Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol lela Mrt „ mesec 13, . 6 „50, 2 „ 20 , V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h Dol leta četrt „ 10, 1 ,70, SLOV Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnino in inserite sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, uefrankovana pisma ne vsprt-jemajo. Uredništvo je v Seme-uiških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemšt nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne. Štev. 109. V Ljubljani, v soboto 12. maja 1900. Letnik XXVIII. Slovenci pri papežuLeonu XIII Izmed lepih trenutkov, katere so preživeli Slovenci minule dni v Rimu, najlepši so bili nedvomno oni trenutki, ko jim je bilo dano gledati v obličje častitljivega starčka papeža Leona XIII. dne 29. aprila pri javni avdijenci v cerkvi sv. Petra. Včasih je veljal pregovor : greh je, da je bil kedo v Rimu, pa ni videl papeža. Po letu 1870 ta pregovor pač ne more več veljati. Ali vendar žalosten bi bil vsak, kateri bi v Rimu no videl papeža. Letos v svetem letu ee pa nudi ka tolikom izredna prilika, da morejo priti do sv. Očeta. Te javne slovesne avdijence se vrše v velikanski cerkvi sv. Petra m gotovo v nobenem letu svojega vladanja papež Leon XIII. tolikrat ni bil v vatikanski cerkvi, kakor letos, ko sprejema poklone ljudstev lahko rečemo celega katoliškega sveta. To je veličastno. In mislim, da ne bo neprimerno in nezanimivo, ako zvedo tudi tisti, ki niso bili v Rimu, kako se jo vršila javna avdijenca, pri kateri so se tudi Slovenci poklonili sv. Očetu. Saj ako le po človeško mislimo, moramo biti veseli, ako nam je dana prilika, da vidimo vladarja, ne svetovnega, ampak duhovnega, ki vlada s svojo moralno močjo toliko milijonov, ki tudi kot človek uživa največje spoštovanje tudi kronanih glav. In še celo, ako gledamo Leona XIII. v duhu katoliške vere ! Dne 28. aprila popoldne bili so vsi dohodi v cerkev sv. Petra zaprti, za drugi dan je bila napovedana avdijenca. V nedeljo zjutraj so imeli Slovenci skupno sv. obhajilo v novi cerkvi sv. Joahima. Od tam smo šli v Vatikan, kjer so nam usmiljene sestre gostoljubno postregle z zajutrekom. Tu so so nam tudi razdelile vstopnice k avdijenci — vse je namreč strogo urejeno. Avdijenca je bila napovedana na 10. uro. Po zajutreku ob V, 9. smo šli v corkev sv. Petra. Treba je bilo iti skozi vrata, ki vodijo v vatikansko palačo, imenovana »portone di bronza« na desni strani kolonad mimo čvrste vatikanske straže Švicarjev, kajti vsa cerkvena vrata vatikanske bazilike so bila zaprta in strog LISTE Nova taktika. Pravijo, da ima v zboru liberalnih modrijanov sedaj prvo besedo znani dolenjski dopisnik »Slov. Naroda« in »Rodoljuba«. Prve glave med libcralci se klanjajo njegovemu duhu in zbor modrih sprejel je njegovo taktiko kot edino pravo. In kako bi tudi ne! Saj je on večji, kot so največji modrijani. Ti bi so namreč zastonj trudili, najti v njegovih člankih in dopisih kako misel. Mož pa, ki modrijane užene tako v kozji rog, ta mora nekaj veljati. In res mož ve, kaj in kako treba pisati naprednjakom o politiki. Ako si ves teden hodil po pustinjah, kjer nisi srečal žive duše, kako se razveseliš, če ti pride nasproti človek, pa bodi tudi tak, katerega bi se sicer ustrašil. Kcdar prebiraš politiške »spise« tega moža, kedar torej tavaš po velikanskih pustinjah njegovega duha, takrat iz vse duše želiš srečati kako misel, pa bodi še tako skromna, ali celo taka, katere bi se sicer ustrašil. Toda ni je. To je načelo, ki so ga mož trdno drži v svojih spisih. Kak<«r se je svoje vojaški kordon kraljevih laških vojakov ob stopnicah sv. Petra cerkve je branil dohod vsakemu nepoklicanemu. Tedaj skozi vrata vatikansko palače mimo več straž, kjer je bilo treba pokazati vstopnico, smo šli v cerkev. Za Slovencc je bil odkazan prostor pod kupolo na levi konlesije, to je ob grobu sv. Petra; kaj lep prostor. Isti dan namreč so bili pri avdijenci z nami vred Dunajčani, Ogri, Belgijci, Florenčani in drugi, skupno nad 15 tisoč ljudi j. Kaj ne, lepo število. Pri nas Slovencih so se v osprednje vrste vstopili naši vrli pevci. Nekatere izmed nas je premilostni knezoškof odbral, da so v ime nas vseh poklonijo sv. Očetu, mu poljubijo nogo. Tem je bil poseben prostor odkazan pred altarjem konlesije, kjer so bili sedeži za odličnjake in razna odposlanstva. Red so delali Švicarji, oblečeni v paradno obleko. Lepo je videti takega Švicarja, kako čvrsto koraka mogočno helebardo držeč v roki. Slovenci smo bili skoro prvi v cerkvi, le Ogri so prišli pred nami. Za nami so prihajali drugi, n. pr. Dunajčani, Belgijci itd. Ljudstev in ljudij je bilo vedno več, vedno bolj so se polnili velikanski prostori vatikanske bazilike. Sum prihajajočih množic se je čul iz daljavo kakor šum naraslo reke. ; Okrog 10. ure so bile vse množice zbrane v pričakovanju veselega trenutka. Tu si mogel videti zastopane vse sloje in stanove narodov. Bila je visoka aristokracija, plemstvo, inteligenca, svetna in duhovna, cerkveni dostojanstveniki, pa si videl tudi priprosto ljudstvo, kmeta in obrtnika in delavca. In pogled mi je ušel na naše ljudstvo, na Slovence. Kje pa je, narod moj, plemstvo tvoje? Zal, nimaš ga v tem pomenu, kakor ga razume svet. Tvoje plemstvo ni plemstvo po krvi, ampak je plemstvo tvoje duše. Plemenit si, dokler bije tvoje srce za tebi drage svetinje, vero, dom, cesarja In prepričan sem, da vsi Slovenci, ki smo biii zbrani v vatikanski cerkvi — večina bil je priprosti naš narod — smo ponosni na tako plemstvo. — Ura je bila deset, še so dohajali dostojanstveniki raznih vrst, gospodje v črnih oble- kah, dame in gospice v črnih oblekah brez rokavic s pajčolanom na glavi, kakor je predpisano. Pri altarju so se vršile priprave za prihod sv. Očeta. Skof-sakristan papežev je vse potrebno odredil. Prišli so tudi nekateri pevci sikstinske kapele. Vsi smo težko čakali zaželjenega trenutka, da se prikaže sv. Oče. Kako dolga je bila četrtinka ure čakanja. Vse priprave so bile dovršene okrog 11. ure, zbrani tudi že vsi. Tedaj kar hipoma preneha ves šum, vse je tiho. Vseh oči so obrnjene proti kapeli sv. Rešnjega Telesa, od koder ima priti sv. Oče. Točno ob 11. je bilo. Kar se zasliši iz ozadja klic: »evviva«, drugič močnejši, tretjič še močnejši in potem zagromi po vseh množicah pozdrav sv. Očetu v različnih jezikih : evviva, vivat, živio, eljen itd. itd. Že neso sv. Očeta. Prizor ta je nepopisen, to navdušenje med ljudstvi, ta pozdrav, to vse te mora pretresti. Daleč od nas je še sv. Oče, v daljavi ga vidimo. Ljubezen narodov ga je ganila, navdušenje ljudstev gaje prevzelo, razburjen je. V očeh mu zaigra solza iste ljubezni in častitljivi starček Leo XIII. si obriše solzo. Pa precej se ohrabri, na sediji vstane ter z obema rokama pozdravlja ljudstva ter jih blagoslovlja. In po cerkvi mogočno odmevajo klici radosti in veselja in navdušenja in pozdravljanja. Pomislite, do 15.000 ljudi, lahko rečemo še več jih je bilo, kliče v zaprtem prostoru. Kako ta glas odmeva iz mogočne kupole in od prostranih sten in od silnega oboka ! Srečen vladar ! Glej ljubezen Tvojih podložnikov. To spoštovanje, ta ljubezen nasproti vladarju na svetu nima primere. Prav počasi se pomika sprevod s sv. Očetom, ob desni strani bazilike, tako, da mi od leve strani lahko opazujemo najbolj častitljivo osebo na zemlji Leona XIII. Kaj so si ti tisoči ljudij mislili in čutili tedaj, ne vemo, ali premnogim so prišlo solze v oči. Sv. Očeta so v veličastnem sprevodu — prvi so bili gardisti plemenite garde rimskega plemstva, papeževi prelati, komorniki itd. potem palatinska straža, slednjič dva kardinala, belgijski kardinal Goossens in jeden domačih rimskih kardinalov — prinesli do altarja konfesije. Elegantno so no-sivci postavili sedijo na tla in sv. Oče poklekne na pripravljen klečavnis pred altarjem. Sikstinski pevci so pa zapeli lavretanake litanije. Po končanih litanijah stopi sv. Oče po stopnicah k altarju, podpirala sta papeža dva kamornika — da podeli papežev blagoslov. Med ljudstvi je nastopila bajna ti-hota. Z močnim in lepim glasom zapoje Leon XIII., starček v 91. letu: »Sit nomen Domini benedietum« in »adiutorium nostrum in nominc Domini«, potem pa s tresočo roko podeli blagoslov na tri strani, narodom, katere je zbrala katoliška edinost na grobu sv. Petra. Od altarja je šel sv. Oče doli in se usedel na pripravljen prestol, da sprejme poklanjanje navzočih narodov. Prvi so prišli na vrsto Ogri, potem Dunajčani in za njimi Slovenci. Ljubeznivosti papeževe pri teh poklonili ne moremo opisati. Ko se je poklonila papežu adresa slov. delavcev, je vprašal: »Jo-li to za-me?« in lastnoročno sprejme adreso. Med tem, ko se je vršilo poklanjanje, so so glasile pesmi po cerkvi. Zapeli so Dunajčani hvalnico, Belgijci so peli svojo pesem, in Slovenci ho zapeli papeževo himno. Kako krasno se ju glasila! Po sodbi drugih —• ne Slovencev — se je glasila slovenska pesem najlepše. Pol ure je trpelo poklanjanje. Za Slovenci ni prišel noben narod izmed zbranih k po-klonu. S tem je bila avdijenca končana. Sveti Oče stopi zopet na nosilnico in nosilci so jo dvignili Sedaj so nesli sv. Očeta po drugi, namreč ob levi strani prav tik mimo nas. In zopet isto pozdravljanje, isto klicanje iz tisoč in tisoč grl. Zdaj smo mogli ogledati si papeža Leona XIII. natančneje. Oblečen je v bel talar, povrh rudečo baržunasto mozeto s hermelinom obrobljeno. In papeževa osebnost ? Zdi se nam, da gledamo bitje z drugega sveta. Papež jo srednje postave, suh in slok, lahko bi rekli duh brez telesa. In v tem slabotnem telesu prebiva dni govorilo o kristalizovani pameti, tako bi mogli imenovati ravnokar opisani način politikovanja krislalizovano brezmiselnost. Kakor je videti, postala je ta kristali-zovana brezmiselnost politiški sistem naših naprednjakov. Dolenjski napredni politik je na celej črti zmagal, seveda v svojem lastnem taboru, mi pa mu k tej zmagi le čestitamo. Najprvo, kot je videti, pridobil je dolenjski politik za omenjeno načelo svojega prijatelja dr. Tavčarja. Za resničnost te trditve navesti hočemo le en vzgled. Omenjeni napredni general navadil se je v zadnjih letih, da spusti vsako delo v deželnem zboru »veliko govoranco« proti naši gospodarski organizaciji v obče ali pa proti posameznim našim društvom. Tako se je letos spravil nad kmetijsko društvo v Dobrepoljah. Ker so ga v stvarnem oziru že Dobrepoljci sami tako zavrnili v našem listu, da ima za letos zadosti, hočemo pozornost čitateljev obrniti samo na eno točko to »imenitne« govorance. Ta je sicer vsa nastala pod vplivom taktike dolenjskega politika, vendar pa je osobito ena stvar v tej govoranci, ki dela novi taktiki vso čast.. Dr. Tavčar namreč trdi o učitelju, ker se ta peča s praktično socijalno politiko, da »nima posebno dobrega imena v deželi« in da se učitelj ne sme baviti s takimi rečmi, »ker ima v učilnici dela čez glavo«. Ne bo-demo se tu ozirali na duh svobode, koje ponižni pa odločni služabnik je govornik, kateri duh preveva tako blagodejno to izjavo liberalnega