so teh dveh govorov katoliški listi in nič manje židovski sila veseli ter hvalijo napredni duh cesarja in njegovega zastopnika Loea, ki je bil že pri dveh slavno-stih v Vatikanu cesarjev namestnik. Tudi napredni listi odobravajo načelo verske strpnosti. Saj ne pozna zgodovina grših in nečastnejših preganjanj in nesmiselnej-ših bojev kot so bili verski, ki pa so bili najkrvavejši. Verske vojne ostanejo največji madež vsakega naroda, in prav Nemci imajo teh madežev največ. Tudi Slovani so trpeli radi nemške verske ne strpnosti mnogo stoletij ter je izkrvavelo tisoč in tisoč Slovanov pod sekiro krvnika ali na bojišču radi verskega fanatizma Nemcev Tudi bestialno preganjanje zidov in njih klanje ostane grd madež v zgodovini človeštva. Da se torej proglaša verska strpnost, je le sad naprednih modernih časov. Ali katolicizem nima pri tem nikake zasluge. Saj so baš katoličani najnestrpnejši ter ne poznajo tolerance niti med seboj. Dokaz temu besne gonje klerikalcev proti lastnim naprednim, dasi katoliškim rojakom. Tudi Slovenci čutijo malo o verski strpnosti klerikalizma. Na Nemškem pa je naglašanje verske tolerance tudi le politična taktika. Vlada potrebuje podpore krščanskih strank, bodisi protestantovskih bodisi katoliških listov, zato se dobrika Rimu in Vatikanu. Potovanje italijanskega kralja. Kralj Viktor Emanuel poseti Peter-burg in Berolin meseca avgusta, na Dunaj pa ne pride, dasi mu je najbližje. Odkar je bil kralj Humbert na Dunaju, pričakujejo Italijani, da vrne naš cesar poset v Rimu. A to se z obzirnosti do papeža ne zgodi. Naš cesar bi moral ostati le na Kvirinalu, v Vatikan pa bi ne smel. Papež bi bil razžaljen, tega pa Franc Jožef noče, zato v Rim sploh nikdar ne gre. Seveda pa zategadelj tudi mladi italijanski kralj ne more na Dunaj. To razmerje nima politično nikakega pomena, saj je trozveza obnovljena neizpremenjeno. Najnovejše politične vesti. Pravosodni minister Spens-Booden hoče baje kmilu odstopiti zaradi bolezni in starosti. Naslednik mu bo Lammarch ali pa praški sodni predsednik Wessely. — V gališkem deželnem zboru je vložil poslanec Stapinski predlog za preosnovo volilnega reda. Ustanovila bi se naj peta kurija s tridesetimi mandati, število poslancev v kmetskih ob činah bi se naj pomnožilo ter se uvedla direktna in tajna volitev. Predlog se je izročil upravnemu svetu. — Za izrab-ljenje kitajskega rudarstva se je ustanovil angleško francoski sindikat, ki si je zagotovil za 60 let koncesijo nad 85 rudniki v Yiinanu. — Abstinenca v bukovinskem deželnem zboru. V včerajšnji seji so maloruski poslanci med protestom zapustili deželno zbornico. — V italijanski zbornici je sprejet zakon o davku na sladkor. — Za poljsko rešilno banko je vzel znani pianist Padere\vski delnic za 50.000 mark. — pravice in dolžnosti kakor moški zdravniki. Študirati pa so morale na neavstrij-skih univerzah. Kajti pravi boj za ženski študij in proti njemu se je začel v Avstriji šele 1. 1895. Tedaj je namreč nastalo nakrat pereče vprašanje, ali se naj žen-stvu s srednješolskimi spričevali odpro tudi vrata vseučilišča. Takrat pa se je pokazala toli proslavljena srednjeevropska kultura v vsem svojem blišču. Medtem ko so v »barbarski« Rusiji uživale ženske že dve desetletji vseučiliške ali vsaj višješolske nauke, začela se je v veleprosvit-ljeni Avstriji šele borba radi vprašanja, ali sme biti tudi ženska deležna višje izobrazbe. Vztrajno ženstvo se je znalo namreč vzlic odporu večine profesorjev in večine dijaštva nekako vsiliti k predavanjem ter so izredne slušateljice celo začele delati izpite. Na vseučilišču so se takrat opetovano primerile demonstracije akademikov, ki so izganjali svoje posili kolegice. Seveda je bila večina konservativnih profesorjev proti temu, da bi postale ženske redne slušateljice na vseučilišču. Toda akademi-kinje in razna izobraževalna ženska društva niso odnehala ter naskakovala vlado s peticijami . . . (Dalje prih.) 20milijonsko posojilo mestu Brnu za napravo vodovode je odobril deželni zbor. — Pogoščenje pol milijona reveže v bo v nedeljo v Londonu. Med obedom bo predavalo 1500 umetnikov. — Nova zakona, ki se sedaj sestavljata v dotičnih ministrstvih, se bavita s pri-dobninskimi in strokovnimi zadrugami ter z zadrugami z omejeno zavezo. Zakonska načrta se predložita državnemu zboru v jeseni istočasno z novim akcijskim zako nom. — J u ž n o a f r i č a n s k i ujetniki se bodo po zatrdilu angleške vlade v naj krajši dobi izpustili. Najprej dobe svobodo oni, ki prisežejo zvestobo Angleški. Med istimi bo baje prvi general Cronje. Zadnji se izpuste podaniki tujih držav, katere bo morala Angleška na svoje stroške spraviti v njihovo domovino. — Proti obnovljeni trozvezi pišejo precej ostro angleški listi. Dopisi. Iz Idrije, Tukajšnje dramatično društvo vprizorilo je v nedeljo 29. junija narodno igro s petjem »Deseti brat«. Kakor so doživeli lansko leto »Rokovnjači« največji uspeh, tako je tudi letos »Deseti brat« sijajno vspel. Iz srca moramo biti hvaležni odboru dramatičnega društva, da nam je napravil tako lepega užitka poln večer, in posebno če se pomisli, ko liko truda in stroškov se ima z vprizo-ritvijo tako