Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt/Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec * petek»2. junij 2000 štev. 22 (3068) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra Vabilo slavi Mauthausen Aktiv Karnten/Koroška SLAVNOSTNI NAGOVORI Vabilo na slavnostno prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever sobota, 3. junij 2000, 9.00 na Ljubelju (za avstrijskim carinskim poslopjem) Jorge Semprun, Pariz, pisatelj Univ. prof. dr. Ludwig Adamovich, Dunaj Odhod k spominskemu obeležju južni strani Ljubelja Braniti moramo napad na dvojezično šolstvo SLOVENIJA Vladna kriza se nadaljuje Qolstvo oziroma dvojezično ^šolstvo je bilo vedno trn v peti določenih krogov na Koroškem. V zadnjih letih je prišlo v ospredje vprašanje statusa dvojezičnih učiteljev. Ob odločitvi ustavnega sodišča glede četrtega razreda zdaj nekateri vidijo možnost, da se spremeni dvojezično šolstvo tudi v svoji notranji strukturi. V velikovškem okraju se je formirala »platforma«, ki zahteva »enakopravnost enojezičnega« z dvojezičnim učiteljem. Podobno zahtevo je formuliral tudi velikovški občinski odbor. Pretekli četrtek je pododbor ustavnega odbora deželnega zbora priredil hearing, na katerem so »vse strani« povedale svoja stališča. Deželni šolski svet (brez obolelega manjšin-skošolskega nadzornikai) je predložil predlog, da naj bi v prvih dveh letih bil dvojezični učitelj razredni učitelj, v naslednjih dveh letih pa obratno. Dr. Sturm in Sadovnik sta poudarila kvalifikacijo, ki mora biti osnova za oceno učiteljstva. Zavrnila sta zahtevo po spremembi šolstva in poudarila potrebo po strokovni razpravi na nivoju ministrstva za pouk. Na seji so dvojezični učitelji poudarili neresnične in nekvalificirane napade s strani »platforme« na račun dvojezičnih učiteljev. Bili so si edini, daje dvojezična kvalifikacija, pridobljena na pedagoški akademiji, osnova za poučevanje na dvojezičnih šolah. Argumenti »platforme« merijo v diskreditacijo te kvalifikacije. Istega dne je zasedal Koordinacijski odbor koroških Slovencev. Izjavil je, da ne podpira spremembe manjšinskega šolstva v smislu zahtev pododbora v deželnem zboru in da zahteva uveljavitev kvalifikacije in uresničitev sklepa ustavnega sodišča. Obe osrednji organizaciji bosta v tej zadevi podvzeli potrebne korake. V torek pa je ponovno zasedal pododbor ustavnega odbora deželnega zbora in sprejel soglasen sklep, po katerem naj bi bili enojezični in dvojezični učitelji »enakopravni« in imeli tudi enakopraven položaj v razredu. O tem se pododbor še želi pogovoriti naslednji torek s predstavniki koroških Slovencev. Predsednik ZSO dr. Sturm za SV: »Ni mogoče sprejeti modelov, ki bi merili v rasistično delitev učiteljev. Kvalifikacija mora ostati kriterij, ne pa natolcevanje o neenakopravnosti enojezičnih učiteljev. ZSO je za uresničitev sklepa ustavnega sodišča. Vsebinska razprava pa naj se vodi v komisiji ministrstva na osnovi stroke«. Okvirna konvencija Sveta Evrope poudarja, da nikakršno zmanjšanje obstoječih pravic ni v skladu z njo. To pa je avstrijski parlament že ratificiral in to celo soglasno. Okvirna konvencija predvideva tudi kontrolni mehanizem, ki ga je mogoče v tem vprašanju sprožiti, je še poudaril dr. Sturm. V Sloveniji še vedno deluje le začasna vlada. Znano je, da predlog desne koalicije Slovenija ni dobil zadostne podpore. Ponovljene tajne volitve vlade v državnem zboru, ko predlog mandatarja Andreja Bajuka ni dobil podpore, so še vedno v obravnavi pri Vrhovnem sodišču. Večina neizvoljenih (predlaganih) ministrov se je namreč obrnila na to sodišče s tožbo zoper sklep komisije, ki je ugotavljala izid glasovanja. Tožba temelji na domnevni kršitvi predsednika državnega Risarski natečaj - Štirinajst udeležencev Mohorjeve ljudske šole se je udeležilo risarskega natečaja na teme «Moderna revščina«, »Zakaj varčevati« itd. Dela mladih umetnikov so nekaj tednov krasila prostore Zveze Bank v Celovcu, kjer je strokovna žirija, v kateri je sodeloval tudi Gustav Januš, izbrala tri najboljše risbe. Zmagal je Georg Mehringer (»Moderna revščina«), ki ga sliki ni, drugo mesto je osvojila Tadeja Pipp ( »Zakaj varčevati«), tretja pa je postala Lucija Polak (»Moderna revščina«). Prvi trije so prejeli ob navzočnosti vseh mladih umetnikov, staršev, učiteljev, strokovne žirije in bančnega osebja, od poslovodstva Zveze Bank lepa spominska darila. Z leve: nameščniki Zveze-Bank Evelin Burjak, Isabella Suppan-Lomšek, nagrajenki Lucija Polak in Tadeja Pipp f<*> im« PREBLISK Slovenski pisatelj Matjaž Kmecl je nekoč poočital koroškim Slovencem, da nimajo (ali pa imajo vsaj premalo) zgodovinskega spomina. Malo smo bili celo začudeni: kaj nimamo vsako leto partizanskih pa izseljeniških proslav, tradicijo pa negujemo v taki meri, da marsikdo od mladih le viha nos. Kaj je mislila ta pametna glava? Verjetno to, kar se dogaja (tudi) zdaj. Zapademo v evforijo ob majčkenih uspehih, medtm ko se veselimo drobtinic, nam kradejo štruco kruha. Dvojezični vrtec na Bistrici, zato pa razvrednotenje in postopno razbijanje celotnega dvojezičnega šolstva. Medtem ko se slovenski politiki navdušeno rokujejo s Haiderjem oz. vso koalicijo v (napačnih) upih, »da bodo gotovo kaj postorili zaradi mednarodne situacije«, pozabljajo na sovražne izjave proti manjšinam in tujcem, ki so na dnevnem redu (kljub Gadafiju in prija- Kje je meja med zaupljivostjo in naivnostjo? teljevanjem z njegovim simpatičnim sinom). Dobro bi bilo, če bi »naši« politiki brali tudi »naše« knjige, na primer Otto-meyerjevo »Die Haider Show«. Morda bo kdo realiziral, da stoji tudi za sončnim nasmehom nam sovražen sistem. ODBOR ŠOLSKE SKUPNOSTI ZG IN ZRG ZA SLOVENCE vabi na prireditev »(Gradu» (üffiÄ)W® ~ Wk tam Iräctem = CsMraira«® v petek, 16. junija 2000, ob 19.30 v avli slovenske gimnazije v Celovcu Nastopajo zbori, orkester, ansambel in recitatorji z gimnazije ter člani pobratenega SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi Prisrčno vabljeni« zbora. Že nekaj let stara odločba Ustavnega sodišča pa govori o tem, da lahko o kršitvah tega dokumenta odloča le državni zbor. Zato so mnenja o razsodbi in tudi o tem, ali je Vrhovno sodišče sploh pravi naslov za take primere, tudi med pravniki zelo deljena. Do petka, ko se bo iztekel rok za možno ponovno vložitev liste ministrov, pa sodišče skoraj ne bo moglo odločati, saj je bila tožba vse do ponedeljka zvečer nepopolno sestavljena. Novih korakov v zadevi sestavljanja vlade še ni, saj čakajo prav na razsodbo sodišča. Večina političnih strank pa je vendarle sledila predlogu Združene liste, da bi v bodoče bile volitve v državnem zboru javne. LJUBELJ Sobotna slovesnost V soboto, 3. junija, se bo ob 9.00 pričela šesta mednarodna spominska slovesnost na Ljubelju, ki jo prireja društvo »Mauthausen Aktiv Kärnten/ Koroška« v sodelovanju z zveznim ministrstvom za notranje zadeve in z »Österreichische Lagergemeinschaft Mauthausen« v spomin na žrtve ljubeljskega koncentracijskega tabora. Ob 55. obletnici osvoboditve ujetnikov iz koncentracijskega tabora Mauthausen in priključenih taborov bodo lahko pozdravili vrsto znamenitih gostov. Izbira govornikov letos vsekakor ni bila lahka, inicia-torju projekta dr. Peter Gstett-nerju pa je končno uspelo iz Francije privabiti znamenitega avtorja Jorga Sempruna, ki je moral zbežati iz Španije v Francijo in je bil med vojno ujetnik v taboru Buchenwald ter član odporniškega gibanja. Za svoje knjige je dobil že mnogo priznanj in nagrad, med drugim tudi nagrado evropskega kulturnega mesta Weimar. Poleg Sempmna pa bo v okviru slovesnosti spregovoril tudi dr. Ludwig Adamovich, predsednik ustavnega sodišča na Dunaju kot nadstrankarski »avstrijski prispevek«. Prisotna pa bosta tudi vsaj dva preživela ljubeljskega koncentracijskega tabora. KONTAKTNA LEČA 8., 9., 10. IUNIJ 2000 V »VITRINO-DESIGNZENTRUM« CELOVEC/VETRINJ H iskusija o novelizaciji LJ manjšinjskega šolskega zakona se je v zelo kratkem času hudo razvnela in zaenkrat jasno pokazala tiste točke, ki ločujejo stališča uradne koroške politike in zastopnikov koroških Slovencev oz. dvojezičnih učiteljev. Kot je videti, so si pristopi do odločitve ustavnega sodišča tako različni in tako nasprotni, da do naglega kompromisa, ki bi bil "pravičen" za obe strani, ne more priti. Razen v primeru, če ena stran odločilno popusti in se zadovolji s kakšnimi političnimi obljubami, ki jih v političnem žargonu imenujemo kravje kupčije. Ni jih malo, ki jih trenutna razprava spominja na tisto iz 80-ih let, ko je koroški hajmatdinst sprožil zahtevo po ločevanju šolarjev. Menim pa, da so podobnosti zelo redke in da imamo opraviti z bistveno različnimi političnimi okolji, ki jih je treba tematizirati. 