prvaka, da si poslušalec tišči nos. Samo posledice si hočemo ogledati, ki bi nastopile, ako bi to »svobodoumno« načelo splošno obveljalo. Razni liberalni učitelji, ki se intenzivno pečajo z občinsko in drugo politiko, ne bi bili nič kaj zadovoljni. Poznamo župana, kateri bi, če bi obveljal dr. Tavčarja nazor, pri procesijah in drugih slovesnih prilikah moral nositi solnčnik Bam. Liberalni profesorji in šolski voditelji, ki se pečajo s politiko, vredni bi bili torej najhujšo obsodbe in šolska oblastva bi jih morala kaznovati. Pa tudi tisti profesor, ki bo peča s pisateljstvom ali urejevanjem listov, deluje izven učilnice in je po Tavčarjevem nazoru vreden graje. Odvetnik, ki piše slabotne povesti in dela še slabotnejo politiko, dela vse to izven okrožja svoje pisarne in tudi njega je torej dr. Tavčar kar najstrožje obsodil. Mi ne moremo prav nič za to, da so posledice dr. Tavčarjevega nazora take, ali čudno se nam zdi, da so liberalci, sama kri-stalizovana inteligenca, temu nazoru ploskali. Ne čudimo pa so »Slov. Narodu«, daje ta Tavčarjev nazor objavil na prvem mestu. Kristalizovana brzsmiBelnost sili v »Narodu« večkrat na dan. Tako očita »Narod« dr. Mraulagu, da v svojem glasilu »D. Wacht« rabi proti duhovnom »psovke«, kakor n. pr. »Pfaft«, »Schvveinkerl«. To dela list, ki mu je beseda »far« postala že stereotipna, in v kojega predalih so bralci zasledili tudi že olikani izraz »blagoslovljeno ščene«. Torej so to tudi »psovke« in list obsodil je strogo samega sebe. Mi smo s tem zadovoljni, ali da go-spodjo sami tega ne uvidijo, to jc že kar čudovito. Čudili se torej ne bodemo več, ako izvemo, da »Narod« v enej in istej številki v listku trdi, da so se naši romarji vsi zdravi povrnili iz Rima, v domačih vesteh pa pripoveduje seveda neresnično vest, da je baje romarica zblaznela. To so posledico nove taktike. Ako liberalcem taka taktika ugaja, prav, se dokaj veselih trenotkov nam bodo napravili z njo. Duševnemu očetu te taktike, do- tako mogočen duh. Je pač čudo božje dobrote in previdnosti. Njegov obraz ima duhovite, jako mar-kantne poteze, visoko čelo, žive oči. Okrog ust mu igra ljubeznivo dobrotepolno smehljanje. Obraz je bled, ko beli vosek. Iz tega prijaznega obraza odseva le ljubezen, molitev in zatajevanje. Ves utis papežev je neizmerno prikupljiv. Nesli so ga tedaj mimo nas. Gromoviti mnogokratni živio se je razlegal iz naših vrst. In sv. Oče se od časa do časa dvigne na prestolu blagoslavljajoč nas. Se par minut, in papež zapusti sv. Petra cerkev. Kdo ve, ali ga bomo na svetu še kedaj videli ? — Da, to je sijaj, kakeršnega ne more dati posvetna oblast, posvetna moč, je pač sijaj, kateri je utemeljen na izreku našega Gospoda : »Ti si Peter, skala, in na to Bkalo bom zidal svojo cerkev«. Ljudstva so se jela razhajati. Med slovesnim pritrkavanjem so se množice vsule na prosto na trg sv. Petra. To vam je bil zopet pogled ! Nad 15.000 ljudij na tem najlepšem trgu sveta. Vsem je z obraza sijalo veselje in navdušenje. Tudi nam Slovencem ostane ta dan v neizbrisnem spominu. Dvoje mest obrača letos pozornost nase, Rim in Pariz. V Rimu je veličastna manifestacija krščanstva, v Parizu manifestacija sveta. Skoro bo imel Pariz več obiskovalcev kakor Rim. Pa vprašajmo se, od kod pojdejo ljudje bolj pomirjeni, iz Pariza ali iz Rima? Lepo in prav je, da se v Parizu pokaže silen napredek človeštva v svetnem oziru, a prav ni, da nekateri tako radi pozabljajo na boljšo stran svojega bitja, na dušo, katera tudi zahteva zase svojih pravic, svoje neminljive hrane, svojega življenja, sreče in miru. Pariz se bo utešil hrepenenja po sreči in miru, a Rim, tu ni le kaka mirovna konferenca, tu se v istini sklene mir, mir, ka koršnega želi duša človeška, ki je po naravi krščanska. Naj bi se radi tega blagoslov sv. Očeta Leona XIII. razlil nad vse Slovence, da bi tudi tisti, ki so zdaj še na krivih potih, kjer ne bodo našli miru, ne sebi ne drugim, vrnili se nazaj na pravo pot, ki edina vodi do miru in sreče tako posameznika kakor tudi celega naroda. Nemško-narodna strast. Iz Celovca, 10. maja. V zadnjem dopisu pod tem naslovom sem vam sporočil, kako se znani »furor teu-tonicus« zajeda tudi v tukajšnjo podružnico nemškega planinskega društva. Cenjeni či-tatelji se bodo še spominjali, da je pri prvem občnem zboru ves odbor odložil svoja mesta, ker so »mladi« hoteli izbacniti blagajnika Pokornya, češ, da je »Čeh«. Koliko je na tem resnice, sem pojasnil že zadnjič. Dne 7. t. mes. se je vršil drug občni zbor. Na dnevnem redu je bila volitev odbora. Zmagal je dosedanji odbor. Nacijonalci so tokrat še podlegli, a iz njihovih govorov se vidi, kako hočejo delati z vso močjo na to, da bo v vseh teh društvih vladalo nestrpno »čisto nemštvo«. Dosedanji odbor je izdal posebno okrožnico, s katero pojasnuje zasluge gospoda Pokorila za društvo in ga brani zoper napade nacijonalcev, češ da Pokorny za to nikdar ni dal najmanjšega povoda. — Pri občnem zboru se je najprej oglasil eden glavnih kolovodij tukajšnjih nacijonalcev, vodja Jahne, ki je moral sam priznati, da je bilo dosedanje delovanje Pokornijevo prav vspešno in dobro, da mu v tem oziru ni ničesar očitati. Da so zoper njega, je vzrok samo to, ker naj se vodilna mesta v nemških društvih oddajajo samo možem »deutscher Abstammung und Gesinnung«. Govornik omenja tudi slovenskega planinskega društva in pravi, da hočejo nacijonalci ostati zvesti pristaši planinskega društva, naj je izid volitve kakoršenkoli, ker jih to društvo »tesno druži z Nemci v„rajhu"«!l Ta zadnja opazka je prav jasen dokaz, kako se pod krinko »Alpenvereina« dela na tesnejšo zvezo z Nemci v »rajhu«. To »po-bratimstvo« se javno vrši zlasti na občnih zborih planinskega društva in da naj se tudi drugače dela na to, kaže najbolj izpoved vodje Jahna. Še bolj se je potegnil za pl. Burger-ja, ki je bil postavljen kot protikandidat Pokor-nyev, suplent dr. Angerer. Ta je eden glavnih zasnovateljev mladonemškega gibanja v Celovcu. On je osnoval in je duša »Jugend-bund a SUdwacht« in ob vsaki priliki nastopa kot nemško-nacijonalni agitator in govornik. Prav nič ga ne moti, da je v cesarski službi. Tudi ob tej priliki je povdar-jal, da je glavna stvar »die Bethatigung deutschvolkischen (!) Fiihlens und Denkens« in to naj se pokaže tudi v planinskem društvu, v katerega odboru naj so samo možje »deutscher Abstammung und Gesinnung«. Pel je torej isto pesem, kakor Jahne. Da bi pa hoteli naši ljubi Nemci res tako strogo gledati na »nemško pokoljenje«, težko bi dobili dosti ljudij za svoja društva, pri katerih velik del nosijo zvonec ljudje slovanskega rodu! j Kar drugi govornik, dr. Krainz, ki je tudi na široko kvasal o »Noth\vendigkeit der Bethiitigung des Deutschthums«, je pristno slovenskega rodu. Njegov oče je bil Slovenec, da, prestavljal je celo državni zakonik na slovensko. In sin je sedaj v Celovcu — velik Nemec! Škoda, da ga dr. Angerer in Jahne nista vprašala po »Abstammung«-i. In da hoče ultranemška gospoda biti res tako izbirčna, kaj bo počela z gospodom Dobernikom, slavnim našim državnim poslancem, katerega oče je bil slovenski učitelj?! In koliko drugih je našega rodu, ki sedaj tlačanijo nemštvu! Za Pokornya se je potegnil samo lekarnar Hauser, ki pravi, da sedanji nastop zoper blagajnika ni pravi način, začeti »eine nationale Aera«. Kajpak je Ilauser zbog teh odkritih besed prišel v nemilost pri »Freie Stimmen«, ki so kar iz sebe, da pri volitvi ni zmagala nacijonalna garda. Pri volitvi je zopet prodrl Pokorny. Izvoljen je s 55 glasovi. Drugi odborniki so dobili nekaj nad 80 glasov. — Cela stvar je značilna za naše razmere, ker kaže, kako se razširja vedno bolj nemška nestrpnost! Državni zbor. Dunaj, 11. maja. Po treh sejah poslanska zbornica »počiva« do prihodnjega četrtka. Temu pa ni obstrukcija vzrok, ampak zborovanje delegacij v Pešti. Naravno pa je, da bodo stranko te dni počitnic porabile v to, kako bi bilo mogoče ustaviti obstrukcijo. Levičarski listi izražajo nado, da se bodo Čehi utrudili in da se obstrukcija zgubi v pesku. To je prazna nada, kakor poznamo češke poslance. Ti bi se sedaj osmešili pred svetom in svojimi volivci, ko bi »proprio motu« odnehali in zakopali orožje po indijanski šegi. S tem nočemo soditi, ali je obstrukcija bila opravičena ali ne, ampak konstatujemo le dejstvo. Istina pa je, da Čehi takoj opuste obstrukcijo, ako dobe vsaj nekaj zadoščenja. In ta namen je imelo posredovanje »Slov. kršč. narodne zveze«, da namreč najde pot, po kateri se morejo Čehi vrniti iz zasede. Vršila so se posvetovanja mej načelniki ostalih desniških klubov, žal, da doslej brez vspeha. Dr. Kathrein je v imenu svojih tovarišev predlagal, naj bi vlada predložila okviren jezikoven zakon za vso Avstrijo z določbami v varstvo narodnih manjšin. Takov zakon želimo tudi Slovenci in istrski Hrvati. A ta predlog ni našel milosti v poljskem klubu, ki noče priznati Rusinom ravnopravnosti. Drugi so nasvetovali, naj bi se brez prvega branja izročili vladni jezikovni načrti odseku, v katerem bi Čehi in Nemci imeli priliko izraziti svoje želje in pomisleke. A ta predlog zopet ni obveljal. Čehi bi se ne protivili, ko bi preje dobili nekaj zadoščenja, na pr. da so prekliče vsaj Kindingerjev ukaz. Nemci pa temu posredovalnemu predlogu odločno ugovarjajo. Mnogo jih je, ki bi se udali, a boje se zopet radikalnega hujskanja. Tako piše danes »D. Ztg.«: Jezikovnemu odseku bi se morali Nemci ustaviti z obstrukcijo, kajti v odseku bi Slovani s katol. ljudsko stranko imeli večino. Po tej poti ne pojde, na nemške troške parlament ne sme delati! Tu jih imate teroriste! Ali je to ravno-pravnost v smislu zakona, pameti in potrebo? Privilegijev, katere imajo Nemci na slov. troške, teh ne izpuste iz rok. »Sic volo, sic iubeo«, to je parola nemških hegemonistov. Ali je sprava potem mogoča ? Ali je opravičeno očitanje, da desnica ovira parlamentarno delo? Ne, nemška oholost je provzro čila vso mizerijo, vsled katere trpe narodi in država. Hic Rhodus, hic salta! Naravnost smešno pa je, da levičarji obdolžujejo desnico, češ, da ta podpira ob- strukcijo. Da so nekateri slovenski poslanci glasovali enkrat s Čehi, je to le slučaj. Stali so ravno v zbornici ter se razgovarjali, in zapisnikarji so jih šteli s Čehi. Sicer pa bi ravno obmejni Slovenci imeli največ povoda za obstrukcijo. Da mnogi Nemci nočejo nobene sprave s Čehi, dokazuje tudi to, da vladi prete z obstrukcijo, ako le malenkost dovoli Čehom potom uprave. Na ta način je seveda vsako premirje nemogoče. Češki veleposestniki se mnogo trudijo, morda se kako posreči. Kvotna deputacija. V kvotno deputacijo so bili izvoljeni: Abrahamowizc David, dr. Fort, Janda, vitez Javvorski, dr. Kathrein, dr. Menger, Povše, Kaiser, baron SohwegeI in K. grof Zedvvitz. Včeraj je deputacija imela sejo. Kaiser je predlagal, da se prično nove obravnave z Ogri glede kvote na podlagi šteVila prebivalstva. Češki zastopniki in Povše so predlagali, da bodi kvota 35 : 65. Oba ta predloga je večina odklonila in sklenila, da ostani pri lanskem dogovoru 34 4 : 65'6. Osebna dohodarina. Posl. R o b i č in tovariši so predložili na fin. ministra nastopno interpelacijo : Osebni dohodninski davek naj bi imel namen, da se pravičneje in enakomerneje razdeli davčno breme. Naglašalo se je posebno, da treba razbremeniti zemljiške posestnike. Izvrševanje tega zakona pa je tako, da se je mnogim zemljiškim posestnikom naložilo novo, da, dvojno obdačenje. Osobito v političnem okraju mariborske okolice se kmet-ski posestniki jako pritožujejo o nadležnem izvrševanju zakona, o mnogih potih k fin. uradom, o preziranju dogovora mej vlado in parlamentom, po katerem bi kmetskim posestnikom, ki nimajo druzega dohodka, nego iz zemljišča do 250, oziroma 300 gld., ne trebalo predlagati fasij, o preziranju za konite pravice glede odpisov itd. Z ozirom na to vprašajo podpisani : 1. Ali hoče njegova prevzvišenost za-ukazati davčnim uradom, da bodo kulantno in ne nadležno postopali ? 2. Ali hoče njegova prevzvišenost poučiti davčne urade, da oni zemljiški posestniki, ki nimajo druzega dohodka, nego iz svojega zemljišča in k večjemu 250 gld1, ne spadajo pod § 199? 3. Ali hoče njegova prevzvišenost to določbo v vinorodnih krajih na Štajerskem, kjer ni govora o kakem dohodku, razširiti na one posestnike, ki nimajo 300 gld. čistega katastralnega prinosa ? Avtonomne hrvatske postave v mažarskem prevodu. Iz Zagreba, 25. aprila. Mažarov se je polastila želja, da se upo-znajo natanko s hrvatskimi avtonomnimi postavami. Zategadelj so sklenili pri ogerskej vladi že lani, da bodo dali prestaviti vse hrvatske avtonomne postave, počenši od leta 1868 pa do dandanes, na mažarski jezik, in lenjskemu dopisniku, pa naj postavijo spomenik ter naj takoj razpišejo natečaj za načrte, sposobnih cenzorjev za te načrte imajo med sabo na izbero. Na Vestfalskem. Piše J. Knific. XVIII. Herten, 16. aprila. Kdaj bi si bil mislil, da bom letošnje velikonočne praznike preživel v daljni Nemčiji, mej vestfalskimi rojaki Slovenci! Bilo je lansko leto na velikonočno nedeljo zjutraj. Dobil sem s pošte pisemce; ki mi je naznanilo, da grem prihodno jesen na Dunaj. Tok mojega življenja je zašel v novo strugo. Dilerencijali, intengrali, električni potencijali, Ptolemejev in Kopernikov sistem: vse to se je vrstilo v mojem duhu, jedno za drugim. In sedaj sem — tukaj. Kdo ve, kje bodem prihodnje leto ob istem času ? Včeraj sem maševal v bolnišnici; zopet sem iztaknil dva Slovenca in jednega čeha. Ob desetih pa sem azistiral pri slovesni sv. maši po munsterskem obredniku, ki ni mnogo različen od rimskega. Pri petih in lil VI Wt|l. plašč. Popoldan smo imeli slovensko opravilo, in zopet smo pevali, pevali, da je odmevalo po prostorni cerkvi. Toliko narodnostij menda ni nikjer kakor v Hertenu. Celo par Rusov je v vasi, ki pa niso tako številni, da bi osnovali »ruskij kružok«; menim, da bi ga tudi vlada ne dovolila. Zelo se razvijajo Poljaki. Dosedaj so imeli dvoje društev; jedno izmed njih vodi kaplan Dopper, drugo neki gostilničar. Gledajo se po strani. Zadnji čas se snuje tretje društvo »Sobieski«, ki naj posreduje med obema; vsprejemajo se samo pevci. Ona navdušenost, ki sem jo imel v početku za Poljake, pojenjuje; niso tako idejalni ljudje, kakor sem mislil sprva. Res je, da radi hodijo v cerkev in v tem oziru ne zaostajajo za Nemci domačini; pa je tudi marsikaj gnjilega med njimi. Slovenci mi jih tožijo kot nezanesljive sebičneže. Pa je vendar to narod, s katerim mora računati vlada, pa tudi škofijstvo. Avstrijskih Poljakov ni med njimi; priselijo se ali iz Šlezije, ali pa Vzhodne, oziroma Zahodne Prusije. Za dušno pomoč imajo dobro poskrbljeno ; brezbrojno poljskih duhovnikov pastiruje v postnem in adventnem času na oo. frančiškana iz Dortmunda ; oo. redemp-toristi v Bohumu govore in razumejo poljski; istotako oo. frančiškani v Doratenu. Munsterski škof Herman je videl, koliko Poljakov ima v svoji vladikovini, pa je zato poklical o. Nazarija, naj mu podučuje klerike v poljščini, seveda one, ki se oglase prostovoljno. Res je, da kleriki nimajo dosti časa na razpolago; toda v dušnem pastir-stvu ga imajo še manj. Malo je takih duhovnikov, ki bi se v pastirstvu učili poljščine, kakor se uči kaplan Dopper. Celo mizo ima preobloženo s slovnicami in besednjaki; v knjižnici se sveti med drugimi tudi Mickiewicz. Večkrat ima poljsko popoldansko službo božjo ; pripravlja se na poljski govor. — Malo uspehov je dosegel o. Na-zarij. Svoje učence je razdelil v tri vrste : prvi znajo malo, drugi nič, tretji prav nič. Hotel je pustiti podučevanje; pa pregovoril ga je škof, da ostane še nekaj časa. Zanimiv mora biti tudi o. Albert, frančiškanski gvardijan v Dorstenu. Doma je iz Šlezije; služboval je kot duhovnik v angleški vojni. Bil je že v Ameriki; v Egiptu je deloval v Kajiri in Aleksandriji; na Cipru je pridigoval novogrški. Rad bi se priučil slovenščine, da bi pastiroval tudi našim vest- Po dokončanih cerkvenih opravilih smo se zbrali, kar nas je črnih v Hertenu, k prijateljskemu pomenku. Debatiralo se je o vladinem dovoljenju glede pastirovanja inozemskih duhovnikov. Kolinski konzul je trdil, da je tako dovoljenje po nemških državnih postavah neobhodno potrebno, bolj potrebno kakor cerkveno. »Ce Vam dovoli vlada, Vam mora eo ipso dovoliti ordinarijat«, je menil v svoji priprostosti. Vse drugače sodi tu-kajšna duhovščina. Je sicer v državnem zakoniku paragraf, ki zahteva tako dovoljenje; postavo pa so tekom let spreminjali in popravljali tako dolgo, da se iz nje ne more razvideti, da bi bilo to neobhodno potrebno, bicer je pa lanska afera z našima patroma vzbudila po tukajšnih časopisih toliko šuma in hrupa, da bi si vlada desetkrat premislila, predno bi zopet preprečila tako pasti-rovanje. Stvar mi ni še dovolj jasna. Morebiti jo najverjetnejše to, kar mi je rekel kolinski g. generalni vikar: »Imamo v resnici tako postavo; pa saj veste: Kjer ni tožnika, ni sodnika«. Zopet se je govorilo mnogo o Miinstru. Opisovali so ga mi s takimi barvami, da, če bom imel le količkaj časa, grem pogledat, je-li polovica tega res, kar mi pripovedujejo sicer na račun hrvatske vlade. .Te-li mažarske državne kroge zares toliko zanimajo hrvatsko avtonomne postave, kakor so se izjavili, m verjetne, saj nam je po/nato, da tem ljudem ni poznata niti nagodba od It ta 1868, in vendar je to državni temeljni zakon, ki mora biti obema strankama jasen in točno poznat, če se hočo v sporazumu živeti. A tega do dandanes ni bilo med Ogersko in Hrvatsko in ne bode moglo biti tudi v prihodnje, ker Mažari državni temeljni zakon le sebi v korist tolmačijo in Hrvatsko pri vsakej priložnosti zapostavljajo. In vendar je bila nagodba izdana precej na početku v mažar-skem in hrvatskem jeziku ter jo je mogel vsak Mažar temeljito proučiti. Vendar tega niso storili še do dandanes, ker jim ni vse po volji, kar se nahaja v tej nagodbi. Niso tedaj še proučili državnega temeljnega zakona za Hrvatsko in že se pripravljajo, da proučujejo tudi avtonomne postave hrvatske. Za prestavo sta poskrbela hrvatski minister Oseh in ministerski predsednik Szell. Za zdaj je izšel prvi zvezek, namreč vse postave od leta 1868 do 1874. In čeravno za-triujeta oba dostojanstvenika, da je prestava verodostojna in točna, to vendar ni res, kajti že na naslovnem listu je tiskana velika po-greška, namreč da je to izdaja kralj, oger-skega ministra za Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo. Taksnega ministra pa državni temeljni zakon ne pozna, pa tudi po njegovem delokrogu mu ne more pripadati ta naslov. Po postavi ima Hrvatska, Slavonija in Dalmacija svojega posebnega ministra, ki je sicer član skupnega ministerskega sveta in odgovoren zajedniškemu državnemu zboru, a je posrednik med kraljem in deželno vlado kraljevin Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Ta minister ni tedaj podoben kakšnemu ministru za Češko ali Galicijo, kateri more biti imenovan ali pa tudi ne ter nima pravega državnopravnega delokroga. Hrvatskega ministra dostojarstvo in služba pa je zajam čena po državnopravnem dogovoru ter mora biti imenovan, on ne zastopa samo interesov svoje zemlje v skupnem ministerstvu, nego je celo nekakšni kontrolni organ v tem ministerstvu in posrednik v občenju med kra Ijem in hrvatsko deželno vlado. Ta dosto janstvenik se tedaj že po avtonomnem po ložaju Hrvatske nasproti Ogerskej ne more in ne sme imenovati kralj, ogerski minister. Da to dopušča minister Gseh, temu se ne moremo čuditi, saj je to zagrizen mažaron, kakoršen je bil tudi njegov prednik, ki ni popustil nobene priložnosti, da avtonomni položaj Hrvatske čim bolj in čim preje za-tre. Za tem gre vsa današnja politika Ogerske, katerej se današnja mažaronska hrvatska vlada niti najmanje ne ustavlja, če je še celo ne podpira. Sicer pa so obljubili pokrovitelji tega podjetja, da bo treba tudi v avtonomnih po- Munster ima lastno akademijo, to je : vseučilišče s teologično in filozofično fakulteto. Ponaša se z mnogo učenjaki. Na njej sta podučevala sedanja vseučiliščna profesorja na Dunaju: ekseget dr. Bernard Schiifer in orijentalist dr. Bickel. Na filozofičnem oddelku je predaval slavni matematik in astronom dr. Heiss, veren mož, ki se je, kader so imeli dijaki skupno sv. obhajilo, jim pridružil. Bogoslovci prebivajo v semenišču samo dve leti, da se vadijo v verskih vajah in skupnem duhovskem življenju. Poprej bi bili pravzaprav prosti. Vendar pa je že več let navada, ki je postala naravnost zapoved, da morajo vsi oni, ki se pripravljajo na'du-hovski stan, tri leta poprej bivati v »Boro-meju«. Le v posebnih slučajih se dovolijo izjeme Bogoslovci so torej faktično v semenišču ne štiri, marveč pet let. Pa so vsled tega vestfalski duhovniki tudi navdušeni za svoj poklic in odločni, kadar se gre za pravice sv. katoliške cerkve. Munsterska škofija ima tudi svoje deško semenišče »Ludgerianum« , imenovano po škofijskem patronu sv. Ludgeriju. Dečki bivajo v njem samo pet let pričensi z »Ober-tertia«. Zastonj se jih sprejme prav malo; večinoma plačujejo večjo ali manjšo odškodnino.__________ stavah neke netočne izraze v hrvatskem originalu zameniti z boljšimi v mažarskem prevodu. Kakšni so ti boljši izra/.i, t,o vedo Hrvati najbolje. Mažar hoče namreč iz hrvatskega zakonodav.stva počasi odstraniti vse, kar še brani njegovo samostalnost. Najprej so mnogo t.ga izveli v zajedniških postavah na škodo Hrvatske, a zdaj skušajo to izvesti po mažarskih prevodih avtonomnih postav. Bode li hrvatska opozicija na te napade molčala, ali bode našla sredstva, da prisili avtonomno vlado, da se ustavi takemu nedostojnemu ravnanju omenjenih podjetnikov ter javno proglasi tako pokvarjene prevode sploh za neveljavne? Takemu nepoštenemu podjetju se je treba odločno upreti, ker more prinesti zemlji lo škodo, a no koristi, kakor se navidezno trdi. Zato ne bi škodilo, da se ves ta prvi zvezek točno pregleda ter vse netočnosti in neizpravnosti v javnosti iz-nesejo, da se razkrinkajo namere teh hrvatskih prijateljev. Politični pregled. v Lj ubij ani, 12. maja. Nemški liberalci in mladočeška obstrukcija. Nemški levičarji igrajo v sedanjem parlamentarnem zasedanju zelo čudno ulogo. Tem ljudem ni prav, da so Čehi pričeli z obstrukcijo, na drugi strani se je pa vesele morda še bolj nego svojedobne nemške obstrukcije. Na jedni strani se garda huduje nad ostalimi desniškimi strankami, ker zastavljajo vse svoje sile, da bi ustvarile v parlamentu normalne razmere, na drugi se pa grozno hudujejo nad Poljaki in Jugoslovani, ki baje Mladočehc še krepe v njih obstrukciji. Posebno Slovenci in Hrvatje so neki neumorno pri delu za izvedbo pretiranih čeških zahtev, in v takem položaju seveda vlada ne more storiti prav ničesar, kar bi bilo na korist parlamentu in državi. Takega jadikovanja je vse polno v imenovanih nemško-liberalnih listih. Iz vsega se pa vidi, da jim te homatije prav resno dopadajo, ker vedo, da bodo ravno liberalci imeli od tega največ dobička. Poljaki in češke zahteve. Najnoveja pogajanja mej načelniki raznih desniških klubov so pokazala, da se morejo Čehi in sploh ostali Slovani najmanj zanašati na pomoč poljskega kluba. Vsaka zahteva, ki je količkaj naperjena proti vladi, zadene gotovo ob odpor poljskih zastopnikov, in naj ji pritrdijo celo pristno nemški člani katoliške ljudske stranke. Krakovski „Czas" piše sicer, govoreč o notranje-političnem položaju, da Poljaki ne bodo ničesar podpirali, kar bi bilo naperjeno proti Čehom, ter da je ohranitev desnice najvažneji in izključni pogoj in namen vseh desniških strank, toda ravno Poljaki so, ki pri vsaki najmanji priliki stavijo v nevarnost obstoj desnice in dajo levičarjem priliko sanjariti o novi koalicijski večini. S tem pač kažejo, da se ne bi ustrašili tudi zveze z nemškimi liberalci, ako bi mogli pričakovati zase kakih kori-stij. Voditelji ostalih desniških strank bodo še znova poskusili svojo srečo, a vspeh je vkljub temu še vedno zelo negotov. Ostavka dr. Režeka odklonjena. Včeraj pred svojim odhodom v Budimpešto je vsprejel cesar v posebni avdijenci najprej ministerskega predsednika dr. Koerberja in potem ministra dr. Režeka. Razgovor jo bil o notranje-političnem položaju, posebno pa o demisiji ministra dr. Režeka. Dunajski listi so izvedeli iz pozitivnih virov, da cesar ni vsprejel ostavke in da so sedaj poravnane diference v Koerberjevem kabinetu. Ruski Usti o Koerberjevem jezikovnem, načrtu, 7j najnovejšim jezikovnim načrtom za Češko in Moravsko se pečajo tudi razni ruski listi, ki pišejo vsi v Čehom prijaznem smislu. „Rossija" pravi na uvodnem mestu, da smoter vladnih jezikovnih načrtov ni primeren splošnim državnim interesom, ker prezira faktične potrebe Češke in Moravske. S predloženimi načrti ustreza vlada le zahtevi nemško-liberalnih krogov z leta 1885., ko so namreč zahtevali narodnostno razdelitev Češke in izključenje češčine iz nemškega ozemlja. Na ta način se ne bo nikdar ustreglo češkim opravičenim '/alllfivam i n in fnfnl obstrukcijo s takimi sredstvi. Dokler sc bo Cehom na Češkem in Moravskem namiga-valo, da so v deželah njih prednikov Nemci gospodarji in Čehi le usiljenei, tako dolgo bo imelo vsako ministerstvo zavezane roke. Podlaga rešitvi jezikovnega vprašanja je pa kronanje cesarja kraljem kraljevine Češke. Belgijski parlament je razpuščen in zadnjo nedeljo v tekočem mesecu so razpisane splošne volitvo. Liberalci se tega razpusta grozno vesele, ker menijo, da je s tem za vselej odzvonilo »klerikalnemu« parlamentu, ki jo provzročil deželi »neizmerno« gorja. »Razdejal« je ljudsko šolo in ničesar ni storil na polju socijalnih reform. Šlo se jim jo samo za utrditev svoje oblasti. Tretjina »klerikalnih« poslancev bo sedaj morala ostati doma. Največ nade na zmago imajo socijalni demokratje. S takimi upi se pripravljajo na boj razne liberalne stranke, ki pa ne morejo tako gotovo računati na dosego potrebne večine v zbornici, da bi jim ne mogla več izpodleteti. Silvelovemu ministerstvu v Španiji se vedno bolj majo tla in ako se razmero v kratkem ne spremene, bodo kmalu izpraznjeni vsi španski ministerski sedeži Dolgo časa se je boril Silvela z vsemi mogočimi sredstvi, trikrat je preosnoval kabinet ter spremenil nekatere osebe, a vse nič ne pomaga. Proti vladi bo v prvi vrsti trgovci in obrtniki, ker Silvela za finančni portlelj ne more najti moža, ki bi ne iskal novih virov dohodkov vedno večjim državnim potrebam. Kakor vedno se tudi sedaj pojavljajo največji nemiri v Valenciji , Saragossi, Valladolidu ter Barceloni. V ministerskem svetu je Silvela sicer izjavil, da bo na vsak način poskrbel za mir in red, a to mu vselej nc bo mogoče. Najžalostneja pa je pri vsem tem okolnost, da se s takimi nastopi opozi cijonalnih krogov krepi moč sovražnikov domovine, ki zvabijo v svoj tabor vedno več nezadovoljnih elementov. Odprava prognanstva v Sibirijo je sedaj na dnevnem redu peterburškega drž. sveta. V ponedeljek se je pričela razprava o tem važnem načrtu, ki ga je vsled inici jative carja Nikolaja izdelal in predložil pravosodni minister Muraviev. Z novim načrtom, ki bo brezdvomno vsprejet, se namerava po polno odpraviti prognanstvo in mesto tega ustanoviti kaznilnice v večjih mestih, kakor v Peterburgu, Pskovvu, Smolensku, Sarkovu, Kiewu, Vilni, Simbirsku, Saratowu in Tveru Kmečkim občinam načrt sicer ne bo odvzel pravice kaznovanja s prognanstvom, pač pa jo bo omeji' na ta način, da bodo občine s svojimi sredstvi morale Bkrbeti za prognance, za katere dosedaj skrbi vlada. S tem se bo občinskim zastopom precej ogrenilo veselje do pošiljanja v prognanstvo. Kako razširjena je bila ta zastarela razvada, kaže to, da je bilo lani samo v okrajih Irkutsk in Jenisejsk 110.000 pregnancev. priznanje. Okolu štirih popoldan je bila imenitna gasilna vaja sredi trga z alarmom. To ti jo bil lom in hrup po Postojni, pa tudi nemalo strahu pri onih, ki niso vedeli za šalo, uprizorjeno po navihanih gasilcih. Petrolejki sod so natlačili s slamo, na vrhu prevrtali in z mokrim žaganjem obložili ter nazadnje zapalili, da so je gost dim valil kvišku, kakor bi res kje kaj nevarno tlelo. Postojnski gasilci — 58 mož - so bili takoj na nogah, tudi voznika Septurja je bil glas trobente tako omamil, da je v nadi petak zaslužiti pridrjal s konji na lice mesta. Vaja se jo točno in naglo izvršila, vsi aparati so prišli v porabo: od velikanske lestve, s katero je mogoče z velike višine v plamen brizgati in ga z lahkoto udušiti, do rešilnih rjuh, po kojih jo moralo, hočeš nočeš, nekaj paglavcev zdrseti do tal. Slava postojnskim gasilcem ! Po vaji so društva skupno korakala na vrt gostilne Vičičeve, kjer se je pričel koncert. Igrala je godba ter nastopali pevci, domači in zagorski, da je bilo vse veselo in navdušeno. Na vrtu smo videli mej drugimi g. okrajnega glavarja vit. Laschana s komisarjem g. Ecklom in g. župana Dekleva. Culi so se krepki govori in napitnice, v katerih se jo vsesploh povdarjala vzajemnost in sloga mej društvi ter živahno delovanje za blage in toli človekoljubne namene. Na-pitnica na presvetlega vladarja je bila z do-nebesnimi živioklici sprejeta. Vso je bilo tako vneto in razpaljeno, da so gasilci samo s penečo pivo in iskreč-o vinsko kapljico mogli nekoliko hladiti ogenj navdušenosti. Samo nekaj jo kalilo splošno radovanje, prepičla udeležba gasilnih društev iz soseščine. Prišla je deputacija od hrvaške meje, iz Staregatrga pri Ložu, Št. Petra, Ilruševja-Zagorja in od najmlajšega društva iz Raz drtega, vse skup komaj 50 mož. Kje so bila pa druga društva, ki so nekatera prav blizu Postojne? Nočemo navajati imen in zbadati, toda pri taki priliki bi vendar trebalo več skupnosti in vneme, pa manj zaspanosti. Mar ne bi bilo lopo, ako bi se vsako leto na sv. Florijana nedeljo zbrala vsa notranjska gasilna društva v Postojni kot središču Notranjske k veselemu sestanku ? Imeli bi skupno sv. mašo, podučno zborovanje in vajo z raznim orodjem, ki ga ima postojnsko društvo tako obilno na razpolago, ter na koncu prosto zabavo ? V Postojni je godba, pevski zbor, primerni prostori itd., kar se drugod po deželi ne nahaja v taki meri. Toraj tovariši gasilci, ki ste letos izostali, na svidenje prihodnje leto na florijanovo nedeljo! Na pomoč — v slogi je moč! Dopisi. Z Notranjskega. Gasilno društvo v Po 8tojni, ki glede števila članov in požarov, pri katerih je gasilo, ter glede stroge discipline in nenavadne izvežbanosti zavzema odlično mesto med enakimi društvi, je dne 6. maja t. 1. obhajalo 20 letnico svoje ustanovitve ter ob enem god sv. Florijana, zavetnika gasilnih društev. Slavnost so je izvrstno obnesla in občinstvo je zopet pri tej priliki pokazalo svoje zanimanje za to prekoristno društvo, ki je že toliko storilo v obrambo imetja po bližnji in daljni okolici. Da je društvo na tako visoki stopinji popolnosti ter v obče priljubljeno, se ima zahvaliti izvrstnemu načelniku, g. Matiji Petriču, ki je ves vnet zanj, ki toliko dragih ur žrtvuje v njegove namene in mu zna tudi pridobiti vsestranskih simpatij. Vse točke vsporeda so se lepo razvile, nikjer ni bilo zapaziti nereda ali spotike. — Trije mogočni streli s Btarega grada nad Postojno so gromovito naznanili slovesni spominski dan. Ob 8. uri je društvo z de-putacijami odkorakalo v župno cerkev k sv. maši, katero je daroval preč. g. dr. Ignacij Žitnik. Po sv. maši je bil skupni zajutrk pri g. Remecu. Nekateri izmed deputacij vna-njih društev so šli dopoldan obiskat svetovno znano jamo. Oskrbništvo jim je dovolilo Tedenski koledar. Nedelja, 13. maja: 4. povelikonočna evang.: Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. Servacij škof. — Ponedeljek, 14. maja: Bonifacij m. — Torek, 15. maja: Sofija m, Izidor kmet. — Sreda, 16. maja: Janez Nep., Ubald šk. — Četrtek, 17. maja: Maksima d. — Petek, 18. maja: Venancij m. — Sobota, 19 maja: Cele-stin, p. — Solnce izide 15. maja ob 4. uri 32 min., zaido pa ob 7. uri 21 min. — Lunin spremin: Ščip 14. maja ob 4. uri 35 min. popoldne. — Musica saera v nedeljo, 13. maja: V Btolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo »Tota pulehra« zl. P. A. Hribar, Aleluja in verzikla ter ofertorij A. Foerster. — V mestni cerkvi ev. Jakoba velika maša ob 9. uri : Latinsko mašo št. 3 v B-dur zl. Fr. Schopf graduale A. Foerster, ofertorij »Diffusa est« J. B. Tresch. Dnevne noviee. V Ljubljani, 12. maja. Dopolnilne občinske volitve v LJubljani sc prično prihodnji pondeljek s tretjim razredom. Katoliško - narodna stranka se letos ne vdeleži mestnih dopolnilnih volitev, zato opozarjamo svoje somišljenike, naj letos ne gred6 na volišče. Osebna vest. Pravi učitelj na gimnaziji v Kranju, goBpod Anton Peteri in, je definitivno nameščen in je dobil naslov »profesor«. Zavijanje. »Narodu« ni po godu, ker smo nedavno omenili, da se je združil z deželnega glavarja. Pravi, da nismo resnice poročali, ker smo mu očitali, da je »Narod« očital glavarju pristranost vsled tega, ker pri zaključenju ni govoril tudi nemški. — Tega mi nismo pisali, zato vsi napadi na nas veljajo le »Narodu«, ki si je to izmislil. Mi smo za svojo trditev, da je deželni glavar pravilno in nepristranski poBtopal, navedli kot dokaz besede dr. Tavčarjeve, in zato vsakdo ve, da nismo imeli v mislih zadnje, ampak predzadnjo sejo, ko se je šlo za § 29 deželnozborskega opravilnika. Istina torej je, da so nemško-r.acijonalni listi in »Narod«, seveda vsak iz svo]ih razlogov, napadali dež. glavarja, ki je po našem trdnem prepričanju vršil le dolžnost zborniškega predsednika, in to je nečastno za slovenski list, da ob takih prilikah pomaga nemškim nacijonalcem napadati naše najodličnejše može. Skušnje za učiteljsko usposobljenost so naredili za meščanske šole z nemškim učnim jezikom: z odliko Božena S e r-nec, učiteljica francoščine na mestni dekliški višji šoli v Ljubljani, Matej P e t s c h e, učitelj na strokovni šoli v Kočevju; za ljudske šole z slovenskim in nemškim učnim jezikom: provizorične učiteljice: Roza Gori a r y, na Jesenicah, Ana G e r s t e n -m a y e r, v St. Vidu pri Stičini, Marija Hiti, v Bizelju, Leopoldina K a 1 i č, v Gornjem Gradu, AnaSteska, pri sv.Margareti pri Rimskih toplicah; provizorni učitelji: Emil Adamič, v Toplicah - Zagorje, Matej Jenko, s Štajerskega, Anton Kuhar v Trbovljah, Jožef Zupančič v Dolenji vasi pri Ribnici. Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: suplentinja pri Huthu Matilda Bauer in za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Janez Schmeidek, iz Blagovice. Spccijalnc skušnje so naredili: Adela Rizzi, iz Ljubljane, za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, z nemškim učnim jezikom pa Jožef B a č i č, iz Buzeta in Karol Piki, definitivni učitelj iz Št. Vida pri Stičini. Nov župan v Spodnji Šiški. Zupanom v Šiški je izvoljen po odstopu gospoda Kauschegga gospod Jožef Vo d n i k in Jakob Burgar obč. svetnikom. Iz Smarija se nam poroča: Minulo sredo je prišel k nam naš novi župnik in dekan gosp. Matej Sitar. Vsprejeli smo ga zelo slovesno, občinska odbora in gasilci na kolodvoru, šolska mladina, Marijina družba in polno vernega ljudstva pred cerkvijo. V sprevodu je šel novi župnik v cerkev, kjer je z Najsvetejšim blagoslovil svoje nove župljane. Zvečer smo napravili v čast novemu duh. pastirju bakljado, obhod in razsvetljavo. Tu se je vsa vas kazala v lepi praznični obleki. Ta dan je potihnilo v Šmarijski župniji vsako strankarstvo, poudarjalo se je v raznih govorih, da treba za blagor ljudstva delovati z združenimi močmi. Iskreno je želeti, da ta sloga ostane trajna, ker le na podlagi jedinosti je mogoče vspešno delovanje v korist župnije in občin. Novemu gosp. dekanu pa kličemo: Na mnoga leta! Prijateljem in nasprotnikom. Ker smo se tudi delavke ljubljanske tobačne tovarne udeležile romanja v Rim, si štejemo v dolžnost, da izrečemo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem onim gospodom, ki so se žrtvovali in trudili, da nam je bilo romanje sploh mogoče. Posebno in v prvi vrsti se zahvalimo prevzv. g. knezoškofu, ki je s svojo prijaznostjo napram nam delavskim slojem pokazal, da je pravi apostol, ki tudi v priprostem delavcu vidi sobrata v Kristusu. Tu smo zopet delavci uvideli, kje imamo pravih nebeških prijateljev. Dalje imamo se tudi prav srčno zahvaliti našemu rojaku, bi-vajočemu v Rimu č. g. Jerovšeku za ves neumorni trud, ki ga je imel z nami v večnem mestu. Bog povrni stotero! Poleg zahvale naj nam bo dovoljeno še na laži umazanega »Slov. Naroda« katero povedati glede romanja v Rim. Sicer je temu listu zaman laži dokazovati, ker je brez vsake časti, saj ga edino laž vzdržuje — vendar hočemo tu nekaterih omeniti, da vsled prevelikega usmiljenja, ki ga ima »Narodova« gospoda do nas delavk, ki smo se udeležile romanja, njih srca ne eksplodirajo. Kakor že običajno pri »Narodu«, da se laži komaj zvrste, tako je tudi v dopitiih »Ilomanje v Rim« vse polno te »napredne« golazni, katerih naj le toliko omenimo, kolikor se nas vprašale, odkod so dobili kar naenkrat tako usmiljenje do nas, ker ga še niso nikdar pokazali, še manj se za pravice delavcev potezali — me delavke smo vajene od njih le preziranja in posmehovanja. — No, saj dobro vemo, koliko »Narodova" ura kaže ! V veliki prijaznosti nam je vse izdatke preračunal in seveda po moči (skoro polovico) zvišal, češ da bo videl svet, kako denar zapravljajo, dasi še ni zinil besedice, koliko lepega denarja se potrosi za nepotrebne celo pregrešne športe. Kolikokrat se pošiljajo razne osebe na skupne stroške po raznih razstavah, kar „Narod" odobrava, nam pa na lastne stroške tega ne privošči; mar misli, da smo delavci res stroji brez misli in čutil ? Mar si delavka, ki dolgo vrsto let presadi v tovarniškem zidovji, kot vjetnica, res ne sme dati nekaj dni odmora, da se ji duh nekoliko okrepi ? Kje pa se izmučeni trpin bolj okrepi, kakor ravno na kraju, kjer je nešteto »obratov trpelo in mučeniške smrti umiralo ? Nesramna laž je, da nas je kdo zapeljeval ali nagovarjal, naj gremo v Rim ; resnica je le, da so nas vodniki opozarjali k previdnosti v vsakem oziru! Da se pa „Narod" ne izsolzi, mu na vsa usta povemo, da smo tako zadovoljne in vesele, ker smo šle na romanje, in da nam je že samo pri pogledu preč. starčka Leona XIII. kojemu smo iz vsega srca vdane, bil poplačan ves naš trud, ter bi nam vsled tega ne bilo žal, če tudi bi morale osem mesecev zastonj delati, ne pa samo štiri, kakor „Nar." klati. Sklepno nam bodi tudi dovoljeno, da še o fižolu katero zinemo, ki je pri »Narodu" neizogiben in zavzema pri »napredni« gospodi zadnji čas tako častno mesto. Po naši sodbi fižol, katerega so po »Narodu" baje romarji vzeli na pot, ne more biti najzadnja jed, posebno, če pomislimo, kar se večkrat sliši — da je občeznani mož ravno s fižo-lovo pomočjo, katerega je imel za vse slučaje v žepih pripravljenega, precejšno število tisočakov na kupček spravil, s katerih pomočjo — se zdaj tako smo slišale — z liberalnega tabora bombardira. Romarice ljubljanske tobačne tovarne. Iz Strug, dne 10. maja. Minuli torek smo sprejeli našega novega župnika č. go spoda M. Kerina. Na kolodvoru v Dobre-poljah ga je sprejel tukajšnji občinski zastop. V Tržiču ga je pričakovala šolska mladina pod vodstvom gospoda učitelja z zastavami in velika množica laranov. Župnik je tu izstopil in sel peš do fare. V cerkvi nam jo dal blagoslov z Najsvetejšim. V svojem govoru se je zahvalil za slovesni sprejem, ki ni veljal toliko njegovi osebi, kakor pa Bogu. Trdno upa, da je prišel v kraj, kjer je živa vera, ki se tako sijajno razodeva v spoštovanju in ljubezni do duhovnikov. — Vse vasi so bile v mlajih in zastavah. Tudi mi trdno upamo, da bode med nami in novim gospodom župnikom isto prisrčno prijateljsko razmerje, kakor je bilo med nami in č. gospodom župnikom M. Prijateljem. Surovi napadi dr. Tavčarja na župnika M. Prijatelja so naše ljudi silno razburili. Vsak se čudi zlobi liberalcev, ki ne prizanaša na šim najblažjim možem. Razstava cerkvene oprave- Družba vednega češčenja v Mariboru je priredila razstavo cerkvene oprave, katera se bo prihodnjo nedeljo, dne 13. maja v škofijski kapiteljski hiši, Stolni trg št. 18 ob 11. uri pred poldnem slovesno odprla in jo zamore naslednje tri dni vsakdo brezplačno ogledati. »Domovina* je bila včeraj, kakor po navadi, konfiscirana. Zaplenjen je bil celo naslov uvodnega članka. Celjski nemški pevci so v nemali zadregi. Dr. Janez Stepischnegg ni odložil samo mestnega odborništva, ampak tudi na-čelstvo nemškega pevskega društva, ki je nameravalo praznovati letos 50 letnico svojega obstanka s primerno »velenemško« slavnostjo. Radi odstopa Stepischnegga je tako razbito, da je sklenilo, da preide tiho mimo svoje 50 letnice. Goriške novice. Slovensko katoliško delavsko društvo v (lorici bode imelo svoj občni zbor dne 20. t. m. ob 4. uri popoludne pri Katarinju. — Strela je ubila v Ko-zani 24 letnega hlapca R. Poberšaka. — V tolminski zapor so pripeljali nekega Poni-kovca, ki je radi Iraklja žganja svojemu znancu razdrobil b polenom glavo. — Izlet pevsko in bralno društvo »Dom« na Repen-tabru. — Novo mašo je v goriški semeniški kapeli dne 6. t. m. daroval č. g. Vinko Buda, doma iz Gorjanskega na Krasu. — Pri občinskih volitvah v Gorici je v \seh treh razredih glasovala komaj ena tretjina vseh vo-lilcev. — Revizija trase nameravane železniške črte Gorica Trst se prične 14. t. m. in bode slovensko deželo goriško pri tem zastopal laški dež. odbornik zagrizeni dr. Marani! — Cesto pod tolminskim mostom popravljajo. Zadnja povodenj ga je bila raztrgala. Za obrtnike. Ravnateljstvo c. kr. av strijskega muzeja je pričelo akcijo, s katero namerava obrnike, osobito take, ki se pečajo z lesno industrijo, preskrbljevati s pravilnimi vzorci modernega umetnega obrta. V ta namen se izdelujejo v risarskem ateli-jeju imenovanega muzeja skice in detajli za moderno hišno upravo s posebnim ozirom na priljubljeni in merodajni angleški okus; te riaarije razpošilja muzej posameznim strokovnim šolam, ki imajo namen, da širijo liste med obrtniki in zanimajo zanje mojstre, ki se žele seznaniti z modernim gibanjem v umetnem obrtu. Večje število takih načrtov je došlo tudi že tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli za lesno industrijo ter je na razpolaganje obrtnikom, ki se žele seznaniti z novo strujo. Zglasiti se je v ta namen pri ravnateljstvu strokovne šole (Zatiški dvorec, I. nadstropje). — Pri tej priliki bodi ponavljaje omenjeno, da je biblijoteka strokovne šole vsak ponedeljek in četrtek popoludne od 7,2. do Va4. ure za obrtnike pristopna. Zglasiti se je treba pri knjižničarju profesorju Josipu Veselu, ki posluje v navedenih urah v šolskem poslopju. Ljubljanske novice. Povozil je včeraj nek biciklist v Rožnih ulicah hišnega posestnika Jakob Lumbarja iz Trnovskih ulic. — Kako Ljubljančani žive. V prvem letošnjem četrtletju je bilo v Ljubljani 37.186 prebivalcev. Porok je bilo 118, prišlo je pa na svet 307 Ljubljančanov, umrla sta pa 302. Za jetiko jih je umrlo 75. Ponesrečile so sj 4 osebe, samomor je bil 1. — Umrl je tu 23 letni učitelj Henrik Petra s. — Ljubljanski lump se šestih ne boji! Izgred na sv. Petra cesti sta danes po noči povzročila neki Jereb in J. čeme, ki je pred leti bil zasačen na Ferlinčevi strehi. Stepla sta se najprej v gostilni in je Črne naložil Jerebu bušk. Dva stražnika sta imela polno posla, da bi Črneta spravila na magistrat. Črne se je s tako silo ustavljal, da so policajema morali pomagati dva vojaka in sin tukajšnjega trgovca g. Kolmanna ter J. Prauen-seis. Pod pritiskom tolike sile se je konečno Črne, ki je še le odsedel v Mariboru 18 mesecev, moral udati. — V Ameriko je hotel Ivan Jaklič z Dolenjskega, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti. V Ljubljani ga je po-gruntal Lovro Breznik in mu rekel: »Ne boš!« — Izgubljenega dečka izVod-mata, imenom Vojska, so našli. — Ročni voziček odpeljal je včeraj na Reseljevi cesti nekdo J. Suhadolniku, ki nosi podobe po hišah za nekega agenta. Suhadolnik je nesel podobo v neko hišo, a ko se je vrnil, opazil je, da se je nekdo okoristil z njegovim vozičkom. — Vseh lastovk niso snedli Italijani. Včeraj jih je priletela velika jata v Ljubljano. — Z vlaka padel je v Logatcu zavirač Zupančič. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. — Tat se je prikradel včeraj na južni kolodvor v sobo, kjer imajo shranjeno prtljago sprevodniki. Ukral je neko odejo. Hrvatski romarji v Rim bodo potovali preko Ljubljane. Ako ne pridejo mimo Ljubljane v ponočni uri, bodo na kolodvoru srčno pozdravljeni. Citraški klub se namerava ustanoviti v Ljubljani. Porotno zasedanje v Nov. Mestu se prične 14. t m. Na vrsto pridejo Martin Fleischer radi uradnega poneverjenja, Flori-jan Strapič radi tatvine, dne 15. maja agent Henrik Marchisetti radi goljufije, dne 16. t. m. tudi radi goljufije Martin in Marija Zajo ter Marija Homan in Jožef Karlin, v četrtek dne 17. maja Franc Raznik nasilstvo, dne 18. maja Franc Pencelj in Bačnik, nasilstvo in 19. maja radi uboja Alojzij Vrliovšek. Občinski odbor v Lescah na Go- bil izvoljen gospod J. Ž ar k, občinski svetovalci pa J. L?gat, J. Walant, Luka Grilc in Ant. Meršol. Narodni dom v Zagorji ob Savi bi radi zidah in si v ta namen ustanovili društvo, ki bi naj skrbelo za sredstva. Gorenjski fantje so bili v Škofji Loki in v Kranju na vojaškem naboru. V Skofji Loki je bilo le 37, v Kranju pa 93 mladeničev potrjenih v vojake. Deželni glavar isterski, Campitelli, bode baje odstopil. Tako se govori v laških krogih. Samomor. Sin znanega tovarnarja gospoda Julija Stare ta v Mengšu je skočil v Kahiri v Egiptu raz četrto nadstropje ter se ubil. Vzrok samomoru je neznan, bržčas je bil mož na umu bolan. Dvaknezonadškofa na mrtvaškem odru. V Lvovu je smrt položila na mrtvaški oder dva knezonadškofa, poljskega nadškofa Moravskcga in rusinskega metropolita Kajlov-skega. Poljska in rusinska duhovščina sta združeni v žalosti. Moravski je zapustil vse svoje premoženje dobrodelnim zavodom ter cerkvi. Svojega otroka umoril Včeraj smo brzojavno poročali, da sta zakonska Ott na Dunaju umorila svojega petletnega otroka. Otrok je bil nezakonski ter se je pisal po materi Jožef MaBZ. Oče njegov Jožef Ott je najprvo izpovedal, da je umrl Jožef za da-vico in da ga je potem razrezal in sežgal v peči, ker ni imel plačati pogrebnih stroškov. Pozneje je povedal, da mu je odrezal in sežgal samo jedno nogo in sežgal, ostalo truplo pa vrgel v Dunavo. Gotovo je skoro, da je Ott svojega sina zadušil in potem truplo skril. Zanimiv načrt jžfLJEečitev narod* noatnega vprašanja. Mej nebroj predlogi m'Tnterf(jHMJ!Bffl* KTSr jih v prvih dneh vložili razni poslanci, se nahaja tudi nastopni predlog: § 1. Vsi deveteri jeziki v Avstriji (nemščina, češčina, poljščina, slovenščina in hrvaščina, rusinščina, italijanski in rumun-ski jezik) se proglašajo za državne jezike. — § 2. Od leta 1900. do 1950. naj velja nemščina kot posredovalni jezik. — § 3. V letu 1950. naj se znova določi posredovalni jezik. 200 nadstropno palačo bodo zgradili v najživahnejem delu Newjorka, ako se vse priprave srečno dovrše. Poslopje bo trikrat tako visoko, kakor Eiffelov stolp v Parizu. Palača bo stala na prostoru 12000 m1, v njej bo poleg nebroj stanovanj 100.000 prodajalniških prostorov, stanovalo bo pa v njej gotovo nad 400.000 oseb. Imeli bodo v palači vse, karkoli se potrebuje v življenju, le norišnice ne bo v njej, ker jih je v Ne\v-jorko že itak dovolj, da spravljajo vanje izumitelje tako »duhovitih" načrtov. Mahdi št. 2. V Sudanu vre na več krajih. Na jugo - vzhodu od Abesinije je j)red kratkim vstal zopet drug ,mahdi', ki baje trdi o sebi, da je on in rajni mahdi Mohamed Ahmed ista oseba, Poroča se, da so ga Abesinci in Banu - Išaki premagali. Angleži se v boj niso vmeSavali. Kje je mahdi Šejh-es-Senusi s svojimi, ni znano. - .v v 4 Sejmi po Slovenskem od 14. do 19. maja. Na Kranjskem: 16. v Luko vcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Kočevski Reki. Srednji vasi in na Vidmu poleg Krke ; 19. v Tržiču in Kotredežu. — Na Slov. Štajerskem: 16. v Gor. Sušici, Mureku, Soseski, Vojniku in na Pilštanju. — Na Koroškem: 14. pri Sv. Ilemi, v Št. Lenartu in St. Mohorju; 19. v Celovcu (14 dnij). — Na Primorskem: 14. v Palmi; 16. v Voloskem in Dolini. Društva. (Vabilo h gledališkipredstavi,) katero priredi bralno in pevsko društvo »Maribor« dne 13. maja 1900 v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. »Požigalčeva hči«. Igra v petih dejanjih; češki spisal J. K. Tyl-a, poslovenil J. Stare. Godi se v Kostanjevici in v Ljubljani. — Med posameznimi dejanji svira slavna veteranska godba. — Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Dolenca.— Blagajna je v nedeljo dne 13. maja odprta od 2. do 4. ure popoludne in od 7. do 8. ure zvečer. — Začetek točno ob osmi uri zvečer. — Vstopnina: a) v parterju sedeži 1. do 5. vrste 70 kr., od 6. do 10. v. 50 kr., in od 11. do 16. vrste 40 kr., sto- sedeži 30 kr., stojišče 15 kr. — Člani bral nega in pevskega društva »Maribor« dobijo pri blagajni dne 13. maja od 2. do 4. ure popoludne, ako se kot taki izkažejo, vstopnice za stojišča v parterju in za sedeže na galeriji po 20 kr. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 12. maja. Rektor vseučilišča je prepovedal akademikom nošnje barv in vsako društveno gibanje v prostorih univerze. Kljub temu so bili včeraj na univerzi veliki izgredi. Za danes nemškonacijonalni dijaki zopet pripravljajo demonstracije. Praga. 12. maja. „Hlas Naroda" poroča, da se obravnave z Mladočehi nadaljujejo, da naj ustavijo obstrukcijo. Dela se nato, da se vladni jezikovni predlogi za Moravsko zboljšajo. Upanje je, da te obravnave ne bodo brez vspeha. Ako bi se levica uprla tem opravičenim zahtevam, bo vlada razpustila državni zbor, kar bi se bilo že zgodilo, ako bi bili Mladočehi onemogočili volitev v kvotno deputacijo. Budapešta, 12. maja. Delegacije se otvorijo danes popoldne ob 4. uri. Za predsednika bo izvoljen Javorski, podpredsednika pa Chlumecky. — V pon-deljek bo minister Golucbovski dal avstrijskemu odseku natančna pojasnila o skupnem proračunu in o političnem položaju. Budimpešta, 12. maja. (0. B.) Delegacijama danes predloženi skupni državni proračun za leto 1901 izkazuje 367,043.706 kron potrebščine. Potrebščina za vojno znaša 342,118.520 kron in je proti letošnji večja za 19,398.316 kron. Na vojni ordinarij odpade4.272.996, na ekstraordinarij 11,096.000 in na mornarico 4,024.320 kron. Carinski preostanki se proračunavajo na 125,039.249 kron. Gorica, 12. maja. Don Carlos je prišel sem s svojo soprogo obiskat svojo mater. Rim, 12. maja. Zatrjuje se, da bode vsekakor zbornica razpuščena in da se nove volitve vrše dne 3. junija. Skrajna, levica bode v zbornici nadaljevala najskrajnejši boj proti novemu poslovniku. Petersburg, 12. maja. Poročila, da misli car letos priti na Dunaj. Pariz in v Rim, so neosnovana, vsaj dosedaj o tem ni nič določenega. Petersburg, 12. maja. Rusija je Ornigori povišala letno podporo za armado od 70.000 na 350.000 rubljev za vzdrževanje štirih stalnih bataljonov peščev in v to potrebnih častnikov. Madrid, 12. maja. Položaj v Barceloni in Valenciji je vedno bolj resen. Vse gibanje je vedno bolj podobno vstaji. Vojaštvo ima mnogo posla, vrše se boji po ulicah, razglašen je vojni stan. Vlada je odločena vse poskusiti, da potlači upor. Vseučilišče je zaprto in vlada je zatrla vse katalonske časnike. Vojska v Južni Afriki. Iz vsake Robertsove brzojavke se razvidi, da se veseli novega uspeha in 10. t. m. je prenočila njegova konjiča že blizu Ventersburga, pri ondotni postaji. Loči jih toraj le še nekaj km od Kroonstadta. Vendar pa to prodiranje vkljub burskemu umikanju ni brez vseh težav. Most čez reko Vet so jim Buri razdejali in tudi železnica bi bila šla v zrak do Kroonstadta, da niso Angleži pravočasno opazili nevarnosti ter jo odstranili. Ako Roberts ne poskrbi za boljšo zvezo z jugom, se vojakom ne bo godilo posebno dobro v Kroonstadtu, kjer se jim neki odločno postavijo nasproti burski oddelki. Mafeking se more po oficijelnih poročilih držati le še do 18. t. m„ ko jim je Roberts obljubil gotovo pomoč. Oddelki generala Huntera so si sicer priborili pot preko reke Vaal, a 8. t. m. so bili še vedno 280 do 300 km oddaljeni od konečnega cilja in je toraj prav težko mogoče, da bi Ilunter dospel v 10 dneh v Mafeking. Živahno so se neki jeli gibati Buri na severnovzhodni strani od Thabanehu. Sveta, ki m6ji na deželo Basutov, Buri hibo osta- vedno v njih oblasti. Glavni tabor je v Clo-colanu n? basutski meji, predstraže so pa zasedle prehode na Mequatlingskih gorah. S tem je v precejšnji nevarnosti angleška zveza mej "VVinburgom in Bloemfonteinom. Bruselj, 12. maja. Iz Pretorije se javlja, da namerava Roberts takoj, ko pride v Kroustadt, v imenu angleške kraljice proglasiti aneksijo Oranje države. Da bi se izjavil narodni zbor Trans-valski. da naj se na vsak način sklene mir. ni res. London, 12. maja. Iz Thabanehu poročajo, da se nahaja na severo-vzhodni strani 10.000 mož pod poveljstvom Steynovim. Angleži jim hočejo pripraviti jednako usodo, kakor svojedobno Cronju, ako so jim posreči. Konjenica generala Brabanta je že prišla v dotiko s sovražnikom in se pričakuje novih bojev. London, 12. maja. Reuterjev urad poroča iz Pretorije 9. t. m.: Danes je bilo zaključeno zasedanje ljudskega zastopa. — Iz Durbana dohaja poročilo, da so se Bullerjeve čete jele zopet živahno gibati, a cenzura ne dopusti ni-kakih poročil. London, 12. maja. Lord Roberts poroča 10. t. m. zvečer ob 9. uri: Danes smo imeli uspehov polni dan, ker smo podili sovražnika od jedne pozicije na drugo. Sedaj se nahajamo osem milj severno od reke Zand. Konjenica in infanterija na konjih se nahajata pri postaji Ventersburg, Tuckerjeva d.vizija pa pri Deelfonteinu. Dosedaj naznanjene izgube so neznatne. Pozor! Kdor hoče imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnka dr. R. Frlana ustno vodo z novim antisept kom, ki zabrani vsako gnjilobo zob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu Burdychu, lekarju v Škof j i Loki. 45 15 Hude bolezni, koje se navadno izcimijo iz dozdevno povsem neškodljivih želodčnih težkoč, preprečijo se popolnoma s pravočasno rabo Rosovega balzama za želodec. Pravi se dobiva v vseh tukajšnjih lekarnah in v glavni zalogi B. Fragnerja v Pragi 111-204. Glej inserat! 13 Čisto medicin, ribje olje. Oeželns lekarna pri Pomagaj Cubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenieno dobi og in pristnog medlolnskog rlbjog olja, katerog že die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet Sest ste-kleuic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 22 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto dež. lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva cesta št. 1., poleg mesarskega mosta. Umrli so: 8. maja. Viktorija Span , črevljarja hči , 3 leta, Dunajska cesta 6, škarlatica. 10. maja. Ana Maši«, strojevodjeva hči, 4 leta, Jenkove ulice 6, jetika. — Ivan Peterca, posestnik, 47 let, Dunajska cesta 41, jetika. 11. maja. Viktor Furlan, c. k. nadporočnik, 35 let. Dunajska cesta 15, jetika. V bolnišnici: 6. maja. Ivan Felicijan, gostač, 27 let, jetika. 7. maja. Reza Kos, dninarica, fi8 let, ostarelost. — Neža Sobar, dninarica, 55 let, vodenica. Cena žitu na dunajski borzi dne 11. maja 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad. gl. — do gl. — » » maj-juni » 8 08 » » 8-10 » » jesen . » 8'27 » » 828 Rž za pomlad . . » — » » — » » maj - junij . » 7-30 „ » 7 32 » » jesen ...» 7 46 » » 7-47 Turšica za maj-junij » 5 84 » » 5 85 » »jul.-avgust » 5-95 » » 5 96 » »sept.-oktob. » 6.05 » » 6.07 Oves za pomlad . . » — » » » » maj-junij . » 550 » » 5 51 » » jesen . . » 5 63 » » 5-64 Meteorologidno porodilo. ViSina nad morjem 306 2m. srednji zračni tlak 736-0 mm Cas opu-zoranja Stanje bar o-metra r mm. Temperatura po Celzija VetroTi Noko IT 12 9. zveč. 736-9 | Tri | sr. vzh. | obFač. ISš 6 c C. kr. priv. zavarovalno društvo Mm Adriaiica ii Sicuria v Trstu 437 1-1 Poročilo, katero sc jc dne 3. maja predložilo občnemu zboru, omenja v prvi vrsti s toplimi besedami pred kratkim zamrle ekscelence barona Reinelt-a, ki je bil četrtstoletja član društvenega ravnateljstva. Iz poslovnega poročila 61. računskega leta (1899) povzamemo sledeče važnejše točke: Pogodbe, katere so se v pretočenem letu pri sekciji zavarovanje na življenje sklenile, dosegle so svoto K 31,021.684 — na zavarovani glavnici, in K 100.974-— na zavarovanih rentah. Zavarovane gotovine je bilo koncem leta 1899. okroglo 205 milijonov kron glavnice in K 538.639 rent. Premijskih dohodkov je bilo K 8,946.702-—. Izplačanih je bilo pri zavarovanju na smrt in na doživetje K 3,987.533-—, razven te svote pa je bilo rezerviranih še K 769.887"— za nerešene škode. Premijska rezerva in prenosi pri tem oddelku znašajo K 53 643.679. Premijskih dohodkov v oddelku zavarovanja proti elementarnim nezgodam (požarom in poškodbam pri prevožnji) bilo jc K 17.550.045-—, vzvratna zavarovanja so veljala K 7,876.417"—, za škode izplačala se je — odštevši vzvratno zavarovalne deleže — svota K 6,746.165-—, za nerešene škode pa je bilo rezerviranih K 989.040 —. Premijska rezerva v teh oddelkih znaša K 10,125 294 —. Leto 1899. je bilo v požarno-zavarovalnem oddelku za ,Riunione' kakor tudi za skoro vsa tu- in inozemska društva skrajno neugodno in je zadovoljivi izid celega prometa pripisovati le dohodkom nabranih rezerv kakor tudi ugodni bilanci oddelka zavarovanja na življenje. Po odbitku K 100.000-— kot rezervo za davek nakazalo seje od ostalega dobička v znesku K 1,002.488-75 spe-cijalni dobitveni rezervi oddelka za zavarovanje na življenje K 200.000 in znaša toraj ta rezerva sedaj K 2,000.000—, dividenda pa se je, kakor v prejšnem letu razdelila po K 150'— za delnico. Rezerve društva znašajo več kakor 62 Va milijonov kron, in sicer pre-mijske rezerve (za lastni račun, t. j. po odbitku vzvratnih zavarovanj) Iv 55,226.356'—, dobitvene rezerve K 6,363 186"—, in kurzne rezerve (po odbitku v 1.1899. zmanjšane vrednosti naložene glavnice) K 989.978-—. Mesto umrlega predsednika tržaške trgovske zbornice, gospoda barona Reinelt-a, izvoljen je bil prvi podpredsednik te zbornice, gospod Fran D i m m c r, v društveno ravnateljstvo. Glavno zastopstvo za Kranjsko ima tvrdka I van 1'erdaii v Ljubljani,! Cesarja Josipa trg št. 13. Zalivala. 444 1-1 Ker nam ni mogoče ošabno se zahvalili za od vseh strani j izkazano nam sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubljenega očeta, gospoda Ferdinanda Mahra naj se nam dovoli, da izrazimo tem potom najodkritosrčnejo. iskreno zahvalo Nj. eksce-lenci gospodu deželnemu predsedniku baronu Heinu, Nj. ekscelenci gosp. fml. Hnchsmaiin pl. Hochsan, gospodu deželnemu glavarju pl. Detela, prečastiti duhovščini, uradi.ikoni slav. oblastev. zastopnikom raznih učilišč, slav. trgovskemu gremiju. vsem zastopom, zvezam in druStvoin, posebno čestitemu telovadnemu društvu in filharmonlčni družbi, poslednji tudi za ginljivo nagrobnico, gospodom trgovcem za izredno spoštovanje dragega pokojnika z za-tvoritvijo prodajaleu, iti vsem onim, ki so pokojniku s spremstvom k zadnjemu počitku izkazali zadnjo čast. Globoko žalujoči ostali. 445 1-1 Tužnega srca naznanjamo, da je naša ljuba hči Marija Lavriha danes, 12. maja, ob 5. uri zjutraj, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode jutri, 13. maja, ob 6. uri [ popoldne iz deželne bolnišnice. Predraga rajnea se priporoča v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 12. maja 1900. Žalujoči Rtarlšl Pavel in Marija Lavriha. VABILO na OBČNI ZBOR »Kmetijskega društva v Cerkljah, registr. zadruge z omejeno zavezo'-, kateri se bode vršil v nedeljo dne 27. maja 1000 ob 3. uri popoldne v Cerkljah hiš štev. 84 Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1899. 3. Prememba pravil 4. Volitev načelstva nadzorništva in razsodišča. 5. Slučajnosti. Opomba. V slučaju, da občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan drugi občni zbor na istem mestu in z istim vsporedom ter se bo sklepalo brez ozira na število navzočih udov. V Cerkljah, dne 10. maja 1900. 442 l-l Odbor. Na prodaj je 397 3-3 s tremi sobami in vrtom. Kiadezne ulice št. 5 v Ljubljani. Napise in slikanje grbov obrtnih ln trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvršuje v lastni delavnici tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 18 11—1 Vnanja naročila proti povzetju. Tia prodaj je v Velikem Mengšu imajoča štiri sobe, dve kleti; krita je z opeko. Zemljišča je pri hiši za 15 mernikov posetve. — Natančneje se poizve pri Andreju Goljarju, v Podgori št. 3, pošta St. Vid nad Ljubljano. 446 4—1 Styria-kolesa v raznih cenah vedno v zalogi! Ne samo najličneje in najdražje ampak tudi naj-priprnsteje in najceneje se odlikuje po izvrstni konstrukciji, trpežni sestavi in lahkem teku. Styria-kolo Tovarna za Styria- kolesa Jan. Piieh in dr.,Gradec. -+0M- Zastopnik: Pr. Čuden, trgovcc s kolesi v Ljubljani. ish 20-7 IM It Toolice I na Kranjskem, postaja dolenjske železnice Straža. ||| m m m Akrato-vrebc z vodo od 33 do 38° C vročo. Se pije in koplje Voda je izredno zdravilna zoper protin, revmatizem, ishijas. nevral-gijo, kožne in ženske bolezni. Veliki bazini za kopanje, posamne banje in barne kopeli Lepo uravnane sobe za tujce, društvene dvorane in sobani; za igre. Zdravo obnebje. Gozdi v okolici. — Dobre restavracije z nizkimi cenami. — Kopališka dota otl I. maja do I oktobra Vsa pojasnila daje brezplačno fe M m m p M m m m m M 409 topliško oskrbništvo. Sprejme se rpMi pomočnik kateri je dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, pri Jakobu Dereani-ju v Žužem berku — Pogoji po dogovoru. 435 3—2 Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ ROVŠEK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hi5J g^spe Wessner*~jeve 60 52-18 se priporoča precastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila /.a izvrševanje vsakovrstnih strog*o umetniško i/.vrseuib lesenih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soh od kamena, gipsa ali lesa itd. Oltarne skupine iz različnega ma-terijala. Priznano umetniško doTr&ena tlela ! Pritnalna pisma tto na razpolago. zDomača^z tvrdka ! Cerkvena mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlasti cerkvene klopi, klečalnike in spovednice iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom. Zagotavljam izvrstno lepo delo in nizke cene. Že dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje novih klopi in spovednic v cerkvi traja le 3 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, 89 15-14 pošta Domžale. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena jjgeja is lika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega posebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo i gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri Jožefa V&lenolču na Dunaju, III., Stelngasse 9, I. Stook. Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še rerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več. 1000 si 1 j* ^iiiiiiini Varstvena znamka: Sidro, iiiiiiiiip: 11 LIMIT. C1PSIC1 GflMP. I •T = iz lekarne Richter jeve v Pragi, $ I pripoznano izvrstno bolečine olaj- | 'X' § šujoče mazilo je dobiti steklenica po = J I 40 kr., 70 kr. ia 1 gld. v vseh lekarnah. 5 $ | Zahteva naj se to 509 29 | 11 sploh priljubljeno domačo zdravilo * | vedno le v izvirnih steklenicah z našo = $ | varstveno znamko ,.sidro" iz Richter- = | jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti = * | le v steklenicah s to varstveno znamko = J | kot pristni izdelek. 11 Rlchterjeva lekarna pri zlatem leva •t; | v Pragi, Elizabethstrasse 6. * š!!hh!!h1!!uih!i!u!h!u!!h!!!!1!!!!!!!!!!!!!!!!ii!!!!ii!i!h at zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, se priporoča slav. občinstvu, prečast. duhov ščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera 90 7 zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne opeko vseh vrst. Za stavbinsko sezono! V Prulah se prodajo pod ugodnimi pogoji večje m manjše parcele, pripravne za stavbe. Več povč iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 212 10 Prodajalna, v živahni ulici sredi mesta Ljubljane, se takoj proda. Več pove upravništvo „Slovenca«. 436 3-3 Krsuic SRupan, •m- B H« ■ g so H» v Ljubljani, Valvnzorjev trg ift. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las Postrežba natančna. 49 48-34 Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: Mlssale Romanum (v obliki male pole) 1. 1898, z najno-ejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43 20 2. V črnem usnji z zlato obrezo ... K 44'40 3. V rudečem šagnnu z zlato obrezo ... K 50"— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vtzenji. Missale Romanum (v četvorki) i. 18a8, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V črnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36"— 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38'— 3. V rudečem šagrinu z zlalo obrezo ... K 42-— Dobiti je tuli v še finejši izdaji. Cene veljajo s pro pri jem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so inisali s proprijem naslednjih škofi): Ljubljanske, g iriške, krške, lavantinske, poreško-puljsbe, tržaške in ogersko-hrvatskih. Missae pro defunetis (v obliki male pele): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6'60 V črnem usmi z zlato obrezo.....K 7'44 Missae pro defunetis (v četvorki): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 516 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'76 Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maše.ati »de B e a t a« : Missale ad usurn sacerdotum caecutientium (v obliki male pole): V črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20. i-Lfcis s ® naravr.a aEicaSsČEitJ kisSitrsn najboljša dijetična in osvežuj o ea pijača, preskušrna pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, obistnih in mehurnih boleznih, katero priporočajo niijveljavnejši zdravniki kot bistveno Jtf podpiral no sredstvo "3LE6 pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 10 19 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veojih špecerijskih prodajalnioah in trgovinah 1 jestvinaini in vinom. •IMIMMMMMtMB • Kdor želi kupiti pristna 386 6-6 • i istrska vina * • • iz najboljilh krajev, po lokalnih oenah S 0 od i 5—18 kr., naj se zanesljivo obrne pod 9 • šifro „itrogo polteno' poste restante Pulj 2. J • Postrežba točna in le po uzorcih. • W - — m. Ha najvišje povelje »j. c. in k. apost. Veličanstva XXXIII. c. kr. državna loterija za civilne dobrodelne namene tus'ranske države. Ta denarna loterija — edina v Avstriji zakonito dopuščena ima 16.514 dobitkov v gotovem denarji in skupnem zuesku 410.200 kron. Glavni dobitek znaša £> semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmanu, Giontiniju, Schtventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. a Primerno darilo za Veliko noč! { r r -i 4 HI HI m o h P, o a >tn o A a * « JL g .m., 9) ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80"— naprej. Peugeot - kolega po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140- — do 230'—. A. Putrich, Xijub9j»u», D-iUitjska cesta. 285 20-8 3 (D tr » ts M< £ S> & (0 I—" 9> < t3 M" O s» fr fr fr Gothaška življenjska zavarovalna banka. Zavarovalna svota 1. aprila 1900 ......... 776,800 000 mark Bančni zaklad 1. aprila 1900 .......... 252,800 000 Dosedaj izplačane zavarovalne svote......... 349,000.000 " Dividende zavarovancev v tekočem letu: 30 do 138 odstotkov letne normalne premije — po kakovosti in starosti zavarovanja. Ker je tukajšnja agentura tega zavoda prešla v moje roke, naznanjam to s pričujočim in sem na razpolago pri posredovanju pri življenjskih zavarovanjih in pojasnilih v vsakem oziru te zavarovalne stroke. 392 3-2 Bančne določbe, prospekti in vzorci za predloge so brezplačno na razpolago. Ljubljana, dne 21. aprila 1900. 392 3-2 Edvard > S a 111*. P. n. obiskovalcem svetovne razstave v Parizu, kakor giotovalceili v Slini priporoča 348 6_5 kreditna pisma Xi. C. Luckmann ¥ Ljubljani. Dne 16. maja vrši se v Bokaveilt (Strobelhof) javna dražba radi oddaje košnje na nekaterih travniških parcelah. — Vsi. ki se zanimajo za to košnjo, naj se oglase na mestu omenjeni dan dopoldne ob 9 Le 1 krosa za 3 žrebanja. 1 Zadn-ii mesec- V gotovini z 20% odbitka. „Invalidendank" srečke po 1 krono priporoča - llE^ev v Ljubljani. I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900. 113 11 & $ m m m m, p m id e« m .1. m KT/' m p vi S ■; ^ mm >.v. \v/. \w vv RZGLtEPfllCE "e) Rožnik poleg Zjubljane f 5veta družina Šmarna gora ?ojdrav j Gorenjce ! s primernimi napisi in pticami dobč se pri knjigarju A. TURK-U v Ljubljani na Dunajski cesti. 19 mm mmm ^..... m /-'•s m m m m. $ m m Josip Kastelic, krojaški mojster, v Ljubljani, Vodnikov trg st. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne olileke, posebno talarjev, površnikov ird. Izdelujem birete, oingulum in vsakovrstne šemlaete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da ine blagovoli počastiti a cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvrSim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 80 15 Zunanja naročila točna — Cene primarno nizke. 429 - 23 imr Na prodaj je 18 težkih pitanih volov na graščini Radeljca, pošta Bučka, Dolenjsko. Crl »vn 'm.s*. I «»«»-» mhaf. Kastner krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.\ v J jj linija m. 29552-13 m za želodec -» Iz lekarne B. 1K U-Ult v Pragi je že nad 30 let sploh znano domače zdravilo, ki poživlja okus in rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika stekl. I gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. 8 je staro najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine 1 a j Š a in h 1 a d i. V pušicah po 35 in 25 kr., po pošti 6 kr. več. varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpisana varstvena znamka. Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-jeva „pri |rnem orlu", c. kr. dvor. zaL, v Pragi, Malti strana, vogal Spornerjeve ulice. Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, J. Mayer, ter v vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 760 26—18 Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno jjjg na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a % litra po konkurenčnih cenah. Dalje 335 20-10 glavno zastopstvo I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Vinko Majdič a v Kranju. Telefon št. 109. Marije Terezije cesta št. Z Telefon št, i.oe. Za Naznanilo. bode od Zarad MF* preselitve trgovine ponedeljka, 7. maja t. S., naprej pri J. Grobelniku y Ljubljani Veliki trg št. 20 vse inaniifakturiio blago "^gjgJ 414 6 3 po čudovito znižani ceni j^r^r* na prodaj. Lepa prilika za eeni nakup blaga za daniske oprave, sukno za moško obleko in za dečke, perilo, sifon, kotim in ceflr, pregrinjala, tepilie, garniture itd. JCST Naj nihče ne zamudi ugodne priložnosti! ^K Bogdan Oblak, urar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali popravo starih stolpnih ur. Moje ure so iz najboljšega blaga in posebno trpežnega dela. izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-17 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. S S m mi „The Mutual", zavarovalna družba za življenje v New-Jorku. Popolnoma vzajemna. Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let nezapadljive. Konečne številke bilance za l. 1898 : Denarno stanje............. 1.369.576,693-29 kron Zavezane sti na račun lastnikov polic..... 1,150.168,487 79 » Prebitek na račun lastnikov polic...... 219.408,20550 » Zavarovalno stanje vštevši telesne rente .... 4,795.509,175-81 » Dohodki leta 1898 ........... 299.660,000 — » Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati 1 enti pri c. kr. ministerijalnem plačilnem uradu na Dunaju. Letne (li v iden de. — V polici sami zajamčena posojila in odkupi v gotovini. Pojasnila, prospekte itd. daje 858 26-15 generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 16, II. nadstr. krasna Za harmonika I 1 harmonika ISrosa krasna z 10 dvojnimi tipkami lz jekla, na vsakem gubnem vogalu okovi lz medenine, jeklena klaviatura s skupno 25 glasovi. z 10 trojnimi tipkami lz jekla, orgle, na vsakem gubnem vogalu okovi iz medenine, jeklena klaviatura s skupno 72 močnimi glasovi. SOdT Praktična šola £50 1». 44 12—5 v zajamčeno najboljži izdelavi pošilja proti povzetju ali predplači. Dvostopne z 19 dvojnimi jeklenimi tipkami, 6 močnimi basi, sicer kakor zgoraj: od Kron 20, 30, 40 in višje in tristopne, hromatične, najboljše, kar se izdeluje, svetovno znane, renomirane trgovsko sodno protokolirane, 30 let obstoječe tvrdke: Ivan N. Trimmel, izdelovatelj harmonik, Dunaj VII/3, Kaiserstr. 74, Obširni ilustrovani ceniki zastonj. Praktične šole za dve- in tristopno, kakor tudi hromatično harmoniko ___ po K 3 in K 3'60. — Pri nakupu harmonike zaračunim za šolo le polovično ceno. Flavte, violine, citre, kitare, lajne, albumi z godbo, vrčki itd. vedno v zalogi na izbero. Dobiva se povsod. 927 (3G—2o) Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob. 'srn- 3 m •tftjV fri£ m M [<2£ Šv 10. sioveniscn 10. a kaj so še ljudje, kateri Kathreiner Jvneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača? Zato, ker še vsi ne ved6, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bohove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata z preljubljenem okusom bobove kave. Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisod družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala. Kathreiner Kneipp-ova sladna kava služi sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj uk.isno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Kathreiner-ove kave in dve tretjine bobove Kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti. Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma sama lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo in bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavljiva, kridelujooa in krep-fiujooa pijača priporočena. Po zdravniških izrekih naj se rastujoči mladini, posebno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne da. Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli odprta prodajati! Prava je samo v znanih belih Izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«. r 1) u n a j s k a f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4%. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n* vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 59 razvinkuliranje obligacij. Živnostenska banka na Dunaju, I., Herrengasse 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. (glavi, Moravski Ostravi. O n 11 a j h k a l> o r z a. One 11. maja. državni dolg v notah......98-65 kupni državni dolg v srebru......98-20 ivstrijska zlata renta 4°/0.......116 85 lvstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 9810 Igerska zlata renta 4°/„........116 95 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........92*36 ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 1780-— vreditne delnice, 160 gld................724.50 ..otidon vista....................242-75 lemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. veli 118-30 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dne 11. maja. 3-2°/„ državne srečke 1. 186-1. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke I. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/„, 100 gld. ..... Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 23-68 19-26 90-70 11-34 168 — 157-50 202 75 95-— 138-50 254 25 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 108-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 95-— Prijoritetne obveznice državne železnice . . 416-~ » » južne železnice 3°/0 327-— > » južne železnice 50/0 . 119-26 » > dolenjskih železnic 4°/0 . 99-50 Kreditne srečke, 100 gld..............400 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 335-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld . 41-50 Ogerskega » „ » 5 » . 20-75 liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13-— Rudolfove srečke, 10 gld. .... ' 63-50 Salmove srečke, 40 gld........175-25 St. Genois srečke, 40 gld........183 — Waldsteinove srečke, 20 gld.......178,— Ljubljanske srečke....................49 - - Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 286- — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 6260- — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........790-— Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 110-— Splošna avstrijska stavbiuska družba . . . 184- — Montanska družba avstr. plan............526-— Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 422.— Papirnih rubljev 100 . ..............266- — tfesH Nakup ln prodaja "3&Js vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. 9* Menjarnična delniška družba EMC U 1«" I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. aw Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvar«}«, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacljskih vredno-stulii papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoc^gR obrestovanja pri popolni varnosti JUT naloženih glavnio.