velike igre, kakor je »Deseti brata. A velik, nad vse prekrasni uspeh je gotovo najlepše plačilo za trud odboru in vsem požrtvovalnim gospicam igralkam in gospodom igralcem. Dasi so bile cene vstopnine zvišane vzpričo velikim režišij-skim stroškom, vendar je bilo gledališče natlačeno polno idrijskega občinstva, došli pa so tudi gostje iz Cerknega in Spodnje Idrije. Več občinstva je moralo oditi, ker niso dobili vstopnic. Vprizoritev je bila skrbno pripravljena, igra pa izvrstno na-študirana, tako da se je igralo kar najbolje in brez večje hibe. Male nepravilnosti, in kje se take nezgode, pa niso motile niti malo celotnega uspeha. Vse je šlo redno in hitro, odmori so bili vzpričo težke scenerije kratki. Zanimivo je bilo gledati, s kakšnim veseljem so igrali igralci. Zakaj pa tudi ne"? Bili so si v svesti, da so kos svojim ulogam in pred hramom polnim hvaležnega občinstva je pa tudi prijetno igrati. Občinstvo pa se je tudi veselilo nad izbornim, gotovim nastopom igralcev. Glavne uloge so bile skoraj vse v priznano dobrih rokah, a tudi v igralcih manjših ulog imeli so glavni junaki krepko oporo. Dramatičnemu društvu odkritosrčno čestitamo in vroče si želimo, da ponovi še jedenkrat to krasno igro in da v za-pričetem delu vstraja. Iz Krškega. Na Drnovem, občina Cirklje, je uničil požar v pondeljek 30. junija ob 1/412. uri predpoldan 8 posestnikom hiše z vsemi gospodarskimi poslopji. Škoda se ceni na 30.000 K. Zavarovani so bili vsi samo na poslopja, a še to zelo nizko. Prihitela so gasilna društva, Lesko-vec, Videm, Krško, Rajhenburg in Sveti Križ, katera so neutrujeno delala. Posebno se je pa društvo Leskovec odlikovalo, katero je tako naglo prihitelo in naskočilo hlev, ko se je že. podiral, in rešilo 2 vola, kravo in telico. Upa se, da živina še ostane, vkljub hudih opeklin. Ogenj so napravili otroci in rekli: Bog ve, če bodejo ata hudi, če bomo kres v šupi zakurili. Prebivalci so bili skoraj vsi na delu in na sejmu, tako da še obleke niso nič rešili. Iz Žužemberka. Žalostno so za-brneli zvonovi sv. Mohorja na večer dne 15. t. m. Naznanili so, da je preminul blagi starček gospod naš večletni zdravnik Ivan Poš. Ta novica nas je močno pretresla. Par dni pred smrtjo se je pokojnik še veselo sprehajal po vrtu in mislili smo, da bode še dokaj časa med nami. Bil je do zadnjega čil na duhu in telesu. Vzlic visoki starosti, ki jo je doživel, je vendar bil v pomoč k njemu se zatekujočim. Po njem ne žalujejo le sorodniki, ampak vsi, ki so ga osebno poznali. Bil je blag mož, ki se je kmalu vsem prikupil, posebno si je pridobil zaupanje ljudstva, kojemu je i bil tolažnik in rešitelj v nesreči. Saj je bil vzor zdravnika, ki je zvesto izpolnjeval dolžnosti svojega poklica. Stopil je v pokoj dele v 90. letu svoje starosti in je do zadnjega bil kot mlad mož vsem na razpolago. Leta so ga težila ali njegova oseba ni očutila truda, ki mu ga je nalagal težavni stan. Pri nas v Žužemberku je služboval nepretrgoma celih 45 let; vsega njegovega službovanja je 52 let. In kaj je imel on od tega? Skromna plača napram obilnemu trudu in od neke gotove strani na sprotovanje in metanje polen pred noge. To je bilo plačilo za njegovo plodonosno delovanje. Veliko je imel pretrpeti, zlasti ko je divjala kolera. Trikrat je ta bolezen raz sajala pri nas in vsakikrat bil je pokojni vztrajen bojevnik in zmagalec proti njej. In koliko drugih težavnih dni je imel, ali on je bil mož na svojem mestu. Edino hvaležnost je prejel, da se mu je vzročilo mnogo priznalnih pisem. Preblagi pokojni je bil rojen 1. 1812. 24. aprila v Pakracu v Slavoniji. Pogreb je bil jako lep. Vdeležila se ga je vsa inteligenca žužemberska s požarno brambo na čelu, ki je korakala pred krsto in ob krsti. Bodi pokojniku zemljica lahka in prijazen spomin. izpred sodišča. Gospod deželnosodni svetnik A n-dolšek je predsedoval včeraj sledečim bolj zanimivim obravnavam deželne sod-nije : 1. Nesreča. Upokojeni Rudolf Praunseis je hotel pomagačem po nekem lovu dati nekaj napitnine. Vkljub temu, da je ravnal prav previdno z nabasano puško, se je ta slučajno sprožila in zadela kajžarja Babnika v nogo. Zgrudil se je na tla in so ga morali pripeljati v bolnico; tam je še prosil za Praunseisa češ, vse je le nesreča. Kmalu potem je pa umrl. Praunseis je bil po zagovoru dr. Tavčarja obsojen le na 8 dni zapora. Za otroka pokojnega Babnika bode pa dal 10 K na mesec. 2. Sem v Šiško v vas hodil... Pavel Kos, 1. 1875. rojeni posestnikov sin v črni vasi, ki je že predkaznovan, je 15. i maja v Šiški pil in se napil. Domu grede je razgrajal in vpil ter metal steklenice po trotoarju, da so črepinje na vse strani letele. Prišla sta pa varuha zakona, dva stroga policaja. »Poberite to —« mu reče prvi. On pa v svoji pijanosti ni hotel pobrati, temuč je to priporočal policaju, češ, da ima on dovolj časa, in pričel je s psovanjem in vpitjem. Vrh tega je tudi dejansko napadel policaja in udaril jednega po obrazu. Zato so ga vklenili in odpeljali. Po poti je vedno razgrajal; posebno na Starem trgu. Tam se je vrgel na tla kričal in skakal v stražnika ter ju suval in trgal. Končno je našel svoj prezaslu-ženi počitek v »špehkamri«. Ker so pa priče izpovedale, da je toliko tisti dan spil, kakor krava, je bil obsojen le na jeden mesec zapora. 