1. Današnja avstrijska notranjepolitična situacija in klima sta čisto drugačni kot tisti v 80-ih letih. Avstrijsko politiko danes narekuje hladnokrven stil, ki ga je vnesel Haider s svojimi pomočniki. Dunajska Po 55 letih, ko pozaba prekriva spomin, ko so mnogi tedaj trpeči v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Ljubelju že med pokojnimi, je vendar nastala stalna spominska muzejska zbirka, ki v precejšnji meri pojasnjuje in dopolnjuje praznino na terasah nekdanjega taborišča. Doslej smo se ob poti z večjim ali manjšim zanimanjem ozrli na spomenik, skelet in pa na terase, na katerih so od junija 1943 do maja 1945 živeli in trpeli taboriščniki koncentracijskega taborišča Mauthausen, poslani na Ljubelj kopati, garati in umirati v sedanjem predoru. Južno taborišče na slovenski strani je bilo doslej zaznamovano vsaj z dokaj lepo urejenimi terasami (barake in druge taboriščne objekte so ob umiku v maju 1945 požgali in uničili Nemci in njihovi slovenski pajdaši) in pojasnilnimi tablami ter spomenikom, medtem ko je bilo taborišče na severni, avstrijski strani do leta 1995 skorajda pozabljeno, predvsem pa zamolčano. Le iniciativi Mauthau-sen-aktiv s prof. Gstetnerjem se je zahvaliti, da tudi na avstrijski strani ob carinskih kabinah stojita dva panoja s skico taborišča in pojasnilom v štirih jezikih. Za spominsko razstavo ima največ zaslug Zveza taboriščnikov Slovenije oz. njena komisija za Mauthausen. Po razpadu Jugoslavije in uvedbi zelene meje se je iz nekdanje karavle na Ljubelju izselila vojska. Zgornji del te stavbe je spremenjen v gostinski lokal, kletne prostore pa so odstopili za stalno spominsko razstavo. Prostor dveh kletnih sob je tudi za grobi KOMENTAR Dr. Vladimir Wakounig raven, torej avstrijska vlada, se je podredila tej hladnokrvnosti in agira v soglasju s koroško ravnjo. Nekdanje zmerne, odprte in deloma naklonjene drže do manjšine, ki je bila na Dunaju, ni več. Center političnega stila je danes Koroška oz. svo- bodnjaška stranka s svojim deželnim glavarjem. Os med Dunajem in Koroško je uglajena in nima prekinitev, ki bi jih manjšina lahko izrabila v svoj prid. 2. V začetni fazi šolske razprave v 80-tih je bil na Dunaju šolski minister Moritz, ki je ovrgel zahteve po ločevanju in bil jasno na strani manjšine. S tem je nastopal tudi proti svoji stranki na Koroškem in takratnemu deželnemu glavarju Wagnerju. Nasprotno pa danes ni pričakovati, da bo trenutna ministrca Gehrer tvegala kon- MUZEJSKA ZBIRKA NA LJUBELJU prikaz življenja in trpljenja taboriščnikov v tem edinem kace-tu na slovenskem ozemlju odločno premajhen. K sreči so med obema sobama podrli steno in tako je nastal večji prostor, ki z nekaj slikami in razstavljenimi eksponati vsaj delno ponazarja občutek dejanskega dogajanja v taborišču. Tekstovno flikt s koroško vlado, ker se zaveda, da je njena stranka samo po Haiderjevi milosti na vladnih stolčkih. Svojo podrejenost in odvisnost pa je ministrica najbolje pokazala, ko je svoj ministrski predlog za trenutno novelizacijo skoraj umaknila, ker je z njim naletela na odpor pri koroških svobodnjakih. J. Povsem novo za koroške razmere je, da šolski nadzornik, ki je s svojo funkcijo zaprisegel na avstrijsko ustavo, na- stopa kot proponent proti ustavni odločitvi. Deželni šolski inšpektor Palasser je med prvo-podpisniki dubiozne, vprašljive "Platforme za jezikovno raznolikost”. S tem se je Palasser podal na raven razdvajanja učiteljstva. Njegovo ravnanje je v nasprotju z nalogami šolskega nadzornika, ki bi moral skrbeti za integracijo, identifikacijo, kooperacijo in komunikacijo med učitelji. V 80-tih letih takega nevzdržnega primera v okviru šolske oblasti nismo imeli. 4. Trenutna koroška šolska oblast s poslovodečim predsed- razstavo dopolnjuje zloženka, v kateri lahko zvemo nekaj več podatkov in dejstev. Vsaj to. Prejšnji petek, 26. maja, seje ob stavbi bivše karavle in sedanjega gostišča, z naše strani levo od spomenika, zbralo kar precej obiskovalev. V glavnem so bili to sodelavci Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane, nosilca posta- nikom Harminom agira v popolnem vsebinskem in političnem soglasju z deželnim glavarjem. To pomeni, da Haider in njegovi ničesar ne prepustijo kakim slučajnostim, ki bi lahko slabile njihove politične cilje. Tudi za koroške razmere je enkratno (in zato tudi drugače kot v 80-tih letih), da je sam vrh koroške šolske oblasti s pristojnimi šolskimi nadzorniki "izdelal" papir, ki gre v razbijanje in marginaliziranje dvojezičnega šolstva. S tem je šolsko nadzorstvo (izvzemši pristojnega deželenga nadzornika Tomaža Ogrisa) podprlo demagoško platformo za “Šolo jezikovne raznolikosti" iz veli-kovškega okraja in se opredelilo proti trenutnemu statusu dvojezičnih učiteljev in ciljev dvojezične izobrazbe. Take politične poslušnosti s strani šolske oblasti niti pod Wagner-jem ni bilo. 5. Popolnoma začudljivo pa je, da slovenske politične in strokovne strukture vodijo “domačo razpravo”, ki poteka brez vključevanja znanstvene javnosti, ki je v 80-ih letih bila odločilna, da je koroška šolska diskusija dobila mednarodne razsežnosti in nove vsebinske vitve muzejske zbirke, ter muzejev v Tržiču in Kranju, nekdanji taboriščniki in funkcionarji njihove zveze, nepogrešljivi Janko Tišler, dokumentarist in živa priča tedanjega dogajanja ter svetovalec pri nastajanju zbirke, in mnogi drugi. Starostno poprečje udeleženev so znižali sedmošolci osnovne šole Zali Rovt iz Tržiča, ki so z reitacijami sodelovali v otvoritveni proslavi. Iz koroške strani so se prireditve udeležili tudi Jože Zausnig, Peter Gstetner, Avguštin Malle in Janko Malle. Zupan občine Tržič Pavel Rupar je v pozdravnem govoru ob odprtju izrazil zadovoljstvo, da je zemljišče prešlo v lastništvo države, da je taborišče uvrščeno med kultumo-zgodovinske spomenike nacionalnega pomena in obljubil, da bo občina vzorno skrbela zanj. Med drugim pa je tudi izrazil spoštovanje do vseh vojnih žrtev in menil, da nima nihče pravice omalovaževati prispevka in trpljenja borcev, taboriščnikov in drugih udeležencev druge svetovne vojne. Miloš Poljanšek, predstavnik koncetracijskih taboriščnikov, je perspektive. Kam vodi ta udomačena razprava brez kritičnega in reflektiranega pristopa od zunaj, se kaže pri uporabljanju pojmov kot "naša šola”, “naši ucitelp , naši otroci ipd. Manjšinsko šolstvo ni “naše”, ampak je del avstrijskega regularnega šolskega in izobraževalnega sistema. 6. Nenazadnje je treba reči, da dolgoletna notranjesloven-ska razprava o premoči ene organizacije nad drugo ni koristila soglasnemu nastopanju v tako važnih družbenopolitičnih vprašanjih kot je šolstvo. Posledice tega razdora se kažejo v tem, da obema predsednikoma političnih organizacij očitno ne uspe da bi organizirala skupne tiskovne konference in skupno nastopanje pred medijsko javnostjo. Z obljubljanjem kupčij eni organizacij oz. s prilizovanjem drugi organizacij je Haider ta razdor že v preteklosti dobro izrabljal v svoje politične namene. Če hočeta obe organizaciji trenuten napad na šolstvo ubraniti, se bosta morali svoje neodpornosti proti izigrivanju zavedati in pritegniti znanstveno javnost, da nadaljnji koraki ne bodo “koroški". ■ ob zadovoljstvu izrazil tudi nekaj grenkobe ob prostorski skromnosti razstave. Opozoril je, da npr. v Nemčiji pretekli zgodovini predvsem iz vzgojnega smisla za osveščanje mladine nemenjajo precej več pozornosti in sredstev, »pri nas v Sloveniji pa so te stvari nekako pomešane«. O nastajanju zbirke sta spregovorila še dr. Iztok Durjava in kustos Ivan Vraničar, župan Pavel Rupar pa je od kustosa sprejel kjuč spominskega prostora. V kulturnem sporedu je s partizanskimi pesmimi nastopila Vokalno-instrumentalna skupina Zali Rovt. Ob ogledu muzejske zbirke in pogovorih o njej je bila v zvezi s prostorsko skromnostjo izrečena tudi naslednja misel: Po vključitvi Slovenije v EU bodo morali odstraniti policij-sko-carinske stavbe. Eno od njih bi lahko namenili za bolj obširno muzejsko zbirko; ob premišljenem projektu pa bi najbrž zanjo kaj prispevala tudi Evropska unija. Izrekel jo je dr. Avguštin Malle in veljalo bi se jo zapomniti. J. R. Prispevek k razpravi o šolstvu Osvežen spomin na taborišče Udeleženci ob odprtju muzejske zbirke na Ljubelju