I 1 a Primorski Pol^na Plačana v gotovini Abb- postale i gruppo Lena 90 lir nevnik Leto XXIX. Št. 42 (8444) TRST, nedelja, 18. februarja 1973 vRG0TOuSDri ri!™!!^rih,,s^nH12. TrKStU io'm^a,1945, njef°v predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ____________________'___^ em ra ^ do !• maja 1945 v tiskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Obrisi nove podobe Azije J\ako nepričakovano hitro st na svetu kakšne stvari bi-eno spremenijo! Komaj dva koseča sta pretekla od takrat, s° ameriška letala začela cijo - - uničevalno ak- 2(| . na-d Severnim Vietnamom, Kisi,- Pa Je že za nami obisk jTrftogerja, Nixonove desne tori®’ v Hanoiu. Med Washing-in Hanoiem je že v javi dogovor o pomoči ZDA nama°°n°Vi Severnega Viet- *5r,v Vietnamu je hkrati že lidv lal najb°lj nevarne in koč-e prve cjng,ve in tedne. Še Ha,; ’ pariška konferenca veua Pnsodi tudi mednarodno o uT0<. krovnemu sporazumu še ,namu- Sicer bo treba čakati, da bo Južni ^-_nam razrešil vse zaple-bolT probleme, še halrn • ed f prihodnosti se aKazujej° možnosti za zdru-obeh delov Vietnama. 2j)ifn<^ar vse kaže, da so stran V resnroi obrnile novo Res iV sv.(?ji azijski politiki. SaiovJ6’ nJ 'hov varovanec v Ije ^Rleu, bo še nada- koietjn sal. vtikati palice med todn a .mir°vnih prizadevanj, poeia ??slej ni več edini in Stike ” a s^er ameriške po-NixS; Naglica. s katero je Hanoj .P°®lal Kissingerja v kaz ’ ,.,e dovolj zgovoren do-Važna aako , Je Washingtonu hiši . ar^eriška navzočnost v ka ,^včerajšnjega sovražni-poitvj. drugega ne pri delitvi Stvarn1 za njegovo , obnovo, je n?e okoliščine, v katere Sevetn- sklenitvi miru prišel si n ■} Vietnam, so take, da tie cena izmed velikih sil ga Vnl .m°gla lastiti absolutne-Vemi vVa nad t0 dežel°- .Se-sa&umVl-efcnam bo Pr&jemai in Vseh :°JhP uporabljal pomoč se bori*1 ve'*rkih, sil, vse tri g°vaie °„ vsaka po svoje pote-host ,,Za njegovo naklonjena drn ■ ar d°do hkrati . dru-da &,• ugl Sledale pod prste, bila tj1,® J3* katerakoli prido-Rrednr^t rs,?^koli Prevladujočo Njihovat- ,Kaže’ da bo taka j°tnemn Rcd^ka namenjena češke. U območju Indokitaj- dobn^ we za t0’ da se Podrede *1 v Vietnamu stvari °koli , v drugih deželah La^n v^tnama, predvsem v sta rancn . Kambodži, čeprav da nrim ln Kambodža poseb-hje vsa i6ra’ bi njuno sta’ hierjaii J v bistvu lahko pri-^ie,tnairmf sTtanjem v Južnem ŠTe Zn U' ,v . obeh primerih haj m notranjo ustalitev, ki 1(4 so o?'^c^jo notranje sile, sporu , Tle :eta in leta v Riuno’ 7. Laosu vlada Suvana ’ ,, ,.Je bda P°d ameri-SibanicJ?11^0111 in naprednim bo^J®m Patet Laa, v Kam-fiško „,a .med vsiljeno proarne-bodit-: 3ad0 Lon Nola in osvo-hanUka ^banjem princa Si- Vaij ° ui1 se> oe bi pričako-^•jskn3 b° celotno indoki-če2 ° 1območje ustalilo kar tekia „ ln da bo ta ustalitev Pa t p0 Sladki poti. Slo bo bitnboH Jdtreje in tem laže, straniJ Podo vse prizadete črko aPoštovale ne samo hiirovum _,pa Predvsem duha Por^«: dogovorov. Zlasti pa sile n*e®bno, da se velike Wo1 c.naj bo katerakoli, ne tati v kasale. kakorkoli vple-žel. T notranje zadeve teh de-°dločiin Pa P0111®™- da gre za diogoč^ vprašanje, ali bo težnjo ,vzdržati pri življenju daje ’nnT,,ves ta prostor, ki razrvaneea bo hudo notranje zhna.i i?. organizma, ostane likih sil Uva Posamičnih ve-bo nV, Zt drugimi besedami, Ja^ko nevtralen.tUCM 0Stal de' »brisit6novihPa Se nakazujejo Aziji m * razmer v celotni p0tneniia,tar,mska v°ina Je ysem Yellkansko težo nad Zdaj SpaziJskim življenjem, v Aziji _a teža lajša. Odnosi temelji^ Se urejajo na novih Sglatbte^0 ■ se možnosti za skega cn., lndi''sko ‘ Pakistan-mno sapora. ki je metal te-Pastanko 'J ,?ad Azijo vse od So a ^®b dveh držav. dtem?erfa6nja’ Pričajo, da Pobotati m v doglednem času adnose t b.orediti medsebojne ^želi Pogiavitni azijski , VSe’ . "dija m Kitajska. ^atb. ZDa3 c-narekuie velikim ultaiški ®ovjetski zvezi in karte ln da vnpvič premešajo ri°Vemu Prilagode povsem 'dplorriar'1; P°,nža J11 Ameriška J a hiti s pospeševa- njem odnosov s Kitajsko. Kis-singer je že petič v Pekingu. Zdaj je njegovo delo dosti bolj preprosto, saj vietnamske vojne, ki je bila poglavitna ovira za razvoj oanosov, ni več. Zdaj čaka ZDA naloga, da store naslednji korak tudi glede Tajvana in Čankajškove-ga režima na tem otoku. Ni-xon je že med obiskom v Pekingu načelno priznal kitajsko suverenost nad Tajvanom. Zdaj gre za to, ali bodo ZDA odpovedale podporo čankaj-šku in dobile v zameno privolitev Pekinga v vzpostavitev diplomatskih odnosov. Seveda pa morajo ZDA hkrati, ko se pogajajo s Kitajci, misliti na Moskvo. Vedo kako slaba bi bila taka politika, ki bi za ceno boljših odnosov s Kitajsko povzročila, hudo kri pri najbolj modnem in hkrati najbolj pomembnem sogovorniku, Sovjetski zvezi. V Moskvi se boje, da ne bi kitajsko j ameriško zbližan j e šlo na škodo Sovjetske zveze, zato Američani gotovo ne bodo šli na karkoli takega, kar bi v Moskvi ocenili kot protisovjetsko zaroto. Prav zato bo nujno, da se bo ameriška politika oimprej usmerila tudi po drugi stranici velikega trikotnika Washington - Moskva - Peking. To naj bi storili z napovedanim obiskom Brežnje-va v ZDA. Ti pogovori bodo šele pomenili sklepno potezo v sedanji veliki azijski igri. Tako je viden veliki proces, ki ga je odprl en sam dogodek - konec vojne v Vietnamu. Konec vojne pomeni predvsem, da se tista velika sila, ki je tiščala leta in leta Azijo k tlom s svojo vojaško navzočnostjo zdaj vojaško u-mika iz Azije. Umika se tem laže, ker izkorišča veliko prednost, ki jo ima v trikotniku: odprla si je sodelovanje po obeh stranicah, tako v smeri Moskve kot v smeri Pekinga, nasprotna pola trikotnika, pa te možnosti, zaradi medsebojnega spora, nimata. Ko torej gotavljamo, da se v Aziji postopno odpravljajo mnogotera dosedanja nasprotja (med Indijo in Pakistanom, med Indijo in Kitajsko, med Kitajsko in Japonsko, med Kitajsko in ZDA, med ZDA in Sovjetsko zvezo itd.) pa toliko bolj vstopa v ospredje edini in osrednji nerešeni spor na azijskem prostoru: spor med socialističnima velikanoma, Sovjetsko zvezo in Kitajsko. To dejstvo nikakor ni bilo brez vloge tudi pri ameriški odločitvi, da vojaško za-puste azijsko celino in prepuste Vietnam Vietnamcem. Ves opisani razvoj v Aziji je prinesel azijskim narodom dragoceno ugodnost, razrahljal je oklep in pritisk velikih sil in omogočil, da si ti narodi le malo bolj «prosto volijo vero in postavo». DRAGO KOŠMRLJ Med njegovim obiskom v LR Kitajski je Nixonovega posebnega svetovalca Kissingerja nepričakovano sprejel tudi predsednik Maocetung. Sprejem pri kitajskem predsedniku nikakor ni bil predviden in govori v prid glasovom, ki trdijo, da so sedanji kitajsko-ameriški pogovori zelo prisrčni. Kissinger, ki vodi številno ameriško delegacijo je imel do sedaj že kakih 14 ur pogovorov s kitajskimi voditelji. Jutri bo odpotoval še na uradni obisk v Japonsko, s čimer bo zaključil svoje sedanje bivanje v Aziji. V glavni dvorani trgovinske zbornice je bilo včeraj posvetovanje o sodobni pristaniški politiki, ki so ga priredili Institut za prometna vprašanja s tržaške u-niverze, trgovinska zbornica in Neodvisna ustanova za tržaško luko. Posvetovanja se je poleg številnih tržaških gospodarstvenikov udeležil tudi podtajnik ministrstva za trgovinsko mornarico Simonac-ci. Posvetovanje je izzvenelo v kritičnih ugotovitvah na račun pristojnih gospodarsko - političnih dejavnikov na škodo razvoja tržaškega pristanišča. Na Opčinah je bila sinoči v Prosvetnem domu lepa Prešernova proslava, ki sta jo skupno priredili prosvetni društvi «Tabor» z Opčin in «S!ovan» iz Padrič in Gropade. Sodelovali so tudi mladi zamejski pesniki. PREDZADNJI DAN OBISKA AMERIŠKE DELEGACIJE V KITAJSKI Maocetung nepričakovano sprejel Nixonovega svetovalca Kissingerja Do sedaj sta ameriška in kitajska delegacija imeli več kot 14 ur pogovorov - Možno odprtje trgovinskega urada ZDA v Pekingu PEKING, 17. — Posebni Nixonov svetovalec dr. Kissinger, ki je na uradnem obisku v Kitajski, je imel danes dveurni pogovor s kitajskim predsednikom Maocetungom. Tako pravi tiskovno poročilo Bele hiše, v katerem je tudi rečeno, da se je Kissinger ponovno srečal tudi s kitajskim ministrskim predsednikom Čuenlajem. Dr. Kissinger je tako imel do sedaj že več kot 14 ur pogovorov s kitajskimi voditelji. Pogovor s predsednikom Maocetungom ni bil predviden. O poteku pogovorov med a-meriškim predstavnikom in kitajskimi voditelji ni nobenih u-radnih vesti. Menijo, da je največji del posvečen umiku ameriških čet s Tajvana (Formoze), saj prevladuje mnenje, da je postala ameriška prisotnost v tistem delu sveta skoraj odvečna spričo popuščanja napetosti v Vietnamu. Opazovalci menijo tudi, da bo napetost popustila kmalu v vsej Indokitajski, čeprav kaže, da se je zadnje čase potek pogajanj med Patet Laom in predstavniki vlade v Vientianu nekoliko zapletel, tako da se bo razglasitev premirja zavlekla morda tudi za mesec dni. V zdravicah, ki sta ju imeli Kissinger in Čuenlaj na včerajšnjem sprejemu, sta oba državnika omenila prizadevanja za čimprejšnjo normalizacijo odnosov med obema državama v duhu ameriško - kitajskega komunikeja po pogovorih v Šanghaj;. Od takrat pa se je položaj med ZDA in Kitajsko bistveno izboljšal, v prvi vrsti NA BLAGO, KI PRIHAJA OD ZUNAJ V ZDA NAPOVEDUJEJO UVEDBO 12-ODSTOTNE DODATNE PRISTOJBINE Zahodnonemški minister kritiziral washing-tonsko stališče o mednarodni trgovini BONN, 17. — Zahodnonemški minister za gospodarstvo Hans Friderichs je v intervjuju po televiziji ostro kritiziral ameriško stališče v ’ zvezi z razpravami o mednarodni trgovini. Izjavil je^ da je povedal Nixonovemu posebnemu odposlancu Petersonu, ki je nedavno obiskal poleg Rima tudi Bonn, da stališča, ki jih je Wašhington zavzel glede tega vprašnja in o razvrednotenju dolarja niso v najmanjši meri prispevala k pomiritvi ozračja v razgovorih o mednarodni trgovini. Glede Nixonovih in Schultzovih očitkov Evropi, da se trgovinsko zapira vase, je minister poudaril, da je zahodna Evropa mnogo bolj liberalna in odprta za mednarodno trgovino kot so ZDA, kjer že sedaj uveljavljajo precejšnji protekcionizem. Komaj je to izjavil zahodnonemški minister, že je prišla iz Washingtona vest, da se tam pripravljajo na zaostritev zaščitnih ukrepov pri uvozu blaga od zunaj. Predsednik komisije za proračun predstavniške zbornice je izjavil, da bo po njegovem mnenju Nixon v kratkem primoran uveljaviti dodatno pristojbino v višini 15 odstotkov na uvoženo blago iz tujine. V dokumentu, ki ga je izročil časnikarjem, je med drugim rečeno, da bi moral ta ukrep ostati v veljavi, dokler ne bodo zaključeni novi sporazumi o trgovini s tujimi partnerji. Po njegovem mnenju bo odločitev o uveljavitvi dodatne pristojbine prisilila države, ki se jih ureditev mednarodnega denarnega sistema najbolj tiče, da bodo čimprej poskrbele za sklicanje konference o preureditvi denarnega sistema in mednarodne trgovine. Zakladni minister Malagodi je danes v Neaplju ob odprtju novega sedeža «Banco S. Spirito» ponovno zagovarjal sprejete sklepe glede drsečega tečaja lire. Izjavil je, da če bi lira ostala privezana na ostale evropske valute, bi se dejansko ovrednotila za toliko, za kolikor se je razvrednotil dolar. Tega si italijansko gospodarstvo ni moglo privoščiti zaradi svojih težav in je bilo za- to treba poskrbeti za bolj uravnovešeno menjalno vrednost lire. Malagodi je zagotovil, da to ne pomeni, da Italija ne bo složno nastopila z ostalimi članicami gospodarske skupnosti za dosego denarne, gospodarske in socialne skupnosti. Grozilno pismo dnevniku «Unita» MILAN, 17. — V milansko re-dakčijo organa KPI «Unita» je danes popoldne prispelo anonimno pismo, v katerem je bila, poleg letaka s fašističnimi provokacijami, tudi varovalka ročne bombe. zaradi prenehanja vojne v Vietnamu, ki je bila največja ovira na poti k normalizaciji. Sicer si od Kissingerjevega obiska v Kitajski nihče ne obeta kričečih uspehov vsi pa so si edini, da gre za izredno pomembno misijo. Do normalizacije bo treba priti postopoma, kot bodo dozorevali pogoji za to. Vse kaže, da bo prvi korak k normalizaciji otvoritev stalnega ameriškega trgovinskega urada v Pekingu ter izmenjava stalnih dopisnikov v obeh glavnih mestih. Pekinški «Ljudski dnevnik* objavlja na prvi strani sliko ministrskega predsednika Čuenlaja s Kissingerjem in z zunanjim ministrom Či Peng-fejem ter daja podroben opis sprejema, ki je bil sinoči. Po končanem obisku v Kitajski bo Kissinger odpotoval v Japonsko. na strani Patet laa, bi bila vlada tako v manjšini, na kar noče nikakor pristati. Patet lao obenem zahteva, na kar je sedanja vlada tudi pristala, da bi princ Sufanu-vong postal podpredsednik ministrskega sveta. Spor je tudi o datumu, ko bi se morale vse tuje čete u-makniti iz Laosa: vlada predlaga rok 30 dni, osvobodilna fronta pa 90 dni. Spričo teh sporov kaže, da bodo razglasitev premirja v Laosu preložili za dober mesec. Še nobenega premirja v Laosu ■SAIGON, 17. — Ameriški vojaški glasnik v Saigonu poroča, da bodo severni Vietnamci jutri osvobodili nadaljnjo skupino 20 ameriških vojnih ujetnikov. S tem se bo število osvobojenih ameriških ujtenikov povišalo na 163. Skupina bo že ob 14. uri po tamkajšnjem času prispela v ameriško letalsko oporišče Clark na Filipinih. Med svojim obiskom v Alžiriji je zunanja ministrica ZRV Ngujen Thi Hitih dejala, da ZRV ne more sprejeti sedanje ustave Južnega Vietnama, ker trenutno vsebuje člen, ki je naperjen proti komunistom in nevtralistom. Zato ZRV vztraja pri predhodnih volitvah v ustavodajno skupščino, ki bo morala določiti politično usmeritev države. Komaj potem, ko bo nova ustava nared, bodo v Južnem Vietnamu lahko razglasili predsedniške volitve in morda izvolili predsednika. Medtem se nadaljujejo pogajanja med laoško osvobodilno fronto Patet lao in vientianskimi vladnimi predstavniki. Gre za pogovore o u-stanovitvi tristranske vlade, ki naj bi bila sestavljena, kot predlagajo predstavniki osvobodilne fronte tako: šest predstavnikov Patet laa, šest predstavnikov sedanje vlade ter dva nevtralista. Ker so nevtralisti Pogreb Caamana SANTO DOMINGO, 17. — V Nizau na o^ku Santo Domingo so pokopali polk. Francisca Caamana, ki je včeraj padel v spopadu z vladnimi četami. Dva spodrsljaja Rimski in tržaški predlogi za raziskovalni center v Seslja* nu, kjer občinske uprave pri tem sploh ne upoštevajo Prejšnji teden je bil v Trstu mi- krajina v italijanskem načrtu za nister za znanstvene raziskave poslanec Pier Luigi Romita. Srečal se je z vidnimi predstavniki deželne vlade, tržaške pokrajine in občine, šolske uprave in univerze. Po opravljenem uradnem obisku je predaval na sedežu krožka za kulturo in umetnost o raziskovalni dejavnosti in gospodarstvu. Če izvzamemo predavanje, s katerim je minister razložil svoje misli o zaostajanju raziskovalnega dela v korist tehnološkega razvoja in o potrebi po cimtesntjši povezavi med znanostjo in industrijo, je obisk najverjetneje imel določen cilj, ki so si ga zastavili na eni strani deželni in krajevni gostitelji, na drugi strani pa sam gost v imenu osrednje vlade. Srečanje ministra Romite z dr. Berzantijem in tržaškimi predstavniki je bilo v znamenju nekaterih predlogov in vprašanj, ki so bila očitno v središču pozornosti gostiteljev, ne pa gosta. Šlo je namreč za razpravo o vlogi, ki naj bi jo imela dežela, oziroma tržaška po- uiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiitiuuiiuiiiiiiii PREDSEDNIK ZVEZNICA IS V SLOVENIJI Bijedič danes na Primorskem Obiskal bo Novo Gorico in goriška Brda ter imel pogovor s političnim aktivom Primorske (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 17. — Danes je prispel na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo predsednik zveznega izvršnega sveta Dže-mal Bijedič. Z njim sta dopotovala tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša in član sveta Boris Šnuderl. Po prihodu na Brnik, kjer so predsednika zveznega izvršnega sveta pozdravili slovenski predstavniki, so gostje v spremstvu predsednika slovenskega izvršnega sveta Andreja Marinca, odpotovali na Stari vrh pri Škofji Loki, kjer je bilo medna"odno tekmovanje pionirjev v alpskem smučanju za pokal tisočletnice Škofje Loke. Popoldne so si gostje ogledali Škofjo Loko, nakar so se vrnili v , nin,- posneta res samo otroci «bojevali» ...................................................min.im..mm.......n...mi.. ZAKLJUČEN ČETRTI OBČNI ZBOR «ALLEANZA CONTADINA» Sliko objavljamo v upanju, da bi se v Južnem Vietnamu, kjer je bila Za demokratično obnovo italijanskega kmetijstva FIRENCE, 17. - V tukajšnji kongresni dvorani se je danes zaključil četrti občni zbor italijanske organizacije kmetov «A1-leanza contadina», katerega se je udeležilo več kot tisoč delegatov iz vseh italijanskih dežel, med njimi tudi delegati Kmečke zveze iz Trsta in Gorice. Po štiridnevnih razpravah sta danes potegnila zaključke predsednik in podpredsednik organizacije Attilio Esposto in Selvi-no Bigi, ki sta še posebno pou- darila potrebo po enotnem nastopu kmetov, da se uresniči, kot je bilo to čestokrat nagla-šeno tudi med razpravo, sodobno zadružno oziroma konzorcial-no kmetijstvo, ki bo povezano z industrijskim in trgovinskim sistemom brez vmešavanja monopolov. Ob konču občnega zbora so delegati sprejeli zaključno resolucijo, ki poziva kmete na enotno delovanje in na enotne nastope predvsem glede sledečih vprašanj: javno nadzorstvo nad cenami, tehničnimi sredstvi in storitvami, ki jih potrebuje kmetijstvo; uveljavitev direktiv gospodarske skupnosti v pogledu kmetijskih posestev, ki morajo postati tolmač preobrazbe in napredka kmetijstva; polno-močna pooblastila deželnim u-pravam ter izredna denarna nakazila, da bodo lahko odločujoče posegle pri okrepitvi zadružnega kmetijstva: povečanje dohodka kmetov z zemljiško preobrazbo in uveljavitvijo zakona o kmetijskih najemninah in ' končno, preureditev socialnega zavarovanja ter uskladitev pravic kmetov z ostalimi delavci na tem področju. Resolucija poziva tudi vse ostale sindikalne organizacije, naj skupno z organizacijami kmetov nastopijo proti naraščanju draginje in življenjskih stroš-ko, ter proti begu z zemlje. Resolucija se zaključuje s pozivom na mednarodno solidarnost, ki je bila izražena na kongresu, in na zbiranje prispevkov za pomoč vietnamskim kmetom. Ljubljano, kjer so se zvečer začeli pogovori me>i>nniiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiin ZAMAN DOSEDANJA PRIZADEVANJA Znanstveni licej potrebuje nove učilnice in telovadnico Delegacija društva staršev pri šolskem skrbniku Pokrajinska uprava naj poskrbi za rešitev problema Kot je znano in smo že poročali, manjkajo leto® na znanstvenem liceju «France Prešeren* tri učilnice. Dijaki se stiskajo v neprimernih prostorih in imajo pouk tudi v ri-salnici, ki je velika, hladna in neprimerna, zlasti za predmete, pri katerih je potrebna večja zbranost. Poleg tega se morajo dijaki med poukom seliti iz učilnice v učilnico. Te težave so se začele že pred tremi leti. ko se je zvišal vpis v prve razrede višjih skednjih šol, zaradi česar smo dobili na znanstvenem liceju dva prva razreda, namesto dotedanjega enega. Danes ima znanstveni licej tri razrede z vzporednico. Po dosedanjih izkušnjah in predvidevanjih lahko pričakujemo, SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Prosvetni društvi «Tabor» in «Slovan» skupno praznovali Prešernov praznik Predlog o poimenovanju openske osnovne šole po narodnem junaku Pinku Tomažiču - Nastop pevskih zborov in mladih zamejskih pesnikov V duhu tradicije, hkrati pa odprli najbolj perečim vprašanjem našega časa, so prosvetni delavci društev «Tabor» z Opčin in «Slovan» iz Padrič in Gropade s skupno proslavo praznovali dan slovenske kulture. Kulturno preteklost slovenskega naroda so počastili na najprimernejši način — z izpričanjem tudi današnjega trdoživega kulturnega vrenja, ki kljubuje neizprosnim preizkušnjam potrošniškega časa. Izpričali so jo z jasnimi predlogi, ki so izzveneli iz slavnostnega govora, s prijetno slovensko pesmijo in z mislijo mladih zamejskih pesnikov. Številnemu občinstvu, ki se je za to priložnost zbralo v prenovljeni dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, je najprej spregovoril predsednik društva «Tabor» Rudi Vremec, ki je v imenu obeh društev najprej poudaril pomen praznovanja Prešernovega praznika in važnost sodelovanja med sorodnimi društvi pri nas. Potem ko je izrekel čestitke požrtvovalnemu prosvetnemu delavcu dr. Robertu Hla-vatyju za zasluženo odlikovanje ZKPOS za njegovo dolgoletno prosvetno delovanje, je dejal, da predstavlja Prešernov praznik težnjo po svobodnem in vsestranskem razvoju, vseh,,, ki, hrepenijo po miroljubnem in pravičnem življenju. Ob tem je omenil, da smo v zadnjem času priče ponovnemu izbruhu fa- šizma pri nas in na Koroškem, pa tudi oblasti grobo kršijo ustavna in človeška načela. Potem ko se je govornik spomnil tudi na junaški in zmagoviti boj vietnamskega ljudstva ter poudaril, da bodo šli vsi denarni prispevki proslave za obnovo porušenega Vietnama, je dejal, da je društveni odbor soglasno predlagal učiteljstvu openske osnovne šole, da bi to šolo poimenovali po narodnem junaku Pinku Tomažiču, kar je izzvalo v dvorani dolg aplavz. Na odru so se nato zvrstili mla- di zamejski pesniki Jolka Milič, Filip Fischer, Marjan Čuk, Ace Mermolja in koroški gost Andrej Kokot, ki so ob predstavitvi Marka Kravosa in s sodelovanjem recitatorjev Marije Milkovič, Dušana Kalca, Lučke Križman, žive Gruden, Igorja Simoniča in Suzi Guštin posredovali nekaj svojih pesmi. Njihovo izvajanje je dopolnjeval nastop moškega pevskega društva «Tabor» in mešanega zbora «Slovan», ki sta pod vodstvom Svetka Grgiča zapela vsak po nekaj pesmi. OBVESTILO NAROČNIKOM ŽREBANJE NAGRADE PRIMORSKEGA DNEVNIKA Obveščamo naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA, ki so poravnali celoletno naročnino za PRIMORSKI DNEVNIK do 31. januarja 1973, da bo nagradno žrebanje 24. februa-la 1973 ob 18. uri v Trstu, Ul. Montecchi 6/II nad. Žrebanje je bilo dovoljeno z odlokom Min. za finance št. 2/228910 z dne 28. decembra 1972. iiihiiiihiimiiiiiiiiiiiiiiiiihhiiiiiiiiiiiiihiihuiiiiii* M»inii mn m ii ii iiiiiiih iiiiiiiii min m im*»»**>l*ii***nmi> PRED ZAPADLOSTJO DELOVNE POGODBE Priprave za sindikalni boj 15.000 trgovskih uslužbencev Pogodba zapade 30. junija - Gmotni položaj trgovskih pomočnic je odvisen od reforme strukture trgovine Konec junija zapade delovna pogodba uslužbencev trgovinske stroke, ki jih je v Italiji skoraj milijon, v našem mestu pa nad 15 tisoč. . Sindikalne,., organizacije CGIL, CISL in UIL so že pripravile osnovne teze za predhodno .azpravo na skupščinah delavk in delavcev, iz katerih naj bi izšla izoblikovana platforma zahtev. Sindikalisti trdijo, da se je treba na spopad pripraviti pravočasno, saj je vprašanje delovnih in gmotnih pogojev trgovskih nameščenk in nameščencev tesno povezano s splošnim gospodarskim položajem v državi in družbeno močjo ostalih delavskih kategorij. Sestanki za razpravo o novi delovni pogodbi in platformi zahtev se bodo v Trstu pričele že prihodnji teden. Iz tez za razpravo izhaja, da se sindikalisti zavedajo, kako povezani sta vprašanji gmotnega položaja trgovskih nameščencev in reforme struktur kolektivne potrošnje. Razpršenost trgovskih objektov, parazitarni dobički posredniških podjetij in grosistov, splošna draginja v državi terjajo rešitve nekaterih vprašanj, od zaposlitve do razvoja zaostalih področij in kot posledica, poenotenje notranjega trga. Osnovna zahteva sindikalistov glede dohodkov uslužbencev in delavk v trgovini je enotna minimalna plača, ki naj bo enaka po vsej državi. Možna dopolnila pa naj bodo plod podrobnih pogajanj med zastopniki delavk in upravami posameznih podjetij oziroma združenj. Odločno je treba spremeniti razdelitev uslužbencev v kategorije, ki so že zdavnaj preživele, kar pomeni, da je treba v celoti preurediti sta leže in sistem zaposlovanja sploh. Ovrednotiti je treba sindikalne strukture v posameznih obratih, kjer naj sindikalni delegati opravljajo pomembno vlogo pri obrambi zaposlitve, za kvalifikacijo, določanje delovnih urnikov in organizacije dela na sploh. O poviških plač sindikalisti še niso govorili, ker bodo o tem odločali na sestankih. XIII. NOVINARSKI PLES bo 3. marca v vseh prostorih Kulturnega doma. Začetek ob 21. uri. Vabila bodo na razpolago na u-redništvu Primorskega dnevnika. da bo v naslednjih dveh letih vpis v prve razrede znanstvenega liceja ponovno presegel tisto število dijakov, pri katerem je po zakonu predvidena delitev na dva oddelka. To pomeni, da bomo kmalu potrebovali 15 učilnic namesto desetih, ki jih ima zavod na razpolago. Problem je pereč in ga je na vsak način treba rešiti, ker je uvedba dveh izmen skoraj nemogoča. Naši dijaki imajo namreč več učnih ur kakor na enakih italijanskih šolah in bi se zaradi tega popoldanski pouk zavlekel v pozne ure. Poleg tega obiskujejo vse razrede tudi dijaki iz okolice, ki imajo pogosto slabe prometne zveze z mestom. Dopoldanski pouk traja do 14. ure, če bi se takoj potem začel popoldanski. bi se končal ob 20. uli celo 21. uri. Na problem prostorov opozarjajo šolsko vodstvo, dijaki in starši že nekaj časa, vendar se do zdaj vprašanje še ni premaknilo z mrtve točke. Na vse dosedanje vloge ni bilo odgovora. Zato je združenje staršev na svojih prvih dveh sejah po izvolitvi novega odbora razpravljalo predvsem o vprašanjih šolskih prostorov in sklenilo, da gre posebna delegacija ponovno na šolsko skrbništvo. V sredo, 14. t.m., je šolski skrbnik sprejel štiričlansko delegacijo, ki mu je ponovno orisala položaj in ga prosila, naj posreduje pri odgovornih oblasteh, da bi čimprej odobrili nadzidavo poslopja in pripravili primerne načrte, začasno pa rešili problem z najetjem prostorov. Šolski skrbnik dr. Fidenzi je pokazal veliko razumevanja za potrebe šole in pojasnil, da je posredoval v Rimu in pri pokrajinski upravi, ni pa še dobil nobenega odgovora. Šolski zavod «F. Prešeren* ima premalo učilnic in premajhno, nehigienično telovadnico, katere zrak je zastrupljen z izpušnimi plini, ki prodirajo s ceste, ki je zelo prometna in na tistem mestu tudi strma, kar še povečuje onesnaženost zraka. Poleg tega uporabljata isto telovadnico dva šolska zavoda, tako, da je stalno zasedana in je težko uskladiti’ umike, da sploh ne govorimo o možnosti upoštevanja pravilne razporeditve telovadnih ur glede na ostali pouk. Do jeseni je še daleč, a če hočemo. da se bo pouk začel vsaj prihodnje leto redno in brez motenj, mora pokrajinska uprava, ki je za to pristojna pravočasno poiskati začasne prostore in jih primemo urediti. ■ : - ah L. S. f ' “ V lekarni jzgubil denarnico z 270 tlsoč-ilirami .;i mdr. 270 tisoč lir je že pravi zaklad in ga zlahka ne dobiš kar tako in še na tleh. In vendar se je ravno to primerilo 66-letnemu lekarnarju Silvanu Fiorettiju, ki je lastnik lekarne Lloyd v Ul. dellOrologio. Ko je Fioretti pogledal čez prodajno mizo, je z začudenjem opazil na tleh denarnico. Njegovo začudenje je še naraslo, ko je pogledal vanjo in zagledal cel šop rdečkastih desettisočakov. Pošteni najditelj pa se ni obotavljal in je denarnico nemudoma odnesel na kvesturo, kjer ga je že čakal, obveščen o najdbi, lastnik, 64-letni igralec Giuseppe Addobbati z Borznega trga 5. STALNO SLOVANSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni doni FERDINAND RAIMUND KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK Romantična igra s petjem in plesom v dveh delih Razpored predstav glej pod rubriko «Gledališča». Včeraj sta se poročila ANITA ŽAGAR in SANDI PERTOT Na novi življenjski poti jimd želi vso srečo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE n,,,,,,,,,,................................................................................................................................................ -■h, upokojenec Angelo Zoli in _'dinja Adialgisa Mgratto, univ. študent Mauro Gialuz in univ. štu Danes, NEDELJA, 18. februarja DRAGOSLAVA Sonce vzide ob 7.02 in zatone ob 17.33 — Dolžina dneva 10.31 — Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 7.08 Jutri, PONEDELJEK, 19. februarja MIRO Vreme včeraj: naj višja temperatura 10,4, najnižja 4,2, ob 19. uri 7,4 stopinje, zračni pritisk 1006,9, mb, rahlo narašča, veter 5 km na uro, severovzhodni, vlaga 34-odstotna, nebo 5/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. februarja 1973 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 8 oseb. UMRLI SO: 3 dni star Fabrizio Di Fronzo, 48-letni Pasquale de Sa-rio, 73-letna Luigia Benvenuti por. Ban, 76-letna Maria Vatovec vd, Papo, 80-letna Lina Bertini vd. Mi-cheletti, 73-letna Giulia Cotninech vd. Franceschinel, 62-letni Giuseppe Gustinčič. 87-letna Ermenegdda Ros-setti por. DelTAnese. OKLICI: kemijski izvedenec Car-lo Giuseppe Turolla in uradnica El-da Botteri, tiskar Giovanni Lando in bolničarka Marisa Pierazzi, u-radnik Antonio Bortolin in računovodkinja Alida Perossa, delavec Bruno Koterle in uradnica Eliana Gregori, poštni kurir Claudio Lan-zillotti in prodajalka Aurora Gregori, skladiščnik Giorgio Englandi in gospodinja Marisa Busetti, šofer Mario Bann jn gospodinja Vittoria Giorgiutti. uradnik Giuseppe Mari- Včeraj-danes SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERI Al Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijatelje m znance naprošamo da nas obiščejo no in gospodinja Verbena Bullo. delavec Giuseppe Covra in prodajalka Angela Varin, mehanik Armando Veienik in prodajalka Laura Fle-go, financar Vito Papa in gospodinja Fernanda Albano. podčastnik javne varnosti Antimo Del Monaco in gospodinja Daniela Ruzza, tiskar Roberto Canciani in delavka Vivia-na Secco, uradnik Antonio Cabas in uradnica Liviana Morte, barist Pietro Trimarchi in uradnica Pa-trizia Belli, uradnik dr. Paolo Ro-vatti in gospodinja Lucilla Apollo-nio pristaniščnik Michele Di Bella in frizerka Maria Teresa Pascual Molina, šofer Fiorenzo Bratos in delavka Brunilde Gherdevich, univ. študent Sergio Vatta in tajnica Anita Scrittesser, kepčni izvedenec Sergio Fabris in računovodkinja Renata Vagabondo, uradnik Vito Napo. litano in študentka Laura Pernaz-za, uradnik Sergio Lucci in prodajalka Nadia Zocovich, uradnik Mario Muschiati in uradnica Mirella . Demarin, uradnik Fulvio Tamburli-ni in uradnica Rita Miniati, uradnik Antonio Canzia in prodajalka Anna Grison, Giuliano Chieppa in Donatella Caldarulo. univ. asistent Claudio Cergol in študentka Gina Misdaris, avtoelektričar Giuliano Gali in gospodinja Lou Anna Bailey, trgovec Vincenzo Lombardi in gospodinja Nivea Anglani, upokojenec Nicola Sardiello in gospodinja Ga-briella Rossato, optik Lucio Iviani in prodajalka Patrizia Garbassi, u-radnik Sergio Carpenetti in uradnica Delia Terzon, zapriseženi čuvaj Graziano Sabadin in baristka Ma-rialuisa Perin, mehanik Aldo Tuf-tan in prodajalka Fiorella Simatz, mesar Luciano Slocovich in uradnica Loredana Ducan, doktor kemije dr Gianni Vianello in uradnica Na dn Rupena. podčastnik Mario Finci ii in gospodinja Addolorata Massa trgovec Flavio Donda in risarka Anna Maria Donda, mehanik Fabio Ravalico in uradnica Elisabetta Del Rosso Rossi, uradnik Francesco Radovani in estezistka Tullia Becuti, trg. pomočnik Alessio Knez in dip. bolničarka Adriana Fait, uradnik Antonio Merola in profesorica San-tina Buccheri, mesar Ferrucdo Po-lacco in frizerka Annamaria Sau, pomorščak Eugenio Norddo in gospodinja Elena Ličen, trgovec Gian-franco Martinuzzi in uradnica Elisabetta Ieray, delavec Secondo Bogo in strežnica Miranda De March, delavec Livio Vatta in uradnica Claudia Inchingolo, uradnik Barto-lomeo Giordano in prodajalka Anna KRZNA SUPER ELEGANTNI MODEL) VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO I R S T TEL. 796-301 Viale KS Settembre št 16/U1 dentka Maura Alzetta, zabozdravni-ški tehnik Enzo Crivelli in prodajalka Nadia Delgiusto. LOTERIJA BARI 78 55 87 14 5 CAGLIAR1 74 50 22 73 55 FIRENCE 87 54 23 6 80 GENOVA 36 24 75 79 37 MILAN 68 38 32 61 31 NEAPELJ 18 3 1 67 8 PALERMO 37 42 7 78 71 RIM 62 30 76 77 72 TURIN 79 63 81 37 45 BENETKE 6 16 ENALOTTO 1 10 81 2 2 2 X 2 1 X 2 2 1 1 Kvote: 12 točk — 19.228.000 lir; 11 točk — 232.600 lir, 10 točk - 26.700 Ur. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; Vemari, Trg Valmaura 11. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Liberta 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43. V torek, 6. marca 1973 VELIKI PUSTNI PLES * na stadionu «1. n Vrdelska cesta X ŠZ «BOR» V Slovenskem klubu bo predaval v torek, 20. februarja ob 20.30 BOGDAN POGAČNIK: TO JE PARIZ! Zanimivo predavanje znanega slovenskega publicista in svetovnega potnika bo ilustrirano s filmi. Vabljeni! Gledališča ŠPORTNI KROŽEK «KRAS» občina Zgonik, vljudno vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes, 18. t. m. ob 16. uri v prostorih šolske telovadnice v Saležu. Sodelujejo recitatorji, pevski zbor Srečko Kumar iz Velikega Repna in pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža. Udeležite se! Prosvetno društvo VESNA Križ priredi danes, 18. februarja 6b 17. uri v Ljudskem domu: PREŠERNOVO PROSLAVO Na sporedu so recitacije Prešerna in raznih slovenskih književnikov. Sodeluje moški pevski zbor «Vesna*. Vljudno vabljeni! KULTURNI DOM Danes, 18. t. m. ob 16. uri Ferdinand Raimund «Kralj gora in ljudomrznik - za red F — okoliški. Prodaja vstopnic od delavnikih od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav, ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. št. 734-265. VERDI Nocoj ob 20.30 ponovitev Smareglie-ve «Istrske svatbe*. Abonma B za parter in lože in C za galerije. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni. Ob 16. uri zadnja predstava Bel-linijeve «Norme». Dnevni abonmaji. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. POLITEAMA ROSSETTI V torek ob 21. uri premiera Dostojevskega dela «Zločin in kazen* v priredbi D. Guardamagne. Režija S. Bol-chi. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti. Jutri zvečer ob 18.30 bosta Sandro Bolchi in Dante Guardamagna predstavila novo delo tržaškemu občinstvu in časnikarjem. Prisotni bodo tudi i-gralci Stalnega gledališča. Srečanje bo v prostorih Časnikarskega krožka. STALNO GLEDALIŠČE V seriji abonmajskih predstav «Tea-tro oggi ’73» bo v sredo ob 21. uri na sporedu delo N. Saponara «Giorni di lotta con Di Vittorio*. Nastopili bodo igralci Stalnega gledališča iz Bočna. Prodaja vstopnic pri centralni blagajni v Pasaži Protti. Združenje staršev učencev osnovne šole Fran Milčinski na Katinari priredi v sredo, dne 21. t. m. ob 20.30 v šolskih prostorih vzgojno predavanje. Predaval bo dr. Cvetko Ukmar o prehrani šolskih otrok in kako spoznavamo nalezljive bolezni. Vabljeni vsi starši in prijatelji mladine. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu ima jutri, 19. februarja, ob 20. uri v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 kulturni večer. Na sporedu je RAZGOVOR O SLOVENSKI CERKVI NA TRŽAŠKEM. Govoril bo škofov vikar dr. Lojze Škerl. Razna obvestila Glasbena matica — Trst. V četrtek, 22. februarja 1973 bo v prostorih, Ul. R. Manna 29/IH ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor Glasbene matice s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev; 2. Prečitanje poročil; 3. Diskusija; 4. Poročilo nadzornega odbora; 5. Volitve; 6. Razno. V Finžgarjevem domu na Opčinah bo danes, ob 17. uri; PREŠERNOVA PROSLAVA Spored: govor, recitacije, nastop mladinske pevske skupine, bralna predstava «Krsta pri Savici* in nastop cerkvenega pevskega zbora. OO o;«- Dom Jakoba Ukmarja v škednju 18. uri v domu tOSLAVO. Nastopajo otroci osnovne in srednje šole iz škednja in od Sv. Ane ter domači pevski zbor. SPDT vabi na 7. predavanje in projekcijo sezone 72-73 o temi: «Slovenci na Makaluju» katero je pripravil botanik prof. TONE VVRABER. Predavanje bo v četrtek, 22. t. m. ob 20.30 v Ul. Geppa 9. Ob tej priložnosti bomo sprejemali članarino. Razstave V galeriji Sofianopulo na Largu Papa Giovanni razstava petih tržaških slikarjev. Razstava bo ob delavnikih odprta od 18. do 20.30, ob nedeljah pa od 11. do 13. ure. -V občinski galeriji razstavlja svoja dela mladi slovenski slikar Boris Zu-Ijan. Izleti z «AUR0R0» Potovalni urad «AURORA» Ul. Cicerone 4, telefon 29-243, priredi v letošnji pomladi naslednje izlete: Od 17. do 19. marca izlet na Mali Lošinj. Cena 15.000 lir. 18. in 19. marca iziet na Krk. Cena 9.500 lir. 18. in 19. marca izlet v Kranj sko goro. Cena 11.000 lir. Od 21. do 23. aprila izlet na Rab. Cena 18.500 Ur. Od 21. do 25. aprila izlet v Beograd in na Djerdap. Cena 39.000 Ur. Od 21. do 23. aprila izlet na Mali Lošinj. Cena 19.000 Ur. Kino SPDT obvešča, da zaradi stavke avtobusnega osebja ne more nuditi svojim tečajnikom iz Trsta prevoz v Trbiž. Tečajniki in izletniki s Proseka naj dvignejo v športni trgovini Starc nove avtobusne Ustke, brez katerih ne bodo mogU potovati. Tečaji bodo za vse samo pri Sv. Antonu. ŠD POLET priredi v nedeljo, 25. februarja, smučarski izlet v Trbiž in k Sv. Antonu. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Proseška ulica št. 18 na Opčinah, tel. 212-136. Pripravljabii odbor speleološkega odseka SPDT priredi danes, 18. t. m. prvi jamarski izlet v jamo «Dim- •n^ceir- pri- Slivnem (Kozina);.Zbirali-’ 'šce na Kozini pri gostilni Jadran ob S.30 zjutraj. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da priredi v ponedeljek, 19. marca (na Jožefovo), izlet v Cerkno z ogledom nove šole in hospitacijo v razredih. Vabimo vse šolnike, da se prijavijo najkasneje do 25. t. m. med uradnimi urami na sedežu sindikata v Ul. F. Filzi 8. V tem času se sprejemajo prijave tudi po telefonu (tel. št. 37808). SPDT priredi 17., 18. in 19. marca zimovanje na Krvavcu. Odhod ob 15. uri v soboto, 17. marca. Prijave v Ul. Geppa 9 do 2. marca. Število mest je omejeno. ZAHVALA Globoko ganjeni zaradi sočutja, ki so ga nam izkazaU ob smrti našega dragega očeta FRANCA PERT0TA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se nam na katerikoli način pridružili v tako težkih urah. Družile PERTOTT1, MIHEL J in PERTOT Barkovlje, 18. februarja 1973 Mali oglasi ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage LOJZKE GODINA roj. PERTOT Hči Graziella, sinovi Danilo, Milko in Stojan z družinami Trst, Ljubljana, Pulj, 18. februarja 1973 NAPRODAJ ZEMLJIŠČA: 1000 - 2000 — 10.000 kv. m. Zamenjuje se skoraj novo stanovanje v središču mesta s hišo z vrtom (tudi staro) v okolici Proseka. Božje Polje 3, Prosek. Trgovina ITALPLAST - Trg Ospe-dale 6/7, tel. 795-919 išče vajenca za polaganje plastičnih podov in moquet-te. Zagotovljen je odličen zaslužek. Reflektanti naj se predstavijo v delovnem času. VDOVEC S HIŠO, njivo in trgovsko dejavnostjo, želi spoznati 45-50 - letno Jugoslovanko, privlačno in pošteno, z znanjem italijanščine. Možna poroka. «L. M. KMETIJSKA ZADRUGA — MILJE«. «CITROEN» —■ mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nado mestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. | DAMSKI ŠIVILJSKI MODNI salon 1 išče vajenke. Telefonirati v delovnem času na št. 24-312. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali oh izgubi našega dragega RUDOLFA LEGIŠE Posebna zahvala č. g. župniku Tonkliju, sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Družine LEGIŠA in COLJA Cerovlje, 18. februarja 1973 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega ANTONA KOSMAČA Posebna zahvala č. g. župniku, pevcem, darovalcem cvetja 1° '■sem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Zabrežec, 18. februarja 1973 ———iiiiii i. mm Družina KOSMAČ Nazionale 14.30 «Spruzza, sparisci e špara*. Walt Disneyev film v bal' vah. Kurt Russel, Cesar Romer® Penice 14.00 «Cinque dita di vi® lenza*. Prepovedano mladini pod 1* letom. Eden 15.00 «Le monache di Sant'Ai-cangelo*. Igra Anne Heywood. Barvni film. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Grattacielo 15.00 «Salome*. Igrala Veruscka in Donyale Luna. Barv® film. Excelsior 14.30 «Cari genitori*, PIO’ rinda Bolkan, Catherine Spaak t® Maria Sehneider. Barvni film-Ritz 15.00 cTrappola per un luP0*' Jean Paul Belmondo, Mia Farro#’ Barvni film. Prepovedano mladi® pod 14. letom. Aurora 15.00 «Una ragione per vivef e una per morire*. Barvni film-Impero 15.00 «Jane Eire nel caste® dei Rockester*. Igra Susan Yor • Capitol 14.30 «La ragazza dalla di luna*. Barvni film. Prepoved8 no mladini pod 18. letom. , Cristallo 15.15 «Barbablu». RichaT Burton. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fiiodrammatico 15.00 «Donne soPrf' femmine sotto*. Barbara Bouchet Margaret Lee. Prepovedano mlad1 pod 18. letom. Barvni film Moderno 14.30 «La betia*. Rosa®1 Schiaffino in Nine Manfredi. ®aIj ni film. Prepovedano mladini P 14. letom. Vittorio Veneto 15.00 «L’arancia me ^ canica*. Prepovedano mladini P° 18. letom. , Abbazia 14.30 «11 buono. il bru ' il cattivo*. Člint Eastvrood. Eli “ -lacb in Lee Van Cleef. Barvni " stem film. So. Astra 15.00 «Bianco, rosso e...»-phia Loren in Adriano Celenta11 Barvni film. , : Ideale 14.30 «Maciste nella valle ® re». Mark Forest, Chelo Alons°’ Barvni film. KINO NA OPČINAH predvaja danes, ob 15. uri «LA GRANDE CORSA« Zabavni film za vs« -* ngaji ZAHVALA z t : ,-m rl<\f\ Zahvaljujemo se vsem, bi so mili k zadnjemu počitku našo df6*“ •mamo in nono Jožefo Košuta vd. Sedmak Posebna zahvala cerkvenemu P®! skemu zboru, gospodu župniku, d®" valcem vencev in cvetja ter vS*L tistim, ki so na katerikoli način ™ častili njen spomin. žalujoče družine ^ SEDMAK, ZOTTI in LU** Sv. Križ, 18. februarja 1973 ANAGRAFSKI podatki iz podeželskih občin V dolinski občini je lani dobilo stalno bivališče 222 novih občanov Istočasno se je izselilo 126 ljudi, rodilo se je samo 79 otrok, umrlo pa je 67 oseb Objavljamo podatke o številu pre-o rojstvih, porokah in ttiil'u V za dolinsko in jsko občino. Podatke za zgoni-o in repentabrsko občino, ter za JUcni pregled bomo objavili v Prihodnji nedeljski številki. OBČINA DOLINA , koncu leta 1972 je štela do-n ua °bčina skupno 5761 stalnih Prebivalcev. B V, koškem letu se je naselilo in iti. i°,0 stalno bivališče 222 ljudi, n . Pa 126. Kojstva: Porok11 Se roddo ^ °tr°k Adolfo Dolcetti (občina Dolina) in (TvieS-a ^acovaz (D), Santo Crisanti rv ln. Banizza Sergo (D), Sergio (n?g°rr (D) in Liliana Balbinutti Rpi' (-*skar Žerjal (D) in Frančiška ne m! (Ljubljana), Mario Simeo-~) in Miranda Cocevari (D), ij. *° Lanzicmi (D) in Marija štur-Ini: ®), Pietro Dilia'(Occhio Bel- |0r; Rietro Dilia (Occhio dor,-11 “laria Ferullo (D), Fulvio Peto;,,. (TS) in Magda Foraus (D), Pi77vRivierani (TS) in Eleonora iti 7a Vittorio Benato (D) bina ^a Suber (D), Anton Jere-Perl ?•*. *n Danila Glavina (Ko-au ’ .'s Bandi (D) in Gabrijela (D), Mihael Glavina (D) in (T'p,atri Lindi (D), Roberto Lughi Ota rrJl Ber" Premk (D), Vladimir 6uin r Darinka Bandi (D), Ar-gti 0 Verdaro (D) in Mirella Alle-Oina rG Ddoardo Blason (TS) in (T<:\ pobrila (D), Giovanni Vidali ti0 n'n Ma.rija Žagar (D), Giulia-(Dl ^frassi (TS) in Neva Strain Ra ’ Jfranko Santi (D) in Nataša ih v/14 (LS), Fabio Zennaro (TS) Siovi„ua,r£moBak (D), Nevio Giur-Tuuj(TS) in Josipina Barut (D), la]an m?z'na (TS) in Savica Ma-’ Fabio Pecarz (TS) in (TSl °ra ^os (D). Boris Gombač gelo Jn Draga Corbatti (D), Ante (•pParovel (D) in Nadi a Depon-da p ’ Diorgio Umek (D) in Maj-ajec (TS), Emidio Bocchetti (D) in Klavdija Korošec (D), Aleksander Strain (D) in Marina Be-nussi (TS), Branko Žafran (D) in Giuditta Castro (TS), Boris Berdon (D) in Orlanda Carli (TS), Libero Biloslavo (D) in Valeria Fabian (TS), Eugenio Di Maio (D) in An-tonietta Puddu (Neapelj), Guido Cossutti (TS) in Dionisia Tomado-ni (D), Livio Monesso (D) in Marina Morelli (Campiglia Marittima), Luciano Peretti (TS) in Sergia Spet-ti (D), Dario Gigli Fano (TS) in Xenia Smotlak (D), Stanislav Co-sma (D) in Majda Pavlina (D.N.), Andris Pavan (D) in Albina Stefani (TS), Roberto Rovanelli (D) in Caterina Zuliani (Videm), žitomir Rodella (D) in Grozdana Grilanc (Zgonik), Bruno Samec (D) in Marina Locont (San Canzian), Saiva-tore Bardaro (D) in Olga Stojkovič (Repentabor), Dario Mohorovi-čič (D) in Marija Succi (Repentabor), Giovanni Pala (TS) in Sonja Pregare (D), Ivo Adelino Perissut-ti (D) in Rosa - Paola Del Bon (Ca-nale d’Agordo), Giordano Bossi (D) in Marina Benco (Milje), Giorgio Flego (D) in Olimpija Mališa (Izola), Oscar Zobec (D) in Adriana Bisiacchi (TS), Angelo Paiero (D) in Bianca - Maria Battel (Morsa-no al Tagliamento), Claudio Bizjak (D) in Anna Pozzecco (D), Vin-cenzo Gattimolo (D) in Anna Rega (Marano), Milan Piciga (D) in Zdenka Loredan (TS), Vinicio Cova (TS) in Milena Lovriha (D), Antonio De Socio (D) in Liliana Battistella (Gradež), Lino Pregare (D) in Ful. vija Kralj (TS), Sergio Schubert (TS) in Marilyn Kus (D), Ruggero Fiorella (D) in Laura Stragapede (TS), Vladimir Braini (D) in Ljudmila Dekleva (Postojna), Giordano Smotlak (D) in Nada Skočir (Kobarid), Giordano Kuzmič (D) in Modra Korošec (Koper), Mario Kralj (D) in Ledica Dobrila (Sežana), Al-do Jercog (D) in Jožica Dovgan (Ilirska Bistrica), Boris Vouk (D) in Marica Mihalič (Koper), Milan '»■■Hlinili im, H| umu,HiHinimmn,,umnim,,Mm,jniiiiiiiimiiiH,imm,m,miinmim umni l^JE dolinskega občinskega sveta Vedno bolj očitna potreba konzorciju za javne prevoze ^Upgj- lic U 2agrozH podjetniku Sergasu, da mu bodo odvzeli ehc° za javne prevoze v občini - Saje iz tovarne GUIT ^činsk^k seja dolinskega • -......... ■................ vSšsk{®oabračuna’zakiiet? israta Zaskrbljenost slovenskih » prvgk^Pov občinskega odbora, Ogovoru1 delu seje P3 3e žuPan Svetoval na vprašanja nekaterih leto i97oCe/- Občinski proračun za Vini; a bo Prišel na vrsto na pri-NaJ sejl„ v torek, 27. februarja. ^•nitv«513830^ Pritožbe zaradi >h npj.Qileka^ei"k avtobusnih prog SAP. 2ednos.ti prevozov podjetja S;astl česar so prizadete dijaki t*ačkolje in Prebeneg, ter V mg,.111 delavci, ki so zaposleni do Spri u.’ j® župan povedal, kaj je Risah aj krenila občinska uprava. >hu in So.P°djetniku, nato tržaške-jtatom j ■isl{emu županu ter sindi-izročii!, ?elegacija iz Mačkolj je 2f7 n„j zuPanu protestno pismo z Soslai P*SL ki je bilo potem od-Prev07p deželnemu odborništvu za deŽeln ' ^ Ponedeljek je bil na *eregaet^ °dhorništvu sestanek, ka-ski a. se udeležila tudi dolin-Podjetia in lastniki prevozniškega Prikazni' . »uPan je protestiral in Mstva ezave prizadetega prebi-l2iavil ’ a ^adjetnik Sergas pa je ?ahtev’an,a. ne more ustreči vsem ‘*k° Usi ln da mu napravijo ve-Cehco. 5°'. če mu odvzamejo li-Poslaiš iTe?elna uprava mu bo Nastavi 1Srnen° zahtevo, naj spet kCer mn uedno avtobusno službo, n. Potem •j0 °d vzela licenco. Kako Prihaja,-- j prednosti in pritožbe ?°dežeknu° izraza tudi v drugih ^htgvo 1] vaseh, kar potrjuje , 1dobčinečvi se čimprej ustanovi °ze. ki konzorcij za javne pre- vaščani'CU’ • zlasti v Zaboljuncu, ki saj Pritožujejo zaradi dima aPrava |p »lovarne GMT. Občinski », 0 tova-„e Plsrr,eno opozorila vod-^°dninp 6' ^e®’tev problema od- grarini Zaradi min pr' ' ’ »Pie in f-tovame GMT zaradi min pri izkopih v,-le in tovarne GMT s« ^eth snrijtP6 zdaj tožba na trža se zavla- k?1 daf^aks'16' ali Je sklad za lk°. za kt.ksen prispevek, in ko-oUPan , °Pčinsko telovadnico, je st>valecr°ri]: < je obve-P1 zapazn ’ da Je Pred nekaj dne-Bedeža nota03 steni v notranjosti ok?san klink°Ve 0NMI v Boljuncu ^ina taW aSti križ- ki naj Sa govoril k"i Prepjeska. župan je ™lavih ga ie treba o takih (:°adarjamn °-’ °bvestiti. Vsekakor h', kd0 u*' da bi morali ugotovi-lbnanjih nr ,take znake celo v SC- Prevh?St°rlh ."stanove ONA-k°*' Preveč?°S^1 *n budnosti ni "a-t0_Fad.dru- kVtBol; ■ sP0rtr !^če z!°rk,ie v Dolini (2,5 mil,); 'Pališča v RSVep 0 razširil pm aspevek * 'Koljunc" (6.214.000 liri. (6.214.000 lir), il^kev \orkrtnetnu društvu Breg > zatgj°v Dolini (2,5 mil.), i, P°rtnem n ln Pa balincanje h ?v javni 6nt? «8 mil.), okri -' aa p0pra^ZSVetljave (5 mil.), ‘Im’- šponnI a vaških cest (15 In1* prl šoli Pri it^ani za r£Sf’ nak"P hiše v razširitev trga (3,2 mil.) tržaških vernikov glede Santinovcga naslednika Eden izmed dveh slovenskih katoliških tednikov tostran meje objavlja v zadnji številki dolg uvodnik, v katerem poudarja, potem ko ostro kritizira rimsko kurijo: «... z veliko zaskrbljenostjo pričakujemo tudi imenovanje novega tržaškega škoja.v Zakaj je tedensko glasilo tržaških katoliških vernikov zelo zaskrbljeno? Odgovor na to vprašanje kaj lahko najdemo v istem članku, v katerem je uvodničar D. L. ugotovil med drugim sledeče: 1. Da «v riških cerkvenih uradih prevladuje italijanska miselnost». 2. Da se je travno v takšnem ozračju v Trstu moglo ohraniti sektaško politično delovanjem škoja Santina, tčeprav smo se proti temu neštetokrat pritožili in protestiralh. 3. Da «po svoji mili volji vodijo katoliško Cerkevm momsinjorji «vsi ali skoraj vsi Italijanu. 4. tPoleg tega so skoraj vsi ti gospodje ali bivši navadni vojaki ali bivši vojaški kaplani italijanske vojske v dveh zadnjih svetovnih spopadihm. 5. Tajnik papeževe kongregacije za blažene je skoraj 80-letni msgr. F er d. Antcmicelli, ki je bil v prvi svetovni vojni kaplan arditov. (Slovenci pa vemo. kako nekrščansko so se med zadnjo vojno arditi obnašali zlasti v okupiranih slovenskih krajih). 6. Slovenski verniki so se večkrat pritožili in rimsko kurijo tponižno prosilh a tniso doslej ničesar dosegih. # * * Tudi drugi slovenski katoliški ted. nik je v zadnjem mesecu objavil nekaj ugotovitev enega izmed slovenskih tržaških kaplanov in tudi drugih vernikov o krivicah, ki jih doživlja on kot kaplan in slovenski verniki v nekaterih tržaških župnijah, kjer so ti verniki v manjšini. Smrtne posledice padca v kanal na Ponterošu Moški, ki so ga 7. februarja nezavestnega potegnili iz kanala na Ponterošu, je včeraj umrl na oddelku za oživljanje, kjer so si zdravniki zaman prizadevali, da bi ga rešili. Kakor smo že poročali, je moški, ki so ga agenti letečega oddelka kvesture šele naslednjega dne identificirali za 63-letnega težaka Giuseppa Gustinčiča iz Ul. Molino a Vento 130, je po nesreči padel v kanal v višini križišča med Ul. Rossini in Ul. Roma. Iz vode sta ga rešila dva vojaka, ki ju je pritegnil klic na pomoč dveh žensk. Ponesrečenca sta s čolnom prepeljala do stopnišča, kjer mu je neki agent skušal pomagati z umetnim dihanjem. Po prevozu v splošno bolnišnico so Gustinčiča, ki je kazal prve znake zadušitve in premraženja. Kraljič (D) in Gordana Rener (Sežana), Viljem Bandi (D) in Jožica Knafelc (Sežana), Josip Kozina (TS) in Speranza Petirosso (D), Mario Feletti (D) in Vilma Bari (D), Be-niamino Slavec (D) in Bogumira Mauri (Ljubljana), Fabio Gregorič (Koper) in Marija Zugan (D), Mario Bembič (Topolovec) in Erminda Jurinčič (D), Stgjan Kocijančič (D) in Mirja Vatovec (Koper), Attilio Zupi (D) in Anita Caiser (TS). Smrti: Angelo Bandi - Prebeneg 23, Karlo Bandi - Boljunec 188, Luigi Bet-telli - Boljunec 380, Alojzija Blažič vd. Pettirosso - Boršt 100, Karlo Boneta - Boršt 31, Ivan Ciacchi Jezero 13, Josip Cocevari - Prebeneg 28, Mario Cocevari - Dolina 139, Klara Comari por. Kozlovič - Log 4, Anton Kozina - Prebeneg 11, Anna Daris vd. Purger -Mačkolje 9, Marija Derganc por. Švara - Boljunec 130, Viktor Fonda - Gročana 27, Stanislav Foraus -Dolina 63, Stefano Frani - Dolina 32, Ermanno Gerli - Boršt 94, Dino Giaretta - Boljunec 74, Ivanka Kočevar vd. Božič - Mačkolje 74, Ana Krašovec vd. šturman-Mačkolje 77, Frida Kunster - Boršt 77, Mario Labiani . Ricmanje 115, Anna La-ganis vd. Schiozzi - Ricmanje 74, Alojzija Lavrenčič vd. Gašperut -Jezero 13, Marija Ljubič vd. Boneta - Boršt 31, Amalija Lovriha vd. Salvi - Dolina 219, Marija Lovriha vd. Strain - Boljunec 29, Stanislav Lovriha - Dolina 49. Nicolo Macchj - Dolina 22, Karolina Marši vd. čok - žavlje 188, Albina Micali vd. Lupini - Draga 23, Pasqua Mutton por. Zecchin - Krmenka 315, Albino Pelizon - Zabrežec 53, Antonija Petaros vd. Berdon - Ricmanje 63, Just Pettirosso - Ricmanje 73, Gabriele Pieri - Boršt 61, Antonio Pizzulin . Krmenka 73, Rok Prasel - Dolina 351, Frančiška Purger vd. Šturman - Križpot 77, I-vanka Racman vd. Bernetič - Gročana 10, Vera Racman por. Grego-ri - Pesek 44, Marija Rapotec -Draga 13, Tereza Rener vd. Pettirosso - Boršt 46, Marija Roici por. Santin - Ricmanje, Tullio Rossi -Dolina 67, Josip Sancin - Boljunec 228, Ivan Savarin - Žavlje 308, Anton Senica - Boljunec 231, Mario Sik - Krmenka 205, Antonija Sitar vd. Coretti - Log 16, Antonija Slavec vd. Petronio . Domjo 55, Uršula Slavec vd. Sancin - Boljunec 223, Filip Smotlak - Mačkolje, Ka-terina Stepančič por. Savarin - Žavlje 308, Ivan Tul - Mačkolje 54, Josip Valenti - Ricmanje 28, Marija Vecchiet vd. Morandini - Domjo 33, Ivan Žafran - Ricmanje 77, Ana Zahar vd. Rapotec - Boršt 62, Mihael Zahar - Boršt 35, Antonija Žerjal por. Žerjal - Boljunec 110, Jakob Žerjal - Boljunec 246, Marija Žerjal vd. Mauri - Boljunec 33, Josipina Zeriali vd. Mauri - Boljunec 88, Marija Zeriali vd. Zeriali - Boljunec 99, Boris Zobec - Boljunec 394, Marija Karolina Zobec vd. Prasel - Dolina 231, Josip Zobin - Krmenka 154. OBČINA MILJE Ob koncu leta 1972 je štela milj-ska občina skupno 13.269 stalnih prebivalcev. V lanskem letu se je naselilo in je pridobilo stalno bivališče 452 ljudi, izselilo pa 299. Rojstva: Rodilo se je 136 otrok. Smrti: Umrlo je 142 ljudi. Poroke: V miljski občini je bilo lani skup- SPODBUDA NA TORKOVEM OBČNEM ZBORU Pevski zbor «Vasilij Mirk» z obnovljenim elanom na delo Potrebno je odstraniti vse ovire, ki so v zadnjem času zboru preprečile uspešnejše delovanje - Izvoljen nov odbor Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela je v torek podajal obračun svojega delovanja v zadnjih treh letih, razpravljal o nekaterih problemih, s katerimi se mora soočati ter si na koncu izvolil novo vodstvo. V uvodnem poročilu je predsednik zbora Josip Čuk med drugim obrazložil, zakaj občnega zbora ni bilo že tri leta, vendar je tudi ugotovil, da je zbor kljub temu redno in dobro deloval, saj je priredil celo vrsto koncertov in priložnostnih nastopov. Med uspehi pa je bila tudi kakšna grenka kaplja. Tako je za zbor predstavljajo določeno razočaranje dejstvo, da je bil na lanskem tekmovanju v Mariboru vključen le v tretjo kvalitetno skupino. Predsednik Čuk je ugotovil, da je treba ta relativen neuspeh pripisati predvsem dejstvu, da se je zbor podal v Maribor brez potrebnih priprav. Nato je poročal o že kar tradicionalnem gostovanju Škotov, kar je bilo za vse lepo doživetje in tudi dobra izkušnja. Za bodoče delo pa je menil, da bi bilo potrebno, da bi bili pevci med seboj bolj složni, da pa je prepričan, da je pri pevcih še lju- KRAŠKI PUST 1973 Dela po vaseh z alegoričnimi vozovi gredo h koncu. Največ opravka imajo sedaj pleskarji. Pravijo, da so po vaseh zmanjkali čopiči. Bolj podjetni pleskajo z metlo ali celo z roko. Konkurenca bo velika, nihče noče zaostati! Dobre novice prihajajo tudi iz Divače, kjer se tudi vneto pripravljajo. Divača je postala stalni gost «Kraškega pusta*. Glavni odbor se priporoča, da bi se prijavilo čim večje število mask. Določil je tri nagrade za najboljše posameznike ali skupine. Odbor bo pravočasno sporočil datum in kraj za prijavo. Nadalje vabi glavni odbor vse zastopnike vaških odborov na važen zaključni sestanek v torek, 20. t. m. ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. bežni do petja in kulturnega udejstvovanja. Tajniško poročilo je podal Drago Štoka. Iz njegovega izvajanja je bilo razvidno, da je zbor od 1. 11. 1969 do 13. 2. 1973 imel 67 nastopov, ki sicer niso bili vsi enako pomembni in zahtevni, ker so med nje všteti tudi priložnostni nastopi ob pogrebih, družabnih večerjah in razna sodelovanja na prireditvah. Štoka je tudi menil, da je zbor po tekmovanjih v Gorici in v Mariboru malce popustil in zato je sedaj pred zborom in novim odborom naloga, da zastavita vse sile, da se kakovostna raven zbora izboljša. V ta namen so bili že storjeni prvi koraki, ki pa so bili morda celo prenagljeni in so povzročili precej govoric. Toda že zadnji nastop v Kranju je pokazal, da je zbor na najboljši poti, da se njegovo petje izboljša in da je bil sklep odbora glede pomladitve utemeljen in da je prav v tem tudi zagotovilo, da bo zbor lahko še v letošnjem letu s prizadevnostjo vseh dosegel svojo staro raven. Po blagajniškem poročilu Ivana da se je kljub številnim nastopom vgnezdila v zbor nekakšna nejevolja. Menil je, da je treba to v znatni meri pripisati pomanjkljivemu družabnemu življenju, ki je v zadnjih časih skoraj povsem zamrlo. Po velikih uspehih na Škotskem, s partizanskim koncertom in nekaterimi drugimi nastopi, se je zbor morda preveč zaprl v društveno sobo, ker mu primanjkuje pobud. Potrebno bi bilo organizirati več družabnih večerov, izletov in podobnih prireditev. Ota je dejal, da se trudi in da se bo trudil v naprej, da bi zbor hitreje napredoval in spet postal ena sama velika družina. Izrekel je upanje, da bodo v kratkem odstranjene vse ovire in da bo zborovo petje postalo spet vredno slovenske zborovske kulture, kar si želijo v resnici vsi pevci in tudi vsa naša javnost. Po poročilih se je razvila Živah na razprava, v katero so posegli mnogi pevci. Vsi so se zavzeli za odstranitev obstoječih ovir in dali tudi konkretne predloge in nasvete za bodoče delo. Na koncu so izvolili nov odbor, ki je takole sestavljen: predsednik: Josip Čuk, podpredsednik: Bruno Rupel, tajnik: Drago Štoka, blagajnik: Vasilij Daneu, gospodar: Alojz Kapun, odbornika: Ignacij Ota in Silvan Frassinelli. Nadzorni odbor: Ivan Ban in Mirko Štoka. Umetniški svet: predsednik: Ignacij Ota, svetovalci: Boris Debel juh, Ivan Milič, Mario Puntar in Mario Štoka. B. R. Sestanek somišljenikov Slov. skupnosti v Bazovici Na sestanku somišljenikov Slovenske skupnosti, ki je bil včeraj v Bazovici, je deželni svetovalec Štoka podrobneje govoril o zakonskem osnutku o gorskih skupnostih, ki bo v diskusiji v deželnem svetu prihodnjo sredo. Štoka je podčrtal stališče Slovenske skupnosti v zvezi s tem zakonskim predlogom in izrazil upanje, da bo temeljita diskusija v deželnem svetu izpopolnila osnutek deželnega odbora. Glede zakonskega osnutka o kra-ških rezervatih je Štoka dejal, da morajo imeti s tem v zvezi glavno besedo domačini sami in da ne smejo biti nikakor oškodovani. Pribil je, da bo Slovenska skupnost budno pazila v deželnem svetu na ta problem, ki zadeva Kras in vse Kraševce. V nadaljevanju sestanka je krajevni sosvetnik Milan Vremec go voril o drugih problemih, ki zadevajo posebej krajevno prebivalstvo, tj. jusarske pravice, tržaški regulacijski načrt itd. V zvezi z vsemi temi vprašanji se je razvila globoka in živahna razprava, v kateri so padli zelo koristni predlogi. Ob koncu se je obravnavalo še vrsto vprašanj, ki pobliže zadevajo Slovensko skupnost tudi v zvezi z bližnjimi deželnimi volitvami in se je s tem v zvezi razvila zelo konstruktivna debata med prisotnimi. no 189 porok, med temi pa so všte- Bana je podal svoje poročilo še te tudi poroke parov iz drugih občin. | pevovodja Ignacij Ota. Ugotovil je, Delo deželnih organov Deželni odbornik za delo in načrtovanje Stopper se je te dni udeležil posebnega srečanja med predstavniki deželnih odbomištev za delo v Rimu, ki so se sestali rniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiii Darovi in prispevki ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI V spomin ob 13. obletnici smrti dragega očeta Srečka Ražma darujeta Marija in Pepi Pečar 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob Ludvika Jelerčiča daruje družina Kodrič -šiškovič 3.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH Namesto cvetja na grob Katarine Malalan daruje Anica Kralj s Proseka 5.000 lir. V isti namen daruje Andrej Renar 5.000 lir. # * * V počastitev spomina Sonje Hrovatin, Antona Čoka in Lojzke Godina daruje Antonija Pečar 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Sonje Hrovatin in Lojzke Godina daruje Antonija Barovina 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Alojzije Godina roj. Pertot daruje Edi Glavina z družino 4.000 lir za PD Lo-njer - Katinara. Namesto cvetja na grob Alojzije Godina roj. Pertot daruje Milka Čok 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin Alojzije Godina daruje Bernarda Čok 1.000 lir za kolesarski klub «Adria». V spomin na našo Sonjo daruje brat Milan z ženo Jovanko 3.000 za kolesarski klub «Adria», 3.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 2.000 lir za Partizanski pevski zbor. Namesto cvetja na grob Alda Ruz-ziera in Sonje Čok por. Hrovatin daruje Danilo Merlak (Župov) 5.000 lir za Partizanski pevski zbor. V spomin Sonje Hrovatin daruje Giuseppina Sparagna 1.500 lir za kolesarski klub «Adria». V spomin pok. Sonje Hrovatin darujeta Landi in Bruna Čok 1.500 lir za kolesarski klub «Adria». V počastitev spomina pok. Jerneja Kristana iz Milana daruje žena Marija 2.300 lir za Dijaško matico. . V počastitev spomina pok. Alojzije Godina roj. Pertot darujeta Bijanka in Vilko Batič 2.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor. V isti namen daruje Rudolf Čok (Nando Pu-šerjev) 1.000 lir. Namesto cvetja na grob Mariove-ga očeta darujejo družinski prijatelji Pino, Adrijano in Lojze 10.000 lir za PD «Slovenec» iz Boršta. V počastitev spomina pok. Lojzke Godina roj. Pertot daruje Amalija Čok od Sv. Ivana 1.000 lir za Dijaško matico. Za ŠD «Zarja» darujeta Karlo Križmančič (Tožov) 5.000 lir in Karlo Vidali (Tožov) 5.000 lir. V zadovoljstvu ob 60-letnici poroke darujeta Pepca in Nane Klun iz Boljunca 5.000 lir za PD «F. Prešeren**. V spomin pok. patra Gabrijela Česnika darujejo njegovi bivši učenci in učiteljica od Domja 10.000 lir in družina Malalan (Domjo) 5.000 lir za novo cerkev pri Domju. V spomin na drage starše Kristino in Maria Zahar darujeta družini Tul in Zahar 3.000 lir za PD «Slo-venec» in 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina ob 10. obletnici smrti dragega Evgena Danieli-ja daruje žena Zora z družino 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Franca Pertota daruje družina Čemjava 4.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob strica I- vana Krošlja iz Barkovelj darujejo družine Krošelj, Puntar in Battistella 5.000 lir za Dijaško matico. Za PD Slavec iz Ricmanj 10.000 lir Anton Grdina, Ricmanj 139. Za poimenovanje šole «D. Kette*: Emilija Milli 1.000 lir, Ivan Turk 5.000 lir, Marko Turk 5.000 lir, Clau-dia Birsa 1.000 lir, Silvana Leban 1.000 lir, Daniela Cenda 2.000 lir, Marija Bortolutti 2.000 lir, Štefka Leghisca 1.500 lir in Bevilacqua 1 000 lir. Namesto cvetja na grob Vide Mi- lič Žigon daruje Batič (Mali Repen) 10.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Antona Kosmača darujeta brat Jožef in nečakinja Vlasta z družino 5.000 lir za PD Slovenec Boršt in 5.000 lir za športno društvo Breg. Namesto cvetja na grob Antona Kosmača daruje druž. Petaros, (Boršt št. 89 1.500 lir za PD «Slovenec» iz Boršta in 1.500 lir za športno društvo Breg. V spomin na predragega Franceta Pertota darujejo hudo prizadete družine Pertotti, Pertot in Mihelj 20.000 lir za Dijaško matico. Žaljujoča družina pok. Antona Kosmača (Zabrežec št. 20) daruje 5.000 lir za PD «Slovenec» in 5.000 lir za ŠD «Breg». V spomin pok. Ivana Ferluga daruje Karla Kralj 1500 lir za godbo «Parma» iz Trebč. V spomin učiteljice Ane Scheimer Cenci daruje 10.000 lir za Dijaško matico Alba, hčerka kolegice in prijateljice Marice Pižonove Rosroman. V počastitev spomina škedenjske pisateljice in učiteljice Marice Gregorič Stepančič daruje 10.000 lir za PD «Ivan Grbec* — Skedenj, Alba, hčerka kolegice in prijateljice Marice Pižonove Rosmman. POJASNILO Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB v Mačkoljah prosi uredništvo PD, da popravi članek o Mačkoljah, ki je bil objavljen dne 1L februarja 1973 z objavo sledečega popravka: Izkupiček praznika češenj ne bo uporabljen (kot napačno navedeno v članku) za postavitev spomenika padlim v NOB. Na skupnem sestanku vaščanov smo odločili, da bo vsaka družina v vasi prispevala z določeno vsoto za nakup gradiva, pri gradnji spomenika pa bo vsak vaščan sodeloval brezplačno po svoji moči. Predsednik odbora geom. Idle Tul pod predsedstvom pristojnega ministra Coppa. Razpravljali so o uskladitvi državne in deželne politike v zvezi z zaposlovanjem in izobraževanjem delovne sile, socialnim varstvom in socialno politiko v združeni Evropi. Odbornik Stopper je prikazal prizadevanja deželne uprave Furlanije - Julijske krajine na tem področju in naglasil nujnost, naj bi se pristojnosti države, in dežel na področju dela jasneje začrtale. V zadnji številki uradnega vestnika dežele Furlanije - Julijske krajine so med drugim objavljeni raznisi natečajev, na podlagi katerih bo dežela podelila finančno pomoč po zakonu štev. 865 iz leta 1971 gradbenim zadrugam in u-stanovam za ljudske gradnje iz naše dežele. Finančna sredstva — nekaj nad 1 milijardo lir — bo dežela posredovala v razdobju do 35 let in v razmerju 6 od sto predvidenih gradbenih stroškov. V razpisih natečajev (eneaa za vsako pokrajino) je določeno, da morajo Drispeti ustrezne prošme na oristoini ura.a (nokraunsko ravna teVj=tvn deželnesa odbora za javna dela) najkasneje do 26. marca letos. Tret.ia posvetovalna komisija, ki ji načeluje svetovalec Zanln (KD), je te dni enoglasno snreiela zakonski osnutek, ki določa letni orisnevek 59 milijonov lir PREDAVANJE JANKA FURLANA V MLADINSKEM KROŽKU Doživetja mladega alpinista v sliki, besedi in v glasbi Prav in koristno bi bilo, da bi mladina bolj spoznala in vzljubila naše gore in planinstvo Predavatvi KMEČKE ZVEZE o zaščiti pred tetanusom V torek, 20. t. m. ob 19.30 na Kolonkovcu v gostilni Škabar. V petek, 23. t. m. ob 19. uri v Barkovljah v prosvetnem domu. Predaval bo dr. BORUT SPACAL ob predvajanju filma. V okviru delovanja Mladinskega krožka je bil minulo, sredo na sporedu večer posvečen planinstvu in alpinizmu. Gotovo je bila ta tema večini običajnih obiskovalcev krož-kovih prireditev skoraj povsem nova, saj je jasno, da se radi velike oddaljenosti gora od Trsta, s planinskim svetom spoznavajo le tisti mladinci, ki so vključeni v katero izmed organizacij, ki se s tako dejavnostjo posebej bavijo, kot so Planinsko društvo ali taborniška organizacija. Na žalost pa ostaja velika večina naših mladih ljudi izven teh tako koristnih in za razvoj mladega človeka tudi potrebnih organizacij. Istočasno ne smemo prezreti dejstva, da je na primer Planinskemu društvu v zadnjem času resnično uspelo privabiti v svojo dejavnost zelo veliko število najmlajših; toda zaenkrat predvsem na račun smučanja, tega tako vabljivega športa, ki ima samo eno veliko napako, da od staršev zahteva da globoko sežejo v žep. Je pa še vedno večina takih staršev, ki tako globokih žepov pač nimajo. Te misli so mi namreč brodile po glavi, ko sem opazil, da na Jankovem predavanju, večina sploh ni poznala niti po imenu gora, ki so bila prikazane v čudovitih barvnih diapozitivih. Tudi naših bližnjih slovenskih gora ne. Zato pa so se mi zdeli toliko bolj dragoceni glasbeni in govorjeni vložki, ki so se z diapozitivi zelo posrečeno zlili v eno samo celoto, še najbolj me je presenetil govorjeni del posnet na magnetofon, ki je sledil začetnim panoramskim diapozitivom, ki so nam pričarali zoro, kot jo lahko doživi planinec, ki se je na vrhove potrudil še v jutranji temi. Glasbena spremljava je nato utihnila in iz zvočnika se je oglasil Jankov glas, ki je začel nekakšen pogovor z viharniki, ki so se istočasno prikazali na platnu. Viharniki, to so samotarska, izsušena in gola drevesa, ki so prestala vse mogoče vremenske ne- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniimintmii DEVINSKO-NABREŽINSKI OBČINSKI SVET Nadaljevanje razprave o občinskem proračunu Pohvalne in kritične pripombe svetovalca Brezigarja . Spomenike padlim je treba osvetliti Jutri se bo spet sestal nabrežin-ski občinski svet in bo verjetno zaključil razpravo o letošnjem občinskem proračunu. Kot smo na kratko že poročali, se je na zadnji seji v ponedeljek prvi priglasil k diskusiji o proračunu vodja svetovalske skupine Skupne slovenske liste Bojan Brezigar. Predvsem je pripomnil, da je bil proračun sestavljen na podlagi dogovora predstavnikov večine, ki vodi občinsko upravo (KD, PSI, Skupna slov. lista) ob zunanji podpori predstavnika PSDI. Dejal je, da je proračun dober zlasti zaradi tega, ker vsebuje visoke postavke za javna dela, posebno za športne naprave, vendar bi morala občina poskrbeti tudi za športne naprave v nižjem predelu občine. Nato se je dotaknil vprašanja najemnine občinskih kamnolomov, omenil je primer najemnine, ki je zapadla leta 1962 in ni bila obnovljena ter zadnji primer zvišanja neke najemnine za 1,5 mil. lir. Predlagal je, naj se vključi ta znesek v proračun in dodeli za dvojezično poslovanje občinske uprave. Glede dvojezičnosti in uveljavljanja naših narodnostnih pravic je svetovalec Brezigar navedel nekaj konkretnih primerov in izrekel kritične pripombe. Med drugim je ugotovil, da na anagrafskem uradu nimajo dvojezičnih obrazcev in dvojezičnega pečata, da je bilo postavljenih precej dvojezičnih napisov vasi, da pa še manjkajo na nekaterih križiščih, da na volilnem uradu samovoljno spreminjajo uradna imena nekaterih jugoslovanskih mest. Nato je omenil članek, ki je bil objavljen v nekem goriškem tedniku in ki govori o integraciji, sredstvu za sodelovanje in bratstvo. V današnjih pogojih, je poudaril Brezigar, pomeni integracija za ogroženo manjšino poitalijančevanje. Naša občina, ki sloni na prido- iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiniini Ponatis «Poiiga prvih vasi na Primorskem» Pred dnevi je izšel v založbi ZTT v Trstu ponatis daljšega sestavka Maksa Zadnika «Požig prvih sedmih vasi na Primorskem*. Sestavek je izhajal lani v Primorskem dnevniku ob 30-letnici tistega strašnega dogodka. Sedaj je na razpolago, v lični knjižici, v TRŽAŠKI KNJIGARNI, TRST, UL. SV. FRANČIŠKA 20 Cena 250 lir. Kot se bralci spominjajo, gre za vasi ob cesti Postojna — Pivka — Ilirska Bistrica — Reka: Kilovče, Dolnja Bitnja, Gor. Bitnja, Rate-čevo brdo. Mereče, Podstenje in Podstenjšek, ki so jih 4. t.m. obiskali člani tržaškega planinskega društva. Knjižico bodo z zanimanjem brali zlasti tisti Tržačani, ki so po poreklu iz občin II. Bistrica in Postojna. Ni pa nobenega dvoma, da predstavlja Zadnikov opis požiganja in streljanja talcev ehten prispevek k zgodovini NOB na Primorskem bitvah NOB, mora z dejanji pokazati svojo skrb za zaščito in uveljavljanje naših narodnostnih pravic. To mora priti do izraza tudi v občinskem proračunu in v programski izjavi. Svetovalec Caharija (KPI), je zahteval, naj občina poskrbi za razsvetljavo ob občinskem spomeniku padlim v Nabrežini in ob vaških spomenikih padlim, da pridejo spomeniki do izraza in da se preprečijo nočni podvigi fašistični tolp. Opozoril je tudi na nujnost popravila cest in poti v nekaterih kraških vaseh ter gradnje prosvetnega doma v Nabrežini. Občinski svet je odobril sklep glede okrepitve in razširitve vodovodnega omrežja v Sesljanu in Vižovljah ter grezničnih naprav v Nabrežini in Devinu. prilike in jih v gorah večkrat srečamo. Te viharnike Janko doživlja kot žive ljudi; ko jih gleda, začne razmišljati o vsem tistem, kar je za človeka bistveno: rojstvo, bivanje, ljubezen in smrt. Verjetno je bilo prav to kratko poetično filozofiranje tista prava in najvažnejša vsebina tega večera, ki se je nadaljeval v bolj ozkih mejah čisto alpinističnega udejstvovanja. A tudi ta del predavanja je imel svoj posrečen začetek, v katerem Janko primerja svoje vedno rastoče zanimanje za gore in alpinizem, z razvojem otroka, ki s trenutkom ko shodi sili vedno v nove in nevarnejše situacije. V nekaj več kot 200 diapozitivih smo se tako seznanili z alpinistično «kariero-» komaj 22-letnega a že izkušenega ljubitelja gora, od začetnih treningov v bližnjih Julijskih in Karnijskih Alpah pa tja do težkih vzponov na tritisočake in štiritisočake, kot so na pr. Adamello v Centralnih in Mont Blanc v Zahodnih Alpah. Prav gotovo je bil to večer, ki je vreden, da bi ga organiziral še kak drug krožek, prosvetno društvo in zakaj ne, tudi katero športno društvo?! M. J. GORICA in TRST PRED STO LETI! Vir posebne zgodovinske vrednosti SIMON RUTAR DNEVNIK (1869-1874) Založba Narodne in študijske knjižnice v Trstu in Goriškega muzeja v Novi Gorici. PRA VKAR UŠLO! 190 STRANI - 800 UR tiiaiila kn$ig.atoui TRST ■ Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Motel RUBIN DEKANI - KOPER # Kavama in restavracija z 200 sedeži 9 Terasa s 500 sedeži • 40 ležišč v udobnih sobah • Domače specialitete: srbski raženj — vina in pijače iz župsko-kruševskih vinogradov # Primeren tudi za poslovne sestanke ali svečanosti. TEL. 74-184 KOPER DOBRODOŠLI ! TRSI UL Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v ose kraje tudi t Inozemstvo />. mala Uvzašfce S polkami in valčki skozi pustni čas sTEKeo V SOBOTO ZVEČER ansambel RICHIE VADNAL ZLATI ZVOKI bratje AVSENIK PRED SKORAJŠNJO RAZPRAVO V DEŽELNEM SVETU Predstavniki občin goratega področja za spremembo osnutka o gorskih skupnostih Občinski svet v Doberdobu soglasno zahteva spremembo zakonskega osnutka - V njem ni besede o slovenski manjšini Poročali smo že o sestanku, ki so ga slovenski župani iz štirih občin naše dežele (Zgonik, Dolina, Doberdob in Sovodnje) sklicali konec prejšnjega meseca v Doberdobu, da bi razpravljali o zakonskem osnutku deželne vlade, ki ustanavlja gorske skupnosti. Nekaj dni pozneje je o stvari zavzel svoje stališče tudi občinski svet v Doberdobu. V zvezi s tem vprašanjem so svetovalci odobrili resolucijo, ki so jo poslali predsedniku deželne vlade Berzantiju, predsedniku deželnega sveta Ribezziju, načelnikom svetovalskih skupin KD, PSI, KPI, PSDI, PLI in mešane skupine. Občinski svet v Doberdobu ugotavlja, da ima predlagani zakonski osnutek protireformatorski in proti-samoupravni značaj, ker ne priznava nobene pravice demokratičnega odločanja prizadetih občin. Prav tako ni v zakonskem osnutku ničesar, ki bi govorilo o zaščiti kulturnih in narodnostnih značilnosti slovenske etnične skupnosti. Zaradi teh pomanjkljivosti izraža doberdobski občinski svet negativno mnenje o zakonskem osnutku deželnega odbora in soglasno zahteva popolno in korektno izvajanje državnega zakona št. 1102 z dne 3. decembra 1971 ter bistveno spremembo deželnega zakonskega osuntka. Gorske skupnosti je treba ustvariti na podlagi dogovora med prizadetimi občinami; zaščitene morajo biti avtonomne pravice in pristojnosti glede gospodarskega in urbanističnega načrtovanja gorskih skupnosti; zaščitene morajo biti posebne značilnosti slovenske narodnostne skupnosti; gorskim skupnostim je treba dati primerna denarna sredstva, ki so predpogoj da bodo lahko delale to kar predpisuje zakon. Poročali smo že, da so bili nekateri župani prejšnji teden zaradi tega vprašanja pri predsedniku deželne vlade Berzantiju. Med temi je bil tudi sovodenjski župan če-ščut. je trajala več kot pet ur, so odborniki razpravljali o aplikaciji deželnega zakpna štev. 27 iz leta 1969, ki določa pomoč otroškim vrtcem in podpornim društvom in ustanovam. O pomoči otroškim vrtcem je poročal odbornik za šolstvo Corbat-to; vrtcem bodo letos dali nekaj nad osem milijonov lir. O drugem delu tega zakona pa je poročal odbornik za socialno skrbstvo Bot-tegaro. Društvom in ustanovam bodo podelili skupno 13.250.000 lir; med temi so tudi slovenska podporna društva. Seji je predsedoval dr. Chienta-roli, ki je tudi poročal o natečaju za novega ravnatelja umobolnice. Prvo sejo nove komisije so imeli v torek, prihodnja pa bo že ta teden. Najbrž bo komisija končala z delom že v prvi polovici marca. O rezul- tatih mora nato razpravljati pokrajinski svet in sprejeti ustrezni sklep. V umobolnici bo jutri prišlo do predaje poslov. Sedanji poverjeni ravnatelj dr. Carucei se vrača v Padovo, na njegovo mesto pride začasno primarij prof. Zamparo, prav tako iz Padove. Ta bo verjetno tu ostal dokler ne zasede mesta zmagovalec natečaja. Še eno vest v zvezi z umobolnico. Deželni nadzorni odbor v Vidmu je odobril sklep pokrajinskega sveta v Gorici z dne 14. januarja letos, s katerim se ustanavlja svetovalska komisija za nadzorovanje psihiatrične oskrbe. Tej bo predsedoval socialistični svetovalec prof. Semola in se bo prvič sestala verjetno že ta teden. Seja pokrajinskega sveta bo prihodnji ponedeljek. DANES V PRIREDBI PD «JEZERO» PREŠERNOVA PROSLAVA POPOLDNE V DOBERDOBU Nastopijo pevski zbor «Oton Zupančič» in govornik ter recitatorji Mladinskega krožka V prosvetni dvorani v Doberdobu! prihodnjih letih imeli proslave bodo danes Kraševci počastili spo- * največjega pesnika, ki so istočasno —2— —-—s--— ■' ■ proslave slovenskega kulturnega dne, v vseh naših vaseh. Današnja prireditev v Doberdobu se prične ob 18. uri. OB JUBILEJU PROF. HUBERTA MOČNIKA 60 let v in razvoj za boju našega obstoj šolstva min našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Za jo proslavo slovenskega kulturnega dne je poskrbelo domače prosvetno društvo «Jezero», ki je v vas povabilo goste iz Gorice in iz Štandreža. V glavnem bo tu ponovljen program, ki smo ga lahko poslušali na Prešernovi proslavi v Gorici. Uvodni govor bo imel visokošo-lec in pesnik Ace Mermolja, nato bo skupina recitatorjev Mladinskega krožka iz Gorice recitirala vrsto Prešernovih pesmi, moški pevski zbor «Oton Župančič» iz štandreža pa bo, pod vodstvom Cirila Siliča, zapel nekaj slovenskih pesmi. Prešernovih proslav je bilo letos ua Goriškem precej. Vse so bile dobro obiskane. Marsikatera naša vas pa je v tem letos izostala. Za radi tega bi bilo prav, da bi v V Gorici težave na gradbenem področju Na petkovi seji občinskega odbora so razpravljali o težavah na splošnem gradbenem področju in na področju gradnje obrtnih delavnic. Prav tako so govorili o težavah, v katere je zabredel goriški Zeleni križ. Jutri zvečer ob 18.30 bo seja občinskega sveta v Gorici. Razpravljali bodo o proračunu mestnega podjetja za plin, vodo, elektriko in promet. . It im,........................................"im " iiihi" m n iiiiiiiuiii m mn um I..mul,|„M„„, .................. OB PRAZNOVANJU SV. VALENTINA Jutri v umobolnici nov začasni direktor Na zadnji seji pokrajinskega od- Domači štruklji, vino, pršut in salama V na voljo današnjim izletnikom v Štmaver Goste bo danes sprejemal le gostilničar Klanjšček v Hudičevi luknji ■ Osmice pri Figljevih letos ne bo ■ Lepa priložnost za popoldanski izlet v goričko okolico Brici, Goričani, Solkanci, Podgorci in seveda Štmaverci že od pradavnih časov praznujejo dan sv. Valentina, ki je posvečen mladim zaljubljencem in bližajoči se pomladi. Na ta dan, oziroma v nedeljo po prazniku tega svetnika, so se ljudje zbirali na pobočjih Sabotina, v vasici Štmaver, kjer so vedno bili na voljo stari, dobri, domači štruklji, v domačih pečeh spečen kruh, domači pršut in domača salama ter seveda domače vino. Kdaj se je ta tradicija pričela, nihče ne ve, starejši ljudje se spominjajo, da je bilo v njihovih mladih letih tako, da so njihovi starši in nonoti pripovedovali o tem prazniku, o tem nedeljskem navalu meščanov v njihovo vas. Ljudsko izročilo celo pravi, da je bilo vrh Sabora, ki je bila v četrtek, in ki I botina v davnih časih pogansko MiiimiiiniiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimmfnniiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiMiuiiiuinniiuuMuimuHB ČESTITKE OB JUBILEJU 50 let skupnega življenja Bučinelovih na Jazbinah «Na svojem gruntu sem pravi gospod;», nam je dejal nekdanji kolon «Na svoji zemlji sem pravi gospod, če primerjam današnje stanje s prešhjim, ko sem kot koion služil raznim gospodarjem*. Tako nam je dejal 74-letni Ignac Bu-činel z Jazbin, ko smo ga pred nekaj dnevni obiskali na njegovem domu, v hiši na samem, na Humar-šči. Žena Genovefa roj. Zorzut, ki obhaja letos 72 let, mu je v tem takoj pritrdila. Bučinelova sta prejšnjo nedeljo obhajala zlato poroko. Poročila sta se 10. februarja 1923 v Grad-nem. Oba sta doma iz Višnjevi-ka, oba izhajata iz kolonskih družin. Bučinelovi so delali na zemlji domačina Sfiligoja, Zorzutovi pa na zemlji Jakončiča iz Krmina. Leta 1929, šest let po poroki, sta se preselila na Jazbine in tudi tu sta nadaljevala trdo življenje. briškega kolona na posestvu plemičev Teuffenbach. Bivala sta sredi Jazbin v hiši, ki ji domačini pravijo «palača». bljani, nato v Lienzu, končal je v Codroipu, kjer je bil dodeljen 2. ljubljanskemu polku (2. novembra 1918 je ta polk prisegel zvestobo slovenskemu Narodnemu svetu v Gorici, pet dni kasneje pa je moral iz Gorice). Ker je bil za zdravnika dodeljen temu polku dr. Mu-žulin iz Meden in ker je bilo v 2. bataljonu nad 60 Bricev, so se vsi na en ali drugi način izmuznili s fronte. Naš Bučinel je šel v bolnišnico v Opatijo, kjer ga je doletel polom cesarstva. V letu 1941, takoj po napadu na Jugoslavijo, so ga poklicali k vojakom. Služil je v posebnem bataljonu blizu Forlija (tudi njegov sin Albin je bil v drugem posebnem bataljonu), večkrat je «markiral vizito*, pred razsulom 1943 je prišel domov, odtod pa takoj v partizane. Tu pa je vestno služil v delavskem bataljonu in bil ves čas v Brdih. Bučinelova sta imela in še imata Njih kolonski položaj se je kon-1 kar devet otrok. Slavica živi na čal leta 1957, ko sta si kupila na Humaršči staro in zapuščeno hišo ter devet njiv okrog hiše. Ignac Bučinel se je takrat prerodil. Deset-Ijetja je delal na tujem, gospodarju je moral dajati vino, sadje, seno, hišo, ki ni bila njegova, je moral sam opravljati. Pri 58 letih je postal gospodar na svojem gruntu in še danes, kljub svojim letom, dela na njem, z večjo ljubeznijo obrezuje svoje trte. Malokrat je bil v življenju bolan, Bolnika pa se je šel, ko je služil nepriljubljenima avstrijskemu cesarju in italijanskemu kralju. V letu 1918 so ga poklicali k vojakom, služil je najprej v Lju- Valerišču, Albin živi doma, Romana je poročena v Moši, Cvetko je v Kranjski gori v Jugoslaviji, Pal-mira je poročena v Gradišču, Lan-de živi v Izoli, Berto v Gradišku-ti, Rudi prav tako v Gradiškuti, najmlajši Marjan pa živi doma. Trije med njimi, Cvetko, Albin in Slavica so bili, kot oče, v partizanih. Cvetko je bil v beneškem bataljonu. Ko smo se pogovarjali nam je vnuk Ignaca in Genovefe, Marino, sin Marjana in Anice, vneto pripovedoval, kako je v nedeljo pihal svečke na torti. Praznoval je tudi on, saj je imel te dni tri leta. m. w. Justina Figelj svetišče, da so kristjani nato na istem mestu zgradili cerkev sv. Vida, ki so jo pozneje porušili v več presledkih (nekaj kipcev iz te cerkve lahko vidimo še danes na dvorišču župnišča). Pred dvesto, sto, petdesetimi leti, ni bilo današnjega blagostanja, zaradi tega so ljudje praznike res častili. V nedeljo po sv. Valentinu so se peš napotili v Štmaver, da bi pokusili domače dobrote. Tako je bilo tudi v zadnjih letih, tako je bilo tudi lani. Letos pa bo marsikdo razočaran. Znane vsakoletne osmice v Štmav-ru letos ne bo, ker pri Figljevih doma ni na razpolago dovolj domačih delovnih moči. «To je sicer samo začasno,* nam je dejala Justina Figelj roj. Radinja, ki je s pred dvema letoma umrlim možem imela vsako leto osmico na prostranem dvorišču pred hišo, v kateri imajo poleg stanovanja tudi pre-caj veliko klet in trgovino jestvin, «Upam, da bomo prihodnje leto spet lahko sprejeli goste in jim do stregli z domačim vinom, domačimi štruklji in vsemi drugimi dobrotami, kot v prejšnjih letih.* Gospo Justino smo našli doma v opoldanskih urah, ko je trgovina jestvin zaprta. V hišo se je poročila nekaj let pred vojno, že takrat so imeli doma osmico. Pred vojno so Solkanci prihajali v Štmaver za sv. Valentina kar z barko, ki je pristala pri Fonzariju. Za prevoz je bilo treba plačati pet centezimov. Nato so prišli v vas, kjer so se ustavili v gostilni pri Doljaku, v osmici pri Figljevih, ali pa nadaljevali pot v Bužo v gostilno pri Klanjščku. Z Justino sva kramljala dobre pol ure. Povedala je vrsto zanimivih reči. Dolgo vrsto let je vodil i osmico stari oče, Drejče Drejev, ki ima danes 87 let in ki kljub svojim letom dela vsak dan v vinogradu ali v «bošku». Pred vojno so vino prodajali po dve liri liter, lani pa so za liter iztržili kar 400 lir. Kljub tako visoki ceni pri proizvajalcu so se gostje, ki so prišli v Štmaver, skoro tepli, da bi ga dobili pred drugimi, saj je bilo in je njihovo vino zelo dobro. Justina Figelj se spominja, da so pred sedmimi leti, na praznik sv. Valentina, vreme je seveda bilo takrat lepo, prodali v petih popoldanskih urah kar šest hektov vina. Prodali so tudi dve polni košari domačih štrukljev (tistih z orehi in suhim grozdjem), nešteto kosov doma spečenega kruha, domači pršut in salamo, klobase itd. Ljudi je bilo takrat toliko, da če bi bil vrgel iz letala iglo med množico, ne bi padla na tla. Tudi Doljakove gostilne, po domače «Pri Grgarcu*, ni več. Zaprli so jo pred dvema letoma. Jožef Klanjšček, gostilničar v spodnjem delu Šentmavra, ob cesti ki pelje v Podsabotin, bo imel letos še več dela kot doslej. Njegova gostilna je med Goričani zelo znana, malo odmaknjena od glavnih prometnih tokov, zaradi tega pa I dobiš v njej pristno domačo hra- 1 no, lepo in prijazno si postrežen, ni strahu, da bi ti otroci tekli čez cesto pod dirjajoče avtomobile. Ljudje zahajajo h Klanjščku ob vsakem času, posebno pa če je vreme lepo. Nekako jih sedaj moti delna zapora ceste skozi Koštabo-no, ki jo deželno gozdno podjetje popravlja in ureja že preveč časa, vendarle ljubitelji dobre kaplji ce in dobre jedače napravijo tudi z avtom kak kilometer več najprej gor v šentmaver, nato dol v Hudičevo luknjo po ovinkasti a as faltirani cesti, samo da bi se lahko vsedli za mizo Klanjščkove gostilne. Pred gostilno je bilo že pred nekaj dnevi vse nared za sprejem današnjih gostov. Če ne bo vreme nagajalo bo danes pri Klanjščku v «Buži» veliko ljudi. Mize na prostem so že pripravljene, parkirnega prostora za avtomobile b$ dovolj, dobrega vina je v kleti tudi precej, prav tako so gospodinja in domača dekleta že pripravila domače^ štruklje, salame in pršuti samo čakajo, da jih kdo z nožem začne rezati. Gostilničarjeva hči Sonja se je prejšnji teden poročila z domačinom Frankom Ferijem. Pred gostilno je še tradicionalni zeleni «porton» na njem pa napis «živeli Noviči*. Tako pravijo v tem delu mladoporočencem. Če bo torej danes vreme lepo, bo v spodnjem delu štmavra, tj. v «Buži», pri Klanjščku veliko ljudi. Avtomobiliste pa opozarjamo, da je cesta skozi Koštabono delno zaprta, zaradi tega je bolje, da preusmerijo svoja vozila najprej v Štmaver, nato navzdol v Hudičevo luknjo. m. w. Jutri dopoldne stavka mestnih avtobusov V okviru vsedržavne stavke u-službencev avtobusnih podjetij bo jutri, v ponedeljek, 19. februarja, od 10. do 13. ure stavka mestnih avtobusov v Gorici. Samomor 40-letnega delavca V Fossalonu pri Tržiču je 40-Ietni delavec napravil samomor s tem, da se je s puško ustrelil v glavo. Giusto Giusto iz Ul. Cittanova 118 je že več časa bil v hudi kri- zi zaradi prometne nesreče, ki se mu je pripetila prejšnje leto in ki mu je pustila umske posledice. Prvi, ki so se zavedli o tragični smr ti moža so bili sosedje, ki so takoj poklicali karabinjerje. Prišel je tudi zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt nastopila že več ur preden so našli moža. Z motorno žago se ranil v nogo V goriško bolnišnico so sprejeli na 20 dni zdravljenja 52-letoega delavca Venceslava Lupina iz Gorice, Ul. Livenza '3, zaradi globoke rane, ki si jo je povzročil z motorno žago. Lupin se je namreč v jutranjih urah namenil v gozd pri Šempetru v Jugoslaviji, da bi se-žagal nekaj dreves. Pri delu pa se mu je žaga izmuznilaiz rok in ga ranila v levo nogo. -• ' ____________ MnožiŽa na pogrebu Polda Ambroža Velika množica ljudi je v torek popoldne v Štandrežu pospremila na njegovi zadnji poti komaj 60-let-nega kmeta Leopolda Lutmana. U-glednega moža, ki je bil med najbolj vestnimi na gospodarskem področju, saj se je zanimal za vsako novost, ki bi prinesla izboljšanje kmetijske proizvodnje, so iz cerkve na domače pokopališče nesli na ramah njegovi nečaki. V cerkvi in na pokopališču so mu zapeli domači pevci nekaj žalostink. «Poldo Ambrož* je bil dolgo vrsto let tajnik domačega kmečkega društva, zaradi tega bodo člani tega društva njegovo odsotnost hudo pogrešali. Pokojnik se je zelo zanimal tudi za uspehe domače nogometne enajsterice Juventine in je stalno sledil tekmam na domačem igrišču. V torek 13. t. m. je v krogu svoje družine v Ul. Alfieri 9, v Gorici praznoval svoj 80-letni življenjski jubilej slovenski profesor, vzgojitelj in prosvetni delavec Hubert Močnik. V jeseni leta 1970 je pri Mohorjevi družbi v Gorici izdal knjigo «Spomini in izkustva-», ki ni samo opis njegove življenjske poti od rojstva pd do upokojitve leta 1958, ampak je tudi zanimiv pregled bojev, uspehov in neuspehov v prizadevanjih za obstanek in razvoj slovenskega šolstva na Primorskem. s posebnim ozirom na Goriško i dobi med obema vojnama in vse do današnjih dni. Zato bi bilo do bro, če bi jo vsak naš šolnik pazljivo prečital. Hubert Močnik se je rodil dne 13. svečana leta 1893 v gozdarski hiši na Krekovščah blizu Idrije, družini, ki je štela kar 13 otrok Od tam je bil oče službeno premeščen v Idrijo, pozneje pa na Čaven v Trnovskem gozdu. V jeseni 1901 je odšel v šole v Gorici; učiteljišče je študiral v Tolminu, Kopru in Gorici. Po maturi leta 1912 je nastopil učiteljsko mesto najprej na Lazcu na Tolminskem, služboval nato po raznih krajih Goriške, dokler je poučeval na tamkajšnjih šolah. Po končani vojni se je vrnil na Primorsko, služboval po raznih krajih na Goriškem do leta 1931, ko ga je fašizem premestil v Ligurijo, kjer je po raznih krajih učiteljeval do leta 1945, se pravi. celih 14 let. Po osvoboditvi Gorice in pod zavezniško vojaško u-pravo je postal komisar za slovenske osnovne šole v Gorici, jeseni leta 1945, je bil nato imenovan za ravnatelja v šolskem domu v Gorici, jeseni leta 1948 pa je bil nastavljen za profesorja na slovenski strokovni šoli, kjer je poučeval 10 let, do svoje upokojitve leta 1958. Obiskali smo ga na njegovem domu, da bi nam kaj povedal iz svojih izkušenj in borb za pravice slovenskega šolstva. Vkljub svojim 80 letom je naš jubilant visoko zravnan, čvrst in duhovno svež ter sva se kmalu znašla v živahnem razgovoru o problemih slovenskega šolstva na Goriškem. «Vsa povojna leta,» je začel Močnik, «Slovenci v Gorici še nismo dobili niti enega novega šolskega poslopja za potrebe naših šol, medtem ko so jih zgradili celo vrsto za italijanske učence, pa čeprav so bile in so še naše Sole v neprimernih in neustreznih prostorih. Čas bi bil, da se to popravi, da bodo tudi na naših šolah lahko imeli pouk v primernih učilnicah.» Pogovor je nanesel na šolski od- bor, v katerem je bil Močnik predsednik med najbolj delovnimi čla- miiiiimimiiiimmiiiiiiil||||l|II|,1|||,|„l|njllimmilimiimi|||m||||||||||||||||1||||||||||||||||mm||m|m|m Seznam goriških davkoplačevalcev = == ==i JL mo 'rtMClj liilB n Hk I Nadaljujemo z objavo seznama goriških davčnih zavezancev, ki imajo glede komplementarnega davka obdavčljivo vsoto med tremi in petimi milijoni lir: Augusto Ledri 3,15 mil. (150.000); Silvio Lenassi 3,1 mil. (129.000); Bruno Leon 3,4 mil. (157.000); lilo Leoni 4,15 mil. (308.000); Enzo Le-sizza 3,05 mil. (126.000); uradnik Luciano Lipossi 3,7 mil. (213.000); Giordano Lippi 3,45 mil. (177.000); Roberto Lodi 3,3 mil. (171.000) dr. Franco Loru 3,3 mil. (151.000); Marcello Lovisutti 3,15 milijona (141.000); zdravnik prof. Luciano Luciani 3,7 mil. (183.000); geometer Napis pod Klanjščkovo gostilno v «Buži» Delio Lupieri 4,8 mil. (245.000); Celso Macor 3 mil. (124.000); arhitekt Metod Makuc 3,2 milijona (190.000) ; Ernesto Makuc 3,6 mil. (252.000) ; profesor Virgiglio Mal-ni 3,7 mil. (199.000); Bruno Marega 3,2 mil. (213.000); Luigia Marega 3,6 mil. (203.000); dr. Marino Marin 3,9 mil. (202.000); časnikar Ivan Marinčič 3,2 mil. (117.000); geometer Giovanni Maroni 3,25 mil. (218.000) ; dr. Matteo Marsano 3(1 mil. (144.000); geometer Giuseppe Marte 4,25 mil. (234.000); dr. Mario Martina 4,9 mil. (271.000); Bruno Martinis 3,3 mil. (175.000); dr. Renato Marzini 3 mil. (176.000) Italo Massi 3,6 mil. (252.000); dr. Mauro Massi 3,7 mil. (141.000); inž. Ilio Matiussi 3,65 mil. (190.000); uradnik Alberto Medeot 4,15 mil. (187.000) ; uradnik Donato Mele 3,8 mil. (169.000); Massimiliano Meret-to 3,5 mil. (177.000); zdravnica dr. Tanja Mermolja 3 mil. (161.000); Bruno Mezzorana 3,05 mil. (151.000); uradnik Guido Mizzon 3,35 milijona (227.000) ; Isidoro Molar 4,6 mil. (271.000) ; Paolo Montena 4,25 mil. (262.000) ; kemik dr. Dario Mulitsch 3,6 mil. (203.000); Giuseppe Musi 3,55 mil. (212.000); uradnik Gior-gio Nalgi 3,15 mil. (149.000); Edoar-do Oblascia 4,1 mil. (197.000); odvetnik dr. Franco Obizzi 3,1 mil. (145.000) ; dr. Italo Olivo 3,5 mil. (155.000) ; Silvio Omizzolo 3,7 mil. (142.000) ; zdravnik prof. Umberto Piacenza 3,95 mil. (206.000); Vin-cenzo Parenzan 3,3 mil. (110.000); odvetnik dr. Valentino Pascoli 4,3 mil. (259.000); uradnik Renzo Pel-legrini 4,2 mil. (244.000); uradnik Ermes Pellican 3,5 mil. (169.000); Marino Pentassuglia 3,05 milijona (128.000) ; Bruno Perco 3,4 milijona (232.000) ; uradnik Renato Perelli 3,4 mil. (232.000); Aldo Perna 4 mil. (222.000); Giovanni Petarin 3,45 mil. (146.000); Mariano Peternel 3 mil. (115.000); prof. Carlo Petrin 3-65 mil. 080 000); uradnik Tarci-sio Piccinini 4,3 mil. (268.000). ni, obiskoval starše in učence na domu, jih pregovarjal za vpis v naše šole, skrbel za zaposlitev dijakov, ki so zaključili strokovno šolo itd. O položaju slovenskega šolstva na Goriškem je lani v posebnem pismu informiral tudi šolske in druge organe, ter nakazal nekatere nujne ukrepe za njegov razvoj, odnosno obstoj. Iz tega pisma je med drugim razvidno, da je leta 1970 najmanj 63 otrok slovenskih staršev na Goriškem obiskovalo i-talijanske otroške vrtce, da o položaju na osnovnih šolah niti ne govorimo. Sedaj je šolski odbor nekako zaspal, pa bi ga bilo treba zopet priklicati k življenju in odstraniti vse ovire za njegovo uspešno delo tako za dosego novih in ustreznih šolskih prostorov, kot za povečanje števila učencev in izboljšanja pouka na njih. Naš jubilant se je ves razvnel, ko je nizal svoje načrte, kot da bi ne imel 80 ampak kvečjemu 50 let. Na steni nasproti je visela spominska diploma, ki so mu jo ob upokojitvi pred 15 leti poklonili njegovi kolegi in učenci. Za sedanji jubilej so mu sostanovalci hiše, kjer vrši tudi upravniške posle, poklonili zlato kolajno. Sedaj je v navadi, da goriška občina podeljuje zlato kolajno učiteljem, ki so sodelovali na njenem področju, ko gredo v pokoj. Leta 1958 te navade še ni bilo, vsaj ne za slovenske šolnike, ki jih je šlo tistega leta 9 v pokoj v Gorici. Časi se pač spreminjajo in upamo, da se bodo še bolj spremenili tudi za slovensko šolstvo v zamejstvu, kateremu je naš jubilant posvetil 60 let življenja in borbe in mu še danes sledi z budnim očesom. Mi mu želimo, da bi ga lahko še dolgo spremljal v zdravju in zadovoljstvu, da bi pri tem spremljanju lahko zabeležil čim več razume-vonja in uspehov ter da bi lahko objavd svoj znanstveni spis «Trnovska planota» in še drugo, kar ima v pripravi ali v načrtu. IM. Mladinski krožek v Gorici priredi v torek, 20. februarja ob 20.30 v dvorani «S. Gregorčič* (Verdijev korzo 13), literarno srečanje z IVANKO HERGOLD in MARIJEM; ČUKOM ter odprtje razstave FRANKA VECCHIETA Razstava bo odprta do 1. marca vsak dan od 17.30 do 20. ure. Kino 30 dni zdravljenja za ponesrečenega pismonošo Ul. Dante v Fari se je včeraj, približno ob 13. uri, pripetila prometna nesreča, v kateri je avtomobilist trčil v 23-letnega pismonošo iz Fare, Ul. Verdi 9, Edija Canta-ruttija, ki je vozil moped. Iz še neznanih vzrokov je avtomobilist, 31-letrii uradnik Egidio Bragagnutti iz Šlovrenca ob Soči, zavozil na drugi del cestišča in tako trčil v pismonošo, ki se bo v mestni bolnišnici zdravil 30 dni zaradi hude poškodbe na levem stopalu. Prosvetno društvo «SOVODNJE» priredi v soboto, 24. februarja ob 21. uri PREDPUSTNI PLES v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vabimo starejše in mlade na to plesno prireditev. Za vstop je treba imeti vabilo, ki si ga lahko priskrbite v gostilni Tomšič, gostilni Franca Hmeljaka, gostilni Rubijski grad, pri Danilu Cotiču, Janku Cotiču, SPZ, v trgovini Pelicon, v trgovini Uršič, v trgovini Butkovič, v gostilni Mira Hmeljaka ter v Kulturnem domu vsak večer. Gorica VERDI 14.30-22.00 «L’ultimo busc*-dero». S. McQueen. Barvni film CORSO 14.30-22.00 «La cosa buffa»; G. Morandi in O. Piccolo. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepo-vedano. CENTRALE 15.00—21.30 «Quella stre-ga di Pippi Calzelunghe*. I. Nilss0® in M. Persoon. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Rappor" to sulle esperienze sessuali di V* ragazze bene». J. Grade in L. M* renda. Barvni film. Mladini pod 1°-letom prepovedano. VITTORIA 15.15—22.00 «Quando le donne si chiamavano madonne*; E. Fenech in V. Caprioli. Barvin film. Mladini pod 18. letom preP0" vedano. Tržič AZZURRO 14.00 «Piu forte, ragazzb-Terence Hill, Bud Spencer. EXCELSIOR 14.00 «Corvo rosso n°° avrai il mio scalpo*. Barvni f**®’ PRINCIPE 14.00 «Pomi d’ottone e niči di scopa*. Barvna risanka MARCELLIANA 14.30 «1 berretti Verdi*. Barvni film. SAN MICHELE 14.00 «Bemardo. ne ladro e bugiardo*. Barvna 0 sanka. Nova Gorica SOČA «Smrtonosna pista*. amen5*5* barvni film — ob 16., 18. in 20- SVOBODA «Jaz žena», danski barv®1 film — ob 16., 18. in 20. DESKLE «PIavolasi maščevalec*. * meriški barvni film — ob 15. i® 1 ' RENČE Prosto. PRVAČINA Prosto. ŠEMPAS Prosto. KANAL «Skaramuševe prigode*, itali- janski barvni film — ob 16. in 20- DEŽURNA LEKARNA V GORltJ Danes ves dan m ponoči je dežu1® lekarna Pontoni e Bassi, Raštel 5 ’ tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TR2#® Danes ves dan in ponoči je dežup!, ilramn R i crw/-irv/-J/-v "Q1 EllriCO lekarna Rismondo, tel. 72701. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Daniela Fumis, An-drea Zanolla, Stefano Testa. SMRTI; 76-letni upokojenec Antonio Ambrosi. OKLICI; uradnica Annalisa Car-po in varilec Battista Burattin, bolničarka Giuliana Toffolo in finančni agent Stanislao Petrillo, prodajalka Mirella Cantalino in prodajalec Ugo Cartanese, gospodinja Lo-retta Russi in mesar Elio Rizzante, prodajalka Liljana Mervič in delavec Giorgio Pazzarini, natakarica Marilisa Pontoni in uradnik Aldo Giuliano Tomat Ranieri. POROKE: prodajalka Rita Seni in delavec Roberto Devinar, delavka Leopolda Maraž in zidar Igna-zio Dottori, študentka Maria Luisa Palmerini in univ. študent Giorgio Miseri, prodajalka Sonja Klanjšček in delavec Franko Feri, delavka Albina Koren in delavec Jožef Bre-mec. DEŽURNI ZDRAVNIKI . V Gorici, Sovodnjah in števerjj® sta danes dežurna dr. Angelo D8"; se, Verdijev korzo 69, tel. 3327 in . Pasquale Arcuri, Ul. Oberdan 3, 2102. Za Krmin in okolico j® dežuren dr. Pavšič. danes Razna obvestila Pokrajinski odbor ONMI je ra# vna- šal natečaj za mesto sanitarnega ^ je. Zainteresirani bodo lahko d° y. podrobnejša pojasnila na mestne® . radu ONMI, Korzo Italija 55/II- Predavanja Slovensko planinsko društvo v ^ rici priredi v sredo, 21. februarja 2C.30 v Gregorčičevi dvorani v ^ jevem korzu 13 tretje sezonsko davanje z naslovom «GORSKl -KRAŠKI SVET KANINSKEGA _ r GORJA*. Predaval bo prof. JurIj naver iz Ljubljane, član Pp ljana - matica. Predavatelj Je . jet planinec in geograf, ki je že veC •- raziskoval svet Kaninskega Zaradi tega bo zanimivo. „ • «g£ predavanje 121 Izleti rnfid Slovensko planinsko društvo v u- priredi v nedeljo. 25. februarja. carski in družinski izlet z app, S. Stefano di Cadore ob prilik1 ^ čarskih tekem, ki jih organizira ^ Vpisovanja na sedežu, Ul. NSbI 22. februarja. PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GOR GORICA Ul. Duca d Aosta 180 - PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA ZAHVALA Vsem, ki so na kakršenkoli način z nami sočustvovali ob brid® izgubi našega dragega LEOPOLDA LUTMANA se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala domačemu g. župni*50’ domačim pevcem in darovalcem cvetja. žalujoča žena Štefka, sin Vojko z družino ter drugo sorodstvo štandrež, 18. februarja 1973 PROBLEM, KIJE PEREČ ZA SLOVENSKO ZALOŽNIŠKO DEJAVNOST ŠE DOBRIH DESET DNI V BALKONSKI DVORANI KD v.vy*i i /r« * \ i '--v \ L_CXTIH, V. KNJIGA OD AVTORJA DO BRALCA Razstava najboljše ALI VPRAŠANJE KNJIŽNEGA TRGA slovenske grafike Zaradi tehtnosti in zanimivosti ponatiskujemo iz publikacije podatki o strukturi zalog. Ti po- samo enostransko, z zahtevami do dobivanje povsem določenih podat- t J H V oi „ 7 7 ■ -• „ Z 7 _ ~ 7„„ ... -t. I J J 4 1 n lrn>ir r-u-rfvcsKtl i Vi 70 nftcloimo - «Kulturni poročevalec», ki jo izdaja Zveza kulturno-pr o svetnih organizacij Slovenije v Ljubljani, sestavek Martina Žnideršiča "Knjiga na trgu». Zanimiv bo tudi za našega bralca, ker razkriva, s kakšnimi problemi in težavami se ukvarjajo založniške hišo na splošno, slovenske pa še posebej zaradi majhnosti sloven-skega knjižnega tržišča. Na svoji poti od avtorja do bralca se knjiga nazadnje sreča s povsem ekonomsko kategorija: s tržiščem. To bo v končni fazi odločalo o ekonomski upravičenosti, oziroma neupravičenosti založbine investicije v proizvodnjo knjige. Na tem t^išču se knjiga kot proizvod ekonomskega procesa obnaša tako, kot vsa druga blaga in je prav tako kot druge vrste blaga podvržena njegovim ekonomskim zakonitostim, v našem razpravljanju bomo najprej zanemarili kulturno in družbeno vlogo knjige in bomo razi-skali njene ekonomske značilnosti KNJIGA KOT BLAGO Knjigo na tržišču še najlaže primerjamo s proizvodi široke potrošnje, (1) kljub temu. da obstaja med temi proizvodi in knjigo bistvena, osnovna razlika: pri proizvodih široke potrošnje predstavlja t.i. ^osnovno korist» materialna vred-n°st, Drj knjigi je nematerialna vrednost — to je vsebina, ki jo P°rabnik izkoristi z branjem. Ta nematerialna vrednost daje knjigi tudi značaj kulturne dobrine in s tem tudi celotni panogi založništva posebni kulturni in družbeni pomen. Knjiga kot blago pa ima naslednje značilnosti: . t- Vsaka knjiga je proizvod zase ln terja od založnika prodajne nabore kot vsak nov proizvod. Izjemo predstavljajo le knjige v serilah, ki jih založnik prodaja kot celoto. - Knjiga se prodaja po enotni c,cm, ki jo določa založba. Knjiga spada v kategorijo t.i. * -suznih predmetov* (z izjemo strokovnih in izobraževalnih knjig), 7. ,za življenje niso nujno potrebni, -jtradi tega je knjiga tudi podvr-‘la konjunkturnim gibanjem. Knjiga ima močno konkurenco orugih oblikah izrabljanja pro-e?a časa, katerih poraba je zelo Preprosta, ne zahteva posebnega vnega napora, nekatere teh duho- oblik k Pa so posebej stimulativne , Kondicijskih in zdravstvenih o-tiskV' .televizija, radio; zabavni rek’ k'1??- šport, celoten kompleks kreacije — vse to so zelo resni konkurenti knjigi. ; ' Knjiga je lahko tudi investiciji • Čeprav ta oblika knjige zgub-^ Y sodobnem svetu svojo velja-mi’ ?° P10™™ med karakteristika-, knjige kot blaga omeniti. Gre iih va8?cenc, bibliofilske izdaje, ki n1 ljudje ne kupujejo toliko zaradi ohm vsebine, kot zaradi zunanje ij.jl® in redkosti (oštevilčene iz-Veifr,'. Pri tej vrsti knjige gre u k°krat za špekulativen nakup v nju- da bo vrednost knjige čez aR’ večja. lahk nj*§° je mogoče posojati in krat - 2 6nim izvodom knjige (en-.lum nakupom) njeno osnovno raklvi izkoristi večje število upo-Sa lk°v- Njih število je omejeno i, u z materialno življenjsko dobo ?°da knjige. Ioni V, kupec kupi knjigo pravi-po a le enkrat. Z enkratnim nakupi Je torej potreba kupca po več blaga* zadovoljena. Še kun Ve ’k°krat je z enkratnim na-Br^m,-zadovoljena potreba celega gespodinjstva po neki knjigi. blan lrn° toreJ. da ima knjiga kot od a **■<*> značilnosti ki io ločijo zahrfugih vrst blaga na tržišču in p8n, Va.io specifične metode nasto-ka 'a na tržišču. Vse do trenut-blago°rabe ~ branja J’e knjiga turn ’ tiab) pa se spremeni v kul-beni° 'k*'-'1''110- Kulturni in druž-že Or?ot1jen knjige izhaja iz njene, vSebj eujene, «osnovne» koristi — 2atn 'I6, J5' Je materialna vrednost. kulturndi blaSo — knjiga postane b°rabpna ^obrina šele v trenutku samnki ~~ branja. ne pa že ob I ® nakupu. haja "Vojnega karakterja knjige iz- au - ze stoletja stara dilema kulturni Z£f0zn'®tvo in knjigotrštvo Dri,-,ln' ak gospodarski dejavnosti. I°žnišfna in kulturna funkcija za-korlstVa’ ki izhajata iz «osnpvne gi ,? knjige, nalagata tej pano hiorai ueekonomske cilje. Vendar v sklad^ neek°n°mski cilji biti ali ložb;Jat g0sp°darsko poslovanje za-s DnrA?* celote, ali pa v skladu loinjxt°cj°. ki jo družba daje za-Vensko • V tej. ali oni °biiki. Slo-ložništ ln. bidi jugoslovansko za-predvsV° i® v i*™ °ziru navezano ■ie praern na lastne možnosti, saj 'Zgubila V- 'el°šnjem letu panoga pgodno_f. šf. zadnje gospodarske ■fcvjiost bl 1ih ie imela kot de-hiena ,D05ebnega družbenega po-zdaleg družbene subvencije pa še vSeh n 'J6 zadostujejo za pokritje potreb. KNJižNI TRG V r^zni trg je zei0 širok pojem, trg "?cipu predstavljajo knjižni uo hrvrv, prebivalci nekega jezikov-žijo VP-Tnega tržišča, ki zaslu-nitjiUfn0. kot znaša življenjski mi-cia]n: u ln ?° pismeni. Tp so poten-ra, (, Upc|. knjige. Založba pa mo-nePrpffiQa0fie na tem popolnoma svoie8ednem tržišču poslovati, za sicer- ^2)rede tržišče omejiti, in stikah^nre?!c*rariiern’ po karakteri-tržijgp - amcznih proizvodov (npr. Tvene s? s.ke knjige, tržišče znan-knjjgp knjige, tržišče strokovne 'td.) ’p | zišče beletristične knjige ko kn;--e. na diferenciacijo lah- -Oolr,^12111 trg razdehmo v dve ma različni skupini: (3) datki nam niso dostopni, lahko pa iz izkušenj domnevamo, da gre pri teh zalogah v veliki meri prav za knjige, s katerimi založbe opravljajo svoje kulturno poslanstvo na našem majhnem knjižnem trgu. Povpraševanje za takimi knjigami je namreč sorazmerno majhno in tudi naklade po nekaj sto izvodov se prodajajo več let. Neusklajenost ponudbe in povpraševanja na našem knjižnem tržišču nam zastavlja pomembno vprašanje. katerega rešitev bo odločilna za bodočo usmeritev panoge. To vprašanje je, kaj mora storiti založništvo in kaj družba, da bosta bodoče izpolnjeni obe funkciji založništva — kulturna in gospodarska. Družba mora predvsem jasno definirati svoj odnos do založništva kot panoge ter hkrati z obveznostmi, ki jih založništvu nalaga zaradi njegovega posebnega družbenega pomena, sprejeti tudi sama določene obveznosti do založništva. Te obveznosti družbe, ki bi bile dolgoročne, jasno opredeljene in kvantificirane, bi v programsko politiko slovenskih založb lahko vnesle stabilnost, predvsem pa usklajenost in sistematičnost pri zapolnjevanju vrzeli na našem knjižnem trgu. Družbeni interes do založništva nikakor namreč ne more biti izražen založništva. Založbe kot samoupravne organizacije združenega dela, ki delujejo v enotnem gospodarskem prostoru. bodo morale težiti za tem, da se čimbolj uspešno prilagodijo tokovom samoupravnega tržnega gospodarstva. Ob tem bodo — tako kot so to delale že doslej — morale upoštevati svojo posebno družbeno in kulturno vlogo, ki jo bodo morale dosledno uskladiti s svojimi gospodarskimi nalogami. Deficitna področja slovenske knjižne proizvodnje naj bi se v bodoče izpopolnjevala čimbolj sistematično, v skladu z nacionalnim programom, ki ga pripravlja Kulturna skupnost Slovenije in ob samoupravnem dogovarjanju med založbami o delitvi dela pri izpopolnjevanju teh deficitnih področij. Ena od glavnih nalog založb v bodočnosti bo tudi mnogo bolj sistematično spoznavanje slovenskega knjižnega trga. Kut.urna skupnost Slovenije ima v svojem programu izdelavo sociološko - ekonomske analize reprezentativnega vzorca slovenskih bralcev. Ta analiza bo zagotovo postala temelj boljšega spoznavanja navad slovenskega bralca in njegovega odnosa do knjige. Analizo bodo slovenske založbe lahko dopolnjevale z lastnimi analizami, usmerjenimi na pri- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiLiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiKiiMiiiiiiiiiiu RAZGOVOR Z NAŠO PIANISTKO NEVO MERLAK_- CORRADO Spontana mediteranska muzikaličnost Prvi glasbeni napotki v družini, študij na konservatoriju Tartini, zaposlitev pri Glasbeni matici, kratka toda bogata koncertna kariera po Sloveniji in Italiji — določena tržišča, na katerih nastopajo tiste knjige, ki jih ljudje morajo brati (učbeniki, obvezni priročniki, strokovne in znanstvene knjige) in — prosta tržišča, na katerih nastopajo vse knjige namenjene zabavi in splošni informaciji. Medtem, ko so določena tržišča relativno pregledna in obseg povpraševanja za njih znan, so prosta tržišča nepregledna in je na njih obseg povpraševanja zelo težko določiti. Zaradi tega bo zalozba morala prosto tržišče nenehno proučevati in spoznavati njegove značilnosti. To pa bo lahko delala samo z uvajanjem sodobnih principov poslovanja v konceptu marketinga in s kontinuiranim raziskovanjem tržišča, kot enim osnovnih sestavnih delov koncepta marketinga. Drug instrument spoznavanja in kontrole nad tržiščem, ki ga bo morala založba uporabljati je segmentacija. S tem pojmom označujejo razdelitev tržišča glede na karakteristike potrošnika. Segmentacija tržišča omogoča sjaozna-vanje strukture tržišča po njenih osnovnih karakteristikah in z njo neko veliko heterogeno tržišče spremenimo v manjša, homogena tržišča . Na določenih tržiščih za knjigo bo segmentacija v večino primerov podana hkrati s karakteristikami proizvoda, torej z diferenciacijo tržišča. Na prostih tržiščih pa je segmentacija nujna. Sistem komunikacij med založbo in tržiščem mora torej potekati v dveh smerah: Tržišče mora biti za založbo neprekinjen vir informacij in podatkov, ki ji bodo osnova za smotrno poslovno odločanje, zalažba pa mora tržišču, oziroma njegovim ustreznim segmentom, zagotoviti konstanten tok informacij o svojih proizvodih. Vprašanje optimalne politike komunikacij s tržiščem, je eno od osnovnih vprašanj poslovne politike. Kakšne so karakteristike slovenskega tržiča? Predvsem moramo ugotoviti, da spada slovensko knjižno tržišče med najmanjša knjižna tržišča na svetu in je četrto najmanjše tržišče "V Evrcrjii (manjša so samo še Luksemburg, Malta in Island). Letno izide v Sloveniji okrog 1100 do 1200 novih knjig v skupni nakladi okrog 6 milijonov izvodov. V tej številki so upoštevane tudi izdaje, ki se ne realizirajo na knjižnem trgu, a jih statistika zajema (različna poročila, zborniki, katalogi itd.). Po številu izdanih knjig na prebivalca — v letu 1970 3,6 knjig — zaostajamo za evropskim poprečjem iz leta 1962, ki je bilo 4 knjige na prebivalca. Za našo knjižno proizvodnjo je značilen izredno visok odstotek knjig s področja književnosti, ki je — kljub padajoči tendenci _ v zadnjih letih, — še vedno višji kot v Jugoslaviji in večini držav z bolj razvito knjižno proizvodnjo. Prav tako je — v primerjavi s poprečjem v Jugoslaviji — značilna deficitnost pri izdajanju predvsem družbenih ved in to tako po številu naslovov kot tudi po skupni nakladi. (4) Hkrati pa so za slovensko založništvo tudi značilne zelo visoke zaloge, ki so npr. v letu 1969 znašale skoraj 10 milijard S din in so presegale tako skupno realizacijo, kot tudi novo proizvodnjo v tem letu. (5) Iz tega izhaja, da na slovenskem knjižnem tržišču obstaja neskladje med ponudbo in povpraševanjem, ki ima za posledico tendenco naraščanja zalog. Če bi hoteli podati natančno oceno o vzrokih tega naraščanja, bi morali razpolagati tudi s iiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmniiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiuiiiiuimimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiniiiiiimmiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiHiimiiHiiiiinimiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiimiii* OB PRVEM NASTOPU ORKESTRA V ŠEMPETRU PRI NOVI GORICI Obetaven začetek V skoro 60-članskem ansamblu so godbeniki raznih poklicev: mehaniki, uslužbenci, pravniki, zdravniki, inženirji in drugi kov, potrebnih za poslovno odločanje. Le tako bodo lahko založbe planirane proizvodnje uskladile s povpraševanjem, ne da bi ob tem zanemarile tudi izrediio pomembne komponente — zbujanja novih potreb na tržišču. Zavedati se namreč moramo, da je tudi slovenska knjiga na slovenskem knjižnem trgu le blago, ki je — kot smo že ugotovili — podvrženo zakonom tega tržišča. Ti zakoni pa so ekonomski in zato se tudi založbe, ki na tržišču nastopajo, morajo obnašati ekonom- sko’ MARTIN ŽNIDERŠIČ VIRI (1) Martin Žnideršič: Ekonomski problem slovenske knjige. Maribor 1972, str. 13—17 (2) Fedor Rocco: Koncept marketinga i izdavačka djelatnost, referat na posvetovanju o marketingu v založništvu, Portorož 21,—23. 9. 1972 (3) Rolf Frbhner: Marketing und Marktforschung im Buchhan-del, objavljeno v «Das Buch in der dynamischen Gesell-schaft», Trier 1970, str. 238— 239 (4) Martin Žnideršič, op. cit. str. 24—44 (5) Martini Žnideršič, op. cit. str. 49 Z otvoritve razstave sodobne slovenske grafike v galeriji Kulturnega doma Neva Merlak - Corrado Ko se dvorana umiri in ko doseže trenutek največje koncentracije in psihične pripravljenosti, razčleni sklenjene prste o-beh rok in jih položi na klaviaturo. Še hip in potem dvorane in občinstva v njej, tistega, katerega prisotnost samo še podzavestno čuti, zanjo ni več. Poslej je samo še sama s skladateljem, njegovo skladbo in svojim muzikalnim navdihom. Prsti ji lovijo tipke in poigravajo se z njimi, kot igrivi žarek sonca na vodni gladini. Le ko se gladina razburka, ko se glasbeni motiv dviga kot val v crescendu, se ji iz prstov sprosti nepričakovana, skoraj moška moč. Sicer pa ge ji ubogljive strune klavirja razpevajo v tisočih zvokih in ko utihnejo, ko se iz dvorane oglasi ploskanje, s počasnimi gibi telesa vstane v komaj zaznaven priklon in komaj opazen nasmešek ji huškne preko ozkih ustnic, kot da še ni čas za popolno sprostitev po popolni koncentraciji, kot da je še vedno tam nad črnobelimi magičnimi vzvodi glasbila. V petek, dne 9. t.m. je bil v kino dvorani v Šempetru prh N. Gorici prvi nastop orkestra, ki so ga pred štirimi meseci ustanovili pristni ljubitelji glasbe. Koncert sam ni bil toliko zanimiv v pogledu programa in izvajalske kvalitete, kakor v pogledu na dejstva in okoliščine, ki so pogojile njegovo ustanovitev in začetek delovanja. Predvsem je tu prisotno hotenje skupine glasbenih navdušencev, ki so si poleg opravljanja poklicnega dela zaželeli kulturnega izživljanja; ljudi, ki so nekoč že okusili blagodejne učinke glasbene umetnosti. Po večini so namreč bivši učenci glasbene šole iz Šempetra, ki so se po nekaj letih ponovno zbrali okrog svojega učitelja in ravnatelja Marijana Koni-ča. Le-tem so se pridružili še drugi. Orkester šteje skoro 60 članov raz nih poklicev: mehanikov, uslužbencev, pravnikov, zdravnikov, inženirjev in drugih. Na osnovi tega lahko sklepamo, da delo glasbene šole v Šempetru, posebno pa rezultati Marijana Konica, ki je v svojem razredu za godala vzgojil v nekaj letih vrsto dobrih violinistov, ne le, da ni bilo zaman, temveč je zabrstilo pri večji skupini ljudi smisel za orkestralno igro. Nabito polna dvorana pa je potrdila, da je ta šola v času svojega obstoja, prav tako pod pretežnim vodstvom in izrednim prizadevanjem ravnatelja Konica ter njegovega učiteljskega zbora, s svojimi javnimi nastopi in uspehi gojencev zainteresirala kar širok krog ljubiteljev glasbe — poslušalcev, ki že od nekdaj izpričujejo svojo nagnjenost do glasbene umetnosti. To so predvsem starši bivših gojencev in danes že bivši gojenci sami. Tako se ustvarja s poklicnimi glasbeniki in drugimi prosvetnimi delavci ter pripadniki raznih poklicev na eni ter s poslušalci in drugimi pobudniki na drugi strani mlado glasbeno življenje širšega, rekli bi lahko, množičnega razmerja. Popolnoma razumljivo je, da orkestra ne moremo soditi v tem trenutku po nekih tehtnejših ume tniških merilih, ker je šele takore koč shodil, vendar z nasmehom, s kakršnim nas razveseli sijoči otroški obraz. To pobudo je treba vsekakor podpreti in nuditi orkestru vso možno podporo, pa ne samo moralno, temveč tudi materialno, kajti ob taki vnemi in volji sodelavcev bi se utegnili — ob sistematično zastavljenem delu in strokovni pomoči — razviti v solidno orkestralno skupino. Morda bi za začetek bile priklad-nejše nekoliko lažje izbrane skladbe. Jasno, da so potrebna temeljita nadaljnja vežbanja, ki bi orkester pripeljala do potrebne čistoče v intonaciji, preciznosti igre, skladnosti in enotnosti v delovanju, skratka da tiste določene usposobljenosti, ki bi mu zagotovila večje možnosti do poglabljanja v svet interpretacij. Sicer pa, začetek je tu. Na koncertu sta ob spremljavi orkestra in klavirja nastopila tudi sopranistka Stana Stanič in tenorist Ludvik Ličer. Pri klavirju je bila Klavdija Jamšek. IVAN SILIČ Razumeli ste, da sem skušal opisati koncertni nastop naše mlade plavolase pianistke Neve Merlak - Corrado. Mlade, toda že u-veljavljene koncertantke pri nas, v Sloveniji in tudi že v širših italijanskih glasbenih krogih. Pravkar se je vrnila z enega svojih pogostih nastopov v Italiji, iz Ales-sandrije, kjer je koncertirala v dvorani tamkajšnjega konservatorija skupno z mladim in obetajočim tržaškim violinistom Tonaz-zijem. Samostojno je izvajala skladbe Griega, Gershvvina in Beethovna, kot Tonazzijeva spremljevalka pa skladbe tržaškega skladatelja Viozzija in Beethovna. Uspeh je bil izreden, nepričakovan. Občinstvo je zahtevalo dodatke in jih tudi dobilo, kajti redki so tisti koncertanti, redki in tudi nesimpatični, ki se na želje občinstva ne ozirajo. Pred tem nastopom je Neva Merlak - Corrado samo v letošnji sezoni nastopila že večkrat pred slovensko in italijansko publiko. Ni dolgo tega, ko je sodelovala na javni neposredni radijski oddaji v dvorani glasbene šole v Kopru, kjer je z orkestrom izvajala Merkujeve, Kogojeve in De-bussyjeve skladbe, z mezzosopranistko Noro Jankovičevo pa solospeve njej najbolj priljubljenega primorskega skladatelja Rada Simonitija. Pred tem nastopom je bila gost koroških slovenskih kulturnih dnevov v Celovcu s samostojnim recitalom. Decembra je z violinistom Tonazzijem koncertirala v Rapallu in Desenza-nu, še prej je imela skupno z violinistom Žarkom Hrvatičem recital na sedežu prosvetne zveze v Gorici, 1. decembra je sodelovala na abonmajskem koncertu Glasbene matice samostojno in kot spremljevalka Nore Jankovičeve, Ivana Sancina in Žarka Hrvatiča in potem s tem programom nastopila tudi na slovenskih šolah na Opčinah in v Dolini. V novembru je snemala skupno z obema To-nazzijema (očetom - kitaristom in sinom - violinistom) za tržaški radio in izvajala prvič v moderni priredbi Geminianijevo sonato za Trio (klavir, violina, kitara). Odkar se koncertno udejstvuje bodisi samostojno ali kot spremljevalka, je nastopila na Reki, v Ljubljani, v Trbovljah, v Kranju, v Mariboru, Ptuju, Celju, Šibeniku pa v Kopru, Izoli, Piranu, v Italiji v Gorici, v Vidmu, Rapallu, Eiesenzanu, Rimu, Neaplju, Milanu, v Avstriji v Celovcu, da njene stalne prisotnosti na domala vseh naših domačih koncertnih prireditvah niti ne omenjam. Njena pripravljenost za sodelovanje ob vsaki priložnosti je skoraj izjemna in najbrž ga še ni bilo povabila, ki bi ga odklonila, pa naj je šlo za koncertantne recitale, za spremljave, za šolske ali ljudsko - prosvetne prireditve. V preteklih dneh je sodelovala skupno z našim gledališčem, s katerim tudi sicer sodeluje, če je potreba, kar na dveh Prešernovih proslavah. Vse to bi bilo dovolj in celo več kot dovolj že, če bi se ukvarjala samo s koncertantno dejavnostjo, toda vedeti je treba, da je naša pianistka Neva Merlak -Corrado istočasno tudi redna profesorica klavirja pri naši Glasbeni matici, kjer ima v razredu višjih letnikov srednje šole okrog 20 gojencev in kjer ima od 20 do 23 učnih ur tedensko. Vse to pa dokazuje, da nimamo opravka le s pianistko pomembnih odlik, izrazitega talenta in poudarjene mediteransko razkošne muzikali čnosti, temveč tudi z vzdržljivo, vztrajno in zavzeto ter vsestransko glasbeno angažirano delavko, česar zlasti v naših razmerah ne gre prezreti. Prve glasbene spodbude je Neva Merlakova dobila že kot otrok v družini, pri materi, ki je bila sama amaterska pianistka, sicer pa tudi članica opernega zbora splitske opere, kjer je njej oče, znani slovenski operni pevec - basist Danilo, b i rcLst na začetku svoje pevske kariere. Učenje klavirja je potem nadaljevala privatno pri prof. Patrizio v Trstu, nato pa s šestim letnikom na tržaškem konservatoriju «Tartini» v razredu znane pianistke in pedagoginje Maureen Jones. Z dvajsetim letom je že diplomirala in potem še dve leti bila na nadaljevalnem študiju pri isti profesorici, istočasno pa je študirala tudi komorno glasbo z znanim tržaškim violončelistom Liberom Lano. Po diplomi se je z laskavimi priporočili med drugim tudi velike slovenske pianistke Dubravke Tomšič in dirigenta in skladatelja j Rada Simonitija, zaposlila pri naši Glasbeni matici, sprva honorarno, zadnja tri leta pa kot redna pedagoginja. O vsem tem sva se z Nevo Mer-lakovo pogovarjala v nevezanem pogovoru, ki pa se seveda ni mogel izčrpati v zgolj informativnih podatkih o njenem šolanju in koncertiranju. Dotaknila sva se tudi drugih vprašanj, na primer njenih pogledov na sodobno glasbo, na skladatelje, ki so ji bolj ali manj priljubljeni, na relacijo koncertant občinstvo, na pomen pedagoškega delovanja za koncertanta, na našo glasbeno mladino, pa seveda njene želje, kajti kje je še človek, ki ne bi imel svojih želja? Neva Merlakova ima kljub svojim mladim letom že kar zajeten repertoar, ki sega od predklasike do moderne vključujoč barok, ro- mantiko, impresionizem in ekspresionizem. Njen najpriljubljenejši skladatelj, tako rekoč ideal, je pač Bach, kot za pretežno večino pianistov. Zakaj ravno Bach? Ker je njegova glasba najbolj čista, ker je samo glasba na širokem razponu tehnike in čustvovanja, ker je mehka in mogočna obenem, ker zadovoljuje poustvarjalca. Od slovanskih skladateljev se navdušuje za šoštakoviča, Skri-jabina, med slovenskimi ceni najbolj Kogoja, od naših domačih Merkuja. V vlogi spremljevalke vokalnih izvajalcev ji je najbolj pri srcu Simoniti. Njegovi solo-spev. so polni nežnosti in miline, melodike, ki prevzema in ki je zlasti blizu nam, mediteransko čutečim ljudem. Pa seveda Schubertovi solospevi. O sodobni glasbi. Išče se še, nima še dokončne forme, ne v izrazu ne v sredstvih, končnosti ji ni še videti. Pa vendar je ne gre jemati šablonsko. Neva Merlakova je ne odklanja, nasprotno, sprejema jo v mejah, ki ne gredo v ekstremnost. O relaciji izvajalec - občinstvo. Občinstvo v odločilni meri pogojuje koncertantov uspeh in najbrž ga ni normalnega izvajalca, ki se tega ne bi zaveda! Za mojo sobesednico je važno, da ima občutek, da poslušalec z njo sodeluje. Hladnost, odmaknjenost občinstva jo moti, vsaj ne spodbuja je. Toda važno je seveda tudi, s kakšno psihološko pripravo stopi izvajalec na oder, pred publiko. Neva Merlakova neposredno pred nastopom preigra, če je čas tudi dvakrat, celotni program, potrebno ji je ogrevanje. V koncertno dvorano prihaja po navadi tri ure pred koncertom, preizkuša klavir. vživlja se v ambient. Idealno je zanjo, če je v tem času sama s seboj. Samota ji omogoča JOŽE KOREN (Nadaljevanje m 6. strani) V dneh, ko je Livio Možina razstavljal v tržaški občinski galeriji, smo z zadovoljstvom ugotavljali, da doživlja nenavaden u-speh, hkrati pa smo ga opozarjali, da množično priznanje še ni zadostno in še najmanj dokončno priznanjem. Prav istega dne, ko smo beležili gornje ugotovitve in pomisleke, smo na drugem mestu zapisali naslednje: «Ker je Slovenija, skupno z Jugoslavijo, znana kot dežela, ki na lem ustvarjalnem- področju — v grafiki — spada med najboljše na svetu in ker so prišli v goste v Trst najboljši predstavniki te grafike, zasluži razstava vso pozornost.» Ko smo beležili to, nam niti na misel ni prišlo, da bi mogli danes dajati dokaj negativno bilanco o zanimanju občinstva za razstavo, ki prav gotovo sodi trenutno med vrhunske prireditve v našem mestu, za razstavo del enajstih najboljših modernih grafikov, kar jih pozna Slovenija. Če bi nas kdo vprašal, zakaj to, bi mu mogli takoj odgovoriti: nobenega dvoma ni, da je poprečen meščan glede vzgoje okusa prepuščen sememu sebi, in da je moderna likovnost glede tega zelo zahtevna. Pri moderni umetnosti niso dovolj oči. In tudi srce samo ne. Zato tudi umotvori izrednih ravni in kakovosti ostanejo neopaženi. Ni utemeljena trditev nekaterih, da je sodobna, vrhunska umetnost le za prefinjene sladokusce. To povsem drži, kajti preprostemu nešolanemu in do neke meje celo zanemarjenemu okusu razna že filigranska globoka gravura z izredno nežnimi barvami. kakršni so n. pr. Pogačnikovi listi, ki jih je obesil na panoje v balkonski dvorani v Kulturnem domu. ne povedo veliko, če sploh kaj povedo. In vendar je vredno to razstavo obiskati. In to velja za vsakogar, ne le za tiste, ki se za likovnost zanimajo. Zato stopimo ponovno v balkonsko dvorano v Kulturnem, domu. Začnimo kar od začetka, od najstarejšega. Je to France Mihelič, ki je tudi še najbolj preprost, rekli bi tudi najbolj zgovoren, saj obravnava v prvem delu celo slovenski folklorni lik - kurenta, medtem ko je zadnji motiv tudi preprost — «Tožba za poletjem». Koj za njim je Adriana Mara-ževa. ki je glede motivike in tudi načina upodabljanja veliko zah-FRANC UDOVIČ (Nadaljevanje na 6. strani) V gledališču Verdi je bila sinoči premiera Smareglijeve opere «lsfrska svatba*. Sceno za fo tržaško postavitev te opere je izdelal naš tržaški umetnik Lojze Spacal in izbira vodstva gledališča Verdi je bila vsekakor posrečena in pravilna, saj je Spacal mojstrski oblikovalec kraškega in istrskega pejsaža v svojstvenem slogu Na sliki osnutek scene za prvo dejanje. Predstavlja trg v Dinj^nu, kjer se dogajanje odvija PRED 30 LETI V PARTIZANSKEM LOGORJU V BRINOVEM GRIČU PRI ČRNEM VRHU NEDELJA, 13. FEBRUARJA PONEDELJEK, 19. FEBRUARJA TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slovenski motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Poslušali boste; 11.15 Mladinski oder; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Nepozabne melodije; 13.00 Kako in zakaj?; 13.30 in 15.45 Glasba po željah; 15.45 «Primerna napitnina* radijska drama; 16.35 Orkester in zbor; 17.00 šport in glasba; 18.00 Popoldanski koncert; 18.45 Glasbeni koktail; 19.25 Ital. popevke; 20.00 Šport; 20.30 Sedem dni v svetu; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.30 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.00 Nesmrtne melodije; 10.00 Popevke; 10.15 Z nami je...; 10.30 Istrska folklora; 11.30 Dogodki in odmevi; 11.45 Orkester Miller; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Popevke; 15.00 Pisana glasba; 15.30 Plošče; 16.30 Vrstijo se popevke; 17.00 Sosedni kraji in ljudje; 17.35 Glasba po željah; 18.45 Poje Kemal Monteno; 19.00 Nedeljska reportaža; 19.15 Orkester Strausser; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Parada orkestrov; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Baletna glasba. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 11.35 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 12.20 Hit parade; 14.00 Nagradno tekmovanje; 14.30 Plošče; 15.10 Popoldne z Mino; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni variete: 17.50 Ko ljudje pojo; 18.15 Koncert; 19.30 Francoščina; 20.25 «Andata e ri-torno»; 20.45 Šport: 21.45 Koncert; 22.15 Nadaljevanka. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.14 Trije motivi; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Mike ob nedeljah; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Sprehod med notami; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Alto gradimento; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Vam ugaja klasika?; 17.00 Športna nedelja; 19.05 Abeceda plošče; 20.10 Operetna glasba; 21.00 Je vdova vedno vesela?; 22.00 Plošče in skeči, lil. prg^ram 9.30 Vesti iz Amerike; 9.45 Sličice iz Francije; 10.00 Koncert; 11.00 Skladbe za orgle; 11.30 Baletna glasba; 13.05 Folklora; 14.25 Koncert; 17.30 Plošče; 18.30 Voz-nost cest; 19.15 Koncert; 20.15 Preteklost in sedanjost; 20.45 Poezija v svetu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 igra za otroke: Marjan Marinc -Kapitolske gosi; 8.50 Skladbe za mladino; 9.05 V studiu 14; 10.05 Še pomnite, tovariši... E. Muser - Zavrl: Nastanek nemških koncentracijskih taborišč; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Nedeljska reportaža; 13.50 Z domačimi an- ■ sambli; 14.05 Popularne operne | melodije; 14.30 M. Ayme: Izterjevalec — humoreska; 15.05 športno popoldne; 17.05 Radijska igra — Giinther Weisenborn: Zasledovalec; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci!: 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Zaplešite z nami; 23.05 Literarni nokturno — Ana Ahmatova: Pesmi; 23.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.00 ob 12. uri; 12.30 Poklici: Vodovodni inštalaterji; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Šport; 16.45 Program za najmlajše; 17.45 Športne vesti; 18.00 Dnevnik; 18.10 Nagradno tekmovanje: Zadnjih 100 sekund; 19.20 Nogometna tekma in športne vesti; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Bernardini: Dnevnik učitelja — II. nadaljevanje; 22.15 Športna nedelja; 23.10 Dnevnik. II KANAL 18.30 Nogometna tekma; 21.00 Dnevnik; 21.20 Humoristična oddaja; 22.20 Strah; 23.20 Napoved programa. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.05 Jutranja glasba; 7.30 Glasba za dobro jutro; 11.40 Radio za šole; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Violinski koncerti; 19.20 Odvetnik za vsakogar; 19.30 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Slovenski razgledi; 22.15 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.40 Otroški kotiček: 9.00 Operne arie; 10.00 Melodije; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj, 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plos če; 14.15 G. Lugli: Se spominjaš?. 14.35 Športni ponedeljek; 14.45 Plošče; 16.40 Goriški pevski zbor Seghizzi; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 športni pregled; 19.00 Od Triglava do Jadrana: 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Operna glasba; 21.30 Pisana glasba; 22.00 Popevke; 22.35 Zagrebški solisti. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.20 Kratki teden; 13.15 Hit parade; 14.10 Ital. popevke; 15.10 Glasbeni spored za mladino; 17.05 Sončnica; 19.10 Sindikalno - ekonomska panorama; 20.20 «Andata e ritorno»; 20.50 Športni večer; 21.45 Mladi interpreti. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 8.14 Trije motivi; 8.40 Melodrama; 9.15 Orkester; 9.50 Nadaljevanka; 10.05 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.35 Sprehod med notami; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.45 Telefonski pogovori; 20.10 Lahka glasba; 20.50 Glasbeno - govorni spored; 22.43 Nadaljevanka. III. PROGRAM 10.00 Koncert; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.15 Glasba skozi čas; 13.30 Schubert, Liszt, Delibes; 14.30 Polifonska glasba; 15.30 Opera; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 O vo znosti cest; 18,45 Kulturni pre gled; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.00 Melodrama; 21.30 Jonescov «Macbett». rr., SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Veliki zabavni orkestri; 10.20 Pri vas doma; 12.10 J.G. Albrechtsberger: Koncert za harfo in orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Amaterski zbori; 14.30 Naši poslušalci čestitajo; 15.40 Naši simfoniki v svetu; 16.00 «Vrtiliak»; 16.40 Zvoki in barve; 17.10 Glasbeno poooldne; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zabavni zvoki; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Bo risa Franka; 20.00 Ob 100-letnici rojstva F. I. Šaljapina; 21.00 Prenos slavnosti ob 500-'etn'ci rojstva N. Kopernika iz Pariza; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno — J. Tomšič: Pesmi; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 10.00 Šola; 12.30 Monografija; Hitlerjugend; 13.00 Ob 13. uri; 13.30 Dnevnik; 14.00 Šola; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnev nik; 17.45 Slike iz sveta; 18.15 Južno od ravnika; 18.45 Teden ska knjižna oddaja; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnev nik; 21.00 Film: «Fronte del por to», režija Elia Kazan, igra Marlon Brando; 22.50 Filmske premiere; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.20 TV razprave; 22.20 Simfonični koncert: na sporedu Beethoven. Smrt narodnega heroja Janka Premrl a ■ .3 , -> -? - ki :f taljona Simona Gregorčiča in narodni heroj. Za tridesetletnico njegove smrti smo obiskali njegovo rojstno vas in očeta Franca Premrla. Želeli smo slišati iz. ust očeta, kakšen je bil Janko kot otrok in fant. Dolžni smo povedati, da je oče pokojnega narodnega heroja Vojka kljub 86 letom še kar pri dobrem Janko Premrl - Vojko, Tri desetletja so pretekla od tistega mrzlega dne — 15. februarja 1943 — ko je v Strugu v dolini Be-! le strel iz fašistične puške smrtno j ranil komandirja Trnovske čete, ka-j snejšega narodnega heroja Janka i Premrla - Vojka. j Tri desetletja so pretekla od tiste-! ga dne ko so takratni partizani, ak-| tivisti in vse primorsko ljudstvo j občutili, da so z Vojkom izgubili j odločnega in neustrašnega mašče-j valca za vse zatiranje, zaničevanje in raznarodovanje, ki so ga doživljali vse od leta 1918. Tri desetletja so pretekla od tistega dne, ko je v dolini Bele omah-| nil na gozdno prst sin primorske I zemlje, ki je poosebljal goreče do-j moljubje in nepopustljivo sovraštvo j do fašističnega zatiralca vsega pri- morskega ljudstva. nismo prej pismeno obvestili. Da bi se bil pripravil. No, pa smo se Mlada leta vseeno pogovorili: Janka Premrla - Vojka »Janko je zelo rad hodil v šolo T-, , .... , „ in se prizadevno učil. Fašistov ni Podnanos Večja vas z okrog , £det, Vedno je pi.emjšljeval, 400 preb,vale. v Zgornji Vipavski kj/in kako bi jimJ k^kšn0 Jzago: i dolin, tam kjer nehajo ovinki glav- ^ učiteIjem Jje bil nenehnofa v ne ceste, ki se s prelaza na Razdrtem po Rebrnicah spušča v Vipavsko dolino. Podnanosu sosednji ! vasi sta Lozice, stisnjene v grlo Vi-; pavske doline in Podgrič na sončnem vznožju Nanosa pod zadnjimi ovinki Rebmiške ceste. Fašisti so ti dve vasi — prvi na Primorskem! — delno požgali dne 21. in 22. julija 1942, pobili prve talce in 20 ljudi odpeljali v zapore. V Podnanosu je bil dne 29. februarja 1920 rojen Janko Premrl, i kasnejši protifašistični borec, ko-I mandir, namestnik komandanta ba- je hotel vedeti, kaj pomenita tisti dve besedi. Odgovoril sem, da še meni niso jasne fantovske norčije. Mislil pa sem si svoje, saj sem dobro poznal zgodovino solunskih bratov Cirila in Metoda. Tistega februarskega dne, ko je Janko odhajal k partizanom, je snežilo. Gledal sem za njim. Takrat sem ga zadnjič videl živega. Kot šestih partizanov. Vračali so se z akcije pri štanjelskem predoru, kjer so brez strela vzeli italijanskemu stražarju izpred nosa — prvo lahko strojnico na Primorskem! Borci so bili zaradi uspele akcije dobro razpoloženi. Ko so zagledali še novega borca, je veselje doseglo višek: «Hura! Dobili smo novo strojnico in novega borca!* Tisti večer — Pne 2. februarja 1942 — je Janko Premrl dobil partizansko ime Vojko, ki je kasne e tolikokrat pognalo strah v kosti fašistom in okupatorjevim vojakom. In še pričevanje Ervina Dolgana -Janeza, ki je vodil akcijo pri Štanjelskem predoru; «V našem partizanskem logorju pod Štjakom nas je bilo 19 parti-, zanov, ostali so bili v razhodu na j žil itaiijanstv vojsko, ga je neki i terenu. Naša takratna oborožitev: 1 I oficir vprašai, kakšne narodnosti je. mitraljez zbrojevka, nekaj pušk zdravju, le sluh mu je skoro odpo-! partizan je prišel še enkrat in go-vedal, tako da nas je le s težavo j voril s sestro in bratom. Jaz pa razumel. Ko smo vstopili, je sedel! sem bil takrat v internaciji v Italiji*. Janko Premrl kot italijanski vojak «mavzerk» in nekai starih avstrijskih pušk. Stalno nam je manika-lo orožia. municije in razstreliva. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiN Spontana mediteranska... za veliko mizo in bral časopis. Potem ko smo mu povedali namen obiska, se je za hip zamislil. Verjetno se je v spominu vrnil nazaj za tri desetletja in se spomnil dne- va, ko je Janko odhajal k r>arti- J Janko je kot italijanski vojak ob zanom. Na obrazu so se mu začr- j vsaKi priložnosti poitazai svoje sio-tale bolestne poteze. Nismo ga mo-! vensko poreklo. Ko je v Turinu slutili. Mislili smo si Oče ... Žal mu je bilo, da ga o obisku I «Slovenec» — je bil njegov odgovor. Oficir se je začudil: «Kako, saj v Italiji ni Slovencev?* , Vsi naši napori so bili usmerjeni «Iiako da ne. Moj oče je Slovenec, | v to, da pri skrajni štedni' muni-moja mati prav tako Slovenka, kaj , cije pridemo do novega orožja. Ra-naj bom jaz drugega, če ne Slo- i zoroževali smo posamezne sovražni-venec,.* . | ke in šibkejše patrole zlasti na Go- , ( Oficir se je zdrznil in ni več riškem. Pridobili smo nekaj orožja, sporu. Naravno. Učitelj je bil fa- i spraševal. šisl Nekoč so mu v šoli — prav . Jal]ko je tudi kot italijanski vo- take kot vsem drugim učencem — J3* zbiral okrog sebe slovenske fan- dali uniformo fašistične organiza-1 i1*1 navduševal za odpor proti cije Balilla. Ni je hotel obleči, pač! fašizmu in z njimi prepeval slopa jo je stlačil v šolsko stranišče. I vens <'e .nJe§°Y°. delova- Potem je moja žena imela sitnosti! "1® nl os!a o pnkrito oficirjem. V s fašističnimi oblastniki. Komaj jim dokumente so mu zapisali: Politič-je dopovedala, da irna s sinom ve-1 n° nezanesJjiv. Zato zanj ni bilo like težave. Tudi kadar mu ona ku- s _ ne§a mesta v vojski. Preme- ščali so ga iz edimce v edinico. Za njim so romala «priporočilna» pisma, da je bil povsod sprejet z velikim nezaupanjem. I Čeprav mu je bilo hudo, da je moral služiti v tuji vojski, je skrbno preučeval vse vojaške veščine, ! kar mu je kasneje v partizanih pri- zlasti municije in pištol. (Pagon Andrej - Ogarev) (Nadaljevanje v torek) pi kakšno novo obleko, je ne mara obleči. Izgovarja se, da se dobro počuti v stari, čeprav je oguljena. To je tudi vzrok, da noče tiste fašistične uniforme. Še kot šolar je imel veliko veselje do orožja. V prostem času je zbiral svoje vrstnike da so se igra-; šlo zelo prav Znane SQ njegove l, vojake. Janko je bil vedno povelj- besecje najbližjim tovarišem: (Nadaljevanje s 5. strani) večjo koncentracijo, večja koncentracija pa ji sprošča živčno napetost in daje tisto sproščenost, ki je izvajalcu potrebna, da se poistoveti s partituro in da ji je ta samo še predloga za ustvarjanje, za nadgradnjo. O našem občinstvu? Zelo se je vzgojilo v nekaj letih. Njegova zahtevnost je velika. Skorajda postaja težko igrati pred njim, kot je tudi problem prepogosto nastopanje pred enim in istim občinstvom, če ne zaradi drugega že zaradi težkega usklajevanja njegovih zahtev r dejansko možnostjo sprotnega hitrega koncertanto-vega zorenja. Zorenje potrebuje svoj čas, ki ga sicer lahko pogojujemo sami,- Ki pa mu ne moremo določati dolžine. O kencertantovem pedagoškem delovanju. Za koncertanta je pedagoško delo komplementarno. Ob učenju se sam uči pod pogojem seveda, da učenec to možnost dopušča, da je z eno besedo dober učenec, ki začne relativno zgodaj samostojno reag rati na pedagogove sugestije. In seveda, da pedagoško delo ne predstavlja prehude obremenitve. Mnogi veliki pianisti so istočasno pedagogi. Seveda se vprašanje takoj prenese na konkretna tla: kako je z našo mladino, z gojenci sole Glasbene matice. Neva Merlak sodi, da naše učeče se mladine ni mogo če generalizirati, ker gre pri učencih mnogokrat bolj za želje in hotenja staršev, kot za nadarjenost ali voljo do študija. Toda med našimi gojenci je mnogo izrazitih in obetajočih talentov in vse bo odvisno od njihove vztrajnosti. Dotaknila sva se tudi vprašanja glasbene kritike. Sodi. da je naša kritika, vsaj v zamejstvu, predobra, morala o biti bolj o-bjektivna v smisli odicriosti, a zaveda .'e tudi, da se naša ki Hi ka spričo razmer v katerih živimo, lovi med dilemo strokovne strogosti in spodbudniske vloge. Od kritika se zahteva, da je pripravljen, to se pravi, da se mora pred koncertom seznaniti s partituro in po možno m s katero od boljših izvedb s pomočjo plošč, da si ustvari konfrontacijo. Če pa vprašanje kfitike raztegnemo na vseslovensko raven oziroma na raven Slov imje, potem priznava, da je v Sloveniji mnogo odličnih in stroKovno usposobljenih kritikov, ki pa jih na mnogih koncertih ni videti. Bodoči nastopi. Vabil ne manjka. V aprilu bo nastopila v Neaplju in nato v Milanu v duu z violinistom Tonazzijem. Preko Glasbene mlad,ne Slovenije je v dogovarjanju za vrsto koncertov po Sloveniji, prav tako. Glasbeno mladino Hrvaške. Toda samostojnega prvega celovečernega recitala v Trstu za sedaj še ni v programu. Bo? Spet tista zadržani nasmešek, ki visi med upanjem in dvomom. Tako sva se pogovorila o tem in onem in se razšla ob tej njeni želji in ob tem našem pričakovanju, da se ji zanjo in za nas pionudi velika priložnost, da se nam razda z vsem svojim prirodnim bogatim talentom, z vso svojo spontano mediteransko muzikalno-stjo, ki odlikuje njeno umetniško naravo koncertantke in klavirske spremljevalke. koliko spominja na uprizoritev ne. kega Mahničevega pasijona, nadalje je tu «Učitelj» in končno še «Slikar», pri katerem je človeka še največ in je avtor dal svojemu slikarju celo paleto in čopič v roke. Metka Krašovec je letos doživela visoko priznanje: dobila je nagrado iz Prešernovega sklada. Za njo so značilne bolj barve. V štirih serigrafijah je upodobila dve ^Pokrajini* nato «Par» in končno še «Slutnjo», kjer ji je uspelo u-stvariti neverjetno prijetno rdečo barvo. če smo rekli, da so za Krasov-čevo zelo značilne barve, so za Jemca — rekli bi — bistvo, in tako on svoje slike tudi poimenuje. nik slovenske skupine. Ta je vedno premagala nasproi.no skupino — «ta-šiste*. Mahali so se tako zares, da «Delal bom samo to, kar je koristno za naše ljudi, za njih srečo -, . , , in osvoboditev. Prevarati in zape- se je večkrat pokazala tudi kri. j ljati se ne bom F Ker sem večkrat hodil po oprav- pustil nobenemu, Pii naj pride karkoli.* Kot bi bil že takrat slutil, da ga bodo nasprotniki skušali Drido-biti na s\#jo stran z zvijačo in vabljivimi ponudbami. Tako so mu nekateri «voditelji» še pred odho- kih v Gorico, sem ga nekoč vzel s seboj. Pustil sem ga na ulici in naročil, naj me tam počaka, ker bom kmalu opravil. Janko mi je potem pripovedoval, da je prišla po ulici skupina Italijanekov — verjet- j dom k partizanom prigovarjali, naj no sinovi fašistov — in ga začela1 sprejme mesto vodje četnikov na zmerjati s «ščavo*. Takrat je v Primorskem. Janko je ponudbo po-njem zavrelo. Planil je med nje in : nosno odklonil: jim s pestmi pokazal, kdo je. Raz-1 «Raje borec v partizanski vojski bežali so se kot vrabci, kadar med i kot vojvoda pri izdajalskih četni- nje piai » kragulj. Po značaju je bil Janko zelo miren fant. Zelo rad je bral slovenske knjige, povesti, romane in poezijo. Na pamet se je učil pesmi Gregorčiča in Prešerna. Branje je tako vplivalo nanj, da si je že takrat postavljal za vzor junake iz Šefranove dopolnjene barvne jed- j povesti in romanov. Nekoč mi je kanice v glavnem v temnejših to-! zaupal, da bo, ko bo odrasel, po-nih so spet zahtevnejše. To govo- J stal voditelj naroda na Primorskem. re tudi sami naslovi del, kot na 2a to nalogo se je tudi resno pri primer «Silovito se svuščamo*. «Vr- pravlial. Vsako nedeljo je šel peš ženo in zapuščeno» 'in podobno. na 1Wnc in Razstava najboljše slovenske grafike (Nadaljevanje s 5. strani) tevnejša. Seveda za občinstvo, pa čeprav se na prvi pogled zdi tudi preprosta. Njene «Gajbice», njena rPostelja*, njen «Ujeti metulj* in končno še ^Razdvojenost* so dela, ob katerih se mora človek zamisliti, ker mu same oči ne povedo veliko, kolikor se ne bo zadovoljil z opazovanjem že malone cizeliranih vzorcev prevleke še 0-hranjene in že odrabljene fotelje ali česa podobnega. Odkrito povedano, nam je bil Kjar Meško pred leti veliko bližji in dostopnejši. Kljub številnim spremembam je še ohranil nekaj človeškega lika, ki ga v tej ali oni obliki razmešča po svojih listih z naslednjimi naslovi: rPro vos*. «Zvestoba do groba*, ki nas ne- Svojevrsten je spet Vladimir Makuc, ki se zelo spretno igra s svojimi tipičnimi vzorci kvadratov in drug h geometričnih likov 1/1 zraven dodaja tudi svoje glavne motive ali like, kot na primer kuščarja na istoimenski sl ki, ali pa stilizirano ptico, ali pa tudi človekov obraz, ki ga vidimo na sliki «Rdeča pokrajina». na Nanos in govoril, da se tako utrjuje za bodoče življenje. Stare narodove navade je visoko cenil in spoštoval. S svojo skupino fantov je nekoč še] na Nanos, kjer so pripravili velik kres in ga v mraku zakurili v spomin na velika Slovana Cirila in Metoda. Drugi dan mi je brigadir karabinjerjev prinesel razglednico, kjer je sin na pisal: «Obujamo spomine*. Takrat .je bila v veljavi cenzura civilne pošte, zato je razglednica Od mene JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 18. DO 24. FEBRUARJA 1973 NEDELJA, 18. februarja 8.50 Po domače; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetijska oddaja; 11.00 Otroška matineja; 11.50, 18.00, 20.00, 22.35 Poročila; 11.55 Delavski amandmaji — 1. del oddaje; 12.55 TV kažipot; 18.05 Primer Rudolfa Hessa; 18.55 Gonj; 19.45 Risanka; 20.30 TV barometer; 20.35 Šoferji; 21.20 Rezerviran čas; 22.35 športni pregled. KOPRSKA BARVNA TV 14.30 Nogometna tekma: Za- greb - Crvena zvezda; 19.45 Lete či oblaki; 20.15 Na poti k zvezdam: 20.37 Ruski film «Striček Vanja*; 22.15 Jazz. PONEDELJEK, 19. februarja 9.05 Odprta univerza; 9.35, 14 45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15,55 Nemščina; 1100 16.10 Splošna izobrazba; 17.45 Zvonček palček; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi za mlade; 19.45 Risanka; 20.00, 22.35 TV dnevnik; 25 TV barometer; 20.30 Bernt in Anita — švedska TV drama; 21.45 Kulturne diagonale. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Festival Midem 73; 21.20 Gvajana, dežela voda «Ko pride deževje*. TOREK, 20. februarja 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.40, 15.35 Ruščina; 11.00, 16.10 Splošne izobrazbe; 15.55 TV vrtec; 17.45 E. Peroci; Muca copatarica; 18.00 Risanke; 18.15 Obzornik; 18.30 Zbor «Zarja* iz Trbovelj: 18.55 Mozaik; 19.00 Nadomestilo za materino mleko; Prehrana dojenčkov; 19.20 Naš cilj je bil Makalu; 19.45 Risanka; 20.00, 23.00 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.35 Mi med seboj; Uresničitev izvirnih interesov; 21.30 Nenavadne zgodbe: Oflandovo vstajenje; 21.55 J. Horwald: Stoletje kirurgov; 22.20 Plesni orkester RTV Ljubljana. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 *Vlak iz Labradorja*; 21.02 Medicinski center «Meje»; 21.50 Zabavno - glasbena oddaja «Za-dovoljni kranjci*. SREDA, 21. februarja 8.20 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba; 17.45 Mačkon in nje- gov trop; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 19.10 Mozaik; 19.15 Zabavna glasba; 19.45 Risanka; 20-00, 23.20 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.30 Mali Cezar — film; 21.50 Nogomet: Španija - Grčija. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 21.15 Poročila; 20.30 Nogomet: Španija - Grčija; 22.15 Istrski večer «Zlati delfin 72». ČETRTEK, 22. februarja 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15.40 Angleščina; 10.45, 15.55 Nemščina; 11.00, 16.10 Francoščina; 17.45 Verne Kohout: V 80 dneh okrog sveta; 18.15 Obzornik; 18.30 Druščina jehu — film; 18.55 Poljudno znanstveni film; 19.45 Risanka; 20.00 TV dnevnik; 20.25 Četrtkovi razgledi; 21.30 Serijska oddaja; 22.20 Werner Ekg: Kitajski slavček — balet, na koncu še poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.15 Poročila; 20.30 «Breza» — film; 22.00 Tri in ena zabavno glasbena oddaja. PETEK, 23. februarja 9.30, 14.40 TV v šoli; 11.00, 16.10 Angleščina; 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu; 18.05 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Za boljši jezik; 18.55 Mo zaik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00, 23.05 TV dnevnik; 20.25 TV barometer; 20.30 Iz slov-književnosti: Kralj Lear; 21.40 XXI. Stoletje; 22.05 Iz VViesbadna. KOPRSKA BARVNA TV 20.15 TV dnevnik; 20.30 Zavez nik - iz serije Laramie; 21.30 Posebno za februar — zabavno glasbena oddaja. SOBOTA, 24. februarja 9.35, 11.00 TV v šoli; 17.20 Maroško — film; 17.45 Obzornik; 18.00 Hokej: Olimpija - Jesenice — prenos; 20.15, 23.15 TV dnevnik; 20.40 TV barometer; 20.45 Zakaj bi veselo ne peli; 21.45 Hu mor. oddaja TV Beograd; 22.15 Arsene Lupin — barvni film; 23.05 TV kažipot. KOPRSKA BARVNA TV 16.30 Košarka: Crvena zvezda - Jugoplastika; 19.45 Dovolite, O felija! — zabavna glasba: 20.15 Poročila; 20.30 Močnejše od živ ljenja — poljski film; 21.20 Mali koncert. Borčičeve slike se nam zde kot nekakšne stud je nekega prirodo- \ prišla v roke brigadirju. slovca ali tudi skice umetnika, ki se pripravlja na neko zahtevnejšo upodobitev. Tokrat je v os-prednju školjka, ki jo v tej ali. oni obliki srečamo na vseh štirih j list h. Prišli smo tako do Pogačnika. Ob njem bi se moral človek bolj j na dolgo ustaviti. Še posebno zanj velja to, kar smo rekli v začetku, da je potreben za spoznavanje in j uživanje njegove umetnosti rekli bi j prefinjen okus, kajti površen po- ' gled na njegova dela nam ne pove veliko, če pa se sklonimo nekol ko bliže k njegovim delom, | bomo videli, koliko je v njih dela, j naporov in okusa, rekli bi raje nežnosti. Oglejmo si le njegove barve, da ne govorimo o drobcenih motivih, ki nam jih daje njegova globoka gravura, ki nas spominja na kake starodavne asirske spomenike. Preostajata še dva: Riko Debenjak in Janez Bernik. O Riku Debenjaku in njegovih štirih «Ma-gičnih dimenzijah» je težko spregovoriti. Kot je težko govoriti o ciklusu treh Bernikovih sitotiskih, ki vsebujejo neko sporočilo, ki ga more dati le avtor. kih!* Janko Premrl - partizan Voj‘ko Pokojni spomeničar Josip Bolje -Jamnik iz Hruševice pri Štanjelu nam je pred leti na našo željo opi- I sal Jankov odhod k partizanom: «Janko je bil kot italijanski vojak na dopustu v Podnanosu. Ko! mu je dopust potekel, sa je z avto- ; busom odpeljal do križišča cest pod I Mančami, Tam je izstopil in se z ! drugim avtobusom odpeljal do Gor- j nje Branice, kjer je bila javka v j hiši ^Kantetovih pri Kobolih. Nanj je j že čakal Anton Ferjančič - Zvonko ' iz Dolganove čete. Prav takrat so v vas pridrli Italijani in začeli preiskovati po hišah. Kantetova mati je Janku pokazala skrivališče in vse se je po j tem srečno izteklo. Zvečer sta od- ! šla v Lože k terencu Mohorčiču - i J Tigru. Kmalu za njima je prišel | tudi Ervin Dolgan - Janez s četico NaAi beslsellerji Lestvico najuspešnejših knjig s posameznih področij sestavlja Tržaška knjigarna na osnovi tedenskih ugotovitev o prodaji slovenskih knjig v Trstu in Gorici. Izvirna literatura Simon Rutar: DNEVNIK 1869-1874 Trst in Gorica pred sto leti. Založila Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Str. .192. Prevodi Anne in Serge Golon: ANGELIKA Sladka in grenka ljubezenska pot skozi romantični , čas in prostor. Zbirko desetih knjig je ponovno izdala založba Lipa. Priročniki Miro Kokol: PREK SVETA ODMEVA PESEM Pesmarica v dveh knjigah: 1. Ljudske pesmi, 2. Umetne in borbene. Dragocena notna knjiga za vsakega ljubitelja petja. Str. 536. Izdala DZS. Mladinske knjige PAPIRNATA DETELJICA Imeniten priročnik v petih knjigah vodi in spodbuja z okusnimi likovnimi izdelki ustvarjalnost mladega človeka od 4. do 15. leta. Str. 880 — MK. Ob koncu le še nekaj ugotovitev in pripomb. Kakor smo rekli že v začetku, redka priložnost, da se na preprost način seznanimo z vrhunskimi deli slovenske grafike, gre mimo brez večjih rezultatov. Škoda. Opravičilo bomo našli v umetniško nevzgojenem človeku naše dobe. Da bi se to ne dogajalo v bodoče, bi morda ne bilo napak, če bi učitelji ali profesorji risanja na slovenskih šolah organizirali obsk razstave. Pa še nekaj: menimo. da je osvetlitev razstavljenih del, posebno tistih, ki so razvešena na panojih sredi dvorane, pomanjkljiva, posebno ko gre za dela take vrednosti, kakršna je Pogač nikova grafika, ki jo mrak tako rekoč umori O razstavi, ki bi zasluž la daljšo oceno in tudi ustreznejšo razlago, smo napisali le to da bi opozorili občinstvo na res redko priložnost. ! Nismo torej hoteli dati strokovne ocene še najmanj pa poglobljeno razlago, ki je stvar kompetentnih kritikov. i Veljaven od 18. do 24. februarja 1973 OVEN 2«. 4.) (od 21. 3. do S tem tednom se začne za vas dolgo, srečno razdobje. Planet ljubezni bo stopil v zelo ugoden položaj in pozabili boste na vse pretekle muke. Nekateri se bodo lahko ponovno zaljubili. Na delu ne vztrajajte preveč na svojem stališču. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kar zadeva osebne zadeve, ne jemljite jih preveč resno, vse se bo še dobro končalo. Ne bodite ozkosrčni, to, da znancem izkažete svojo hvaležnost. Sredi tedne boste v poklicnih zadevah želi uspehe. Dobri obeti za potovanje v tujino. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Naj vas ne motijo morebitne težave, ko gre za vaše uspehe, dasiravno se bodo ti nekoliko zavlekli. Zberite raje vse svoje moči, da boste dosegli cilj, ki ste si ga zastavili. Doma imejte nekoliko potrpljenja, ker bo moralo poteči še nekaj časa, preden se bodo stvari uredile. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Vaše čustveno življenje bo manj razgibano kot v preteklosti. Planeti bodo kljub temu ugodno vplivali na vašo podjetnost. Kot vedno, boste tudi tokrat znali izgladiti ostrine. Precej živahni odnosi s prijatelji in znanci. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne smete obupati, če ne bo vse tako, kot ste pričakovali. Imeli boste še več priložnosti, ki jih boste lahko izkoristili, da boste dosegli svoj cilj. Prišla bo do izraza vaša osebnost, če boste napravili napačen korak, ne jezite se, raje napako popravite. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Tudi za vas se začenja razdobje sreče in uspeha. Polni boste očarljivosti in ne bo vam težko vzpostaviti nove čustvene stike z osebo, ki jo imate radi. V prvih dneh tedna se boste sestali s prijatelji ter se skupaj z njimi dobro pozabavali. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite ze- lo previdni v svojih pogovorih z znanci, zlasti tedaj, ko jim imate zaupati kako Raje se potrudite in opravite kar se da v redu svoje dolžnosti, s čimer si boste go- tovo prihranili marsikatero razočaranje. Pazite na svoje zdravje, ki ne bo ravno najboljše. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Bodite vztrajni in ne opuščajte že začetega dela. Od svoje brezbrižnosti in malomarnosti ne pričakujte dobrega. Odsotnost ljubljene osebe ne bo vplivala na vas spodbudno, nekoliko potrti boste in v čustvenih zadevah ne bo, kot si želite. Toda še pred koncem tedna se bo položaj iz- boljšal. skrivnost. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vsaka stvar ob svojem času. Delo opravljajte vestno in skrbno, a ne pozabljajte pri tem, da potrebujete tudi počitek. To si zlasti želi oseba, ki vam je blizu, in dobro bo, če boste tej želji ustregli. Z zdravjem boste zadovoljni, pazite se pred prehladom. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ta teden bo prijetnejši in uspešnejši od prejšnjega ko vas je nekaj stvari hudo motilo in razburilo. In povsem se boste pomirili, ker bo vse dobro in prav urejeno. Več pozornosti posvetite nekaterim prijateljskim stikom. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V ljubezni bo morala priti pobuda od vaše strani, zlasti če hočete, da bodo odnosi resnično iskreni ter prisrčni, čas bo zelo primeren za kako potovanje v družbi znancev. Znašli se boste v neki zelo živahni družbi. Zberite vse moči za uresničitev nekega davnega načrta. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) če ne boste dovolj previdni, utegne marsikaj nepričakovanega zmotiti vaše čustveno življenje, lju-na primer, nesporazumi, nezaupanje. Ljubezen bo na svojski način vplivala na vaše razpoloženje, zelo boste zamerljivi. večkrat tudi tam, kjer bi tega ne smeli kazati. bosumnost ŠPORT ŠPORT ŠPORT košarka POKALNA TEKMOVANJA V zadnjem kolu zabeležili eno samo presenečenje Juventud Badalona se je le uvrstila v višje kolo Konec koncev eno samo presenečenje: do njega je prišlo v po-kalu pokalnih prvakov, kjer je sicer favorizirana Juventud Badalona zgubila na domačem igrišču s Ste-au°’ nato pa v Romuniji zgubljeno nadoknadila in si v zadnjem hipu Pndobila pravico do nastopa v naslednjem kolu. Toda pojdimo vrsti. la krepko premagana v Ajdovščini. Primerjani niso pokazali zrele igre, kljub petim zadetkom, od katerih sta bili 2 enajstmetrovki. Vozila — Rudar I 0:4 Pokal evropskih prvakov , je najbolj zanimiv turnir in pUdl najbolj znan: dvoboj CSKA -rvena Zvezda je praktično forma-. n\ ®evPredvsem zato, ker Beograj-re«-?1 °^no plačujejo davek za iz-edno serijo podvigov v prejšnjem ™esecu. Ignis-Simmenthal je, kot že prvenstvenih tekmah, brez prog-°ze: moštvi se izenačujeta, odlo-jilen Pa bi lahko bil Raga (edini v prvenstvu ne more nastopati). Pokal pokalnih prvakov 2a polfinale Jugoplastika - Mobil-duattro je odločitev padla že pred 'Juventud Badalona pa je, Okoli 500 gledalcev je bilo kar zadovoljnih v 1. polčasu, ker so videli P° j lepo igro. Tudi vreme je bilo naklonjeno, čeprav je bilo igrišče še razmočeno. V drugem polčasu je vso igro pokvaril nemogoč sodnik, ki ni imel pregleda nad igro. V nadaljevanju igre je igralec Rudarja igral z roko 3 metre v kazenskem prostoru, toda sodnik je žogo potegnil na 16 metrov ter dosodil tam prekršek Nasprotno, na je ta sodnik priznal nasprotnikom «zelo bla-go» enajstmetrovko iz katere so i-gralci Rudarja povedli 1:0, namesto, da bi bilo obratno! Ob splošnem u-govarjan.ju je nato Glišovič izključil 2 domača igralca, da so le z devetimi nadaljevali in razumljivo prejeli še 3 gole. Takega sodnika, ki je pokvaril lepo igro in oškodo- mači igralci se bodo morali pa odvaditi odgovarjanja sodniku, kar delajo prevečkrat. V. R. DRUGE ŠPORTNE VESTI NA OSMI STRANI koT . 'Juventud Badalona pa je, val tudi gledalce prav gotovo upra-7nl5eceno- osv°iiIa že zapravljeno va NK Vozil ne bo več želela. Do-go m si le priborila pravico, ki J Pripada: mesto med prvimi štiri-f®- Najprej pa seveda ne bo šla. zagrajski Spartak je zanjo pre- , močen. j Pokal evropskih prvakinj Sovjetinje Daugave so tudi v allji slavile visoko zmago, GEAS Pa, Je itak z drugim mestom zado-'°ijen. Sedaj čaka Italijanke spopad s Uermont Ferrandom, kar bo mali male za zahodnoevropska moštva, magovalee bo nato v finalu prežgan v tekmi z Daugavo, ki bo pred tem v drugem finalu opravila s i.part° iz Prage, ki je le premagala ernik. Voždovac je v tej skupini *guoil vse tekme. Pokal pokalnih prvakinj Kevski i2 Sofije je z zmago proti fin^K* dobil možnost, da v pol-l)0 a*u sreča Slavio iz Prage. Tekma vsekakor bolj izenačena kot pa sja, v kateri se bosta spoprijela zvj lz Leningrada in Crvena tini a'- ’^es pa je> da Sovie' pl Je mso tako nepremagljive kot a§ava- Finale bo po vsej verjet-. b med Čehinjami in sovjetsko 7. ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SPD TRST SVETOVNO PRVENSTVO 1974 V prvem dnevu bo stavtalo Na razpolago še štirinajst mest 133 najmtajših tekmovalcev za finalni turnir v Zah. Nemčiji J J Doslej dva remija Italije ■ Jugoslavija blizu kvaiitikacije Skupno je svoje smučarje prijavilo devet društev V prvem dnevu 7. zimskih športnih iger 1973, v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst, se bo predstavilo na startnem mestu kar 133 tekmovalcev, ki predstavljajo najmlajšo generacijo slovenskih smučarjev. Njihovo rojstno leto niha med 1961 in 1967. Približno 20 smučarjev bo doživelo svoj tekmovalni krst, Andrej Santin, Monika Milič in Sara Zobec, pa so najmlajši, saj še nimajo 6 let. V glavnem se število nastopajočih v primeru z lanskoletnimi podatki ni bistveno spremenilo. Povečalo se je število smučarjev, število nastopajočih društev pa je nižje, to pa zato, ker letos ni na sporedu nobena «rekreacijska» tekma, kot sankanje, postavljanje sneženega moža, ciljanje s kepami itd., ki je o-mogočala nastop tudi društvom brez smučarske tradicije. Letošnja lestvica po društvih bo torej doživela le smučarsko kakovost posameznih ekip. Število tekmovalcev po društvih: CANKAR 31 KONTOVEL 28 POLET 20 GORICA 14 ŠKAMPERLE 14 VESNA 10 BREG 9 PLANIKA (Malborjet) 4 SOKOL 3 Skupno 133 Startni vrstni red tekmovalcev: iiiimiiiiiiiiHmuiHiiimimiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiimfiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiiiiii NEKAJ MISLI 0 NAŠEM NOGOMETU ekipo. ^°kal Korač nj^es sramotno, da se v polfinale eki Uvrs^a nobena jugoslovanska dalPa’ ^dhotnički je sploh odpove-k Udeležbo, Lokomotiva pa nika-ui bila kos belgijskemu Racin-c 1* Nasprotnik slednjega bo Barju °na. ki je odpravila Denain in rsol, medtem ko bo italijanski n ?°Pnik Forst po gladkih zmagah z S/^uJardom in težkim nastopom u-m^kom imel proti Picaderu neuko lažji posel. nogomet V PRETEKLIH DNEH Prijateljska srečanja na primorskih igriščih dneh ^r*morskem so v preteklih SDnmi V Pričakovanju nadaljevanja dS • e®a dela prvenstva, o-niet-^r ^ nekaj prijateljskih nogo-\, trening tekem. °^la (R, Gorica) — Rudar (Trbovlje) 1:1 Misel o združeni enajsterici postaja vedno bolj privlačna Mnogi naši nogometni delavci se ogrevajo za tako pobudo K Rudar iz Trbovelj je za priigra- JUUfPel na Goriško ter je za- Prave je v v ^vema ekipama. Ekipa H na ?p| v’ Gorici remizirala z 1:1 gra sr? težkem, blatnem terenu. I-nalivif °i, nf kila realna v močnem po ;n' Vozila so nastopila s 1. eki-p . «0 menjala več igralcev, 'toorje (Ajdov.) — Renče 5:1 koi Močno mbini oslahljena ekipa Renč, rana celo z mladinci, je bi- Prejšnjo sredto bi morala reprezentanca slovenskih nogometašev, ki nastopajo na Tržaškem, igrati proti ljubljanskemu prvoligašu O-limpiji. Zaradi slabega vremena pa je tekma odpadla. Sedaj pa nas trenutno ne zanima srečanje samo na sebi, pač pa razni komentarji, ki so nastali ob sestavi take nogometne ekipe. , njtnv Takoj moramo.priBonrošliitdasso bili vsi navdušeni nad pobudo Brežanov, ki so predlagali sestavo reprezentance slovenskih nogometnih društev. Splošno mnenje je bilo, da bd morala taka ekipa večkrat nastopati,' da bi se uveljavila bodisi v zamejstvu, kot tudi v matični domovini in bj morala naleteti na sodelovanje vseh slovenskih društev. Le tako bi lahko dokazali, da imamo tudi pri nas dobre igralce, predvsem pa, da je v naših enajstericah nekaj dobrih predstavnikov tega športa. Poleg tega pa bi morali pritegniti k sodelovanju tudi slovenske igralce, ki so v italijanskih klubih in so cesto bolje pripravljeni kot pa tisti, ki nastopajo v naših podeželskih moštvih. Vseeno pa ne bi smeli zapostavljati igralcev, ki so zrasli pod vodstvom domačih kadrov. Druga zamisel pa je bi1"’, da b; morala biti ta reprezentanca ogrodie ekipe, ki bi si morala zadati za cilj vstop v prvo amatersko ligo in po možnosti v še višjo kategorijo, tako da bi zastopala slovenski nogomet na višji ravni. Da ni ta zamisel le utopija, dokazujejo že pripombe, ki so jih dali nekateri odgovorni voditelji slovenskih nogometnih klubov v ponedeljek na srečanju v Bazovici in v sredo po preloženi tekmi z Olimpijo. Sestava takega moštva je mogoča, seveda pa bi morala posamezna društva doprinesti dolo- čeno žrtev, saj bi se morala odpovedati nekaterim svojim najboljšim igralcem, ki bi morali priti v poštev za to izbrano ekipo, katera naloga ne bi bila životarjenje v nižjih ligah, pač pa čimprejšnji prehod med elito deželnih enajsteric. Vsi igralci, ki.iSo.,bili pozvani na srečanje z Olimpijo, so bili nad tako zamislijo "-navdušeni. Rane samo to: celo tištiv ki niso prišli v poštev za! to tekmo, so se v lepem številu zbrali na brežanskem igrišču in so se skušali preriniti v ospredje, da bi sestavljavci moštva drugič ne pozabili nanje. Že to je dokaz, da ne bj bilo velikih ovir na poti k uresničitvi podobne zamisli. Največja ovira bi bila pravzaprav ta, kdo naj bi skrbel za to moštvo, saj je splošno znano, in s tem ne odkrivam nobene skrivnosti ali novosti, da je bila glavna ovira pri uresničitvi takih in podobnih pobud često nekoliko kam-panilistična usmerjenost naših športnih delavcev. Morda bi se dalo s časom to odpraviti, saj so bili končno postavljeni temelji, morda tudi nehote, potrebna pa je le dobra volja, da bi na tej poti nadaljevali. Finančna sredstva pa bi morali prispevati vsi, saj bi taka ekipa ne imela aktivnega članstva, kolikor bi bila skupek najboljših igralcev vseh naših moštev na Tržaškem. Prepričan sem, da bi bilo vse mogoče, če bi le naši nogometni voditelji to hoteli in bi začeli delati na pravi športni ravni, ne pa po raznih drugačnih zvezah, kot se sedaj često dogaja. Račun za to pa plačujejo navijači in ljubitelji nogometa iz naših vasi. Radi NIŽJE STARTNO MESTO: Ob 10. uri - BABY SPRINT deklice 1. MLJAČ Ivana, Planika 2. TOMŠIČ Jasna, Cankar 3. MLJAČ Mojca, Planika 4. ZOBEC Erika, Breg 5. ZOBEC Silva, Breg 6. ŠKAMPERLE Adrijana, Škam. 7. DANIELI Danja, Kontovel 8. BAN Saša, Kontovel 9. SALVI Sabina, Breg 10. PAHOR Tamara, Cankar 11. VERGINELLA Katja, Vesna 12. KOŠUTA Jadranka, Polet 13. ŠKERK Katja, Sokol 14. STARC Alenka, Kontovel 15. MILIČ Monika, Polet 16. GERDOL,. Ivana, Cankar 17. ZOBEC Sara, Škamperle sledijo - BABY SPRINT dečki 18. MIKELI Peter, Kontovel 19. ŠTEFANČIČ Aleš, Breg 20. BAUZON Mitja, Gorica . 21. ČUK Konrad, Kontovel 22. CELEA Maksimiljan, Kont. 23. MAVER Henrik, Breg 24. PAHOR Borut, Cankar 25. KOŠUTA Robert, Gorica 26. PAOLI Boris, Cankar 27. KOŠUTA Diego, Vesna 28. GOMBAČ Igor, Cankar 29. CANDOTTI Robert, Vensna 30. BLASON Andrej, Kontovel 31. CAHARIJA Tomaž, Vesna 32. REBULA Franko, Vesna 33. PIŠČANC Andrej, Cankar 34. VIŽINTIN Beno, Gorica 35. SANTIN Andrej, Škamperle 36. CIVARDI Marko, Škamperle 37. CARLEVARIS Andrej, Cankar 38. GULIČ Štefan, Kontovel VIŠJE STARTNO MESTO: Ob 11. uri - MIŠKE 39. GUŠTIN Nives, Kontovel 40. KURET Tanja, Breg 41. VEKJET Tanja, Cankar 42. TOMŠIČ Kristina, Cankar 43. MARGON Adrijana, Cankar 44. MAVER Helena, Cankar 45. MONTANARI Aleksandra, Škamperle 46. BAUCON Katja, Gorica 47. ZOK Norma, Polet 48. CELEA Loredana, Kontovel 49. ŠTOKA Nataša, Kontovel 50. PAOLI Rosana, Cankar 51. SLAVEC Laura, Vesna 52. JUNC Erika, Cankar 53. HUSU Dolores, Kontovel sledijo MIŠKI ob 11.15 54. MAGNANT Pavel, Cankar , 55. SANCIN Samo, Gorica 56. TOMŠIČ Aleks, Cankar 57. MILIČ Livij, Kontovel 58. DEVETAG.. Diego, Gorica .59. HROVATIN Branko, Polet 60. 6L- ikar ej, Vesna 62. ČORBO Lucio, Polet 63. DORNIK Ugo, Gorica 64. KALC Pavel, Polet 65. WINKLER Matija, Gorica 66. DON Andrej, Polet 67. MALALAN Peter, Polet 68. LENIŠA Franko, Polet 69. VASSALLO Andrej, Cankar 70. WALTRITSCH Aleš, Gorica 1 71. ZIDARIČ Dario, Sokol 72. CECILIONI Aleks, Planika 73. ŠTOKA Peter, Kontovel 74. GERDOL Peter, Cankar 75. SEDMAK Andrej, Polet 76. DEVETAG Robert, Škamperle 77. CETIN Sergij, Škamperle 78. WEDAM Ubert, Planika 79. ŠKERLJ Igor, Cankar 80. BALDASSI Tomy, Polet 81. TAVČAR Franko, Polet ob 11.45 - MEDVEDKE 82. TOMŠIČ Dora, Cankar 83. MAVER Lavra, Cankar 84. MILIČ Makri, Polet 85. ČERNJAVA Vanja, Kontovel 86. SIEGA Marta, Polet. 87., ZOK Franka, Polet 88. MALALAN Ketty, Kontovel 89. GUŠTIN Nives, Kontovel 90. ŠTEFANČIČ Tatjana, Breg 91. VASSALLO Mihela, Cankar 92. LUKŠA Petra, Kontovel 93. FURLAN Nadja, Polet 94. RUPEL Daniela, Škamperle 95. SLAVEC Ester, Vesna 96. NACINOVIČ Elisabetta, Škain. 97. VIŽINTIN Marta, Gorica 99. VIGINI Ingrid, Cankar 100. REBULA Sandra, Vesna 101. KOŠUTA Nives, Polet . . 102. CIANI Bruna, Kontovel 103. GERDOL Giuliana, Cankar 104. KEMPERLE Lavra, Kontovel. 105. STOCCHI Viviana, Vesna 12.10 - MEDVEDKI 106. MAJOVSKI Sergij, Kontovel 107. MACUKA Fabij, Cankar 108. KOŠUTA Igor, Gorica 109. PEGAN Andrej, Škamperle 110. MESESNEL Marko,' Cankar J 111. VOLPI Ivo, Polet 112. KREŠEVIČ Robert, Cankar 113. BRANA Igor, Škamperle 114. ZAHAR Jurij, Breg. 115 ROJC David, Cankar 116. MIKELI Vasilij, Kontovel 117. ČERNIČ Igor, Cankar , 118. MAJOVSKI Kazimjr,. Kontovel 119. OREL Valter, Kontovel 120. MALIGOJ Klavdij, Gorica 121. PAGOR Igor, Gorica 122. PAVLETIČ , Pavel, Breg 123. BAN Valter, Kontovel 124. SCARPA Elio, Cankar 125. STARC Miran, Kontovel 126. ZUBALIČ Marko, Škamperle 127. MERMOLJA Boris,, Gorica 128. PICCINI Aleks, Polet 129. ŠKAMPERLE Igor, Škamperle 130. KERPAN Valter, Polet 131. ZOBEC Pavel,, Škamperle 132. STARC Klavdij, Kontovel 133. STARC Valter, Kontovel BOKS SAN JUAN DE PORTORIGO, 17. — Kolumbijec Cervantes je ohranil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka junior velter kategorije. Po točkah je premagal Portoričana Marqueza. Med gledalci tega dvoboja je bil tudi 52-letni Marquezov oče, katerega je zadela kap, ko je sodnik oznanil sinov poraz. Prepeljali so ga v bolnišnico kjer je umrl. LAS VEGAS, 17. — Cassius Clay je izjavil, da se bo čez dve leti umaknil iz aktivnega športa in bo svoje mesto «prepustil» Brugnerju. NOGOMET BOGOTA, 17. — V meddržavnem prijateljskem srečanju je V. Nemčija premagala Kolumbijo z 2:0. ! V kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo 1974 se bo Italija v 'kratkem srečala v povratni tekmi s' Turčijo, proti kateri je dosegla v prvem srečanju razočarujoč izid 0:6. Danes priobčujemo kratek pre- 1. SKUPINA švedska - Madžarska Avstrija - Švedska švedska - Malta Avstrija - Madžarska Malta - Madžarska Avstrija - Malta 2. SKUPINA Švica - Italija Italija - Turčija ; Luksemburg - Italija ; Švica - Turčija : Luksemburg - Švica Luksembur - Turčija 3. SKUPINA Belgija - Islandija Belgija - Nizozemska Norveška - Belgija ‘ Nizozemska - Norveška Nizozemska - Islandija Norveška - Islandija 4. SKUPINA Romunija - Albanija Fihsk-a - Albanija Romunija - NDR Finska - Romunija NDR - Finska ,, NDR - Albanija 5. SKUPINA Wales - Velika Britanija Poljska - Velika Britanija Wales - Poljska 6. SKUPINA Portugalska - Ciper Bolgarija - Severna Irska Bolgarija - Portugalska Ciper - Bolgarija Severna Irska - Portugalska Ciper - Severna Irska 7. SKUPINA Jugoslavija - Grčija Španija - Jugoslavija Grčija - Španija 8. SKUPINA Danska - škotska Danska - Češkoslovaška škotska - češkoslovaška 9. SKUPINA Irska - Francija Francija — Sovjetska zveza Irska - Sovjetska zveza gled tega tekmovanja za nazaj in naprej. V ostalih evropskih skupinah so doslej odigrali približno polovico tekem, dosegli pa so do sedaj te rezultate. Frvo kolo Povratno k 0:0 13.6.73 2:0 24.5.73 7:0 11.11.73 2:2 29.4.73 0:2 0:3 4:0 0:2 0:0 20.10.73 0:0 25.2.73 0:4 31.3.73 9.5.73 18.11.73 15.4.73 26.9.73 2:0 0:3 4:0 4:0 0:0 18.11.73 0:2 31.10.73 9:0 12.9.73 22.8.73 29.8.73 4:1 7.7.73 2:0 6.5.73 1:0 10.10.73 27.5.73 26.9.73 1:1 14.10.73 5:0 6.6.73 8.4.73 3.11.73 0:1 1:1 6.6.73 17.10.73 28.3.73 26.9.73 4:0 1:0 3:0 26.9.73 2.5.73 13.10.73 0:4 18.11.73 28.3.73 14.11.73 1:0 9.5.73 1:0 19.12.73 '2:2 21.10.73 2:3 21.2.73 1:4 0:2 2.5.73 6.6.73 26.9.73 17.10.73 2:1 19.5.73 1:0 26.5.73 1:2 13.5.73 Jugoslavija po igri in dosedanjih rezultatih sodeč ponovno lahko upa, da se bo po dolgih letih odsotnosti ponovno uvrstila med šestnajsterico najboljših. V Južni Ameriki, ki bo poleg svetovnega prvaka Brazilije, dala še tri finaliste, bodo začeli igrati komaj marca. Skupine so sestavljene takole: 1. Kolumbija, Ekvador, Urugvaj 2. Paragvaj, Argentina, Bolivija 3. Venezuela, Peru, Čile Kvalifikacija Urugvaja in Argentine bo lahka, bolj izenačena pa iz-gleda tretja skupina, kjer imata tako Peru kot Čile dobre možnosti za napredovanje. Srednje — in severnoameriške ekipe so prvi del turnirja že odigrale. Zmagovalci šestih parov bodo opravili še končni turnir, ki bo dal enega finalista. Mehika bi tudi tokrat ne smela imeti posebnih težav za zmago nad ekipami, kot so Honduras, Haiti in še šibkejša moštva. Dvanajst parov so imeli tudi v A-friki. Za določitev enega finalista bo potrebno še eno kolo, ki bo izključilo 6 ekip. Čez to oviro je šla doslej samo Kenija, ki je imela za nasprotnika ekipo z otokov Mauritius. Nekoliko presenetljiva je izločitev Maroka, čeprav spadajo Senegalci, ki so v obeh tekmah zmagali z 2:1, med boljše enajsterice na celini. Poleg njih računajo na finalni del v Nemčiji še Gvineja, Slonokoščena obala. Egipt, in Nigerija. Iz Azije, Avstralije in Oceanije bo tudi prišla ena sama ekipa. Spomin na leto 1966 ko je «obrtniška» Severna Koreja premagala «veleindu-strijsko» Italijo je še živ, ko se govori o svetovnih prvenstvih. Tokrat Severnih Korejcev verjetno ne bo. Velike razdalje in manjše zanimanje za nogomet preprečujeta ekipam dolga in draga potovanja. Izvedli bodo zato nekaj turnirjev, ki se bodo odvijali v istem mestu in v kratkem časovnem obdobju. V Melbournu, Syd-neyu in Aucklandu bodo igrale Avstralija, Nova Zelandija, Indonezija in Irak, ostale boljše ekipe pa se bodo zbrale v prestolnici Južne Koreje, Seulu. Tudi če so se politični odnosi med obema Korejama nekoliko izboljšali, je malo verjetno, da bodo na tem turnirju nastopih tudi junaki iz leta 1966. Finalni del bo nato odigran v Teheranu v maju. Bruno Križman ......................................................................................................................................................................m................U..I.U.........I............................................. ZIMSKO PRVENSTVO SLOVENIJE V ODBOJKI Kanalski Salonit osvojil 1. mesto Tudi prvoligaš Fužinar je klonil pred Kanalci Odbojkarji kanalskega Salonita niče, Kamnik, Sava). V soboto so so preteklo nedeljo dosegli še en bila na sporedu predtekmovanja v pomemben tekmovalni uspeh. Bo- štirih skupinah katerih nosilci so gato obložene vitrine kanalskega bili Fužinar, Salonit, Kamnik m ligaša krasi od nedelje dalje po- Sava, ki pa se m uvrstila v za-kal slovenskega zimskega prva- ključno tekmovanje, ka za leto 1972. Enako lovoriko! Salonit je v svoji predtekmoval-so Kanalci osvojili tudi leta 1970 nj skupini premagal vse tri nas-vendar jim letošnja pomeni veliko, protnike — Ljubljano, Trebnje in več. Kanalci' so namreč dali ja-j Bled. Medtem ko se je Bled nesen odgovor na že dolgo zastav- i pričakovano uspešno upiral, pa so ljeno vprašanje: kdo je boljši, Fu- j v tekmah proti Ljubljani in Treb- žinar ali Salonit. Več letošnjih rezultatov je govorilo v prid obso-škemu ligašu, vendar prave primerjave ni bilo. V nedeljo pa so morali vsi zbrani strokovnjaki priznati, da je Salonit trenutno najmočnejše in najkvalitetnejše slovensko moštvo, ki se poleg vsega ponaša z zelo obetavnimi mladinci. Letošnje zimsko prvenstvo, tretje po vreti, je bilo v Novem mestu. Na dvodnevnem prvenstvu se je zbralo kar 14 ekip, med njimi (z izjemo Maribora) tudi vsi zvezni ligaši (Fužinar, Salonit, Jese- njam igrah v moštvu kar štirje mladinci, ki so v celoti izpolnili pričakovanja tehničnega vodstva. Jurca, Jelavič, Bucik in Paravan se nedvomno razvijajo v zelo solidne igralce. Prvenstva sta se udeležili tudi moštvi Bovca in Izole, vendar sta se slabše odrezali kot je bilo pričakovati. To velja posebej za Izolo, pa čeprav je igrala v skupini s Fužinarjem in Gaberjami. Nedeljski finalni turnir je bil (Nadaljevanje na 8. strani) DANES -• 7 : c •«: NEDELJA, 18. FEBRUARJA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje — Muggesana * * * 15.00 v Škocjanu S. Canzian — Breg * * * 15.00 v Turjaku Isonzo — Zarja * * * 15.00 v Špetru Valnatisone — Juventina * 3. AMATE*RSKA LIGA 13.00 v Trstu, Sv. Sergij Roianese — Union * * * 10.30 v Križu Perugino — Primorec * * * ,10.30 na Proseku Olimpija — Domio * 10.30 v Dolin.* * Breg B — Giarizzole * * * 15.00 v Štandrežu Sovodnje — Isonzo * NARAŠČAJNIKI 9.00 v Miljah Muggesana — Breg 10.30 ve Padričah Olimpia Greta — Gaja * * * 12.15 v Trstu, stadion «1. maj» Esperia — Vesna ODBOJKA MEDDEŽELNI FINALE DEKLIC 9.15 v Padovi Nastopa tudi Breg * MOŠKA D LIGA 15.00 v . Gorici, Ul. Nizza 36 Dom — Vo!ley DLF Legnano * 1. ŽENSKA* DIVIZIJA 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» Bor — PAV Dormisch * 10.30 v Gorici Azzurra — Sloga KOŠARKA MOŠKA D LIGA 17.00 v Trstu, Ul. della Valle Bor — Treviso NAMIZNI TENIS DRŽAVNI TURNIR 8.30 v Viareggiu Sodelujeta tudi Kras in Sokol ATLETIKA 98. ŠKERK Patricija, Sokol .... ' ................................................................. znana Furlanova kovačija za poljedelsko orodje. POKRAJINSKO PRVENSTVO V KROSU 9.30 v Ribiškem naselju Sodeluje tudi Bor ::::::::: Boris Možina: raz V oporoki naroča naj imetja ne razkosavajo, temveč, spo-ln 111110 z materjo skupno gospodarijo. Mater naj poslušajo jji^P^tujej0, kot se pri taki hiši spodobi ter naj ostane v do smrti Gospa gospodarica. m iZnajdijivi arh.;, ut bi lahko z notranjo preureditvijo spre-p u Pekel v karakteristično in najbolj privlačno gostišče na Gorskem. °ili t*0 lepi cestl Pr®ko Dornberga, smo pri Zaloščah prekora-je Vipavo in pod Batujami zavozili po poljski poti v Toplikar-®lin «Per Huhe» (Hugo). * grajskih listinah ga je pisar — notar Stoklas krstil kar ratko po posluhu «Perhule». dai Tatn v k(lzlni mlina na travniku «v Loščah« je stala nek teg Cerkev sv v ur j a, kjer so naši goriški arheologi nedavn< 0(ja Pokopavali staroslovenske grobove Mlin je odmaknje Slavne ceste in leži sredi gozdiča ob potoku Konjščaku. ftl0-Lastnik mlina Anton Valentin Palich je stari mlin s po jjg 10 Furlana leta 1769 predelal in povečal, napravil nad ml: jg/11 bajer — majhno jezero ter že nekaj let prej dal v na Francetu Furlanu. Jezero je zadostovalo za tri kamne. Po 'eth 1820 — ----K -_____«- 1A ------ Priž, so imeli ta mlin Ušajev! iz Črnič, sem se je nato ’'enil iz Toplikarjevega mlina Pod Gracom pri Oseku ded da nJega gospodarja učitelja Mirkota Toplikarja. Ko ta leP° zaokrožena domačija, z jezerom ob potoku ^.bjščaku, v senci starodavnih hrastov, je kakor nalašč za aDlRvo gostišče ^Gkdanji batujski mlin je Palich spremenil leta 1856 v ino . kovačijo. Prve mojstre kovače so dobili iz S vina pri na Vipavskem, kjer je bila stara in daleč po deželi Srtlarjah mmm Toplikarjev mlin Pod Gracom Zadnji gospodar Jože Palich je bil močno naglušen. Delavci z Vrha nad Peklom so bili pri njem slabo plačani, zato so ga gledali po strani. Ko so ga bogaboječi Vrhovci domov grede srečavali, so spoštljivo sneli klobuke in mu glasno želeli: «Debte strela udarlas, naglušni Palich jim je pa prijazno odgovoril: «Buh dej, fantje bub dej». ' Batuje so odkupili Muličevi, po zadnji vojni pa se je tam razvila pomembna tovarna poljedelskega orodja. Svet Martin pije vin, voda pa naj žene mlin. Potok Vogeršček ne nosi nobene krivde, če se je v mlinu Pod Gracom pri Oseku pred več kot sto leti malo spotaknilo, zakaj ta potok ne usahne niti v naj večji poletni vročim. Prijazna Milka Toplikarjeva nam je povedala, da je imel njen praded dva sina; enega je namenil za dom, drugega, ki je bil bistre glave in vesele narave, pa je mati «obsodila» za dušebrižnika. Ta pa na veliko žalost matere ni «hotel dobro striti«, zapustil je «žemnar» in šel za zeta v Ušajev milin pod Batujami — «Perhule». Odsihmal življenje Pod Gracom ni več teklo po starem. Mati mladega veseljaka ni mogla razumeti. Kaj se ve, lahko bi postal še prevzvišeni v Gorici ali vsaj dehant v Črničah, ne pa mlinar, vse življenje po obrazu in obleki posut z moko. Pa ie ni nič pomagalo. Po več stoletjih so tu utihnila mlinska kolesa, stope in žaga. Toplikarjevi so imeli za časa pradeda 32 hektarjev zemlje okrog domačije, pridelali so vina, žita in do 500 litrov olja. Mlin se omenja leta 1402. Postopno so ga popravljali in dozidavah. Na sprednjem oknu, kjer živi Jože Lipovž, ima letnico 1618, v notranjosti nad vhodom v mlin, delno od trhle grede zakrita, je pa letnica 1608 (16VIII). Prav ob cesti ob potoku Podreč Podgrič pod Osekom še dela mlin na korce Franceta Bavcona. Malo nad cesto po mlin Lojzeta in njegovega sina Ferdinanda Remca, ki sta prišla sem iz Užič pod Vitovljami. Ta mlin je imel letnico 1771, ki se je pri prezidavanju zakrila. Včasih je v tem mlinu žive) Rosova žaga na Porečah «remit» . puščavnik in o njem zna prijazni Remec marsikaj povedati. Nekdaj je bil to Faganelov mlin. V novem hotelu Planika v Ajdovščini nam je prijazni natakar postregel s samimi vipavskimi «rihtami» in z odlično barbero. Prijetna restavracija s svojo domačnostjo je velika pridobitev za vipavsko metropolo. Pot nas je zanesla v Poreče št. 6 v staro Rosovo žago, ki je ostala skoro prav taka, kot je bila leta 1499. Tu gospodari g. Angela Troštova in žagar France Slokar. Ta žaga je pravcata muzej stare primitivne naprave, kjer je skoro še vse leseno: kolo na korce, stara preprosta transmisija napeljana iz globine gor do žage, lesene jermenice, ring ležaji, lesena tri-ba, vse blazine na hrastu. «Ja veste» je rekel France Sokar, »naši stari so bili le «frbac», če pogledate to žago in pomislite, da dela že najbrže več kot štiristo let. (Nadaljevanje sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 608 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 83 382 Ul. Montecchi 6/11 Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/111 Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 18. februarja 1973 Za SFRJ Tekoč? račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. *Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst PO TREH DNEH HUDIH NALIVOV Deset ljudi je izgubilo življenje zaradi zameijskega usada na Sorrentskem polotoku Usad je zasul dve hiši, kjer sta živeli dve družini: ena štiri, druga pa šestčlanska ■ Identificirani dve žrtvi, ki so ju do sedaj potegnili iz milijontonske gmote zemlje Zemeljski usad pri kraju Massalubrense: župan je proglasil dvodnevno žalovanje v občini ■Jllmimiilliliiiiiiiiillllllliiliiliiiliiiiiiiiiiitilliliifil MASSALUBRENSE (Neapelj), 17. — Po treh dneh deževja se je s hriba San Costanzo, ki je visok okoli 300 m utrgal zemeljski usad ter pokopal pod seboj dve kmečki hiši na področju Punta Campanelle v občini dobrodošel le raziskovalni center Massalubrense. Nesreča je zahtevate specifične ali splošne narave, ki bi ' ;J cl°veskih žrtev, od katerih so iz predstavljal skupno načrtovan po- blata m kamenja izkopali do seda’ Dva spodrsljaja (Nadaljevanje s 1. strani) skus tržaškega zaledja. Tu bi se morali srečati znanstveniki in raziskovalci držav, ki mejijo na tržaško področje in na deželo. Edino na ta način bi Trst igral določeno vlogo, saj bi bil tesno povezan s šele dve. Identificirani žrtvi sta 60-letna Er-minia' Amitrano vd. Gargiulo ter njena 24-letna hčerka Laura Gargiulo. Gasilci, policijski oddelki in drugi reševalci še vedno raziskujejo pod- stvamostjo zaledja in bi ji služil. ro^Je; ^ . b' _nasb ostale žrtve. V nasprotnem primeru bi bil le j, tovo -ie\ da ^ Pri nesr®cl izSu-megalomanski poskus brez pove-jMe. zlvIJenJe naslednje osebe: Er- ... j__mirna Armrrann (»arcfniln in meno fn zave s stvarnostjo in navaden «aspirin» za propadajoče veje go- spodarstva. Najbolj realna perspektiva bi bila v tem, da bi se v začetku ustanovil center, ki bi združeval univerzitetne in znanstvene napore najbližjih sosedov in bi premagal tesne in toge okvire sedanjega gospodarskega blokovstva. Izhodišče pa bi bilo treba poiskati v krepitvi že obstoječih znanstveno - raziskovalnih struktur. t.j. na univerzitetni ravni v Trstu in Vidmu, ki bi lažje, ker že delujejo, postale povezovalni člen s podobnimi sosednimi središči, saj ni dovolj, da se sodelovanje n.pr. z univerzo v Ljubljani omejuje na nekaj obojestranskir obiskov in na članstvu- v nekaterih inštitutih, medtem ko vse ostaja na neorganizirani in neplanirani ravni. Možnosti za večjo organsko povezavo so zelo velike, če bi se odpravile preostale togosti, ki izvirajo marsikdaj iz usedlin izven-kultumih in izvenznanstvenih pojmovanj, predvsem v določenih krajevnih italijanskih znanstvenih krogih. . Toda ob čem se postavlja tudi zelo praktično vprašanje, ki je bilo nakazano, ko je šlo za obisk ministra v Sesljanu. Zanimivo bi bilo namreč zvedeti, kako si dežela, pokrajina, tržaška občina in univerza zamišljajo izbiro sedeža v tančico nejasnosti zavitega raziskovalnega centra. Do sedaj smo. slišali in brali, da bi ta sedež moral zrasti v Sesljanu, medtem ko bi se univerza razširila na Kati-naro. Vprašamo: kje v Sesljanu? Ali na škodo turistične dejavnosti ali pa že zopet na škodo domačinov? Morda pa na zemljiščih nekaterih ljudi, ki so -pokupili nekatera področja devinsko - nabre-žinske občine z drugimi nameni? Pri tej zadevi pa je zelo jasno, da gre za nekaj načelnega. Vsakršno iskanje sedeža za takšne centre izven domene tistih ki jih predlagajo, bi moralo predpostavljati {»svetovanje z upravami, ki so ozemeljsko pristojne. Dejstvo, da nismo v poročilih ob ministrovem obisku v Trstu in Sesljanu zasledili predstavnika devinsko - nabre-žinske občine, nam dokazuje, da se gre namerno ali nenamerno mimo male občine in se spravljajo na dan načrti, o katerih bi morali vedeti tudi domačini in njihovi redno izvoljeni predstavniki. Gre ob tem primeru za dva spodrsljaja: 1. za nedemokratično in neodkrito ravnanje z malo občino. 2. za ponovno preziranje soodločanja občinskega prebivalstva, ki je pretežno slovenske narodnosti, kar ne demokratično in neodkrito ravnanje še otežuje. Želja Slovencev kot demokratov in enakopravnih državljanov je, da postanejo vsaj člen v verigi odlo-čitev, ki jih zadevajo. To pa. če ne drugače preko izvoljenih orga- minia Amitrano Gargiulo in njene tri hčerke Margherita Gargiulo stara 29 let, Laura stara 24 let in Rosa stara 19 let. V bližnji hiši, ki je oddaljena kakih 40 metrov od hiše Erminie Amitrano, je zemeljski usad zasul družino Salvatoreja Amitrano (čeprav je priimek isti, obe družini nista v sorodstvu). V Salvatorejevi hiši so bili lastnik, njegova žena Rosa Ahate, stara 30 let ter hčerke Maria Grazia (5 let), Antonietta (4 leta) ter Anna (2 leti). V hiši je bila tudi 73-letna Salvatorejeva mati Maria Grazia Ciampa. Zemeljski usad je nastal okoli 20. ure sinoči. Kot smo že dejali, je nad Sorrentskim polotokom (nedaleč, nekoliko proti severovzhodu, leži otok Capri) že tri dni deževalo. Okoli 19. ure zvečer se je pod nekim vojaškim poslopjem, ki je pri vrhu hriba San Costanzo in ki služi radijskemu usmerjanju ladij v bližnji okolici, utrgal usad, ki je v spodnjem delu dosegel širino okoli 70 metrov. Domnevajo, da zemeljskih gmot zna ša več kot en milijon kub. metrov. Domnevajo, da so žrtve usada izdihnile ne da bi se pravzaprav zavedale, kaj se, dogaja. Verjetno so že vsi prizadeti počivali v svojih posteljah, ker obe kmečki hiši ne razpolagata z električno razsvetljavo, temveč le s petrolejkami. - Prvi, ki se je zavedel, da se je pri Punta Campanelle zgodilo nekaj hudega, je bil neki mladenič, ki se je prav tedaj peljal po cesti proti Punta Campanelle. 22-letni Raffaele Verde je izjavil, da je nenadoma zaslišal strahovit grom in da je zagle dal, kako je kakih 20 metrov pred njim cesta popolnoma izginila. Ustavil je motor, oziroma se je prekucnil zaradi strahu. Takoj nato je v bližini srečal dva financarja, ki sta odhitela v Massalubrense, od koder sta obvestila o dogodku svoje poveljstvo, policijo in gasilce. Na kraj nesreče so prišli pozneje neapeljski prefekt, kvestur, poveljniki raznih policijskih in karabinjerskih e-not ter inšpektor gasilcev neapeljske dežele, skupaj z vsemi drugimi krajevnimi poveljniki, župnik bližnje cerkve je začel biti plat zvona, da bi priklical ljudi na pomoč, toda vse je bilo zaman. Gasilci in policisti so prižgali vsak po dva močna žarometa. ki so razsvetljevali celotno področje. Policisti so najprej preiskali vso okolico ter so se šele pozneje lotili iskanja morebitnih preživelih v ogromni gmoti blata in kamenja. MILAN, 17. — Na milanskem središču italijanskih katoliških delavcev — ACLI je severnoirska poslanka Ber-nadette Devlin govorila o sedanjih političnih razmerah v Ulstru. «Kato-liška» poslanka je pripomnila med drugim, da se je stanje v Severni Irski od leta 1968 zelo spremenilo. Tedaj so bile vse «katoliške« stranke (verjetno je pri tem mislila na svojo najmočnejšo politično formacijo socialdemokratske - laburistične stranke) precej reformistično razpoložene. Danes se vprašanje postavlja popolnoma drugače: treba je zrušiti sistem vladavine. t__________ __ V svojem govoru je severnoirska nov "in bna' podlagi demokratičnega I poslanka večkrat poudarila pomemb-posvetovanja in soodločanja. 1 nost razrednega boja, ki velja ne sa- mo glede diktature protestantskih krogov, temveč tudi staroverskih nazi-ranj katoliške hierarhije. Na kraju je Devlinova, ko je odgovarjala časnikarjem, poudarila da bo severnoirska kriza rešena, ko bodo rešeni vsi socialni, verski in politični problemi dežele. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V 2. AMATERSKI LICI Po treh porazih Vesna remizirala Med najboljšimi na igrišču je bil Milič Libertas — Vesna 1:1 LIBERTAS: Premate, Vidoni, Lu-petin, Mottica, Bertoli, Križman, (Kauzki), Russo, Coslovich, Auber, Vascotto, Cadelli. VESNA: Tence R., Carmeli, (v 83. min. Tenze S.), Botti, Germani, Verzier, Zudini, Purini, Kelemenich, Favento, Milič, Verginella. STRELCI: v 38. min. Carmeli, v 76. min. Vascotto. KOTI 4:2. SODNIK: Piorar (iz Ogleja). GLEDALCEV: 250. Po treh porazih je Vesna končno prišla do ene točke. Po prikazani igri pa «plavi» niso zadovoljili kriških navijačev za katere je predstavljala vključitev Miliča v postavo novost dneva. Prav Milič je bil morda edina pozitivna nota Vesne, ki je sicer dobro začela. V prvih dvajsetih minutah igre so Križani sprožili več napadov proti vratom Libertasa toda še enkrat je bilo razvidno, da Vesni primanjkuje spretni strelec. Gol, ki so ga Križani dosegli nosi podpis branilca. Po doseženem vodstvu pa je Vesna postopoma popustila. V drugem delu je bilo razvidno, da Miliču primanjkuje kondicija, obramba je vedno bolj šepala, napadalci pa sploh niso prišli do izraza, saj je bila obramba Libertasa v stalni premoči. Edini, ki se je rešil je bil vratar Rado Tence, ki je z dvema drznima posegoma rešil dve nevarni akciji domačinov. Gol pa je bil praktično v zraku, saj je Libertas vedno bolj pritiskal in tudi izenačil. Po tem nastopu je logično, da mora trener Vesne nekaj spremeniti, kajti s takim sistemom igre gotovo ne bo boljših rezultatov. Kljub točki na tujih tleh naša ocena ne more biti višja od ene točke, ker je Vesna v drugem delu igre popolnoma popustila. B. R. V mednarodni prijateljski nogometni tekmi je včeraj v Miljah ljubljanska Olimpija premagala Fortitudo s 7:0. V tekmi jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je v Ljubljani beograjski Radnički premagal domačo Olimpijo z 88:84 (47:38). Italijanska košarkarska zveza je končno izdala sklep o tekmah Split gen Bock — Norda in Maxmobili — Forst. Prvo tekmo, ki jo je Splugen osvojila, nato pa zveza predala Nordi zaradi nezadostne razdalje med igriščem in občinstvom, bodo ponovili; tekmo Maxmobili — Forst pa bodo registrirali z rezultatom 78:79, s katerim se je končala. Zaradi domnevne sodnikove napake so to tekmo sprva razveljavili. ATLETIKA SAN DIEGO, 17. — Amerikanec Bob Beamon, ki je lastnik svetovnega rekorda v skoku v daljino z 8,90 m, se bo verjetno umaknil iz tekmovalnega športa. Star je 26 let. OBVESTILO V torek, 20. t.m., bo v društvenih prostorih PD I. Cankar šahovski brzoturnir za ((Pokal 5. turnirjev«. Vpisovanje eno uro pred začetkom, ki bo ob 20.30. Vabljeni vsi slovenski šahktti v zamejstvu. NAMIZNI TENIS Miličeva zopet prva VIAREGGIO, 17. — Na državnem namiznoteniškem turnirju je Sonja Miličeva z zmago nad Marconejevo ponovno zasedla prvo mesto med mladinkami. Obenem je naša igralka o-svojila še dve drugi mesti, v ženskih dvojicah s F. Marconejevo in v mešanih dvojicah z Malescijem. Danes je na sporedu tekmovanje v članski konkurenci. SMUČARSKI TEK FALCADE, 17. — Nemec Walter Demel je zmagal v smučarskem teku za pokal Kurikkala. Na progi 15 kilometrov je prehitel štiri svoje rojake, najboljši domačin, šesti, pa je bil Capitanio. Jugoslovani so med člani zasedli mesta od 11. do 15. Boljše pa so se 'odrezali med mladinci na 10 km dolgi progi, na kateri je Miran Brajnik osvojil prvo mesto pred številnimi Italijani, Avstrijci, Francozi, Švicarji in Nemci. Med ženskami je zmagala Nemka Endler. ODBOJKA V ŽENSKI B LIGI Sinočnji derbi Breg-Bor na tretjeligaški ravni Najboljša na igrišču je bila Pernarčičeva Kanalski Salonit (Nadaljevanje s 7. strani) zelo zanimiv in razburljiv. Vsi finalisti so nastopili z najboljšimi igralci. Salonit je po vrsti premagal vse svoje nasprotnike ter je zasluženo osvojil lovoriko. Rezultati primorskih zastopnikov: Kamnik - Bovec 2:0, Bovec - Novo mesto 1:2, Bovec - Mislinja 2:0, Salonit - Ljubljana 2:0, Salonit -Ljubljana 2:0, Salonit - Trebnje 2:0, Salonit - Bled 2:1, Fužinar -Izola 2:0, Izola - Gaber je 1:2. Rezultati finala: Salonit - Jesenice 2:0. Salonit -Fužinar 2:0, Salonit - Kamnik 2:1. LESTVICA: 1. SALONIT 2. Fužinar 3. Kamnik 4. Jesenice 3 3 0 6:1 6 3 2 1 4:4 4 3 1 2 2:5 2 3 0 3 2:6 0 Emil Hvalica NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Bor — Breg 3:1 (15:10, 15:1, 7:15, 15:12) BOR: Jevnikar, Zavadlal, Artač, Kufersin, Bolčina, Pernarčič, Bezeljak, Hrovatin. BREG: Pavletič, Hmeljak, Manin, Zobec, Križmančič, Foraus, Barut, Klabjan. Podobno kot v prvem delu prvenstva, je tudi sinoči slovenski derbi pripadel Boru z enakim rezultatom. Prikazana igra je bila tokrat neprimerno boljša, čeprav nas tudi sedaj ni mogla povsem zadovoljiti. Breg je zaigral zelo neenakomerno: lepi in borbeni igri so sledile nerazumljive pavze, kar je nasprotnik seveda vedno izkoristil. Tudi Bor ni zaigral kot smo pričakovali; okrnjena postava (poleg Pečarjeve in seveda Furlaničeve sta bili odsotni še Gabrovčeva in Švagljeva) ne more biti zadostno opravičilo. Breg sinoči še zdaleč ni zaigral tako zagrizeno in zanesljivo kot prejšnjo nedeljo, ko je v lepi tekmi premagal Primavero Marzotto. Slabo je bilo tokrat prestrezanje servisov, kar je večkrat onemogočilo napad, tako da so bile akcije improvizirane. Pohvaliti ne moremo nobene igralke, saj so vse zaigrale pod svojimi zmožnostmi. Kadar je ekipi šlo od rok, so zaigrale dobro vse, ko pa je ena popustila, so odpovedale tudi ostale. Pri Boru pa se je dogajalo nasprotno: priča smo bili individualistični i-gri, pri kateri je v napadu izstopala predvsem Pernarčičeva. Tekma se je začela z nekoliko negotovosti. Zdelo se je, da se ekipi bojita druga druge. Končno je Bor vzel pobudo v svoje roke in brez večjih težav osvojil prva dva seta. Z zanesljivo igro so nato domačinke zmagale v tretjem nizu, več pa niso zmogle. Za konec naj še povemo, da smo od včerajšnje tekme pričakovali več, predvsem od dolinske ekipe, ki je tako zgubila še eno upanje za obstanek v ligi. INKA Kras - ACEGAT 3:2 (15:10, 9:15, 15:9, 13:15, 15:1) KRAS: Živec, I. in V. Budin, B-in L. Milič, Grilanc, Paskulin, Ušaji Vesnaver in Zadnik. ACEGAT: Gianeselli, Plisco, Co-drini, Zancola, Riccardi, Marcuzzi in Giurgevic. SODNIK: A’Affara, stranski: Ja* colino, zapisnikar: Škabar. Kras je odigral svojo letošnjo najslabšo tekmo. Osvojeni točki odbojkarjem iz Zgonika ne delata nobene časti. Prikazana igra je bila nezanimiva, polna napak, domačini so bili skrajno negotovi in neborbeni. Srečanje ni zadovoljilo gledalcev. S tako igro Kras ne bo ime} obstanka v tretji ligi in si ga tudi ne zasluži. Po dobrem začetku ZgoničanoV se je potek srečanja popolnoma spremenil. Gostje so osvojili celo dva seta, ko ne bi smeli zbrati v tem nastopu niti 15 točk. To Pa so dosegli bolj po zaslugi domači' nov kot po lastni. G. F. V sedmem kolu povratnega dela italijanske 1. odbojkarske lige je v Trstu domača Are Linea premagala CUS Parmo s 3:2 (10:15, 7:15* 15:5, 15:7, 15:12). SMUČANJE INNSBRUCK, 17. - Avstrijec Pechtl je zmagal v veleslalomu z® EP, pred Švicarjem Roestijem *n drugimi. Roesti je na prvem mestu lestvi' ce za EP tako v veleslalomu, ko skupnem seštevku, kjer je 113 2. mestu Italijan Gustav Thoni. ■iiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ai,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiixii*iiiiiiiiiiii*u**fiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiinaaiiitii»iiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiii*iiiiiifciiiiiiii,iiiiiiiiiii,imo vse profesorje in učitelje. nji« socialnega značaja. V tem da se zborovanja udeležijo. Končno II. knjiga Zbranega dela Sr. Kosovela! Že večkrat smo v našem dnevniku izrazili začudenje spričo zares nerazumljivega čakanja — letos že četrtsto-letnega! — na II. knjigo Zbranega dela Srečka Kosovela. Državna založba Slovenije je namreč njen izid napovedala že ob izidu I. knjige leta 1946, ki je medtem doživela že drugo izdajo. Na II. knjigo pa še vedno čakamo! No, zdi se, da letos naše čakanje ne bo zaman. V o-glasu DZS, objavljenem tudi v Naših razgledih 9. t. m. je namreč zapisano med drugim: «Založba bo nadaljevaja s knjižno zbirko «Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljeva, v kateri bo v letošnjem letu izšlo sedem knjig ... in II. knjiga Zbranega dela Srečka Kosovelaa. Nesrečni Srečko! Dolgo si čakal ... In ni lepo, da še vedno čakaš! Če bi bil še živ, bi prihodnje leto praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan. OD 23. DO 26. FEBRUARJA Spored, obiska odposlanstva parlamentarne skupine KP1 Srečali se bodo s predstavniki slovenske narodne skupnosti čedalje resnejša splošna kriza proizvodnih in družbenih dejavnosti v naši deželi je pripravila deželno vodstvo KPI, da je zaprosilo osrednje vodstvo stranke za odločen poseg v parlamentu. V ta namen sta CK in predsedstvo parlamentarne skupine KPI sklenila, da pošljeta v Furlanijo-Julijsko krajino parlamentarno delegacijo, ki jo bo vodil posl. Alessan-dro Natta. V delegaciji bodo poslanci in senatorji, ki so člani pomembnejših komisij, poleg njih pa še poslanci in senatorji KPI iz naše de- jin, župane glavnih mest in rektorja tržaške univerze De Ferro. Poleg teh uradnih obiskov se bodo parlamentarci KPI srečali s člani nekaterih delavskih svetov večjih tovarn, s člani pristaniških skupin, s predstavniki trgovcev, obrtnikov, malih in srednjih industrijcev dežele in s študenti tržaške univerze. Posebno srečanje je namenjeno slovenski narodni skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini in njenim predstavnikom. Parlamentarci KPI bodo obiskali kmečka področja Furlanije, gorske žele. V Furlaniji - Julijski krajini se j predele in se seznanili z bojem pre-bo parlamentarna delegacija KPI mu- ‘ dila od petka 23. do ponedeljka 26. februarja. Te dni je deželno vodstvo KPI pripravilo spored obiska, ki ne bo namenjen samo komunistom, temveč, nasprotno, spoznavanju perečih problemov naše dežele in ugotavljanju u-krepov, ki so v tem trenutku potrebni. Zato so se že dogovorili, da bo parlamentarna delegacija KPI obiskala predsednika deželnega sveta Ribez-zija in predsednika deželnega odbora Berzantija, predsednike štirih pokra- VESTI Z ONSTRAN MEJE Pomorska šola v Piranu prejela visoko odlikovanje V Piranu ukradli Slavnikov avtobus Republiški sekretar za kulturo in prosveto Tomaž Bizajl je podelil Srednji pomorski šoli v Piranu visoko odlikovanje — red zasluge za narod s srebrno zvezdo, s katerim je predsednik republike Tito odlikoval to šolo ob njeni 25-letnici. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega in kulturnega življenja obale. Tomaž Bizajl je v svojem nagovoru poudaril izreden vzpon, ki ga je napravila ta ustanova, saj so začeli v zelo skromnih razmerah, brez prave gmotne osnove in kadrov. Po zaslugi slovenskemu pomorstvu predanih entuziastov Kavška, Škerlja, Metlike in drugih, je šola iz leta v leto napredovala in vzgojila nad 800 mladih slovenskih pomorščakov. Danes delujeta na slovenski obali dve specializirani pomorski šoli, razen srednje tudi višja, pomorsko šolstvo pa ni obrnjeno izključno k ozki ladijski specializaciji, ampak osvaja tudi zahtevno področje pomorskega gospodarstva. Ob koncu je Tomaž Bizajl zaželel srednji pdmorski šoli še mnogo nadaljnjih uspehov ter izročil visoko odlikovanje sedanjemu ravnatelju Francu Flisu. V noči od četrtka na petek so neznani zlikovci ukradli v Piranu avtobus podjetja Slavnik, ki bi moral peljati potnike iz Pirana v Mursko Soboto. Ko je šofer Anton Bozac zjutraj prišel na parkirni prostor, vozila preprosto ni bilo. Organi javne varnosti so takoj izvedli obširno akcijo, obvestili obmejne prehode in službo ljudske milice po vsej Sloveniji in v drugih republikah, vendar so za zdaj vsa prizadevanja Brezuspešna. Danes popoldne smo se ponovno informirali na UJV v Kopru, kjer so nam odgovorili, da se akcija intenzivno nadaljuje, vendar doslej še niso odkrili nobenega sledu za ukradenim avtobusom. Zanimivo je, da je to že drugi primer kraje avtobusa v Piranu. Pred leti so objestni pobalini prav tako odpeljali lokalni avtobus, vendar takrat so vozilo že po nekaj urah izsledili. Pri sedanjem izginotju pa bržkone ne gre samo za objestnost. Verjetno isti storilci so namreč isto noč vdrli še v dva druga avtobusa ter odnesli več manjših predmetov, ker drugega pač ni bilo. bivalstva proti vojaškim služnostim. Kongres sekcij KPI za Nabrežino-Sempolaj V partijskem sedežu v Nabrežini je bil v petek, 16. t. m. kongres sekcij iz Nabrežine in Šempolaja kot priprava na skorajšnjo deželno konferenco KPI. Predsedujoči posl. Albin Škerk je za poročilo predal besedo članu deželnega komiteja Spetiču, ki je orisal osnovne točke tez za konferenco. Še posebej se je zadržal pri vprašanju nujnega oblikovanja zavezništev z raznimi kategorijami prebivalstva za obnovo dežele in njenih struktur, drugačne gospodarske izbire (proti naftnemu pristanišču v Trstu), za pravice slovenske manjšine. Razprava o poročilu je osvetlila razna vprašanja sekcijske dejavnosti in izoblikovala politično platformo pobud sekcije. Nabrežinski komunisti so tudi sklenili, da bodo organizirali deba te in predavanja o nekaterih aktualnih vprašanjih, poleg tega pa se bodo v najkrajšem času spoprijeli z vprašanjem reorganizacije organov partije v tem okolišu. Sporočilo SSG abonentom Uprava SSG sporoča cenjenim abonentom Reda F (okoliški), da bo danes, 18. t. m., ko je na sporedu predstava «Kralj gora in ljudomrznik« za omenjeni abonma stavka avtobusov za vse izredne proge ter za nekatere redne proge. Lepo prosimo abonente iz Nabrežine. Sv. Križa in Šempolaja, da pridejo v nedeljo na predstavo z rednimi avtobusi. Abonente s Cola, iz Velikega in Malega Repna, Saleža, Trnove, Praprota, Cero-velj, Vižovelj in Sesljana (za te kraje bo v nedeljo stavka avtobusov na rednih orogah) pa prosimo, da si po možnosti ogledajo predstavo «Kralj gora in ljudomrznik« v Kulturnem domu v sledečih dnevih: 22. in 23. februarja ob 16. uri. Vsem abonentom bodo pri blagajni Kulturnega doma povrnjeni stroški za avtobus. Lepo prosimo za razumevanje. Kritična ocena bo še sledila 1. S- K uspehu njene tokratne ške uprizoritve pa so v lepi tn prispevali tudi vsi njeni a. m od orkestra, ki je pod vodstv ^ Manna Wolj -Fen arija muziciral potrebno plastičnostjo, scenodr";; Lojzeta Spacala, ki je zasn°lrlo stilno čisto in ambientalno :e sceno, režiser, ki je dogaja . ustrezno razgibal, zborovodja k . tano Riccitelli pa seveda Maria Chiara kot Maruša, R ,,0 ■Jankovič kot Luče. Alessan _ kot Luče, Maddalena kot Biagio. Bondino kot Lorenzo, Carin /A' do kot Bara Menico in Edess dro Cassis kot Nicola. Posebej bi radi poudarili Vorne£h ben delež naših tržaških Aovenf -umetnikov pri tej postavitvi-scenografa Spacala, korenetito' vlogo Gabrijela Piščanca in ■mezi* sovranistko Noro Jankovič. & ustvarila pevsko in igralska ^ lepo vodobo hrvaškega dekleta ^ ce Vsi skupaj in vsak za s e deležni toplih aplavzov šte’"_ občinstva. * Visoka umetnost beograjskega zbora Collegium musieum Na sinočnjem koncertu ki ga j* organizirala Glasbena matica, Jjj nastopil akademski komorni žensk* zbor Collegium musieum iz BeogrO' da pod vodstvom nadarjene dirigent ke Darinke Matič. Na sporedu bile v prvem delu skladbe iz sVf[ lovne zborovske literature in sr* ske duhovne pesmi, v drugem delo Babiča, Mokranjca, Matetiča-R°nI gova, Petroviča in Gostuškega’ tretji del koncerta pa je izpod1 venec ljudskih pesmi raznih ndt* dov Jugoslavije. Pevke so se predstavile kot *? redno ubrana pevska enota, ki 1 obvladala zahteven spored z dov' seno pripravljenostjo. Dirigentka ) s svojim vernim muzikalnim čuto in temperamentnostjo navdušila P slušalce. ki se jim je ponud11 prilika, da so slišali nekaj zanimivih del v visoko kvalitetn} izvedbah. Kot, solistke so naspor sopranistke Vera Milič, Svetinj* Bojčevič ter Valerija Bogdan iu o, ritonist Slobodan Stankovič. Izre® no je navdušila poslušalce Mate} ča-Ronjgova Čače moj. ki je tudi zares med najboljšimi inle pretacijami koncerta. Škoda, da med poslušalci ni M-več pevcev naših zborov, ki bi tud sikaj novega in lepega slišali- Lepa predstava «lstrske svatbe» Po skoraj 20 letih je spet Pr}{f. na oder gledališča Verdi opera lS skegg skladatelja Smareglie As ska svatbam. Za uprizoritev je v (j dalo veliko zanimanje in Ppznlni je treba, da tudi uspeh ni izos\’ Sama vsebina opere, ljubezen»r zgodba Maruše in Lorenza in nlg. tragičen konec, zlasti pa Smareff11 va glasba, stkana s prefinjeno vencijo na motivih ljudske 0^aS.r. z izrazitim nagibanjem k wagne janski strukturi in zasidrana v mantični melodiki, pogojujejo »j no priljubljenost in jo uvrščajo tn najpopolnejša skladateljeva del