3. S prekljo. Na obtožni klopi sedi 1. 1880. rojeni in že kaznovani Janez Opeka iz Dolenje vasi. Dne 4. maja so pili v dolenjevaški krčmi. Fantine je dobra kapljica seveda zmešala in nekemu Uieju je razgrela tako kri, da je bil zelo nadležen. Opeka pa je imel posebno »piko« na nekega fantiča, ki je sedel ravno nasproti steklenih vrat gostilne Marjete Tratnik. Sedel je tam in mirno pil svoj vrček, — nakrat pa sune nekdo z vso močjo z neko prekljo skozi steklena vrata proti njemu. Preklja ga zadene ravno na brado, on jo zagrabi in v tem trenotku vidi, da je toženec sunil. Opeka bode zato sedel 2 meseca v ječi. Dnevne vesti V Ljubljani, 3 julija. — Barabstvo naših socialnih demokratov. Tudi danes ostanemo pri tem naslovu, in »Rdeči prapor« se ne sme hudovati, ker je, kakor rečeno, ta cvetlica presajena z gentlemanskih njegovih gredic. Že včeraj smo pisali o zadevi, kojo je bil list iz ulice Boschetto sprožil in koja je v Ljubljani vzbujala precej pozornosti. In po pravici! Očitalo se je celi naši stranki in njenim voditeljem, da v Židovskih ulicah vzdržuje »salon«, kjer se gode in uganjajo reči, radi kojih bi morala policija takoj intervenirati! To je bila koncizna in precizna obdolžitev »Rdečega praporja«, in vsak pameten človek ve, kaj pomenja taka obdolžitev. Da smo zahtevali zadoščenja, je naravno, a »Rdeči prapor« nas je radi tega zahtevanja prav gentlemansko opsoval z »liberalnim barab-stvom«. Najprej komu čast odglodati, potem ga pa po črevljarsko in gorjansko obrcati, to je najnovejše gentlemanstvo! Ali imeniten je pa dokaz rudečega lista! Priznati moramo, da kaj takega pri resnem listu še nismo doživeli. To je ali otročarija ali pa ciganstvo najnižje vrste. Da vzdržujejo voditelji narodno - napredne stranke svoj salon in da se obnašajo tako, da bi morala policija takoj po njih poseči, to naj dokaže stara kuharica v Saraje-vem, stara uradniška vdova, potem hči nekega stotnika in potem neka starejša gospodičina, »ki uživa menda vse beneficije, protekcije, da si vzdržuje javno firmo in izvršuje postranski posel!!!?« Kaj hočemo z vsem tem? Da se v vsakem mestu rode otroci izven zakona, in da v vsaki stranki ponesreči ta ali ona devica, posebno če škiljavo gleda ter se po gledališčih okrog ponuja, to smo vedeli že poprej in to nas tudi nič ne skrbi, ker tudi gospodje iz ulice Boschetto dobro vedo, da se za take zadeve policija nič brigati nima. Ali kaj ima vse to s stranko opra viti in z njenimi voditelji! Ako bi mi g. Kopaču v Trstu očitali, da je načelnik družbi, koja vsako noč po Trstu tatinske vlome napravlja, bi mož po vsi pravici od nas smel zadoščenje zahtevati. Ako bi mu mi na to zahtevanje vrgli v obraz »social-demokratično barabstvo«, postali bi zanič-ljivi pred poštenimi možmi. In ako bi na vse zadnje gospodu Kopaču dokazovali tatvino s tem, da bi trdili: okradena je bila stara kuharica v Sarajevem, okraden je bil star računski svetnik in okradena je bila starejša gospodična itd. — bi nam smel gospod Kopač ciganstvo v obraz metati, kadar bi hotel! V tem položaju se nahaja »Rdeči prapor« s svojim dokazom. Pri vsem tem pa piše previdno, da ga živ krst ne more prijeti zakratko uho ter ga tirati pred sodišče, kjer hočejo ti poštenjaki vse dokazati. In nekako ponosno dostavljajo: »Ako je »Slovenski Narod« pripravljen prevzeti grehe svojih pri stašev na svoje rameni, tedaj bomo govorili še jasnejše in smo pripravljeni to tudi pred sodiščem dokazati! Ljuba, krojaška duša! za to se je šlo od vsega pričetka! To je ravno, kar hočemo imeti! Jasno govori! To jasnost nam pri kruti svoji obdolžitvi dol ž u j eš! Ko si nas enkrat junaško ogrdsl in s policijo v zvezo spravil, bila je tvoja dolžnost, govoriti tako jasno, da smo te mogli prijeti za gnidave lase ter te tirati pred sodnika! Torej na dan z jasnostjo, mi prevzamemo vse na svoji rameni! — Iz pisarne dramatičnega društva se nam poroča: Pri prvi po-skušnji za operni zbor se je oglasilo 12 novih pevcev in pevk ter le 3 dosedanji. Večina dosedanjih zborovih pevcev menda ne retlektuje več na engagement, zato angažuje odbor nove dobre pevce in pevke. Ako bo potreba, se angažujejo tudi nekateri pevci in nekatere pevke iz bivših opernih zborov v Zagrebu in Lvovu, od koder je dobil odbor že več ponudeb, in pa iz Prage. Vsi oni, ki menijo ostati pri opernem zboru ali pa hočejo nanovo pristopiti, naj se do nedelje oglasijo pri gledališkem tajništvu ali pa pri kapelniku, g. H. Benišku. Novi zbor bo imel vaje že meseca avgusta, ker se vprizore v bodoči sezoni domalega le nove opere, v katerih ima zbor skoraj vseskozi važno mesto. — Odbor je odredil, da se v kratkem začne dramatična šola ter naj se vsi oni, ki so pripravljeni, posvetiti se slovenskemu gledališču, javijo pismeno ali osebno pri g. režiserju A. Verovšku. Za dramo je odbor nanovo angažiral g. Fr. L i e r a. Pogodba z novim ljubimcem se podpiše te dni. S tem bodo engage-menti za opero in dramo zaključeni. — »Glasbena Matica' v Ljubljani. Koncem šolskega leta 1901/1902 vršite se v veliki dvorani »Mestnega doma« dve javni produkciji gojencev »Glasbene Maticea. Prva javna produkcija gojencev »Glasbene Matice« bo v četrtek, dne 3. julija 1902 1. v veliki dvorani »Mestnega doma« (Cesarja Jožefa trg). Vspored: 1. A. Jensen: »M 1 i n«, na klavir svira gdč. Marija Puc. (Šola g. F. Gerbića.) 