Detajl iz zbirke Pavel Rupar, tržiški župan, je prejel ključ spominske zbirke W ot uvod v članek oz. po-l\ročilo o simpoziju naj bo zapisana splošna ugotovitev, da je Jarnik v bistvu pozabljeni odnosno zamolčani velikan slovenske književnosti in literarne zgodovine, da o njegovih drugih pomembnih prispevkih v slovensko kulturno in znanstveno zakladnico ne govorimo. Obenem pa je veliko prispeval k boljšmu medsebojnemu spoznavanju koroških Slovencev in nemško govorečih ljudi tako na Koroškem kot v Avstriji. Zadnjo misel je popsebej naglasil predsednik narodpisnega inštituta dr. Pavel Apovnik in poudaril, da Inštuitut skuša nadaljevati jarnikovo narodpisno delovanje. Povedal je tudi, da se Inštitut trdi za obnovitev Ja-ranikove spominske plošče v možberški-blatograjski cerkvi. Film o Jarniku Slovenski narodopisni inštitut »Urban Jarnik« in Avdiovizualni laboratorij pri Slovenski akademiji znanosnosti in umetnosti (SAZU) sta posnela film o sledovih Jamikove življenske poti. Snemalna ekipa se je v glavnem držala objavljenih podlag izpod peresa dr. Erika Prunča. V filmu Jarnika skušajo predstaviti kot osebo evropskega formata, ki je bila umeščena med Prešerna in Čopa, ki je zaradi lokalne koroške odmaknjenosti prišla skorajda v pozabo. Film je dobra informacija o Jar-nikovem življenju in o njegovem opravljenem delu. Urban Jarnik seje leta 1784 rodil v Potočah pri Štefanu v Ziljski dolini, po maturi in bogoslovnih študijih je bil najprej kaplan v Čanjčah in Podkmosu, zatem stolni kaplan in pridigar v Celovcu. Zatem je bil župnik v Šmihelu na Gosposvetskem polju, dokler ni končno postal župnik v Možberkii. Jarnik je bil oster opazovalec in marljiv zapisovalec razvoja svojega okolja in že v Šmihelu je začel raziskovati slovenski del koroške preteklosti. Posebno gaje, in to iz sociološko-lingvistične-ga zornega kota zanimal pojav germanizacije. O tem je napisal članek v »Carinthii«, ki je sprožil hude polemike. Zadelj njih je Jarnik očitno opustil sodelovanje v Carinthii, čeprav je bil med njenimi ustanovnimi sodelavci. V Blatogradu, kjer je bil dosmrtni župnik, je sprejel Prešerna, Slomška in druge veljake slovenske splošne in literarne zgodovine. V Blatogradu, takrat eni od redkih dvojezičnih far na Koroškem, saj je jezikovna meja šla skozi njo, je Jarnik v živo doživljal pojav germanizacije in prav tuje leta 1837 imel škof Slomšek tisto znamenito binkoštno pridigo o pomenu materinega jezika. Jarnik je umrl leta 1844. Film konča z izpovedjo, da je ena največjih Jarnikovih zaslug prav ta, daje Koroško spet pridružil splošnemu slovenskemu razvoju. Jarnik kot pesnik Univ prof. dr. Erik Prunč je re-feriral o Jarniku kot pesniku. Uvodoma je treba naglasiti, da ZA LETOŠNJI ZABLATNIKOV DAN Odmeven simpozij o Urbanu Jarniku (I. del) Zablatnikov dan sodi v že redno informacijsko-izobraževalno ponudbo do razsvetljenstva s hrepenenjem po nečem razširja tudi na neskončnost duše. Prešeren je Jarnika bodril, naj začne spet pesnikovati. A Prunč meni, da je bilo to takrat že prepozno. Prešeren seje z Jarnikom spoznal v času svojega bivanja na Koroškem, ko se je pripravljal na odvetniški izpit. Obiskoval gaje v Blatogradu. Slovenskega narodpisnega inštituta »Urban Jarnik« v Celovcu. Letošnji dan je bil namenjen simpoziju o Urbanu Jarniku. Za kraj predavanj so pri organizaciji izbrali, in to zelo domiselno, Vničevo štavo na Ziljski Bistrici, ki jo je zavzeta družina Druml že pred leti spremenila v galerij-sko-seminarski prostor. Simpozij je bil preteklo soboto, 27. maja 2000, in je bil tako predavateljem kot tudi številnim poslušalcem v veliko zadovoljstvo. sodi dr. Prunč med najbolj temeljite poznavalce Jarnika, lahko bi celo rekli, da je on tisti »Jarnikolog« in da je dolgo kot vpijoči v puščavi skušal slovenski znanstveni srenji odpreti oči in ušesa za Jarnika. Čas je potrdil pravilnost njegovih tez o Jarniku. Prunč je naglasil, da je Jarnika mogoče dobro razumeti preko oseb, ki so ga spremljale. Na prvem mestu stoji župnik Martin Koben iz Ljubkljane, ki je pastiroval v Štefanu. On je bil Dr. Erich Prunč iz kroga Jurija Japlja, poznejšega profesorja na celovškem bogoslovju, kjer je bil tudi Jarnik. Med osebnosti, važne za Jarnikov razvoj, sodij Rožan Matej Šnajder, s katerim je bil v Ahacljevem krogu, nadalje Janez Nepomuk Primic in Jernej Kopitar. Prunč meni, da je Kopitar bil usodna oseba v Jamiko-vem življenju, saj mu je naprtil delo, ki ga ni zmogel opraviti. Jarnik je bil samouk. Prvi njegovi ohranjeni pesniški zapisi segajo v leto 1808/09, del njegove zapuščine je postal žrtve ideoloških uravnilovk in predcenzure. V rokah je zapuščino imel Anton Janežič, ki ni mogel dojeti, da duhovnik piše lahko erotične pesmi, in je temu ustrezno ravnal z zapuščino. Vojna morija Prva Jarnikova pesem »Pokušina« je nastala pod Vodnikovim vplivom, ki je opazen tudi v pesmi »Bučeli«. V Čanjčah in Podkrnosu so nastale tudi pesmi z erotičnimi čustvi (Damon na Melito). Drugo vsebinsko jedro Jami-kovih pesmi je sovraštvo do vojne in njeno absolutno odklanjanje. Vojna je zanj zgodovinska in človeška katastrofa, pač morija. Te protivojne pesmi imajo močno politično dimenzijo in, čeprav v okviru časa zvenijo močno antinapoleonsko, so seveda imele tudi vsebinski naboj proti Habsburžanom in ostalim evropskim vladarjem. Mirje za Jarnika osnova za plodno kulturno sožitje. V tem Dr. Katja Sturm-Schnabl smislu je v Carinthii objavil budnico »Slovencem«. V njej je Jarnik kot prvi na Koroškem uporabil v nemščini izraz »Slowenen« za Slovence. Dotlej je bil v uporabi izraz »Win-dische«. Objava te pesmi pomeni prelomnico v koroški kulturni zgodovini. Jarnik, ta splošno izobražena oseba z evropskimi stiki, je imel seveda tudi veliko humorja, čeprav to strokovnjaki radi prezirajo. Jarnik, tako Prunč, se v svojih pesmih često poslužuje sodobnih literarnih pristopov, najpomembnejša komponenta njegovih pesmi pa je filozofska. Pesem »Zvezdam«, prevedena v nemščino, je navdušila celo Schuberta, da jo je uglasbil. Slovenski literarni zgodovinarji je dolgo niso pripisovali Jarniku, češ nekaj tako vrhunskega ni moglo nastati izpod njegovega peresa. Prunč ugotavlja, da je Jarnik polagal temelje slovenskemu literarnemu razvoju, na katerih je gradil tudi Prešeren (Strunam -Damon na Meli- to). Podobno velja tudi za »Zdravljico«. S tem bi bili pri ključni točki: Jarnik je bil zmeraj razpet med tabori in med časi: med slovenskim in nemškim, med provincialnostjo in stiki s širnim svetom, med razsvetljenstvom in romantiko. Na žalost, tako Prunč, »smo ga predolgo pustili v tem precepu«. Jarnik in svoboda O pojmovanju svobode pri Jarniku in Prešernu je spregovorila Dr. Teodor Domej univerzitetna profesorica dr. Katja Sturm-Schnabl. V pesmi »Slovencem« je Jarnik vzpostavil vodilni motiv slovenskega narodnega gibanja. Osnovno izpoved pesmi je pozneje France Prešeren uvedel v »Zdravljico«. Prešeren in Jarnik sicer nista bila sovrstnika po letih, saj je bil Jarnik 16 let starejši od genialnega Gorenjca, a oba sta živela v predmarčni dobi, v kateri sta se prepletala razsvetljenstvo in romantika. Razsvetlejnstvo je po filozofski plati največja prelomnica v judeo-krščanskem svetu zahodne Evrope. V bistvu razsvetljenstvo pomete z ideologijo podložništva, ki je do takrat tudi zagotavljala oblast kronam. Ta naj bi jim bila dana direktno od Boga. Razsvetljeni človek se proti temu upre in zase reklamira pravico do razuma, do lastnega mišljenja, pač do lastne individualnosti. Iz tega sledi tudi pojmovanje narodne identitete neke skupine, torej narodne in-diviualnosti. Romantika pa je filozofsko ugotavljanje entitete človekove duše. Človek svobo- Emancipacija jezika in naroda »Jarnikov odnos do minljivosti ali Ob besedili Urbana Jarnika, ki opisujejo jezikovno stvarnost na Koroškem« je dr. Teodor Domej naslovil svoje predavanje. Kar na začetku je ugotovil, da je bil Jarnik zelo dober in natančen opazovalec razvoja v 1. polovici 19.stoletja. Kot takšen je doživel svojstveno usodo kot sooblikovalec slovenskega standardnega jezika. Jarnik je bil človek vmes, živel je na prelomnici prednacio-nalnega obdobja v nacionalno obdobje. Bil je eden od prvih Slovencev, ki so se zavedali vpliva šole in družbenih elit na razvoj multietične družbe. Jarnik je bil živa priča tega razvoja. Angažiral se je pri emancipaciji slovenskega jezika in slovenske družbe. S tem je hotel koristiti svojemu narodu. Na jezikoslovnem področju je Jarnik zelo pomembna osebnost. Tedaj je