2. K. Lowe: Pevec Tom, balada, poje gdč. Pavla Treo. (Šola g. M. Hubada.) 3. a) P. I. Čajkovski: »Pe-s e m«, b) K. Kovafovic: Valček iz »g o z-d n e vil e«, na klavir svira gdč. Marija 4 kovec. (Šola g. F. Gerbića.) 4. G. Mayer-beer: arija iz opere »R obert d i a b e I«, poje gdč. Ivana Peril. (Šola g. F. Gerbića.) 5. F. Schubert: Inpromtu štev. 4., na klavir svira gdč. Marija Soss. (Šola g. J. Prochazke.) 6. a) Risto Savin: Poroka, balada, b) K. Kreutzer: Romanca iz opere Prenočišče v Granadi, poje g. Ivan Završan. (Šola g. M. Hubada.) 7. Du-rand: Valček v E s-d uru, op. 8 3, na klavir svira gdč. Marta Reich. (Šola g. J. Prochazke) 8. a) W. A. Mozart: arija paža iz opere »Figarova svatb a«, b) O. Nicolai : arija Ane iz opere Vesele žene w i n d*z o r s k e , poje gdč. Ela Veršec. (Šola g. M. Hubada.) 9. L. v. Beethoven: Finale iz klavirske sonate v cis-molu — »Fantazija« —, na klavir svira gdč. Jelisava Krsnik. (Šola g. J. Prochazke.) 10. a) G. Mayerbeer: Kavatina Fide iz opere »Prorok«, b) E. Grieg: Primula veris, pesem, poje gdč. Marija Moos. (Šola g. M. Hubada.) 11. L. v Beethoven: prvi stavek sonate za klavir op. 13. (Pathetique), na klavir svira gdč. Ana Kilar. (Šola g. J. Prochazke.) Začetek produkcije točno ob 1 a8. uri. — Konec ob *;49. K produkciji vabijo se društveni člani, njih rodbine ter sploh prijatelji in podporniki »Glasbene Matice«! Vstop je prost. — Druga in zadnja produkcija koncem šolskega leta 1901 1902 bo v soboto, dne 5. julija. — Ljubljanskega Sokola nedeljski izlet v Kamnik se vtegne razviti v pravo narodno slavnost za kamniški okraj. Povsodi se kaže mnogo zanimanja in Kamničanje se pridno pripravljajo za dostojen vsprejem svojih gostov. Sokoli so navdušeni in komaj pričakujejo dneva, ki jih bode nesel v prijazni Kamnik. Za javno telovadbo tako na orodji kakor v prostih vajah se vrše pridno skušnje in že danes lahko rečemo, da bode javna telovadba bodisi za strokovnjaka bodisi za lajika resničen vžitek. Zlasti imponu-jejo težavne proste vaje, ki se na slovenskih tleh še niso izvajale. Telovadbo bode spremljal kamniški ,slavni salonski orkester. — Za slučaj absolutno neugodnega vremena se izlet vrši eno nedeljo — dne 13. t. m. — pozneje. — Javna telovadba sokol-skega naraščaja, ki se bo vršila v torek ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«, bo, kakor smo se pri skušnjah prepričali, jako zanimiva. Telovadci nastopijo na orodju v 3 vrstah, razdeljeni po zmožnostih. Med tem ko se bodo izvajale v 3. vrsti začetnikov jednostavne, priproste vaje, zbujale bodo izvedbe 1. vrste pozor nost, posebno veleskoki čez konja vzdolž. Po tem stopnjevanju vaj in razvoju muskulature posameznih telovadcev dobi gledalec jasno sliko o sistematičnem in premišljenem poduku v »Sokolu«, o napredku telesne moči v raznih stadijih telovadca. Najlepši točki bodo pa brez dvoma proste vaje, katerih nisem videl kmalu lepše izvajanih, ter skupine brez orodja, ki spominjajo na krasen nastop moravsko sležke obče sokolske lansko leto v Pragi. Telovadbo vodijo člani vadi-teljskega zbora gg. Kandare, Burgstaller in Perne. Vstopnina za sedež 1 K; stojišče 40 vin. Vstopnice se dobivajo od petka naprej v trafiki g. Šešarka, zvečer pa pri blagajni od V« 8- ure naprej. — Z ozirom na velike stroške, katere provzroča nabava novih telovadnih oblek, je želeti obilne vdeležbe. Pri tej priliki opozarjam na vdeležbo vse one, pri katerih se vajenci te ali one stroke uče, da se osebno prepričajo o koristi sokolske telovadbe na te mladeniče; in uverjen sem, da bodo predsodki o »Sokolu«, ki se marsikaterega še drže, prešli, in da bodo svojim vajencem priporočali sokolsko telovadbo. Priznati se mora, da je telovadba za gojence, ki so večinoma obrtniški vajenci, največje važnosti, ker se s telovadbo pa-ralizuje slab vpliv jednostranskega dela na telo in se povspešuje razvoj duha. S telovadbo si torej vzgajamo duševno in telesno zdrav naraščaj. — Št. Peterska moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda naznanjata, da bo njih prvo-meBtnik daroval v čast blagovestnikoma sv. mašo v soboto, dne 5. julija ob 10. uri dopoludne v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani, in vabi vse častite odbornike in odbornice. — Šentjakobsko - trnovska ženska podruznioa sv. Cirila in Metoda vabi kot po navadi svoje častite člane k sv. maši, katera se bode darovala na čast blagovestnikoma v nedeljo dne 6. julija ob uri v trnovski cerkvi. — Ponizno vprašanje na slavno c. kr. finančno direkcijo v Ljubljani. Trafikantinja Katarina Žni-deršič na Premu ima v svoji hiši filijalko konsumnega društva. Iz prijaznosti ali radi dobičkarije prodaja ista tobak s 5% dobičkom konsumnemu društvu v Trnovem. Ker nam je znano, da je prodaja tobaka pod zaznamovano ceno kaznivo dejanje, prosimo slavno c. kr. finančno direkcijo, naj potrebno ukrene, da se v konsurnnih društvih ne bode še s tobakom — goljufalo. — Važen spis o kranjskih kmetijskih razmerah. Včeraj je izšla jako zanimiva in poučna knjižica: »K metijske razmerenaKrajske m«. Spisal Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe kranjske. O tej razpravi bomo še govorili. — Srbski epik Lazo Dimitri-jevič bo jutri dne 4. julija t. 1. na Dunajski univerzi promoviran doktorjem medicine. V slovanskih krogih na Dunaju je znan kot dober družabnik in duhovit govornik, posebno kadar je bilo treba na-glašati jednotnost Jugoslovanov. Iskreno častitamo! — Iz Miške se nam piše: V popolnitev poročila o nedeljski šišenski veselici pri Koslerji je omeniti, da je vojaška godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Christopha z izvajanjem lepega sporeda občinstvo jako dobro zabavala, ker je po vsaki točki burno ploskanje izrazilo in godbo k namečkom zvabilo. — Pri velikem Juvančevem zboru »Pastir«, s kojim je slov. društvo »Slavec« dokazalo pevsko moč in umetnost, odlikoval se je izredno solist gosp. Debevec. — Ogenj v Spodnji Šiški. V sredo, 2. julija opoldne je pogorel kozolec g. Kneza. Bil je poln mrve. Zažgal je neki deček, a dosedaj se še ne ve, čegav je bil; videli so ga od daleč ljudje, ko je prižgal žvepljenko in jo vtaknil v seno, potem pa zbežal. Pogorelo je prav hitro, čeprav je bil kozolec 21 štantov dolg. Sreča je samo, da se še drugi kozolec ni užgal, kjer je bila tudi mrva, ker potem bi bilo šlo kar naprej zaporedoma. V prvi vrsti se imajo občani zahvaliti za to domači požarni brambi, ki je v resnici svojo dolžnost prav hitro izpolnila. Žalibog, da so ključ šiškar-skega »vodovoda« izgubili. Najprvo so izpraznili jeden vodnjak in potem ti3ti sod vode, katerega je poslala vojaška oblast iz Ljubljane, potem so pa čakali najmanj 20 minut, predno so dobili vode iz tistega kotla, ki je pripravljen za slučaj požara. Med tem časom so tudi slišali besede: »Zdaj bi bil pa dober vodovod!« Komaj je bil kozolec pogašen, je pa v kotlu tudi vode zmanjkalo. Kje bi se bila potem voda dobila, ako bi se bil ogenj dalje razširjal? — Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Logatcu zažge dne 4. julija kres na »Sekirci« v čast tema blagovestnikoma. — Pogreša se posestnik z Rakitne Franc Peršin. Mož se je v ponedeljek s svojo kočijo peljal na semenj v Ljubljano prešiče kupit in od tedaj ni sledu o njem. Ker je Peršin jako varčen, trezen in delaven mož, je le mogoče, da se mu je zgodila kaka nesreča, če ne kaj hujega. Kdor kaj ve o njem, naj to naznani orožnikom. — Dijak brez cvenka. V nekem kotičku na Poljanski cesti je našel danes ponoči policijski stražnik Kurent ležati nekega fanta, ki je dejal, da je Karol Herzer, 13 let star, dijak z Dunaja. Ker ni imel cvenka, da bi plačal prenočišče, zaspal je kar na cesti. Prišel je včeraj iz Celja v Ljubljano deloma peš, deloma se je vozil na kmetskih vozovih. Njegov oče ima na Dunaju veliko vozarstvo in je dal dečku, ker je dobro izvršil drugo realko, 20 K, da se pelje v dunajsko Novomesto. Fantič si je mislil, da dijak z 20 K lahko dalje pride in se je peljal v Miirzuschlag, odtod v Bruck in v Gradec in iz Gradca v Celje. V Ljubljano je prišel suh kakor poper. Stražnik Kurent je dijaka vzel seboj na svoje stanovanje in ga prenočil. Objednem je policija obvestila njegovega očeta, v kakem položaju se nahaja sinko tukaj. — Lovski tat. Na dolenjskem kolodvoru je včeraj sveeer bil ustavljen Ivan Prijatelj iz Ponikev ▼ velikolaškem okraju, ker je hotel nesti velik kos srne v mesto. Moi se je na razne načine izgovarjal, odkod da ima srno, tako, da je bil opravičen sum, da je srno ukradel. In res, kmalu je priiel na postajne" načelništvo telegram, naj se pogleda pri osebnem vlaku, če je prinesel kak mož srno v Ljubljano. Nato je Prijatelj priznal, da je srno našel v lovskem revirju Dušinovem iz Brankovega, v resnici pa jo je v tem revirju ustrelil. Policija je Prijatelja, ki je bil že zaradi lovske tatvine kaznovan, izročila sodišču. — Orožniki so aretovali danes zjutraj mesarskega pomočnika Josipa Klop-čiča na Marije Terezije cesti št. 16. Kaj se je pregrešil, še ni znano. Govori se, da se je orožnikom na cesti proti Št. Vidu nekaj zoperstavljal in da jim ni hotel povedati imena. Ker pa je gnal bika v Ljubljano, sta ga orožnika sledila v mesto. — S tira je skočil včeraj popo-lud ne med postajama Sava in Zagorje tovorni vl?k. Stroj je zadel ob majhen že-leznični voziček, ki je bil na tiru, kar je provzročilo, da sta stroj in prvi voz skočila s tira. Kurjač Hafner je bil poškodovan, strojevodja Koman je nepoškodovan. Drugi vlaki so imeli vsled tega zamude. — Raz okno padel je danes ponoči Krečev krojaški vajenec Aleksander Stubenvoll. Zadremal je na oknu. Medtem mu je padla čepica z glave, on jo je hotel še ujeti in se je nagnil za njo čez okno, zgubil ravnotežje in padel kake 4 metre globoko na kamenita tla ob bregu Ljubljanice. Poškodoval se je na levi roki in o notranjih bolečinah toži. — Ogenj na Jezici. Danes ponoči je nastal na Jezici ogenj. Zgoreli sta dve hiši z jednim gospodarskim poslopjem vred. Sumi se, da je zlobna roka podžgala. Zgoreli sta tudi dve kravi in jedna telica. — Meso je