začelo naraščati zanimanje za sorodstvene vezi med jeziki, v njegovem primeru med slovanskimi jeziki. Raziskovanje ljudske kulture je stalo v ospredju. Ta družbenost jezika je za Jarnika bila velikega pomena, v svojem koroškem rojaku Ožbaltu Gutsmanu je imel pomembnega predhodnika. Izdal je njegovo slovnico in tudi s tem prispeval k standardizaciji slovenskega jezika. Kljub temu pa je osrednja slovenska literarna zgodovina Jarnika potisnila na lokalno-re-gionalno raven in šele Prunč je to zmoto ovrgel in mu vrnil tisto mesto pod soncem, ki mu gre. Domej pravi, da Jarnikov jezik v sebi ni enoten, da se Jarnik poslužuje različnih jezikovnih nivojev, kakor so pač to narekovale korespondenčne in raziskovalne ali na splošno pogovorne situacije. Jarnik je imel pragmatičen odnos do jezika. Morda je prav v tem treba videti razlog, zakaj so ga dolgo prezirali. Prav sociolingvistični problemi in družbenost jezika so tisti mehanizmi, s katerimi seje Jarnik globoko zapisal v slovensko politično in kulturno zgodovino, hkrati pa je s tem sprožil mnoge nesporazume. Komaj kateri njegovih spisov je doživel toliko zavestno zmaličenih interpretacij kot tisti o germanizaciji Koroške (Andeutungen über Kärntens Germaniserung - Carinthia 1826). Predvsem nemškonacionalne elite so ga zlorabljale in ga še zmeraj zlorabljajo kot argument za to, da je germanizacija dežele naravni proces. Nanj seje leta 1920, po plebiscitu, v svojem srhljivem proglasu skliceval tudi Arthur Lemisch. (Dalje prihodnjič) W preteklo soboto eliko obi-V skovalcev se je odzvalo vabilu domačega kulturnega društva SPD »Bilka«, ki je v ljudski šoli priredilo vigredni koncert, h kateremu sta poleg domačih zborov pripomogli še skupini iz Ledine in Slovenje-ga Plajberka. Pevski večer je pričel Moški pevski zbor pod vodstvom Mirka Lausseggerja, ki je ubrano zapel domače in t slovenske narodne pesmi (»S Triglavskega vetra«, »Moja ljubca mi je pošto posvava« idr.)- Za njimi so kot gostje nastopili člani skupine »Akcent« iz Ledine, ki jo vodi Anica Lesjak-Ressmann in navdušili številno publiko z venčkom domačih pesmi in pesmi narodov sosedov (Kad si bila B1LŠ0VS - KONCERT Pesem razveseli srca mala Mare«, »Rasti rožmarin«, »Za te« itd.) Nadaljevala je Zenska vokalna skupina iz Slovenjega Plajberka. Zbor je bil ustanovljen leta 1980 in goji predvsem slovenske in nemške narodne pesmi, vodi ga pa Mirko Laussegger. Z rednimi vajami je zbor pridobil na kakovosti in nastopa po vsem dvojezičnem ozemlju (»Katrca, pridi k oknu«, »Ja-kanaka«). Kulturni večer je zaokrožil zelo številčni MePZ SPD »Bilka« pod vodstvom Irene Kosmač, ki je z dovršeno glasbeno izvedbo predstavil nekaj novo naštudiranih pesmi (»Prisega«, »Ptiček poje v mladi zori«, »Pomlad« in druge). Koncert je pokazal, daje v Rožu dovolj pevskega naraščaja, predvsem pa žena in deklet, ki z veseljem in prizadevnostjo sodelujejo v domačih kulturnih društvih. Publika je bila na sobotnem večeru zelo ganjena in je nagradila nastopajoče z močnim aplavzom. Skozi spored sta dvojezično vodila Olga Za-blatnik in Mihael Krištof. Pevsko srečanje je izzvenelo v prijetni družabnosti. M. Š. M s J \ M 1 Vi IKUC - LITERARNO BRANJE Pesnik modeme in Krasa Qretekli petek je v Interkultur-I nem centru v Celovcu bral Erwin Köstler pesmi Srečka Kosovela v lastnem nemškem prevodu. Srečko Kosovel, rojen 1904 v Sežani, je bil centralna osebnost humanistično usmerjene revije »Mladina«, pomemben lirik, pripovednik in publicist. Pisal je najprej pesmi v klasični obliki po vzorcu narodnih; njegovi In- tegrali (»Integrale«) pa so izhodišče slovenske konstruktivistične in impresionistične poezije. Šele štirideset let po pesnikovi smrti so bili Integrali z izdajo njegovega Zbranega dela (1964) dostopni širši javnosti. Urednik Anton Ocvirk je v Opombah napisal o teh pesmih, da so to »posebne vrste posegi v sodobno aktualnost in hkrati razjnišljanje o najglobljih vprašanjih človeškega bivanja na zemlji«. Kosovelova poezija je vznemirljivo revolucionarna, pravično človekoljubna, nevenlji-vo lepa in silno aktualna tudi še danes. Knjiga v nemškem prevodu in s pripombami Erwina Köst-lerja je izšla lani pri založbi Drava in stane 277 šilingov. M. Š. Prevajalec Erwin Köstler je bral iz knjige »Integrali« Foto:stukeij Monodrama Ervina Fritza o Fani Hausmann, prvi slovenski pesnici Tani Hausmann je živela I približno pred 150 leti.. Po rodu je bila Nemka, toda počutila se je Slovenko tudi zato, ker je večino svojega življenja preživela v graščini v Novem Celju. Ne ve se veliko o njej, toda med ostalim je bila prva slovenska pesnica, kljub temu, da je pisala pesmi v prvi osebi moškega spola. Tako je pač narekoval čas. Čas, o katerem vam morda največ lahko spregovori Fani sama v monodrami Marčni veter ali Fani piše Francetu. Režiser krstne uprizoritve je Miha Alujevič, v vlogi Fani bo nastopila igralka Maja Štromar, stalna članica Slovenskega ljudskega gledališča Celje. »Marčni veter ali Fani piše Francetu« 2. junij 2000, ob 20. uri, KUMST Žitara vas 3. junij 2000, ob 20. uri, k & k Šentjanž KSŠŠ GRADEC Prireditve v Gradcu in Mariboru Q rav v teh tednih se v graškem I študentskem klubu mnogo dogaja. O tem pričajo mno-gostranske prireditve v klubu in tudi Dneva koroških Slovencev 5. in 6. junija v Mariboru. V sredo, 19. 5., je bil gost političnega krožka predsednik NSKS Bernard Sadovnik, ki je predstavil svoje politične cilje. Poleg tega je tudi obljubil, da se bo bolj zavzemal za študentske klube. V četrtek, 25. 5., je bila v Klubu vernisaža lomo slik Eve Moschitz. V okvirnem programu je Tomaž iz Ljubljane s svojim showom poskrbel za glasbe- no in plesno popestritev večera. Dan navrh je nastopil zbor Dunajskih študentk in študentov pod vodstvom Anje Kapun. Zbor, ki šteje nad 20 članov, je predstavil svoj najnovejši program. Predvsem sta prepričala obširnost programa (od ljudskega petja do modeme glasbe) in profesionalen nastop pevk in pevcev. Da ima KSŠŠG uspešno sodelovanje s Študentsko organizacijo univerze (ŠOU) Maribor, pa dokazujeta prvič organizirana dneva koroških Slovencev v Mariboru. Soprireditelja sta KKZ in SPZ. Vsebinsko bo v dveh dnevih v bspredju predstavitev kulture in zgodovine Slovencev v Avstriji. Poleg tega bo podpisan mednarodni sporazum o sodelovanju med ŠOU Maribor in KSŠŠG. Ta sporazum naj bi zagotavljal še bolj plodno in uspešno sodelovanje na vseh skupnih interesnih področjih. Boris Callob DNEVA KOROŠKIH SLOVENCEV V ŠTUKU Gosposvetska 83 v Mariboru. Ponedeljek 5. 6. 2000 16:00 košarkarsko tekmovanje (Maribor: Gradec) 18:00 otvoritev literarno branje: Andrej Kokot, Martin Kuchling, Tim Wüster; glasbena spremljava: Janez Gregorič 20.00 monodrama »LEP POZDRAV, ŠTEFKA«, igralka: Dunja Wutte, režija: Marijan Hinteregger 22:00 literarni performance »MOŽ SMRTI«, tekst: Milan Franc Hanžič, režija: Nino Flisar Torek 6. 6. 2000 14:30 ogled razstave računalniških grafik Marka Rodoška v galeriji ŠOUM v Štuku 16:00 nogometno prvenstvo (Maribor: Gradec) 19.00 film »SLOVENSKA BESEDA NA KOROŠKEM« producent: Film Mladje 95 .- Koroška dijaška zveza Miha Dolinšek 21.00 koncert AYSU (K- S rock), SITI HLAPCI (rock) Poleg tega bo na univerzi razstava »Zgodovina koroških Slovencev«, ki jo je pripravil Eduard Trampusch. barvitost energetske atmosfe-ričnosti. Svojevrstna struktura slik pride v osvetljenem stanju najbolje do izraza. Kot slikar najraje uporablja svinčnik, voščenko, oglje in tuš. Otvoritev razstave je plesno olepšala balerina Sherin. Razstava je nastala v sodelovanju občine Žitara vas in je na ogled ta in prihodnji konec tedna, v soboto od 18. do 21. ure, v nedeljo pa od 10. do 16. ure. M. Š. intuitivno in odražajo njegovo notranje čustveno razpoloženje. On sploh ne ustavarja po kakem racionalnem ali intelektualnem načrtu. »Vse mora priti samo od sebe. Povsod v nas in okoli nas obstajajo oblike energije, ki se manifestirajo v mislih, v procesih življenja, v oblikah in materialih«. Njegove slike z žarečimi, toplimi barvami izžarevajo Joži Metschina foio:5ium KUMST - RAZSTAVA DEL JOZIJA METSCHINE Vse je energija Imetnik avtodidakt Joži vJ Metschina iz Bilčovsa se že nekaj let ukvarja z umetniškim ustvarjanjem. Pred kratkim pa je izučeni mizar začel tudi oblikovati figure iz lesa. Razstavljena dela v izključno malem formatu so nastala spontano, V ponedeljek, 22. 5. 2000, so se učenke in učenke 1. B in 1. C razreda Zvezne gimnazije za Slovence odpeljali v Lignano na jezikovni teden ob morju. Teden je organizirala šola Va-canze Europa oz. Adriano Sa-botto, asistenčni učitelj za italijanščino na slovenski gimnaziji. Italijanski učitelji so učence razdelili v manjše skupine za intenzivni jezikovni pouk (za eno skupino v JEZIK, ŠPORT IN MORJE Gimnazijci v Lignanu nemščini), del dopoldneva in popoldne pa so jih spremljali ob športnih dejavnostih (tenis, rolkanje, odbojka, nogomet in seveda plavanje - v morju ali v bazenu - slovenščina pa je učence spremljala v pogovoru in pri dejavnostih z razrednikoma oz. razrednima učiteljicama, torej trije jeziki v enem tednu, in zato tudi geslo: Kugy vacanze Europa maggio 2000. V sredo je bil kulinarični izlet - seveda s pizzo, v četrtek pa kulturni dogodek: izlet v Benetke, kjer so si ogledali mesto ter kupili darila oz. spominke. Pester teden je hitro minil - s težkim srcem so se poslovili od Lignana. KSŠŠD Vlado Kreslin in Mali bogovi na Dunaju V prostorih gradiščansko-hr-vaškega centra je v sredo, 24. maja, v okviru tradicionalne skupne »fešte« Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju ter Hrvaškega akademskega kluba nastopil izjemni slovenski glasbenik Vlado Kreslin s svoj spremljevalno skupino Mali bogovi. Občinstvo, ki se je zbralo v sicer lepem številu, a na žalost pod pričakovanji, je Kreslin še posebej ogrel s tistimi pesmimi, ki jih preveva panonski duh im melos prekmurske glasbene in duhovne dediščine. B. W. U JÄfcJL# j * * • . -T® 7 I nf j V CELOVŠKI MUSILOVI HIŠI Literatura brez meja objekt predstavitve Kdo bi si mislil, da predstavitev knjige o literaturi privabi toliko poslušalcev. V torek, 23. maja, zvečer so v Musilovi hiši na celovški Kolodvorski predstavili štirijezično antologijo »Literatura brez meja-ohne Grenzen-sen-za confini«. Zbor in izbor litra-ture alpsko-jadranskega prostora sta opravila in ga v knjižni obliki izdala Korošec Jozej Strutz in Tržačan Peter Rustja, založila pa Mohorjeva. V spremni besedi je, avtor/ica ni podpisan/a, zapisal/a med drugim, da »Književ- nost regije Alpe-Jadran, pokrajine med Vidmom,Trstom, Ljubljano, Celovcem in Mariborom, odseva pestrost in slikovitost tega dela Evrope,...« in »Knjiga pa naj bi zrcalila ne samo idilo barvite pokrajine in posebni način življenja, temveč prikazala tudi grozote iz neizrekljivo krute zgodovine treh dežel: Avstrije (Koroška), Slovenije in Italije (Furlanija),...«. Grozo, ki v zgodovinskem odmikanju vse bolj dobiva poteze skurilnosti in čudaštva, je na začetku dobro izrazila Ziljanka Sandra - Saška Innerwinkler. Saj zdaj odkriva prvi jezik svoje družine, to je slovenščina, ki pa jo je zasula silnejša in bolj vsiljiva nemščina. Pri tem ji je v oporo mentor Janko Messner, s katerim je coram puhlico odgovarjala na tri vprašanja. In glej: prva slovenska beseda, ki se jo je naučila, je bila kletvica: Šent, hudičev. Pa naj kdo reče, da beseda ni konj. Za nameček je brala iz svoje zbirke »Heimatlieder«. Prevodi in besede so se vrstili v lepem redosledju, spregovoril je Gosta Meier in prebral solidarnostno izjavo za obstoj kavarne OM v Celovcu, Tržačan Igor Jelinčič je prebral, kaj se mu je pletlo po glavi na himalajskih vršacih, in Janko Messner je prebral Osnovni tečaj za pravno korektno uporabo invektivov, to je žaljivk. Tečaj je mišljen kot bergla za dunajskega svobodnjaškega prvaka Kabasa, da v bodoče ne bo več klobasal »modrosti«, kakršne je v zvezi z »dumpasto humpastimi lumpi«. a. a. NOVA ZGOŠČENKA Gabrijel Lipuš je za humor Očitno v zavesti, da je na Koroškem malo takega, čemur bi se lahko smejali, se je uspešnemu glasbeniku Gabrijelu Li-pušu utrnila misel, da bi občinstvu ponudil glasbo s teksti, katerim bi se lahko - tudi samokritično - nasmejali. Slovenska prosvetna zveza, kateri res ne moremo očitati, da bi ne bila odprta za inovativnosti, je projekt glasbenega kabareta podprla in tako je pred nami novo »spečena« zgoščenka, tako nova, da je skoraj še topla. Kot producent nastopa Lipuš sam, tudi glasba je seveda nje,-govo delo, aranžmaji posameznih pesmi pa so nastali v skupinskem delu, tako rekoč so »teamwork«. Ker so kabaret predstavili že v farni dvorani v Železni Kapli, so ga posneli kar tam, v živo, kar daje posnetkom še dodaten »touch« oziroma atraktivnost. Besedila pesmi imajo vsa nekaj skupnega; vsebujejo nekoliko žolčnega, komičnega in hkrati razmišljanja vrednega in so »nabrane z vseh vetrov«, kakor pravi Lipuš. Njihovi avtorji so znani slovenski humorist, dramatik in igralec Andrej Rozman-Roza, Kajetan Kovič, Fabjan Hafner in Boris A. Novak. Naj vam zbudm radovednost z odlomkom Rozmanove »Internacionale«: V deželi samih srečnih domov, / brez obročkov in kondomov, / vsi plod domačih smo semen, / ne najdeš tujih tu imen. / A ker nas je samo milijon, / je treba pazit, I kdo gre s kom, / in da ne pride do incesta, / previdno izbira se nevesta. i... / Vendar zavedna etno-grupa / zaradi tega ne obupa / in njena rasa se ne meša, / pa naj bo platfus, golša, pleša, l naj bo bratranec hkrati stric, / naj ima pet parov bradavic / in naj, če hoče ljubi bog, / se kdaj rodi še kak trinog, / ki ima šest rok in tri oči, / le da po tujcih ne smrdi. Sodelujoči glasbeniki so poleg Lipuša še operna pevka An-nely Peebo z dunajske Volkso-pere, Primus Sitter, Emil Krištof, Armenec Karen Asatri- Zgoščenka Gabriela Lipuša an, Stefan Gfrerrer, Michi Eri-an, pomagala pa sta tudi Traudi in Danilo Katz. Lična zgoščenka (layout in grafike Berlinčan Andy Leuchtenberger) je naprodaj v obeh slovenskih knjigarnah in pri Gabrielu Lipušu oziroma njegovem Glasbenem gledališču, stane pa 220 šilingov. S. W. Mlada skupina glasbenih ustvarjalcev Prosojne čipke na razstavi na Jesenicah JESENICE Izvezene sanje Na Jesenicah so odprli razstavo iz zakladnice ljudskega izročila. Čudovito izvzena ročna dela so na ogled v razstavnem salo- nu Dolik še do 7. junija in če vas bo pot zanesla preko Karavank, se jih splača ogledati. 18 članic krožka ročnih del predstavljaja predvsem senčni vbod, kleklanje, tkaničenje, tapiserije, beli vez in kvačkanje. PRIREDITVE ČETRTEK, 1. 6.________________ SVEČE - Kat. otroška mladina 10.30 Otroški dan pod geslom »Kreativnost« ŽITARA VAS, Pri Rutarju - SPD Trta 11.30 Kolesarski izlet in piknik CELOVEC, Koncertna hiša, velika dvorana 19.30 Opera »Abu Hassan« (C. M. von Weber) PETEK, 2. 6.__________________ ROŽEK, Galerija Rožek 19.00 Posredovanje umetnosti »Približevanja« ŽITARA VAS, Kumst - KUMST 20.00 Monodrama »Marčni veter ali Fani piše Francetu«. Igra: Maja Štromar SOBOTA, 3. 6._________________ LJUBELJ, za avstrijskim carinskim poslopjem - Mauthausen Aktiv Karnten/Koroška 9.00 Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Monodrama »Marčni veter ali Fani piše Francetu«. Monodrama Ervina Fritza v izvedbi igralke Maje Štromar NEDELJA, 4. 6.________________ PEČNICA 9.30 Farni praznik PONEDELJEK, 5. 6._____________ SELE, Farni dom - KPD Planina 20.00 Predavanje »Heilkräuter für deine Gesundheit«. Predava: žpk. Weidinger CELOVEC, Interkulturni center -IKUC 20.00 Predavanje »Die Welt als Casino«. Predava: prof. ek. Herbert Schui iz Hamburga MARIBOR, v Štuku - KSŠŠG, ŠOU, SPZ, KKZ 18.00 Otvoritev »Dneva koroških Slovencev v Mariboru« TOREK, 6. 6.__________________ MARIBOR, v Štuku - KSŠŠG, ŠOU, SPZ, KKZ 19.00 Dan koroških Slovencev v Mariboru SOBOTA, 10. 6.________________ KORTE, Na prostem - SPD Zarja 13.00 Srečanje štirih zborov ŽELEZNA KAPLA/LOBNIK, Longo mai 16.00 Fest/Praznik. Ob 20.30 Koncert der »Wiener Tschuschenkapelle« NEDELJA, 11. 6._______________ KRMIN, na Plešivem - SPD Gorica 9.30 29. Srečanje slovenskih planincev PONEDELJEK, 12. 6. ŽELEZNA KAPLA, pri Zadrugi -SPD Zarja 8.30 Romanje k sv. Duhu (nad Solčavo). Ob 11. uri sv. maša. PETEK, 16. 6._________________ CELOVEC, v avli slovenske gimnazije - Odbor šolske skupnosti na ZG in ZRG za Slovence 19.30 Gradimo mostove-Wir bauen Brücken-Construiamo i ponti. Nastopajo zbori, orkester, ansambel in recitatorji slov. gimnazije ter z gimnazijo pobrateni člani SPD Gorjanci iz Kotmare vasi BOROVLJE, Mestna hiša - SPD Celovec 20.00 Berge versetzen - Erlebnisse eines Grenzgängers. Dia-preda-vanje alpinista Reinholda Messnerja. Rezervacija kart pri Slovenski športni zvezi PLIBERK, Kulturni dom - MPZ Podjuna 20.00 Zaključni koncert MePZ Podjuna Pliberk SOBOTA, 17. 6.________________ ŠMIHEL, Pred Posojilnico-Bank Šmihel - KPD Šmihel 7.00 Društveni izlet »Po Prešernovih poteh«. Prijave do 11. 6. pri M. Pečnik (Posojilnica Šmihel) ali M. Opetnik (04235/2913) BOROVLJE, Pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Premiera kabareta »Vse za ljubi kruhek« SUHA, Suški grad - Oktet Suha, KPD Drava 20.00 Srečanje oktetov GLOBASNICA, Pri Šoštarju - SKD Globasnica, KKZ 20.00 Globaška ojset. Izvajajo: Folklorna skupina SKD Globasnica, Folklorna skupina SPD Trta Žitara vas, MePZ Peca Globasnica, MoPZ Franc Leder Lesičjak Šteben, Dekliška skupina Stem Globasnica NEDELJA, 18. 6._______________ ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom -SPD Danica 15.00 20. letnica Kulturnega doma Danica BOROVLJE, Pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Ponovitev kabareta »Vse za ljubi kruhek« GLOBASNICA, Pri Šoštarju - SKD Globasnica, KKZ 20.00 Globaška ojset TOREK, 20. 6._________________ CELOVEC, klubski prostor v Mladinskem domu - SŠK 18.00 Zaključna podelitev bralnih značk SREDA, 21. 6._________________ ŠENTJANŽ, k & k 20.00 Koncert »Čej so tiste stezdice«. Predstavitev zgoščenke Dua Alberta Sime in Pavlija Kernjaka GLOBASNICA, Pri Šoštarju - SKD Globasnica, KKZ 20.00 Globaška ojset ČETRTEK, 22. 6._______________ VOGRČE, Pred župniščem - KKD Vogrče, KKZ 21.00 Premiera »Martin Krpan«. Predstava je na prostem. Režija Franci Končan GLOBASNICA, Pri Šoštarju - SKD Globasnica, KKZ 20.00 Globaška ojset PETEK, 23. 6._________________ ŠENTJAKOB, Farna dvorana -SPD Rož 20.00 Gledališka predstava »Opera za tri groše«. Režija Marjan Štikar VOGRČE, Pred župniščem - KKD Vogrče, KKZ 21.00 Ponovitev »Martin Krpan« Romanje k Sv. Duhu (nad Solčavo) na binkoštni ponedeljek, 12. 6. 00 Sv. maša ob 11. uri Slovensko prosvetno društvo Zarja v Železni Kapli in Slovensko planinsko društvo v Celovcu sporočata obiskovalcem vsakoletnega romanja in pla-nincem-prijateljem Olševe, da se bomo tokrat peljali k Sv. Duhu preko Pavličevega sedla v Beli (ne preko Sentlenarta). Po prestopu čez Pavličevo sedlo naj se šoferji držijo vedno levo. Udeležence ki nimajo prevoza, bo ob 8.30 čakal bus pri Zadrugi v Železni Kapli. Ne pozabite potnega lista! 29. srečanje slovenskih planincev Vsakoletno srečanje zamejskih planincev s planinci iz Slovenije (lani ga je uspešno izvedlo SPD Celovec na Radišah) bo v nedeljo, 11. junija 2000, na Plešivem v občini Krmin (ital. Cormons). Prireditev sredi Goriških brd bo ob vsakem vremenu. Prireditelj: SPD Gorica. Pohod: ob 9.30 na Krminsko goro. Uradni del in kulturni spored pa po kosilu ob osnovi šoli Ludvika Zorzuta na Plešivem. Koroški planinci pridite! i \d , !T1 VESTNIK -stito PRAZNUJEJO: Hanca Urschitz iz Loč - rojstni dan; Nuža Dovjak z Borovnice - 75. rojstni dan; Jožica in Tomi Roblek iz Sel - 25-letnico poroke; Filip Resei na Rovah pri Šentilju - dvojni praznik; Lojzka Wautsche z Letine pri Šmihelu - 30. rojstni dan; Paula Lusch-nig iz Galicije - rojstni dan; Marija Mlinar iz Škocjana - rojstni dan, Sonja Vrbinc in Uršula Silan iz Srej pri Škocjanu - rojstni dan, Klothilde Go-ertz iz Straše vasi pri Škocjanu - rojstni dan; Beno Steiner s Pustrice - rojstni dan; Filip Stossier iz Kotmare vasi -60. rojstni dan; Zofi Smrtnik z Dvora pri Šmihelu - 39. rojstni dan in god; Ivanka Picej iz Šmihela - rojstni dan; Valentin Srienc iz Večne vasi - rojstni dan; Gretka Knelwolf iz Podkraja -rojstni dan; Alojz Krištof iz Vidre vasi - rojstni dan; Marija Hiitter z Bistrice - rojstni dan; Marija Roschman iz Senčnega kraja - rojstni dan; Angelika Čik iz Libuč - rojstni dan, Stanko Vrečar v Stranjah pri Šentjakobu - rojstni dan; Rozi Keuschnig iz Šentpetra -rojstni dan; Feliks Golavčnik iz Gosel-ne vasi - 30. rojstni dan; Romana Notsch s Čemernice - 17. rojstni dan; Franc Vavti iz Podkraja - rojstni dan; Slavko Einspieler iz Gorič - rojstni dan; Niko Küpper iz Vetrinja - rojstni dan; prof. Tonči Malle iz Šentjanža -rojstni dan; prof. Marija Malle iz Celovca - rojstni dan; Vinko Kušej z Blata -rojstni dan; Tatjana Trampusch z Dunaja - rojstni dan, Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNICA Sonja Wakounig...............................(-34) Tajništvo......................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 1. 6.16.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten 18.00 Praznična______ PE 2. 6.1 18.10 Utrip kulture________ SO 3.6.118.10 Od pesmi do pesmi - ... NE 4.6.16.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 5. 6.118.00 Kratek stik___________ TO 6. 6. | 18.10 Otroški spored______ SR 7. 6.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_______________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 4. 6.113.30 0RF 2 • KZ Ljubelj Sever -Mauthausen Aktiv Karnten/Koroška se poklanja spominu na žrtve zamolčanega taborišča • Novosti svetišča v osrčju gora: Začetek poletne sezone na Svetih Višarjih v Kanalski dolini • Otroški dan v Svečah: Dan srečanja, zabave in kreativnosti • Dobro sklepana kosa in mnogo dobre volje: Tekma koscev v Čepičah pri Globasnici___________________________ PO 5. 6. | 3.10 0RF 2 - Ponovitev 16.00 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO I 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 2. 6.110.00 Kaleidoskop 11.30 Live Einstieg - Schülerparlament in Spittal 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture: hiša Vitrino 18.00 Otroški kotiček in par ugank 18.15 Kaleido-fon 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 Soundcheck 21.00 DJ -Line 24.00 Ta mera (pon.) politično zastopstvo žensk 1.00 Soundtrack tedna SO 3.6.110.00 Forum - Simpozij Prešeren na Koroškem 11.30 Camous: simpozij Literatura in sosedstvo 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Svet je vas 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: Peter Gstettner (koncetracij-sko taborišče Ljubelj) (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta 1.00 Glasba____________________ NE 4. 6.110.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Raymond Carver 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Jenšac / Schäfer: elektronska glasba 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Club Karate 20.00 Sunday Loops 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture: hiša Vitrino (pon.) PO 5. 6.110.00 Kaleidoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Club Karate (pon.) 18.00 Otroški kotiček in Blazno resno o seksu 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Šoja & Elster (pon.) 24.00 Forum: Sim- pozij Prešeren na Koroškem (pon.)___________ TO 6.6.110.00 Kaleidoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Tom Schmid (upokojninski sistemi 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Šoja & Elster 20.00 Noche Latina 21.00 Planet mušic 22.00 Literarne kavarna: Raymond Carver (pon.) 23.00 Nachtfalter 00.30 Glasba 1.00 Šport (pon.)____________________ SR 7. 6.110.00 Kaleidoskop 11.15 Voz lahna 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem: spominska proslava na Ljubelju; Od Pliberka do Traberka 18.00 Otroški kotiček 18.15 Tečaj slovenščine (3) 18.45 Poročila 19.00 Nikoli več ne bo kot je nekdaj bilo 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Special: Jenšac / Schäfer: elektronska glasba (pon.) ČR 8. 6.1 10.00 Kaleidoskop 11.30 Tečaj slovenščine (4) 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Kaleidofon 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 Freak Show 21.00 Glasba_________ Romanje k sv. Duhu (nad Solčavo) na binkoštni ponedeljek, 12. 6. 2000 - Sv. maša ob 11. uri Slovensko prosvetno društvo Zarja v Železni Kapli in Slovensko planinsko društvo v Celovcu sporočata obiskovalcem vsakoletnega romanja in planincem-prijateljem Olševe, da se bomo tokrat peljali k Sv. Duhu preko Pavličevega sedla v Beli (ne preko Sentlenarta). Po prestopu čez Pavličevo sedlo naj se šoferji držijo vedno levo. Udeležence, ki nimajo prevoza, bo ob 8.30 čakal bus pri Zadrugi v Železni Kapli. Ne pozabite potnega lista! 29. srečanje slovenskih planincev Vsakoletno srečanje zamejskih planincev s planinci iz Slovenije (lani ga je uspešno izvedlo SPD Celovec na Radišah) bo v nedeljo, 11. junija 2000, na Plešivem v občini Krmin (ital. Cormons). Prireditev sredi Goriških brd bo ob vsakem vremenu. Prireditelj: SPD Gorica. Pohod: ob 9.30 na Krminsko goro. Uradni del in kulturni spored pa po kosilu ob osnovi šoli Ludvika Zorzuta na Plešivem. Koroški planinci pridite! v eravno je poteklo tri tedne, v- odkar smo se za vedno poslovili od Ane Stefitz na pokopališču v Nonči vasi, se ne morem sprijazniti z žalostno resnico, da Tomaževe Ančke s Šmarjete nikoli več ne bomo srečali na naši zemeljski poti. Tomaževa Ančka, tako smo jo poznali in tako smo jo tudi klicali, se je rodila pred 77 leti na Smarjeti pri Tomažu, kjer je v varstvu svojih staršev, bratov in sester preživljala mlada leta. Brezskrbnih let pa ni bilo veliko. Napočil je čas tisočletnega rajha, ki je prinesel brezskrbni mladosti in družini polno skrbi, tveganja, veselja in žalosti. Ko so se v zgodnji pomladi leta 1943 pri nas pojavili prvi borci za svobodo proti okupatorju, se je tudi Tomaževih oprijel duh odpora in so se z veliko požrtvovalnostjo predajali temu gibanju. Vsa težka in dolga leta so Tomaževi in posebno še pokojna Ančka ter sestri tvegali vse, tudi življenje in pomagali doprinesti ogromno k temu, da smo postali spet svobodni ter pregnali roparje naše zemlje in svobode. Pokojna Ančka je bila v tem času ena od glavnih aktivistk. Z vso mladostno vnemo in korajžo se je zagnala v ta veličastni boj. Zaupali so ji razne naloge. Bila je kurirka, ob-veščevalka osvobodilnega gibanja in kakor mlada, pogum- KONOVECE - NONČA VAS Umrla je Ana Stefitz na srnica je pretekla nešteto poti ter obveščevala ljudi o nevarnostih. Predsedovala je tudi odboru Zveze slovenske antifašistične mladine in širila osvobodilno misel med so vrstnicami, katere so nato z vso predanostjo in tveganjem pomagale osvobodilni vojski. Tudi pozneje, ko je bil v Smarjeti ustanovljen odbor osvobodilne fronte, se je Ančka z vso vnemo zagnala na delo. Žene in mladina so zbirale hrano, obleko, prale, šivale in pletle so nogavice za osvobodilno vojsko. Bila je ena od stebrov tega težkega, a slavne- ga časa. Tudi takrat, pozno jeseni, ko so se pri Tomažu nenadoma na večer pojavili policija in domači pomagači, ji je bilo hudo ob misli, ko ni smel nihče iz hiše, da bi o tem obvestila obveščevalno linijo. Težko je bilo v noči vsem Tomaževim, ko so zaropotale strojnice na prihajajoče partizane in nihče ni vedel, kako se bo vse izteklo, ali bodo ostali živi in dom nepožgan. K sreči pa se je vse izteklo brez pričakovanih posledic. Vendar šele drugi dan se je zvedelo, da je bil težko ranjen en partizan - Lipej Leskovec. V noči se je zavlekel čez njive v Petkov graben in ob potoku je iskal pomoči in si tešil žejo. Stokajočega je našla Petkova Mala, ki je takoj obvestila Tomaževe o najdenem partizanu. In spet je bila Ančka tista, ki je nemudoma šla na pot, da obvesti partizane o najdenem ranjencu. Prišli so ponj in ga rešili, sama pa je bila srečna, da ga je rešila. Ob koncu vojne je bil tudi za pokojno Ančko nepozaben dan za vse življenje. Radost in sreča sta jo prevzeli ob misli, da smo rešeni, da bomo spet mirno ter brez strahu živeli v svobodi in miru. Tudi po končanem preganjanju v miru se je pokojna s ponosom prištevala k tistim slovenskim mladenkam, ki so ogromno doprinesle, da smo začeli spet živeti v miru in svobodi. Čas pa je tekel in tudi pokojna Ančka je začela graditi ognjišče družine. Za življenjskega sodruga si je izbrala An-zana Stefitza. S pridnostjo sta si v sreči postavila svoj dom v Konovecah in vzgajala naraščaj v pridne in poštene ljude. Vso to srečo in zadovoljstvo pa je začela pred petnajstimi leti greniti težka bolezen, ki jo je z neverjetno močjo, predanostjo in potrpljenjem ter vedno nasmejanim obrazom prenašala do svoje prerane smrti. Dobra, nasmejana in priljubljena Ančka pa je nosila v sebi vse življenje ponos na čas odpora in se tega nikoli ni sramovala. Za svojo odporniško delo je dobila s strani Avstrije in Jugoslavije visoka priznanja. Ančka, hvala ti za tvojo veliko delo in pomoč. Nikoli te ne bomo in tudi nikoli te ne smejo pozabiti. Ostala nam boš vedno vzor človeka, ki se je razdajal v času največje stiske naroda za človečnost v reševanju človeških življenj za svobodo, mir in srečo. Pogrebne obrede je opravil pliberški dekan mag. Ivan Olip in orisal v poslovilnih besedah vrline njene življenjske poti. Možu Anzanu, hčerkama Greti in Elfi, sinu Poldu ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. Domača zemlja naj ti bo lahka. ikej KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. voz z vlečnimi živalmi 6. zvrst francoske popevke 11. planinska ptica 12. termin 14. preprost kmečki vlečni voziček 15. stena 16. oblika sadu pri fižolu ali grahu 18. darilo 19. ND 20. preiskava 22. NG 23. dremavec 24. špranja, ozka, podolgovata odprtina 26. zaponka z vzmetjo 28. ne blizu 29. posledica podrsavanja 30. žival, ki na rekah gradi bivališča in ima dragoceno krzno 31. del okostja v prsnem košu 32. kdor ima top, kanon 34. hrvaška oblika ime- na Anton 35. dunajski citraš, ki je prispeval glasbo za film »Tretji človek« (Anton) 37. postati divji 38. značaj, karakter 40. alkoholna pijača 41. ime jezikoslovca Majar-Ziljskega 43. pritok sibirske reke Ob 44. kadar 45. oda 46. 100 m2 47. JS 48. korenina, tudi ime znanega slov.-koroškega ansambla NAVPIČNO: 1. šofer 2. korist 3. ocena, urejenost 4. španski spolnik 5. grška boginja lova 6. slovenski minister za kulturo (Jožef) 7. NG 8. sadež, plod 9. steklena stavba za gojenje tropskih rastlin (ime pride od besede oranža) 10. kdor rad nerga 13. tkivo istovrstnih celic z določeno nalogo v telesih 16. žlahtna kovina belkaste barve 17. KE 20. drevo iz davne zgodovine 21. ljudski pesnik iz Kostanj, Andrej Šuster ... 23. majhen košček snovi, na primer kruha 25. severni jelen 27. slepo črevo v medicini 28. španski naziv za gospo 30. moški pevski glas 31. evolucija, nadaljevanje rasti 32. domače ime za Katarino 33. hrbtna stran, tudi pismeno potrdilo 35. »kam« v odvisnih stavkih 39. egipčanski bog sonca 42. ime nekdanjega ugandskega diktatorja Amina Rešitev iz prejšnje križanke: VODORAVNO: 1. ŠKRLAT 6. SKORJA 12. TRAM 13. ED 15. ALKAR 16. EMU 17. BREZJE 19. MI 20. BA 21. KRADEŽ 22. RAJ 23. KRINOLINA 25. NOVEC 27. VICE 29. TOP 30. DA 31. AMPER 34. GOTOVINA 37. IRMA 38. ASK 39. JADRO 40. OS 42. TONER 44. ZEL 46. BOG 48. PO 49. OTAVA 51. ARAM 53. HISTRI 56. RAZPOTJE 57. IKRA NAVPIČNO: 1. ŠTEBEN 2. KRMA 3. RAU 4. LM 5. TERAN 7. KAJŽICA 8. OLE 9. RK 10. JAMA 11. ARIJA 14. DEDOVANJE 17. BRIC 18. ZELI 21. KREPOST 22. RA 23. KVOTA 24. NEMIR 26. OTO 28. DM 30. Dl 32. PROZAIK 33. RAZLAGA 34. GROBAR 35. VKOP 36. AAR 41. SORA 43. NOHT 45. EV 47. GAZ 49. OT 50. TRI 52. MP 54. IJ 55. SE Nastopi učencev glasbene šole ob koncu šolskega leta 1999/2000: Oddelek Mohorjeva (I. skupina): torek, 6. 6., ob 16. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Mohorjeva (II. skupina): sreda, 7. 6., ob 16. uri v Mohorjevi ljudski šoli Oddelek Ziljska Bistrica: sreda, 7. 6., ob 18. uri v ljudski šoli Straja vas Oddelek Mladinski dom: sreda, 7. 6., ob 19. uri v Mladinskem domu Oddelek Škofiče: sreda, 7. 6., ob 19. uri v društveni sobi v Škofičah Večer komornih skupin: četrtek, 8. 6., ob 19. uri v farni dvorani v Šmihelu (soprir. KPD Šmihel) Oddelek Sele: sreda 14. 6., ob 18. uri v farni dvorani v Selah Oddelka Šmihel in Globasnica: ponedeljek, 19. 6., ob 19. uri v farni dvorani v Šmihelu Zaključni letni končen: torek: 20. 6., ob 19. uri v mestni hiši v Borovljah Oddelki Šentprimož, Dobrla vas, Galicija in Žitara vas: sreda, 21. 6., ob 18.30 v kulturnem domu v Šentprimožu Nastop solopevcev: sreda, 21.6., ob 20. uri v farni dvorani v Pliberku Oddelek Ledince: petek, 23. 6., ob 20. uri v ljudski šoli v Ledincah Oddelek Bilčovs: petek, 23. 6., in sobota, 24. 6., ob 19.30 v ljudski šoli v Bilčovsu Oddelek Pliberk: sreda, 28. 6., ob 18. uri v farni dvorani v Pliberku Oddelek Šentjakob: sreda, 28. 6., ob 19. uri v društveni sobi v Šentjakobu Ves svet - kazino za bogate? Kakšni so učinki finančnih trgov? Kaj sprožajo in kako? Komu prinesejo dobiček, kdo zgublja? In predvsem: ali in kako jih je mogoče usmerjati? Herbert Schui, profesor ekonomije iz Hamburga, bo dal svoje odgovore na ta vprašanja v ponedeljek, 5. junija, ob 20. uri v Interkul-turnem centru v Ljudskem domu (Celovec, Südbahngürtel 24). Naslov predavanja je »Ves svet - kazino za bogate? O moči in vplivu finančnih trgov in o nasprotnih strategijah«. Prireditelji so IKUC, Avstrijska zveza za razvoj (BflW/ÖIE), Koroška mreža proti revščini in socialnemu izločevanju. Zelena izobraževalna delavnica ter agentura “Südwind” v kooperaciji z mednadonim referatom Zveze avstrijskih sindikatov in AGEZ. REGIONALNA LIGA Zmaga po 237 dneh! V predzadnjem krogu letošnje nogometne sezone je SAK le še uspel spravljiv rezultat - zmaga v derbiju s 3 : 2 proti Šentvidu je pokazala, da ekipa še ni porabila vse municije. Dobre akcije in visok tempo so prinesli domačinom kar nekaj lepih možnosti, zmago pa je v 88. minuti zagotovil Kečan. V prvem polčasu sta že zadela Malej in Rasinger. Zadnji krog: 3. 6. 2000 ob 17.00, nogometno igrišče Hartberg: Hartberg - SAK Posojilnica Bank Lestvica 1. Bleiberg 25 19 2 4 51:14 59 2. Pasching 25 15 8 2 47:16 53 3. Spittal 25 15 3 7 41:25 48 4. Donau Linz 25 13 5 7 46:29 44 5. Gratkorn 25 10 7 8 39:33 37 6. Wels 25 10 5 10 36:34 35 7. Zeltweg 25 9 7 9 36:30 34 8. Voitsberg 25 9 5 11 26:28 32 9.WAC 25 8 8 9 41:48 32 10. Hartberg 25 6 8 11 22:37 26 11. Šentvid 25 6 6 13 33:45 24 12. SAK 25 6 6 13 31:50 24 11. Pliberk 25 4 9 12 26:48 21 14. SVR Lienz 25 2 7 16 14:52 13 Podliga-vzhod: Napetost v Bilčovsu Po tesnem porazu v Velikovcu z 0 : 1, kjer sta obe ekipi pokazali bolj skromno predstavo, je Bilčovs (24 točk) še vedno na MU • MO*IT7 Šmid je zapravil eno izmed številnih priložnosti za SAK nevarnem 13. mestu - in to brez točkovne prednosti pred Šentpavlom. Zadnji trije krogi bodo torej napeti! 1. razred D: Prvak - Klopinj ali Metlova? Iz četveroboja na vrhu se je za zadnji krog pokazala zanimiva konstelacija - o prvem mestu bo namreč odločil direktni dvoboj med Klopinjem in Metlovo v zadnjem krogu! Ekipi sta obe slavili zmagi, medtem ko je tretji resni konkurent za naslov Žitara vas na domačem terenu oddala dve točki v tekmi proti Šmihelu (2 : 2) in s tem izstopila iz boja. Kapelčani (2 : 0) so sla- vili zmago proti Grebinju, prav tako pa je Globasnica (1:0) triumfirala nad Eitwegom. Iz velike distance je zadel Dlopst. Lestvica 1. Klopinj 25 15 7 3 56:28 52 2. Metlova 25 15 5 5 56:30 50 3. Žel. Kapla 25 12 10 3 34:19 46 4. Žitara vas 24 13 5 6 53:25 44 5. Grebinj 25 11 8 6 45:29 41 6. Rikarjav. 25 11 5 9 44:43 38 7. Šentlenart 24 10 5 9 26:27 35 8. Šmihel 25 10 4 11 52:57 34 9. Globasnica 25 9 4 12 29:30 31 10. Šteben/L. 25 8 4 13 27:44 28 11. Eitweg 25 6 9 10 22:40 27 12. Vovbre 25 5 6 14 34:57 21 13. Šmarjeta 25 4 7 14 21:40 19 14. Labot 25 3 5 17 20:50 14 T. C. KOLESARJENJE »Paco« Wrolich: 2. mesto na 1. etapi dirke po Nemčiji! Kolesar-profesionalec Peter »Paco« Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru (Team Gerol-steiner) je na prvi etapi dirke po Nemčiji od Bonna do Wiesbad-na (179 km) osvojil senzacionalno drugo mesto za Nemcem Jensem Heppnerjem (Telekom Nemčija). Premagal je mdr. Ullricha, Zabla, Virenquea itd. Po drugem odličnem nastopu na sledeči etapi, kjer je osvojil 4. mesto, pa je »Paco« na kraljevi etapi dirke od Pforzhei-ma do Bad Diirrheima (216 km) izgubil kar 23 minut za zmagovalcem Udom Böltsem in zasedel 74. mesto. Wrolich je na izredno težki etapi (dež, veter in mraz so močno otežili dirko) do približno 15 kilometrov pred ciljem vozil v prvi zasledovalni skupini, ko so ga — kot tudi številne druge kolesarje - zapustile moči. Na 4. etapi od Bad Diirrheima do Stuttgarta (183 km) pa je spet navezal na odlične rezultate na prvih dveh etapah (2. in 4. mesto) in z zaostankom 22 sekund za zmagovalcem Casarot-tijem osvojil dobro 12. mesto. Po 8-dnevni dirki po Nemčiji se bo »Paco« 4. junija ude- ležil tekmovanja v Schynbergu v Švici, 12. junija bo nastopil na GP Winthertur, od 13. do 22. junija pa bo s svojim moštvom prvič tekmoval na znameniti dirki po Švici - Tour de Suisse! 25. junija bo 25-letni kolesar iz Loč ob Baškem jezeru, ki je letos zabeležil že številne vrhunske uvrstitve, nastopil še na avstrijskem prvenstvu, ki bo tokrat ob Baškem jezeru. Wrolichov veliki cilj v letu 2000 pa je nastop na olimpijskih igrah septembra v Sydney-ju v Avstraliji. I. L. DSG Sele vabi na 4. IVAN MATKO TURNIR na športnem igrišču v Selah. Tekmovanje bo v nedeljo, 11.6.2000 s pričetkom ob 12.00 Sodelujoča moštva: MA 2412, Galicija, Škofja Loka, DSG Sele Vsi prijatelji nogometa prav prisrčno vabljeni! GIMNASTIKA/SLOVENIJA Petkovšek evropski prvak na bradlji Slovenska gimnastika nadaljuje s tradicijo izjemnih uspehov na največjih tekmovanjih. Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta na nedavnem evropskem prvenstvu v nemškem Bremnu osvojila novi kolajni. Petkovšek je postal na bradlji z oceno 9,800 celo evropski prvak, medtem ko se je moral Pegan po težavah pri doskoku, potem ko je pred tem izvedel trojni salto, zadovoljiti z oceno 9,687 in tretjim mestom. Triindvajsetletni Petkovšek je po Miru Cerarju (1961 in 1965), ter Peganu (1996) tretji slovenski telovadec, ki mu je uspelo postati evropski prvak. Ljubljančan je takoj po odlično izvedeni vaji skočil v objem trenerja Edija Kolarja in maserja Igorja Fedoruka, kajti končno mu je uspelo tudi na velikih tekmovanjih stopiti na najvišjo stopničko, potem ko je bil pred dvema letoma na istem orodju evropski podprvak. Petkovšek bo na letošnji olimpijadi v Sydneyju kot edini telovadec zastopal slovenske barve. D. T. NOGOMET - EURO 2000 V soboto tekma s Saudijci Praktično vsa Slovenija živi v teh dneh za nogomet. Čez natanko devet dni se bo namreč v Bruslju s tekmo med Belgijo in Švedsko začelo evropsko nogometno prvenstvo, na katerem bo premierno nastopila tudi slovenska reprezentanca. Varovanci trenerja Srečka Katanca, ki zahteva od svojih nogometašev popolno disciplino in garanje, so pričeli s pripravami na Brdu pri Kranju in Šenčurju 25. maja. Nekoliko kasneje so se jim priključili le Aleksander Knavs (FC Tirol), Željko Milinovič (LASK) in Darko Milanič (Sturm), ki so imeli v soboto še obveznosti v avstrijskem prvenstvu, ter tretji reprezentančni vratar Dejan Nemec, ki je v Belgiji podpisal pogodbo za FC Brugge. Slovenija bo zadnjo pripravljalno tekmo odigrala to soboto ob 21. uri v Ljubljani proti Saudski Arabiji. Nasprotniki Slovenije v predtekmovalni skupini prav tako ne počivajo. Norveška je namreč doma premagala Slovaško z 2 : 0, v soboto bo igrala še z Italijani. Jugoslovani, s katerimi bo Slovenija igrala na EP že 13. junija, pa so najprej premagali v gosteh z 2 : 0 Kitajsko, nato pa igrali le 0 : 0 z olimpijsko reprezentanco (igralci do 23 let) Južne Koreje. Španci resda niso igrali v zadnjem času nobene tekme, a so pokazali v zadnjih letih mogoče celo najboljše predstave med vsemi reprezentancami na svetu, tako da o njihovi dobri pripravljenosti ne gre dvomiti. Zgodilo se je celo, da je s spiska 22 španskih nogometašev, ki bodo igrali na EP, izpadel znameniti Femando Morientes. Nekoliko presenetljivo pa bosta tam igrala Gerard Lopez (Valencia) in vratar Ikar Casillas (19 let), ki igra pri Realu iz Madrida, novem evropskem prvaku. D. T. PREDAVANJE »Prestavljati gore«: Reinhold Messner 16. junija v Borovljah! Najslavnejši alpinist 20. stoletja, Južni Tirolec Reinhold Messner, pride na Koroško! Na povabilo Slovenskega planinskega društva Celovec, ki letos obhaja svojo 100-letnico, bo slavni alpinist v petek, 16. junija 2000, z začetkom ob 20. uri, v veliki dvorani rotovža v Borovljah imel dia-predavanje o svojih podvigih z naslovom »Berge versetzen - Das Credo eines Grenzgängers« (»Prestavljati gore — Credo človeka, ki prestopa meje«). Predavanje bo v nemščini. Vstopnice lahko takoj naročite pri Slovenski športni zvezi (telefon +43/463/318510 oz. +43/676/5173045, e-mail: ssz@magnet.at, v nekaj dneh pa tudi pri odbornikih Slovenskega planinskega društva Celovec ter na blagajnah slovenskih posojilnic po celi južni Koroški ter pri Zvezi Bank v Celovcu. Vstopnica stane v predprodaji 120 šilingov, na večerni blagajni 150 šilingov. Sponzorji prireditve z Rein-holdom Messnerjem ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva Celovec so: Mohorjeva knjigarna Celovec, Zveza Bank, Posojilnica Bank, Kleine Zeitung, Slovenska športna zveza. Portret slavnega alpinista lahko odpokličete tudi na internetu in sicer pod naslovom http://reinhold-messner.de. Rezervirajte si čimprej svojo vstopnico, kajti popraševanje je veliko! I. L. v »Šahovska igra je izpit uma.« Goethe ŠAHOVSKI OREH ŠT. 112 Silvo Kovač Gombač - Kutuzovič / Bled 2000 S protiigro na daminem krilu želi črni prevzeti pobudo, saj ga bele figure na odprti e-lini-ji in diagonalah ogrožajo pri uresničevanju tega načrta. Beli, ki je na potezi, se ne od- abcdcf g h loča za umik napadenega lovca, temveč krene v napad na črnega kralja, kar se mu že po nekaj potezah obrestuje! Rešitev št. 111 Samo s hitro in prodorno akcijo na odprtih linijah na damskem krilu je črni s potezo l...b3! pričel napad na belega kralja. Sledilo je 2.ab3 /na 2.cb3 ab3 3.a3 Dc2+! z napadom črnega/ 2...ab3 3.c3 Da5 v napad prihaja še črna dama; 4.Th2 Da2+ 5.Kcl Lc3:! in zaradi številnih pretenj belemu kralju seje beli vdal!