ukradla danes dopoludne v Šolskem drevoredu posestnica Terezija Kastelic iz Zagradca št. 10 mesarju Ivanu Zajcu. Po tatvini se je skrila v stolno cerkev, kjer jo je pa policaj našel in odvedel seboj. — Nezgoda. Kavarnarski vajenec Franc Pajnic v kavarni »Egia« je na cesti padel s steklenico v roki. Steklenica se je razbila in on se je na roki močno obrezal. — Izgubljene reči. Na poti od kavarne »Valvazor« po Prešernovih ulicah in Dunajski cesti do Marije Terezije ceste je bila izgubljena dolga, zlata ovratna verižica. — Prevzetje trgovine. Trgovino s papirjem, s pisalnim in risalnim orodjem gosp. Josipa Petriča na Sv. Petra cesti št. 2 in na Resljevi cesti št. 7 je z današnjim dnem prevzel gospod J. B a h o v e c. — Koncert „pri Zvezdi" bo danes zvečer ob 8. uri. Igra ljubljanska društvena godba. Člani in otroci prosti, nečlani plačajo 30 h vstopnine. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28 junija 1902. Število novorojencev 22 (»c32 67»/oo)i mrtvorojenec 1, umrlih 19 (=28-21 °/t0), mej njimi jih je umrlo za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 12. Mej njimi je bilo tujcev 6 (=315 •/«), iz zavodov 12 (= 63 1 •/<,)• Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za otročico 2, za škarlatico 3, za tifuzom 2, za dušljivim kašljem 1, za vra-tico 2, za influenco 5, za trachom 1 oseba. * Najnoveje novice. Velik požar je uničil večji del mesta Laurvik na Norveškem. Zgorelo je 150 hiš. — V Varšavi je zgorela delavnica železničnih voz. Zgore!o je 30 osebnih voz. Škoda znaša nad 500.000 K. — Toča je pobila včeraj trikrat v dunajski okolici. Pri Dunajskem Novem mestu so uničene vse kulture. — H. Sienkiewicz — častni meščan. Mestni zastop v Lvovu je ime noval z velikim navdušenjem enoglasno pisatelja Sienkiewicza častnim meščanom, ker si je razun s pisateljevanjem pridobil velike zasluge in simpatije poljskega naroda tudi s tem, da se je tako vneto zavzel za tlačane rojake v Prusiji. — Podmorski vulkan je razdjal brzojavno zvezo med Lizabono in njenimi otoki. * Dr. Jožef Durdik. V ponedeljek je umrl v Pragi češki učenjak in estetik dr. Jožef Durdik, profesor češkega vseučiliiča. Rojen 15. oktobra 1837. v Horicah. Njegovi filozofični, kritični in estetični spisi imajo trajno vrednost. * Klerikalne iole. V Šolskem letu 1900/1 je podelilo ministrstvo pravico javnosti 13klerikalnim šolam. Razen teh je dobilo isto pravico le Se čve-tero Sol.__ Društva. — Siovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani. V nedeljo, dne 6. julija 1902. leta bode Prvi veliki semenj v Spodnji Šiški naKoslerjevem vrtu, katerega priredi slovensko delavsko pevsko društvo »Slavec«. Začetek ob 4. uri popoldne. Sodeluje si. vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 27 pod osebnim vodstvom gosp. kapelnika. Spored. I. del. Otvoritev semnja s promenadnim koncertom vojaške godbe. II. Ljudska veselica, a) Petje. 1. J. Čerin: »Domu«, zbor. 2. A. Forster: »Njega ni«, zbor. 3. K. Mašek: »Kdo je mar«, veliki zbor s tenor- in bariton-samospevom ter sprem-Ijevanjem orkestra. Samospeva gg. J. Lum-bar in A. Debevec. Petje vodi društveni kapelnik gosp. Hilarij Benišek. b) Godba: 5. Titi: »Južnoslovanska ouvertura. 6 § Gretsch: Operetni potpourri. 7. Mi-chaelis: »Turška straža«. 8. Lecocjue: Reminiscenca iz opere »Angot«. 9. We-tašek: »Ob Narenti«, francoska polka. 10. Parma: »Pozdrav iz Gorenjske«, valček. 11. Zdenčaj: »Slovanska četvorka«. 12. Pehel: Polka hitra, c) V raznih zabaviščih in ples. Na semnju bode med drugim postavljen velik muzej starin iz »Komarjeve« pradobe. Postavljeno bode tudi strelišče na dobitke. Vstopnina 40 vinarjev za osebo, čast. člani »Slavca« in otroci do 10 let prosti. V slučaju neugodnega vremena vrši se semenj v celem obsegu v nedeljo, dne 13 julija. — Slovensko trgovsko društvo „Merkur" v Ljubljani ima v soboto dne 5. t. m. jourfix v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Ker se bo razpravljalo o neki zelo važni zadevi za trgovske sotrudnike, vabimo gospode člane k obilni udeležbi. K temu jourfixu vabimo tudi take trgovske sotrudnike, ki niso Člani društva. Začetek ob 9. uri zvečer. — Prostovolno gasilno društvo v Begunjah prirt-di na vrtu go stilne gosp. Ivana Avsenika, v nedeljo 6. julija 1902. Tombolo, kateri sledi prosta zabava Darila za tombolo se hvaležno sprejmo. Čisti dohodek je namenjen za napravo potrebnega orodja. Telefonska m brzojavna porodite Dunaj 3. julija. Nekateri večerni listi poročajo, da se snidejo prihodnji mesec Goluchowski, Bulow in Prinetti v Karlovih varih na razgovor glede obnovitve trgovinskih pogodb in glede rusko-bolgarske vojne konvencije, ki neki dunajske politične kroge precej vznemirja. Temu poročilu dunajskih listov je treba pripomniti: 1. Da je bil sestanek rečenih treh ministrov že opetovano naznanjen, a ga doslej še nikdar ni bilo. 2. Da je bolgarska vlada decidirano izjavila, da so poročila o rusko bolgarski vojni konvenciji neresnična Dunaj 3. julija Razglaša se, da pravosodni minister Spens Booden ne odstopi. Minister pojde sedaj na dopust, a se po preteku tega dopusta vrne v svoj urad. Rim 3. julija. Kralj se odpelje 13. t. m. v Petrograd, meseca avgusta pa pride v Berolin. Na Dunaj sploh ne pojde, ker avstrijski cesar ranj-kemu kralju Umbertu ni v Rimu vrnil vizite, dasi je bil Umberto prišel na Dunaj. Berolin 3. julija. V tukajšnjih političnih krogih se zelo različno komentira potovanje italijanskega kralja v Petrograd. Mnogo je ugibanja še radi tega, ker se pelje kralj čez Berolin v Petrograd, pa se v Berolinu nič ne ustavi, nego napravi šele pozneje vizito. Tudi se zelo opaža, da kralj ne napravi avstrijskemu cesarju vizite. To vse — je splošna sodba — osvetljuje nekam čudno ravnokar obnovljeno trozvezo. London 3. julija. „Times" poroča, da pride italijanski kralj še letos tudi v London, odkoder obišče pre-zidenta Loubeta v Parizu. Ruski car vrne italijanskemu kralju vizito še letos. London 3. julija. Vojno ministrstvo razglaša, da vlada v Južni Afriki najpopolnejši mir, vsled česar odpokliče 70000 mož vojaštva. Vsega vojaštva je sedaj 202.000 mož v Južni Afriki. Narodno gospodarstvo. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu juniju t. 1. je bilo vloženo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 942.487 K 09 h, vzdignjenih pa 1,158.092 K 86 h. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca maia t. 1. 2,906.164 K 36 h. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilančni izkaz za prvo poluletje 1902. Aktiva: Go tovina v blagajni 20.763 K 68 h, naloženi denar 876.497 K 57 h, posojila 3,224.924 K 45 h, vrednostne listine 6.200 K, nepremičnine 16403 K 86 h, prehodni zneski 610 K 45 h, inventar 1219 K 08 h, zaostale obresti od 31. decembra 1901 38 774 K 62 h. Pasiva: Zadružni deleži 24.108 K, rezervni zaklad 66.475 K 34 h, pokojninski zaklad 5.376 K 23 h, hranilne vloge 4,039.966 K 48 h, pred plačane obresti od 31. decembra 1902 13.594 K 30 h. Upravno premoženje 4,185.393 K 71 h. Denarni promet 8,832.276 K. Borzna poročila. Dunajska borza dne 3. julija 1908. Skupni državni dolg v notah . . . . 101-70 Skupni državni dolg v srebru .... 101 65 Avstrijska zlata renta....... 120 80 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 9975 Ogrska zlata renta 4°/0....... 12085 Ogrska kronska renta 4°/0 • » • • ■ 9? 90 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1589 — Kieditne delnice......... 677 50 London vista.......... 240 05 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 30 20 mark . . ;......... 23 46 20 frankov........... 1907 ItalijansKi bankovci........ 94*— C. kr. cekini........... 1124 Žitne cene v Budimpešti dne" 3. julija 1902. Termin. PSenica za oktober .... za 50 kg K 748 Rž „ oktober .... ,. 50 „ „ 629 Koruza „ julij.....„ 50 „ „ 501 „ „ avgust .... „ 50 „ 509 „ maj 1903 ... „ 60 „ „ 513 Oves „ oktober . . . . „ 60 „ „ 676 Efektiv. Mirno, nespremenjeno. 1 Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Metasine nstoa in zobna ?oia katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. I steklenica z navodom 1 14. Razpošilja se vsak dan z obratno poŠto ne manj kot 2 steklenici. ===== Edina zaloga. === Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinaluih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurglcnih obvez, svežih mineralnih VOd i. t. d. (519—18) Deželna lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Joželovega jubil. mostu. NAJBOLJŠA HRANA ZA ZDRAVE IH v cre vi h bolni is orroke 1357 m oka za orrok Umrli so v Ljubljani: Dne 29. junija: Fran Lukanc, hlapec, 27 let, je v bajerju ob Dolenjski cesti utonil. — Fran Rakovec, sprevodnikov sin, 3 mes, Cesta na Ru-dolfovo železnico št. 18, jetika. Dne 30. junija: Hedvik Čop, sprevodnikova hči, 9 let, Marije Terezije cesta St. 11, skarlatica. V deielni bolnici: Dne 23. junija: Ivana Škerbec, užitkarjeva žena, 72 let, ostarelost. Dne 24. junija: Jakob Terdina: svečarski vajenec, 15 let, jetika. — Oton Heinz, arhitekt, 31 let, je bil povožen. Dne 25. junija: Marija Rebolj, užitkarica, 70 let, pljučnica. — Magdalena Putre, kajžarjeva žena, 38 let, pljučnica in srčna hiba. Dne 27. junija: Fran Vovk, delavec, 63 let, želodčni rak. Dne 30. junija: Marija Slevec, kajžarjeva žena, 37 let, omehčanje možgan. — Leopolda Bele, delavka, 19 let, srčna hiba. — Jera Cankar, gostačeva žena, 40 let, sušica možgan. V hiralnici: Dne 28. junija. Ivan Zupan, delavec, 57 let, črevesni katar. Dne 29. junija: Andrej Martinčič, dninar, 61 let, rak. — Terezija Žwarcelj, delavčeva žena, 52 let, rak. Mđteorologično poročilo. Višina nad morjem 806-2 m. Srednji zračni tlak 786-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. S 2 II 9. zvečer I 733 0 7. zjutraj 737 9 2. popol. «38 4 20-3 14 6 194 Vetrovi Nebo 11 ■s a •a °" * v sr. zahod [sr. jjvzh. sr. j vzhod sk. oblač. d del. jasno » del. oblač. S Srednja včerajšnja temperatura 2160, nor-male: 1920- Po noči močna nevihta. Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja povodom smrti mojega soproga, oziroma očeta in starega očeta, p re blagor o d nega gospoda barona pl. VVolkensperga c. kr. žandarmerijskega nadporočnika V p. in tidejkomisnega posestnika graščine Fuštal kakor tudi za številno spremstvo iz Škofje Loke, Puštala in Ljubljane k zadnjemu počitku izrekam svojo globoko, iskreno zahvalo. (1530) Puštal, dne 3. julija 1902. Albina baronica pl. VVolkensperg. Mladenič z nekaj šolami, slovenščine, hrvaščine in nemščine zmožen, želi vstopiti v kak komptoar, oziroma v odvetniško ali notarsko pisarno. — Ponudbe pod „F. J." na upravništvo »Slov. Naroda«. (1625—1) z dvema sobama fn pripadki se odda s I. avgustom. (i529-i) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. "\7"rxl6uLjte ixx uhe najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-113; Naj "bolj še sredstvo je amerikanski Tanglefoot ki se dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 5 kr. pola. Mengiška godba priredi (1528) y nedeljo, dne 6. julija 1902 koncert na vrtu gospe M. Jenčič. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina 40 vin. za osebo, gospe in gospodične proste. fc3T Pri neugodnem vremenu preloži se koncert na nedeljo, dne 13. julija 1902. Edina zaloga na Kranjskem: lekarna Pieeoli „Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta. ■v Zeleznato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani. Dobhasevlelmrnah 3^ krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe Bk- i-•'* ■*' ^oZP * ^Sal Poli Krmita steklenica velja * K. Zunanja naročila izvrSuje lekarnar Ciatfirljel ■•i <•«♦©! I v ljtil>lja»l tofino, ako se mu posije (1507) znesek po postnem povzetju. 2 (1) 6tff \M ■ (1376-6) Cnri^l\Cnda Ljabljana. _ prasne najnovejše svile za prati in elegantne trpežne svilene Joulard obleke so ravno XXXI« veliki izberi dospele. X X X X tlzcrci na zarjteuanje franke preti umitui. \a c. kr. I. državni gimnaziji v I j uhljit ni (Tomanove ulice št. 10) bodo sprejemne izkušnje za vstop v L razred šolskega leta 1902 3 dne 15. julija in se prično ob 1 ,10 uri dopoluslne. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov oglasijo dne 13. julija med 8. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Pri oglasitvi je treba plačati pristojbine 6 K 60 h. Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini in pristojbino. Učenci, ki po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju. Kranju, Novem mestu in Radovljici, ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimna/.iji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. Kdor potrebuju takega dovoljenja, mora si ga pravočasno priskrbeti neposredno pri c. kr. deželnem šolskem svetu. V Ljubljani, dne 30. junija 1902. Ravnateljstvo I. državne gimnazije. (1516-2) Naznanilo. Čast mi je si. občinstvo obvestiti, da sem prevzel s I. julijem začenši na Sv. petra cesti St. 2 in Reseljevi cesti St. 7 se nahajajoči trgovini s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami tovarniško zalogo zvezkov ter trgovskih knjig dosedaj last g. Jos. Petriča, kateri bodem v prihodnje pod svojim lastnim imenom vodil. Zogotovljaje, da bodem vsikdar z najboljšim in solidnim blagom po nizki ceni postregel ter naročila točno in hitro izvrševal, nadejam se, da me bode si. občinstvo z mnogoštevilnim obiskom in naročili počastilo. Vpoštevaje nedeljski počitek, imel bom ob nedeljah in praznikih trgovini zaprti. Z odličnim spoštovanjem Jernej Bahovec (1526—1) Ces. kr. avstrijske jŠl državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1902. leta. Odhod Is Izubijane j-«, kol. Proga oei Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; čei Selztbal v Ausiiee, Solnograd, če« Klein Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj onobni vlnk v Trbil, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dubaj: Cee Selzthal v Solnograd, Inomost, oes Klein -Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Mari jine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago. Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljnbno; cez Selztbal v Soinograd, Lend-O&stein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz ; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vares Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda;. Proga v lovomeito tn v JKodevJe. Osobn: vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 08 oi zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v i-0ublja.no ju*, kol. Proga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten in Monakovo, (Monakovo Ljubljana direktni vozovi I. in II. razreda), Inomosta, Fran-zeaaifcate, Solnogradu, Linca, Stevra, Ansueea, Ljubna, Ceiovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri Iti m dopoldne osobni vlak ■ Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih v aro v, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Solnogradu. Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Ino-mosta, Zella ob jezern, Lend-Gaste na, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m po- E>ludne (/Bobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, eijuka, Celovca, Monakova, biomosta, FranKensfeete, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. nr» 51 m zvečei OBobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Piznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beija&a, Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proga is Rovega maita is Kočevja. Osoddi vlaki : Ob 8. uri m 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob