Leto XIII., St. 22.
V	organizaciji Je mol, kolikor moti — toliko pravica.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhaja 10. in 25. dne v mesecu.
Stane posamezna	številka
Din 2-—, mesečno Din 4-—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1-10 Din. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
Gospodarski parlament delavskega
razreda.
Kongres Delavskih zbornic v Beogradu. — Veliko število delegatov. — Kongres na višku svoje naloge.
Dne 24 in 25. oktobra se je vrši
VABIMO NA
v Beogradu kongres Delavskih zbornic. Dočim krade meščanski parlament bogu čas in ljudem denar v večnih prepirih in intrigah, je ta gospodarski parlament proletariata v dvodnevnem napornem delu dal celo vrsto idej in načrtov za zboljšanje gospodarskega in socialnega stanja v naši državi. Iti če bi 'imel ta naš parlament ono moč, ki je nima, to je pravico, da bi svoje sklepe uzakonil v državi, bi Jugoslavija kmalu premagala krizo, v katero jo tlači gospodujoči kapitalistični razred.
Referat Živka Topaloviča,
tajnika Delavskih zbornic Jugoslavije, je podal plastično sliko gospodarskega in finančnega stanja te države. Po prvih letih povojne vrtoglavosti je nastopila resna gospodarska kriza, ki je značilna v tem: ne proizvaja se več blaga, kakor bi ga bilo mogoče porabiti, temveč proizvaja sc več, kakor je mogoče kupiti. Ljudje, raztrgani in bosi, si ne morejo kupiti obleke, čevljev. Kupna moč delavstva in malih kmetov je uničena. Kapitalizem dnevno poostruje krizo, ker znižuje plače, podaljšuje delovni čas -in s tem zmanjSuje kupno moč delovnih množic tako, da si te ne morejo več nabavljati niti najpotrebnejših sredstev. Tudi poljedelstvo propada, ker pri nizkih cenah svojih pridelkov si kmet ne more nabavljati industrijskih produktov.
Istočasno se pa kopiči finančni kapital. Banke so razdelile med svoje akcionarje (delničarje) isto toliko milijonov profita kakor leta 1924. Velik vzrok krizi je torej pro-fitarski pohlep velekapitala.
Krizo poostrujejo še
visoke carine,
s katerimi naši kapitalisti zapirajo meje tujemu, cenejšemu blagu in dražijo svoje. Z visokimi carinami »domači« kapitalisti brezobzirno izkoriščajo domače ljudske množice.
Zato proč z visokimi carinami! Potrebna je
federacija balkanskih držav. Potrebno je zbližanje s sovjetsko Rusijo, »Zakon o zaščiti države« ni
obramba proti »boljševizmu«, temveč nezakonita obramba kapitalističnega izkoriščanja. Zato ga je treba odpraviti.
S. Bogdan Krekič
je poročal o projektiranem zakonu
o neposrednih davkih.
Povdaril je protisocialni značaj tega pačrta, ki se najbolje razvidi iz tega, ker predvideva minimum, ki
naj bo prost davkov, — letni zaslužek 3600 Din. (Še bolj reakcionarni, kakor je RR vlada, so slovenski Bernotovci, ki so sploh proti eksistenčnemu minimumu, to se pravi, da plačuje davke vsak vajenec.) Dočim se po tem zakonu obdavčuje kapital le od čistih dohodkov, se pa pri delavcu obdavčuje plačo, ki je neobliodno potrebna za njegovo življenje.
Poleg tega je velika razlika med posrednimi ih; neposrednimi davki. Dočim so pred vojno tvorili posredni davki 26 odstotkov državnih dohodkov, znašajo danes 89 odstotkov. To pomeni skrajno izkoriščanje ljudstva.
Delavci vemo, da je treba plačevati davke za vsako organizacijo. Ali ti davki morajo biti pravično razdeljeni po premoženjskem stanju državljanov. 3600 "Din ne more biti eksistenčni minimum. Delavska družina potrebuje najmanj 30.000 do 40.000 Dih letno za redno življenje. Sele višji dohodki se morejo obdavčiti, ako je državi še kaj za življenje njenih državljanov.
Izčrpen referat s. Uratnika o stanovanjskem vprašanju
priobčujemo posebej.
Najhujša obsodba protisodalno-sti in reakcionarnosti so bila dejstva, ki jih je navedel s. Pfeifer v svojem referatu o socialni politiki v Jugoslaviji. Njegovo poročilo je dopolnil s. Uratnik z referatom o bratovskih skladnicah, s. Stanko o železničarskem vprašanju in s. Kur-tini o pomorcih.
S. Raušer je v svojem zaključnem referatu povdaril zlasti potrebo razpisa
volitev v bolniške blagajne,
ki jih je treba rešiti komisariata podjetnikov.
Sprejete resolucije bomo objavili v »Zaupniku«.
Kongresu so prisostvovali tudi delegati CRSOJ in zastopniki „vseh ministrstev. Kongres so hoteli motiti Bernotovci, ki sta jih zastopala Klemenčič in Leskošek. Kongres je odklonil njihove neresnosti. Kongres se ni hotel spuščati v politično demagogijo, ker 200 delavskih delegatov se je dobro zavedalo resnega gmotnega položaja delavstva. S svojimi stvarnimi sklepi je napravil kongres velikanski vtis na vso javnost. Ta moralni vpliv bo pa zado-bil praktično veljavo tedaj, ako se bodo vsi delavci združili v ZDSZJ in z močjo svojih organizacij prisilili vlado, da bo upoštevala sklepe gospodarskega delavskega parlamenta — Delavske zbornice.
Enketa o socialnem zavarovanju.
Po sklepu strokovne komisije se je vršila v Ljubljani enketa, ki je razpravljala o socialnem zavarovanju in socialno-zavarovalnih inštitucijah.
Namen enkete je bil v prvi vrsti: slišati mnenje o tem, če naj strokovne delavske organizacije v sedanjem času zahtevajo novelizacijo zakona o zavarovanju delavcev in s tem reformo organizatoričnega ustroja socialnega zavarovanja v naši državi.
Enketa je imela v tem vprašanju pravzaprav tako dejansko že odločeno in za enkrat že rešeno stališče. Vrhovne strokovne zveze so že preje odklonile novelizacijo zakona o za-
OBSTOJA STROKOVNE INTERNACIONALE
ki jo prirede zdrulene delav. organizacije
v soboto, 13. novembra ob 20. url v ..HOTELU TIVOLI".
Sodeluje moški zbor .CANKAR* in tam-buraškl odsek Usnjarske organizacije.
SPORED
Godba, citacije.
VSTOPNINA PROSTA.
K obtlni udeležbi vabi odbor Združ. delavskih organizacij.
Petje. — Nagovor. — Re-- Šaljiva pošta. — Ples.
zadevajo ob dnevno, realno življenje in da so na tej enketi govorili tudi o zadevah, ki se tičejo le Slovenije in le organizatorične izvedbe socialnega zavarovanja v Sloveniji sami. Iz tega enostavnega razloga so govorili na enketi tudi o organizaciji zavarovanja v Sloveniji. In pri tej priliki so seveda govorili tudi o sedanji organizaciji, obenem pa o izkušnjah in hibah, za katere ve i zavarovanec i njegova strokovna organizacija.
Preden pa govorimo o mislih, ki so jih jzrekli posamezniki na tej enketi glede uf-editve bolniškega zavarovanja, ne bo škodovalo par konšta-tacij in pa reminiscence.
Po prevratu so strokovnjaki, ki so uživali neomajno zaupanje in popolno pooblastilo delavstva združili v eminentnem interesu delavstva in seveda tudi socialnega zavarovanja samega po večini vse samostojne, zadolžene in neurejene bolniške blagajne širom Slovenije in upostavili enotnega nosilca zavarovanja v bivši okrajni bolrliški blagajni za Slovenijo v Ljubljani. Vsled hudega odpora delodajalcev pa so morali v tistih časih vsaj v nekaterih krajih pustiti bolniške blagajne še nadalje, čeravno je veleval interes zavarovanja, da se v svrho ekonomične službe take bolniške blagajne ukinejo in njihov delokrog prenese deloma na sosedne bol
varovanju delavcev v tej dobi, ko veš lahko za njen začetek, ne poznaš pa konca. Proti novelizaciji zakona o zavarovanju delavcev so se izrekli torej vsi poklicani faktorji in enketa v Ljubljani je le soglasno odobrila v tej zadevi že storjene sklepe. Tudi je enketa v Ljubljani pritrdila klicu Pante Krekiča, ravnatelja okrožnega urada v Splitu, ki ga je zapisal nekoč v Radnički zaštiti: Ne promena, marveč popolna primena zakona o zavarovanju delavcev!
Naravno pa je, da se pojavijo na taki enketi, ki jo sklicujejo pokrajinske organizacije, tucli vprašanja, ki
niške blagajne, deloma pa na osrednjo bolniško blagajno v Ljubljani. Taka temeljna reorganizacija pa zahteva seveda časa in čisto naravno je, da je na primer ravnatelj Ivan Kocmur razpustil zadnjo ekspozituro na Vrhniki šele leta 1924. Tekom dobe od prevrata dalje se spominjamo časov, ko je imela okrajna bolniška blagajna v Ljubljani celo 27 ekspozitur. Le strokovnemu vodstvu se je zahvaliti, da se je znižalo število ekspozitur na 18. torej tekom treh, štirih let so ukinili 9 ekspozitur in pristavljamo ter povdarjamo i zato, ker je to zahteval interes zavarovanja in zavarovancev. Nad vsem in nad vsemi stoji računar, ki pokaže brez usmiljenja visoko ali pa celo previsoko številko neproduktivnih stroškov. Ekonomija uprave je takrat imperativno zahtevala redukcijo poslovalnic. Vsak bo pa priznal, da ta proces še davno ni zaključen in da bo še in še treba graditi na popolonitvi socialnega zavarovanja v Sloveniji. Tekom prvih let po prevratu so uvideli tudi strokovnjaki, da zahtevajo razmere obširnejšo centralizacijo uprave in zato so strokovnjaki pod vodstvom in po iniciativnosti ravnatelja Kocmurja odvzeli še obstoječim ekspozituram izplačevanje bolniških dajatev in predpisovanje bolniških prispevkov. Res je, pri tem so se pokazale hibe, ven-
dar pa smo mogli videti, da so si ta način organizacije osvojili pristaši Naprejeve skupine in sta se člana delavske zbornice Alojzij Leskovšek in Miroslav Pevec s stvarno dosti utemeljenimi razlogi izrekla za dosedanji način izplačevanja bolniških dajatev, ne tako pa člani Strokovne komisije. Samo oni so izglasovali na zadnji skupščini Delavske zbornice sklep, da se mora preurediti izplačevanje bolniških dajatev po ekspoziturah in se dosledno temu izrekli za večjo, da za čim največjo avtonomijo poslovalnic okrožnega urada.
Okrožni urad doslej tega sklepa še ni upošteval. Nasprotno. Na seji upravnega odbora okrož. urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani pa je njegov ravnatelj Dr. Joža Bohinjec nedavno predlagal, da se nadaljuje organizatorično delo njegovega prednika in ukinejo znova nekatere ekspoziture.
Tak je bil položaj, ko so enketi-rali na enketi Strokovne komisije. Na eni strani vezani po zahtevi za večjo avtonomijo ekspozitur, n£ drugi strani pa stoječ pred vprašanjem, kako odgovoriti na predlog ravnatelja dr. Bohinca obenem pa seveda, kako utemeljiti eno ali drugo stališče.
Sklep Delavske zbornice za Slovenijo, da morajo dobiti ekspoziture večji delokrog je stvarna globoko utemeljen in je zato o tem pravzaprav izostala debata.
Pač pa se je gibala debata v drugi smeri. Kaj je prva dolžnost zavarovanju? Nuditi zavarovancu čimprejšnjo uspešno pomoč? Da izvrši zavarovanje to nalogo, temu je podrediti vsa druga vprašanja in vse druge interese. Pomoč pa v dvojnem oziru: gmotno in zdravniško. Vprašanje čimprejšnje gmotne pomoči je rešil sklep delavske zbornice, narekovane po bogatih izkušnjah Strokovne komisije. O zdravniški pomoči pa se je povdarjalo to-le:	povojni razvoj
bolniškega zavarovanja je dal doslej že krasen ambulatorij ljubljanskim članom. Ljubljanski člani in člani bližnje okolice so postali deležni modernega, z vsemi modernimi zdravniškimi napravami opremljenega am-bulatorija. Enako pravico do tega imajo tudi ostali člani, zato: gradnja modernih ambulatorjev. Podlaga vsemu bolniškemu zavarovanju in težišče njegovega udejstvovanja morajo postati ambulatoriji in moderne zdravstvene naprave. Zato pa je zahtevati in stremeti za koncentracijo zdravniške službe. Na mestd površnih in vsled pomanjkanja zdravniških pripomočkov nezanesljivih preizkustev mora stopiti ambulator-ska preiskava in ambulatorsko zdravljenje. Torej nobenih demontaž, marveč krepko je zasaditi lopato tudi v to smer socialnega zavarovanja. Seveda je to vprašanje let in vprašanje denarja. Investicije za to svrho, če naj bodo zdrave in če naj ne ogrožajo zavarovanja samega, se bodo morale ravnati po razpoložljivih sredstvih ih po danih razmerah.
Zato se enketa ni izrekla za ukinitev ekspozitur, marveč povdarjala in povdarila je le gornjo glavno zahtevo. V zvezi s tem se je govorilo seveda tudi o izvedljivosti tega načrta. Ne le denarna sredstva, tudi krajevne prilike igrajo svojo vlogo:
V	okrajih, kjer šteje zavarovanje tristo, štiristo članov ne bo misliti v doglednem času na tako zdravstveno oskrbo. Pač pa je to možno v Mariboru, možno v Ptuju, možno še marsikje drugod. Okraje, kjer so člani raztreseni, pa bo združiti v enega in za ves tak okraj tudi prirediti in urediti najmodernejšo zdravniško službo. V
AMSTERDAM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/II.
tej zvezi se je zato povdarilo: po am-bulatorskih okrožjih je urediti tudi vprašanje ekspozitur in po tem merilu uravnati njihovo število. Na sedežu takih ambulatorjev pa bodi ekspozitura, ki mora imeti delokrog majhnega okrožnega urada brez samoupravnih organov, to pa je bila najbolj jasna in glavna zahteva en-kete.
Vprašanju ukinitve ekspozitur je postavila enketa nasproti zahtevo
po koncentraciji zdravniške službe ob istočasnem povečanju delokroga posameznih ekspozitur. Pri izvedbi tega načrta pa bi se seveda nujno zmanjšalo število ekspozitur, toda: mesto, da bi dobil delavec v Šoštanju hranarino po pošti iz Ljubljane, jo bo dobil po ekspoziturnem nadzorniku bolnikov v Šoštanju iz Slovenjgradca.
V	tej smeri in po takih vidikih se je ravnala enketa o socialnem zavarovanju.	—r
Sodrug Jurij Stanko preganjan radi boja proti redukcijam na železnici.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije je priredil v preteklem poletju kakili 30 protestnih shodov proti redukciji na železnici, ki je pretila še povečati vladajočo brezposelnost v Sloveniji. Na enem teh shodov, ki se je vršil na Rakeku, je govoril tudi sodrug Stanko. Kot zastopnik vlade je bil na tem shodu srezki poglavar iz Logatca dr. Poklukar.
O tem shodu je nato poslal obširno poročilo velikemu županu v Ljubljani, kjer pravi, da je govoril s. Stanko o stanovskih zadevali, pristavljajoč, da se je to očividno zgodilo samo vsled njegove navzočnosti. Gospod srezki poglavar je tedaj brez vsakega povoda sumničil so-druga Stankota, da je prišel na Rakek s kakim drugim namenom, ko je vendar splošno znano, da se u-dejstvuje s. Stanko izključno na strokovnem polju. Ker je razpravljal na tem shodu o tem, kako se na železnici razmetava po nepotrebnem denar in omenjal konkretne primere o tem, da dobivajo premogovne premije ljudje, ki s premogom nimajo ničesar opravka, da se izplačujejo nadure takim osebam, ki nobenih nadur ne delajo ali pa to delajo po nepotrebnem in ker je žigosal korupcijo v železničarski bolniški blagajni na podlagi uradnega poročila, je zapisal logaški srezki poglavar v tem poročilu naslednje:
»Kako da morejo aktivni železničarji v takem tonu — bodisi upravičeno ali neupravičeno — nastopati proti svojim direkcijam, mi je nepojmljivo, jasno mi je pa, da je govornik Stanko na tem shodu sejal skrajno nezadovoljstvo med svojimi sodrugi.«
Srezki poglavar v Logatcu je tedaj mnenja, da železničar niina druge pravice kakor molčati in prenašati molče vse, kar se zljubi višji gospodi pri železniški upravi. Ravnateljstvo drž. žel. v Ljubljani je na podlagi tega poročila uvedlo proti sodrugu Stankotu disciplinarno preiskavo in ga obtožilo, da je na omenjenem shodu zlohotno kritiziral naredbe in postopanje železniške u-prave z namenom, rušiti red in disciplino. O tej obtožbi se je vršila razprava v soboto, dne 23. t. m.
S. Stanko se je zagovarjal stvarno in odločno. Povedal je, da je Savez vodil v onem času borbo proti redukciji, da je on na shodu na Rakeku utemeljeval resolucijo, ki se je enotno sklepala na vseh teh shodih, da je razložil zborovalcem, kako se na železnici gospodari, navajajoč konkretna in resnična dejstva, o katerih so pisali vsi časopisi in o katerih so izšla celo uradna poročila.
Značilna so vprašanja, ki so jih stavili nanj nekateri člani disciplinarne komisije. Tako ga je vprašal predsednik ravnatelj Fatur, če je
sploh treba ljudi podučevati, kaj imajo zahtevati in če se ni zavedal, da je s temi svojimi izvajanji vzbudil med poslušalci železničarji mrž-njo do uprave. Sodili so sodruga Stankota ravnatelj dr. Fatur kot predsed. komisije in kot sodniki Gostiša, Hojs, Fister in Deutsclnnaun. Obtožbo je zastopal dr. Brumen.
Sodrug Stanko je koncem svojega govora na Rakeku pozval poslušalce, da naj vestno opravljajo svojo službo, da bodo lahko potem tudi zahtevali od uprave, da ona izpolni svoje dolžnosti napram njim. To je ugotovljeno po pričah, ki so bile zaslišane tekom postopanja.
Obtožitelj je seveda predlagal obsodbo, vendar je povdarjal, da niso podani nobeni pozitivni dokazi za Stankotovo krivdo, marveč samo indiciji. Ali disciplinarna komsija je bila drugega mnenja. Ona je izrekla nad s. Stankotom drakonično sodbo, šeš da je on zlohotno kritiziral na tem shodu in da je dokazan njegov namen, da ruši s tem disciplino in red na železnici. Obsodili so ga na odtegnitev rednih prejemkov razen stanarine v znesku 10 odstotkov za dobo enega leta in na ustavitev avtomatskega napredovanja v višjo stopnjo plače in stanarine za dobo dveh let. Proti tej sodbi je priglasil sodrug Stanko pritožbo po svojem zagovorniku.
Obsodili so s. Stankota, četudi ni bil podan dejanski stan disciplinskega pregreška; pri tej razpravi so se slišali nazori, ki spominjajo na najtemnejše čase srednjega veka, ko tlačan ni imel druge pravice kakor da ponižno posluša svojega gospoda in mu poljublja bič, s katerim ga je tepel. Pri tej razpravi se je jasno pokazalo, kakšen duh danes vlada pri ravnateljstvu v Ljubljani. Gospodje smatrajo, da so uslužbenci sužnji in tlačani, s katerimi se lahko počne, karkoli se hoče. Oni pač ne računajo s tem, da se še najdejo uslužbenci, ki se zavedajo svojega človeškega dostojanstva in ki imajo dovolj krepko voljo in dovolj kremenit značaj, da povedo ljudem, ki so služili svojčas pokorno in ponižno avstrijskemu cesarstvu, da oni ne mislijo kloniti svojega tilnika pred črno srednjeveško reakcijo in da ne mislijo pasti na kolena.
Naj pa tudi gospodje 'pri ravnateljstvu vedo, da s. Stanko ni osamljen, da stoje za njim železničarske mase in da ga bodo podpirale tudi ostale delavske mase. Gospodje! Proces, ki se je končal v soboto v Ljubljani, je proces, ki ga vodite proti celokupnemu proletariatu v Jugoslaviji. PoskTTT&tr bOmo, da "sc bo o tem procesu slišalo daleč na okoli. Gospodje, vrgli ste rokavico, proletariat jo bo pobral in bo tudi zmagal kljub vsem zaprekam in kljub terorju, ki danes vlada.
Naša kovinarska organizacija; »Savez metalskih radnika Jugoslavije praznuje letos lep jubilej dveh svojih odličnih veteranov: Jožeia Poteša, ki deluje v kovinarski organizaciji od leta 1891, torej polnih 35 let in Franca Ulage, ki je pristopil v organizacijo 1. 1905 in praznuje letos 201010^0 svojega požrtvovalnega delovanja in bojevanja za zboljšanje delavskega položaja.
Oba veterana sta počela svoje organizacijsko delovanje že tedaj, ko so se zlasti v Sloveniji šele polagali temelji modernemu marksističnemu delavskemu pokretu. Takrat je preživ-
Dva jubilanta.
Sodrug Jolef Poteš ob 35-letnlci članstva kovinarske organizacije.
. ' '
.
' M
rV-
m
Sodrug Franc Ulaga ob 20-letnid članstva kovinarske organizacije.
na dan, tako da večina delavcev po cel teden ali več niso videli svoje družine — svojih otrok — pri dnevni luči, kaj še, da bi se z njimi po truda-polnem delu vsaj nekoliko razvedrili
ali celo z lepimi in koristnimi nauki skrbeli za njih vzgojo.
O bolniškem zavarovanju ni bilo, tedanje čase ne duha ne sluha. Bolan delavec ali njegov svojec je bil v slučaju bolezni brez zdravil, brez zdravnika, brez podpore in seveda tudi brez plače prepuščen sam sebi in usmiljenim ljudem. Od nizke plače si tudi ni mogel prihraniti in tako ni bilo denarja niti za preživljanje sebe in družine, kaj še za zdravila, zdravnika itd. Če je bil krepke narave je ozdravil sam od sebe — če ne, je pa moral žalostno poginiti, kakor pes na cesti.
Da o političnih in državljanskih ali vsaj človeških pravicah delavstva tedanje čase ni bilo niti govora, bosta najboljše vedela povedati jubilanta sama, ki sta prehodila skupno z drugimi tovariši v okrilju naše organizacije ves križev pot borb in trpljenja. 'Kdor je v tedanjih časih govoril o pravicah in človečanstvu je bil označen za socialista — puntarja, kar je tedaj značilo izmeček s katerim so smeli imeti opravka le žandarji in ječarji.
V	tedanje čase sega delovanje naših organizacij, zato ni ta jubilej le praznih naših dveh slavljencev, temveč tudi praznik naših organizacij, ki so kljub vsemu premagale vse težave in priborile delavstvu marsikatero pravico in svoboščino, katere pa žali-bog zadnje leta zgubljajo, po krivdi tistih, ki so razbili celoto delavskega pokreta in pretvorili živo revolucionarno borbo v prazno govoričenje in frazarenje.
Naj si vsi tisti, ki hočejo zamenjati žrtvovanje s frazarenjem trezno delovanje s kritiziranjem vzamejo za vzgled na teh dveh naših veteranih, ki sta desetletja žrtvovala in lahko s ponosom kažeta na uspeh svojega dela. Ostala sta sicer skromna v ozadju, ali njihovo tiho in požrtvovalno delo jih povzdiguje za celo goro višje od tistih, ki hočejo prej žeti, predno so se sami česa naučili.
Naj živita naša veterana!
Naj žive tiste organizacije, ki imajo v svoji sredi take značaje.
Čast vsem, ki so nam ustvarili temelje onih pravih organizacij, ki bodo z resnim, vztrajnim in požrtvovalnim delom preobrazile svet!
ljalo delavstvo še vse drugače mračne dneve, kot jih preživlja danes. Dasi mnogokrat govorimo o zlati predvojni dobi, ko je bilo še vse tako po ceni, vendar niso delavci v časih, ko sta naša jubilanta podpisala pristopne izjave »Zveze kovinarjev« (Me-tallarbeiterverband) zaslužili niti toliko, da bi trikrat na dan zavžival gorko hrano. Zjutraj nekaj brozge, opoldne seboj prinešeno mrzlo jed — skorjico kruha in kvečjemu kisli fižol — in zvečer slabo zabeljene ali nezabeljene žgance ali sok.
Delovni čas dotične dobe je bil od zore do trde noči po 14 do 16 ur
Občni zbor osrednjega društva usnjarjev za Slovenijo v Ljubljani.
Dne 1. novembra so se zbrali v čitalnici »Kulturnoprosvetnega odseka delavske zbornice za Slovenijo« v Ljubljani zastopniki podružnic Osrednjega društva usnjarjev, da slišijo poročila o dosedanjem delovanju društva, ter da napravijo načrt za delo v bodočnosti.
Točno ob pol 9. uri je predsednik s. Josip Karu otvoril redni občni zbor^ pozdravil vse navzoče delegate, zlasti one delegate, ki že dolgo vrsto let sodelujejo in grade usnjarsko organizacijo.
Povdarjal je veliko važnost občnega zbora in naprosil vse delegate, da z resnim delom pomagajo dvigniti usnjarsko organizacijo do one moči, ki ji je potrebna v boju s podjetniki.
Pozdravil je nadalje zastopnika delavske zbornice s. Uratnika in zastopnika Strokovne komisije za Slovenijo s. Jernejčiča.
Končno je naznanil sledeči dnevni red:
1. Otvoritev rednega občnega zbora Osrednjega društva usnjarjev.
2. Volitev Verifikacijskega odbora.
3. Poročila: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika in d) kontrole.
4. Sprememba pravil in pravilnika.
5. Volitev^novega odbora.
6. Bodoče naloge.
7. Raznoterosti.
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
V verifikacijski odbor so bili voljeni ss. Štefan Premužič (Šoštanj),
Jože Smole (Ljubljana), Lovro Jakomin (Ljubljana) Vinko Jenišek (Maribor).
■ Verifikacijski odbor ,je ugotovil, da je navzočih 13 članov in 3 gostje.
Zastopane so bile sledeče podružni-
ce: Ljubljana, Šoštanj, Ptuj, Maribor (usnjarji), Maribor (čevljarji).
Poročilo predsestva je podal s. Karu v kratkih besedah. Centralni odbor je v 11 sejah reševal društvene posle. Njegovo poročilo se je vzelo soglasno na znanje.
Tajniško poročilo za dobo od 14. decembra 1924 do 30. oktobra 1926 je podal s. Bradeško. Izjavil je:
Po sklepu občnega zbora dne 14. decembra 1924 v Mariboru se je centrala preselila v Ljubljano.
Tekom teh dveh let sta se ustanovili podružnici v Tržiču in Radečah pri Zidanem mostu; obe podružnici pa sta se razšli
V	Ljubljani, Ptuju in Šoštanju so podružnice uspevale.
Tekom dveh let se je vršilo skupne 42 shodov; posamezne podružnice pa so obdržavale tudi redne članske sestanke. Dopisov je centrala prejela tekom dveh let 498, odposlala jih je 527. Pismenih intervencij se je izvršilo pri raznih oblastih in podjetjih 67, osebnih pa 22. Tajniško poročilo je občni zbor vzel soglasno na znanje.
Verifikacijski odbor je nato predlagal, da se odstranijo z občnega zbora vsi oni, ki ne zastopajo podružnic usnjarjev, oziroma niso člani Osrednjega društva usnjarjev. Predlog je bil sprejet.
S. Lovro Jakomin je podal blagajniško poročilo. Podrobno je poročal glede tamburaškega zbora ljub-bljanske podružnice, vsled katerega je podružnica pasivna. Nato je pre-čital računski zaključek za poslovno dobo od 28. februarja 1925 do 30. septembra 1926.
Poročilo kontrole je podal s. Let-nar; našel je vse poslovne knjige v redu ter predlagal, da se staremu
odboru podeli absolutorij. Njegov predlog je bil soglasno sprejet.
K 3. točki dnevnega reda je pre-čital s. Bradeško nova pravila in pravilnik. K spremembi je predlagal s. Premužič (Šoštanj), naj se izpreme-ne prispevki, in sicer: ženski razred Din 1.50 tedensko, I. razred (za mladoletne) Din 3.— tedensko, II. razred Din 4.—, III. razred Din 5.— tedensko; ta njegov predlog je bil tudi sprejet.
Sprejet je bil nadalje predlog s. Karnja, da se določi vpisnina na Din 3.—. Nova pravila in pravilnik stopita v veljavo 1. januarja 1927.
Pri 5. točki so bili izvoljeni v novi odbor sledeči sodrugi: Lovro Jakomin, Jože Karu, Jože Smole, Franc Trupej, Matko Vivoda (vsi iz Ljubljane), Štefan Primožič (Šoštanj), Vinko Jenišek (Maribor), Josip Černezelj (Ptuj), Alojz Lah (Maribor). Namestniki:	Franc Bratkovič, Jakob
Pivk (Ljubljana), Avgust Krivec (Šoštanj). V kontrolo: Josip Marenče in Franc Letnar (Ljubljana), Vinko Zajc (Šoštanj).
K točki: Bodoče naloge je poročal s. Jakomin. K tej točki je predlagal sledečo resolucijo:
»Občni zbor Osrednjega društva usnjarjev za Slovenijo z dne 1. novembra konstatira, da je nujno potrebno, da se vse delavstvo 'usnjarske stroke v celi državi ujedini v enotno, širom cele države segajočo, razredno strokovno organizacijo, ter sklene:
1.	Osrednje društvo usnjarjev 'in sorodnih strok za Slovenijo je član URSSJ in je kot tako pripravljeno zediniti se v enoten savez, ki pa mora ostati član URSSJ. Občni zbor smatra odstopanje od URSSJ kamorkoli za ponovno cepljenje.
2.	Občni zbor pooblašča novoizvoljeni odbor, da stopi v stik z ostalimi usnjarskimi zvezami v državi in na podlagi sklepa pod točko 1. te resplucije ž njimi razpravlja in skliče pripravljalno konferenco, na katero naj povabi po dva delegata od
vsakega saveza ter delegata URSSJ, ozir. Strokovne komisije.«
Resolucija je bila soglasno sprejeta. Druga resolucija k tej točki se glasi:
»Občni zbor Osrednjega društva usnjarjev za Slovenijo dne 1. novembra 1926 ugotavlja, da je socialni položaj delavcev usnjarske stroke v Sloveniji zlasti zato tako težak in neznosen, ker je tega delavstva organiziranega komaj 10 odstotkov. Z ozirom na to sklene občni zbor:
1. Novo izvoljeni odbor naj podvzame energično akcijo za povzdigo organizacije, in sicer: Sklicati se imajo agitacijski shodi ‘in ustanoviti podružnice v vseh krajih Slovenije, kjer je delavstvo usnjarske stroke zaposleno in to predvsem v naslednjih krajih: Ljubljani, Vrhniki, Kranju, Tržiču, Ptu-. ju, Mariboru, Šoštanju, Marenbcrgu, Ljutomeru in Slovenjgradcu.
2. Pri mali obrti, kjer so zaposleni čevljarski delavci, sc ne upošteva noben delovni čas več. Ti delavci so plačani od kosa (akord) in so vsled nizkih akordnih plač prisiljeni delati po 12 in še več ur na dan. Občni zbor sklene, da se podvzame akcija proti podaljšanju delovnega časa in proti akordnemu delu sploh.
3. Občni zbor končno ugotavlja, da je dotok vajencev v čevljarski stroki prevelik, kar povzroča med čevljarskim delavstvom vedno večjo brezposelnost; zato se nalaga novemu odboru, da na podlagi štatislike, ki jo je izdelala Delavska zbornica za Slovenijo, stori na merodajnih mestih vse korake, da se sprejem vajencev reducira na polovico.«
S. Vivoda iz Ljubljane je prečital svoj predlog k vprašanju ujedinjenja, ki pa je bil z večino glasov odklonjen.
S. Bradeško je izrazil željo, naj bi se pri podružnicah vršilo sporazumno delo.
Sodrugi iz Šoštanja, Maribora in Ptuja so na občnem zboru izjavah, da bodo organizirali vsak v svoji okolici vse one tovarne, kjer organizacije ne obstoje.
Ob pol 15. uri je sodrug Karu z apelom na vztrajno in požrtvovalno delo zaključil občni zbor.
Domači pregled.
Beda velenjskih rudarjev.
Vsesplošna kriza ni prizanesla tudi rudarjem in njihovim družinam v Velenju. Ker je pa lastnik tega rudnika država, bi moral biti učinek krize milejši kakor je v privatnih podjetjih. V resnici je pa ravno nasprotno. Država ni ničesar storila, da bi omilila bedni položaj svojega delavstva, ampak mu ga je še poslabšala. Pred enim letom je ukinila generalna direkcija delavsko pogodbo iz leta 1923, ki je bila kolikor toliko ugodna. Obenem je znižala plače od 30—50"/,, ter tudi kvantum premoga, ki ga je dostikrat dajala rudarjem.
S tem korakom od strani države je bilo delavstvo pahnjeno v veliko stisko. Pa še ni bilo dovolj. Vpeljala je tudi praznovanje delavskih dni. Delavstvo napravi v najboljšem slučaju mesečno le od 17—18 šihtov. Pri sedanjih razmerah ima kvalificirani delavec z 8 otroci, rednih mesečnih dohodkov 765 Din 40 par. Od te vsote mu odtrgajo za bolniško blagajno 25 Din. Za starostno zavarovanje 35 Din, za davek, za prispevek za godbo 14 Din. Skupaj 74 Din. Po odbitku ostane rudarju še vsota od 691 Din 40 par. S tem denarjem naj nasiti, obleče in obuje 10 oseb!
O pričetku praznovanja se je reduciralo delavstvo za nedoločen čas. Odpuščenih je bilo okoli 300 rudarjev, ki imajo hišice in par pednjev zemlje. Tudi ti takorekoč umirajo od lakote. Povrhu pa še obstoja nevarnost, da bodo izgubili vse pravice, ki so si jih pridobili pri Bratovskih skladnicah.
Tem nemogočim razmeram treba narediti kraj. Država ima dovolj možnosti in sredstev, da poveča odjem premoga, saj je dovolj državnih podjetij že v Sloveniji. Dejstvo pa je, da so ravno ta podjetja in ustanove
najslabši odjemalci. Naj navedemo le nekoliko številk.
Direkcija državnih železnic vzame letno 200 ton; vojaške oblasti v Ljubljani letno 4160 ton; javna bolnišnica v Mariboru mesečno 50 ton; javna bolnišnica v Slovenjgradcu mesečno 20 ton; javna bolnišnica v Celju mesečno 15 ton; javna hiralnica Vojnik mesečno 20 ton. Torej malenkost. Kje so pa ostale državne institucije?
Takemu stanju mora biti konec. Tudi javnost se mora zganiti in ne sme dopuščati, da bi ljudje takorekoč v masah polagoma izhiravali. Država mora konsum premoga povečati, delavstvu priznati pogodbo iz leta 1923 in na vsak način odpraviti praznovanje delovnih dni. Tukaj gre za življenje stotin ljudi in v takem slučaju se morajo dobiti sredstva za odpravo te bede.
Kje je tista moč, ki naj zboljša velenjske razmere? Ta moč je edino-le enotna, disciplinirana strokovna organizacija. To naj pomnijo rudarji! To naj pomnijo zlasti tisti, ki so rovarili proti Zvezi Rudarjev Jugoslavije in ki kriče proti njej danes, ko jim je organizacija rekla, da imajo člani poleg pravice tudi to dolžnost, da čuvajo enoten duh in disciplino v organizaciji. Rudarji, ne pustite se izkoriščati od političnih demogagov! Prepir koristi le klerikalcem, ki se hočejo sedaj zasidrati v Velenju, in rudniški upravi. Na pisanje »Enotnosti« odgovarjamo kratko in odločno:
V	Zvezi Rudarjev Jugoslavije je prostor za vse rudarje!
Toda svojo organizacijo moramo ljubiti, pa ne je razdirati!
Rudarji, svoj položaj boste zboljšali le, ako se vsi oklenete svoje enotne razredne strokovne organizacije!
Mednarodni pregled.
Internacionalni železni kartel.
Končno je sklenjen železni pakt med odločujočimi velesilami Evrope. Kapitalisti so pozabili na narodnost in so se spojili v internacionalno profitarsko enoto.
Olavne določbe tega pakta so sledeče: produkcija surovega jeklu v Nemčiji, Franciji, Belgiji, Saarskem ozemlju in i.uksem-burški se omeji na letnih 27 in pol milijona ton. Za vsako tono jekla je treba odraču-nati vrhovnemu vodstvu kartela po en dolar. Določena je tudi višina produkcije za poedine države. Za vsako tono, ki bi se producirala nad določeno višino, je treba odračunati kartelu 4 dolarje.
Kakor vidimo, je prvi namen tega kartela: omejitev produkcije. Z omejitvijo produkcije se seveda pričakuje zvišanje cen.
Kartel bo pa imel velike težkoče, ker se triu nista priključili Anglija in Severna Amerika, ki bosta morda napovedali naj-liujši boj temu kartelu. Vseh posledic tega kartela sc še torej ne da predvideti, dokler ne vidimo, kako smer bo zavzela konkurenca z Anglijo in Ameriko. Ves razvoj je treba pazno zasledovati. To velja zlasti za naše kovinarje. Kajti Alpin-montu'nska družba, ki ima razpletene svoje mreže po Avstriji in Jugoslaviji, je izjavila svojo pripravljenost, da se priključi kartelu. S tem pride naša revna železna industrija pod popol.cn vpliv inozemskega kapitala.
1. Cenitev manjkajočih stanovanj		
v Ljubljani.		
(V letih 1890 do	1910 se je	zgradilo v
Ljubljani povprečno	letno po	140 stano-
vanj.)		
Leto:	Normalen	Zgrajenih
	prirastek:	stanovanj:
1914 (polovica leta)	70			 '
1915	140	—
1916	140	—
1917	14(1	—
191,H	140	
1919	140	—
1920	140	23
1921	141)	49
19 22	140	145
1923	140	71
1924	140	34
1925	140	Sl
1926	144	152*)
Skupaj	1750	555
	- 555	
Primanjkljaj 1205 stanovanj.
Normalno se računa, da postane vsako leto 1 odstotek obstoječih stanovanj nerabnih.
To bi dalo za Ljubljano novih 90 stanovanj letno, ki bi jih bilo treba nadomestiti. Slednjega pa z ozirom na stanovanjsko krizo sploh ne jemljemo v obzir.
Iz tega sledi, da je treba zgraditi v Ljubljani tekom prihodnjih 10 let vsako leto po 250 stanovanj, skupno 2500 stanovanj.
2. Za zgradbo potreben kapital.
Računamo, da stane stanovanje povprečno po 80.000 Din.
To pomeni, da se mora investirati v Ljubljani v nove gradnje vsako leto po 20 milijonov dinarjev, v vsej desetletni dobi pa 200 milijonov dinarjev.
Koliko delavcev bi sc dalo zaposliti v Ljubljani.
Ce bi se pričelo z zgradbo delavskih stanovanj, bi bilo pri tem redno zaposlenih delavcev na leto s sledečimi zaslužki:
Na leto:	Na	deset	let:
zidarji	2,800.000	28,000.000
tesarji '	1,100.00(1	11,000.000
mizarji	750.00	7,500.000
parketni vlagalci	9(1.000	900.000
kleparji	180.000	1,800.000
inštalaterji	180.000	1,800.000
pečarji	240.000	’	2,400.000
steklarji	40.000	400.000
pleskarji	140.000	1,400.000
slikarji	120.000	1,200,000
elektromonterji	110.000________1,100.00(1
Skupaj	Din	5,750.000	57,500.000
Koliko oseb zaposlenih na leto:
zjdarjev	350
tesarjev	100
mizarjev	75
parketnih vlagalcev	9
kleparjev	IN
inštalaterjev	IS
pečarjev	24
steklarjev	3
pleskarjev	14
slikarjev	12
elektromonterjev	10
Skupaj	651
Jugoslovanska Strokovna Zveza in SLS.
Krščansko-socialna »Jugoslov. Strokov. Zveza« (JSZ) vedno zatrjuje, da je od klerikalcev in od njihove SLS neodvisna. V načelstvo SLS pa je bil nedavno izvoljen tajnik JSZ g. Gajšek. Na kongres Delavskih zbornic v Beogradu so prišli v imenu JSZ poslanci SLS Smodčj iti drugi. V načelstvu SLS prevladujejo kapitalisti. Kdor z njimi skupno sedi in odločuje, ne more istočasno braniti delavskih interesov. Delavci, edino ZDSZJ je neodvisna delavska strokovna organizacija! Združite se v njej, da samim sebi pomagate!
Poštne marke — za poplavljence?!
Vlada je povišala poštne pristojbine, češ da gre povišek za poplavljence. Istočasno je odbila v parlamentu nujnost pomoči za slovenske poplavljence. Ali ie enomesečno zvišanje poštnih pristojbin tak napad na ljudske žepe, kot reduciranje prejemkov državnih uradnikov?! Vlada molči na to vprašanje in delovno ljudstvo se tudi ne zgane. Doklej bo šlo to?!
*) Tu je vštetih 96 stanovanj, ki so se pričela graditi, a bodo dograjena šele leta 1927.
Nacionalne in krSiansko socialne organizacije ne morejo ščititi delavcev.
Nasprotniki delavskega razreda so prej spoznali pomen razrednih strokovnih organizacij kakor pa delavstvo samo. Zato so začeli takoj ustanavljati nacionalistične in kr-ščansko-socialne organizacije.
Vsakdo vidi ves nesmisel trditve, da se morajo delavci za gospodarski boj nacionalistično organizirati. Danes je nacionalizem prav tako nazadnjaški, kakor so bili nazadnjaški oni gostilničarji, ki so se upirali zgradbi južne želcznice, češ, da ne bodo več zaslužili od furmanov. Razvoj je šel preko furmanov in oštirjev. Nacionalistični voditelji sami prav dobro
vedo, da se mora delavstvo proti internacionalnemu kapitalu internacionalno združevati, ako hoče ohraniti svoje pravice. Zakaj pa potem propagirajo nacionalizem? Zato, da bi proti internacionalnemu kapitalu ne stalo internacionalno enotno delavstvo, da bi kapital tem lažje uresničil svoje namene. Nacionalisti so torej v službi kapitala. Isto velja za krščanske socialce. Vsakdo ve, da v tovarni in gospodarstvu ne igra vera nobene vloge. Podjetnik nikdar ne deli plače po veri. In kdor pravi, da se mora delavstvo organizirati po verskih razlikah, razbija delavstvo in podpira kapital.
Naši zaupniki morajo pojasniti delavstvu to-le važno stvar: v obratu mora biti le ena delavska strokovna organizacija. Krščansko-socialni in nacionalistični delavci so navadno le neznatna manjšina v tovarni. Profi-tarstvo podjetnikov pa more zlomiti le popolnoma enotna strokovna organizacija. Delavstvo v Jugoslaviji nima braniti samo svojih dnevnih plač, temveč vse socialne zakone, ki so bili sprejeti po vojni. Vsa socialna zakonodaja na svetu je delo razrednih strokovnih organizacij. Ali bodo krščanski socialci branili n. pr. osem-urnik, ko ga klerikalni podjetniki skušajo na vsak način odpraviti?! Ali naj Narodna strokovna zveza brani bolniško in nezgodno zavarovanje, ko pa so vendar demokrati spravili bolniške blagajne skoro popolnoma pod kapitalistični vpliv! Kako naj tajnik krščansko-socialne organizacije zastopa delavce proti »krščansko-so-cialnemu« podjetniku?! Sv. pismo pravi: hudiču in bogu se ne da služiti. Isti svetopisemski izrek velja za krščanske socialce: kapitalu in delu se istočasno ne da služiti. Ali naj branijo kršč. socialci in demokrati delavsko zbornico — ki bi jo najrajši postavili pod policijsko kuratelo! Za vsakega delavca, ki ima količkaj razuma za delavske interese, ne preostane nič druzega kakor, biti zvest član Združene delavske strokovne zveze.
V	delavstvo mora preiti prepričanje: naravni zakon samoohrane veleva vsem delavcem, da morajo biti člani enotnih razrednih strokovnih organizacij. Boji s kapitalom bodo v bodoče še večji, še težji, še silnejši in delavstvo jim bo kos le tedaj, če bo operiralo z enotno armado, t. j. z razrednimi organizacijami, katerih član bo sleherni delavec.
Delavski žepni koledar 1927.
(Zanimivosti iz koledarja.)
Prinašamo sliko, k'i priča, da je Delavski žepni koledar 1927 brezdvomno najlepše urejen in najzanimivejši od vseh dosedanjih šestindvajsetih letnikov.
Tresi se, gospod !
Siromak vstaja,	In zdaj vstaja,
prihaja	prihaja
svojo dedščino terjat.	siromakov rod.
To je gospodov svet.	Gospod!
(Veste, kaj se to pravi?) Daj ključe sveta!
Tisoč in tisoč rodov Boš dal, boš dal! je vstalo in leglo	Tvoj hlapec je vstal. r
in vsak rod	Razbil gospod, na hlapcu,
je bil spodaj,	na siromaku,
nad njim gospod.	železno svojo si pest
Gospodov svet.	— in s čim boš zdaj bil?
Zaman!
Tvoj svet bo naš. Siromakov zbujenih rod; mogočni zbor, zadaj terja: Daj svet, gospod!
Nič več drobtin!
Nič več drobtin — drobtin pravice borne Daj nož in hleb, da režemo mi — sami si odrežemo vso pravico!
(Ivan Molek.)
Strokovna politika v Jugoslaviji.
Sarajevska socialistična revija »Radnički pokret« piše v svoji zadnji številki o strokovnem zedinjenju v Jugoslaviji besede, katere je dobro, da tudi naše slovensko delavstvo čuje. Tam beremo:
»10.—12. oktobra t. 1. je minilo leto dni od strokovnega zedinjenja v Beogradu. Ob tej priliki je ZDSZJ izdala tudi agitacijsko brošurico »Naprej v razredno skupnost« v kateri so tiskani dokumenti dela za zedinjenje in bilanca obletnice.
Ko čitamo te dokumente, se ponovno spomnimo onih dolgotrajnih in mučnih pogajanj o zedinjenju, ki jih je končno kronal kongres strokovnega zedinjenja v Beogradu. Samo z obojestranskim popuščanjem v nazi-ranjih in z globoko uvidevnostjo o potrebi zedinjenja smo mogli priti do tega velikega dela. Žal to delo ni moglo biti popolno, ker so ga v zadnjem momentu zapustili tipografi in bhnčni uradniki ter tudi en del CRSOJ-a. Ali vendar je vstopilo ob ujedinjenju v ZDSZJ 30 strokovnih fcvez š 34,540 člani. S tem je postala ZDSZJ središče in najihočnejša grupacija jugoslovanskega strokovnega gibanja .. .
Danes še ni popolne enotnosti. Menda je še dolgo ali pa nikdar ne bo, ker danes ni popolne strokovne' enotnosti niti v Nemčiji, tej klasičrii državi strokovnega gibanja (tudi tam obstojč poleg razrednih krščanske, žolte dr. Strokovne organizacije). Enotnost je nujna potreba sedanjosti ih najaktualnejša zahteva delavskega rkzrfeda, ki je v izrbdno težkem položaju. Ižkušhje v preteklosti, potrebe v Sedanjosti ih zahteve v bodočnosti bodo vplivale ha to, da se la ptbceš zedinjenja izvrši čim prej iti cim popolneje. In vse, kar bo ha poti tfemu procbsu bd poteptala logika stvarnosti.
Enoletna bilanca dtela ZDSZJ je zh tb najboljšd priča. Združfene strokovne organizacije so se odlično utrdile povsod tam, kjer se je sklepe kongresa zedinjenja pravilnd razu-trifelo in izvršilo. To'dokazuje tudi enoletna izkušnja takega izvajanja Sklepov v Bosni, Hercegovini iti Slb-veniji. Eo tfej poti je trfeba iti V čeli državi in politika ZDSZJ bo zmagovita in strokovna enotnost uresničena«.
Te besede bosanskin sodrugov naj si zapomnijo posebno vsi oni, ki o strokovni enotnosti .veliko kriče, v resnici jo pa zkvi
Iz revirjev, tovarn in delavhic.
Zagorje. (Položaj steklarskih delavcev v Zagorju po redukciji.) Dne 29. oktobra se je vršil sestanek steklarskih delavcev v Zagorju; na spstanku se ie razpravljalo o položaju stekfafskifl delavčev po redukciji. S. Weinberger je ugotovil, da so steklarji zadnjih 14 dni žč delali v znamenju redukcije. Po sedanjem računu dobimo plačo za 8 dni dela v 14 dneh od 650 do 700 Din. Toliko dobijo mojstri za 6 dni dela v 14 dnevih. Steklarju Gotzu je danes prišlo slabo pri delu in so ga morali odnesti nezavestnega dela. Vzrok temu je varčevanje pri hrani ter strah pred bodočnostjo in negotovostjo, v kateri se nahajajo steklarji v Zagorju. S Jugovar je dejal: Ukinimo nedeljsko delo, ker reducirano delo lahko izvršimo tudi v delovnih dneh. Mojstre poznamo že iz predzadnje steklarske stavke. Delo, ki ga vršijo oni, moremo izvršiti mi. Sedaj smo vsi prikrajšani pri plači, razlik in nasprotstev med nami ni tako velikih, da bi se ne dalo popraviti. Najpametnejše je, da se dogovorimo za nadaljno skupno delo, kako izboljšati naš gmotni položaj, v katerega smo zabredli. S. Braško je trdil, da je z redukcijo težko prizadet; zadnjih 14 dni je zaslužil 321 Din. S tem naj vzdržuje mater, sestro in dva otroka. Strinjamo se s tem, da bi delali tudi druga dela v tovarni, samo da bi nekoliko več zaslužili. Sedaj napravimo pri eni sami peči toliko, kakor smo popreje pri dveh pččeh, ker nas toliko bolj priganjajo. Sklenilo se je končno, da se pozove vse steklarje in mpjstre, da se organizirajo, nadalje, da se izdela načrt, kako zadovoljiti in priti do boljšega zaslužka. Splošna delavska zveZa Jugoslavije iti Dčlavska zbornica naj zasledujeta potek tega boja med steklarskimi delavci in podjetjem' Abef. Z decembrom letošnjega leta konča pogodba med steklarskim podjetjem Abel in med T. P. D. v Trbovljah' za prostor, kjer stoji steklarna. Naj-brže je zadnja redukcija v zVe/i s to pogodbo. Na ta način se hoče pritisniti na eni strani; na' T. P. D., dočim sc na drugi strani sliši, da misli T. P. D. napraviti tamkaj re-mižo za premog. Kaj je resnice na Stvari, pa bomo poročali čimpreje.
Ljubljana. (Mesečni shod ljubljanskih mizarjev.) V nedeljo, dne 24. oktobra t. 1. so imeli ljubljanski mizarji redni mesečni shod v restavraciji »Pri levu« z običajnim dnevnim redom. S. A. Erjavec je poročal o razvoju podružnice in grajal, da sc ljubljanski mizarji tako malo zanimajo za organizacijo in za svoj vsakdanji obstanek. Več sodrugov je poseglo v debato in ostro obsojalo one mizarske pomočnike, ki sc skrivajo in ne pridejo v organizacijo. S tem pomaga- , jo rušiti podjetnikom to, kar smo si organizirani mizarji s težkim bojem pridobili. Navzoči mizarji so sklenili, da si take mizarje dobro zapomnimo, ker bo prišel čas, ko jim bomo vračali. Nadalje sc je priporočalo, naj se po vseh delavnicah skličejo sestanki, na katerih se bo poročalo o sedanjem položaju, v katerem se nahajamo mizarji. Nujno je potrebno, da se skličejo po vseh delavnicah taki sestanki. Treba je naj-preje sporočiti odboru podružnice, kdaj se sestanek namerava sklicati, da se ga lahko udeleži referent. Nadalje poroča s. Erjavec, da je sklenil odbor podružnice, da priredi tudi letos Silvestrovo veselico. Vsled tega je prosil navzoče sodruge, da napravi vsak mizar po en dobitek za srečolov. Končno je predaval o svetovnem gospodarstvu še s. Mihevc Nace. Predavanje je bilo zelo zanimivo in bi bilo želeti, da bi podružnica priredila več lakih predavanj; s tem bi se delavstvo res začelo zanimati tudi za svojo kulturno misijo.
Rogaška Slatina. Dne 26. oktobra tl. se je vršil shod tukajšnjih živilskih delavcev. Shodu je predsedoval s. Čeček. Zvezo je zastopal s. Tomc iz Ljubljane, ki je obširno razložil pomen strokovnih organizacij. Med drugim je omeriil tudi mezdno gibanje, ki ga vodi delavstvo Državnega zdravilišča z njegovo upravo. Uprava zdravilišča je že v letu 1925 ukinila svojim delavcem draginjske in družinske doklade z motivacijo, dai zviša plače, kar pa se še do danes ni zgodilo. Neorganizirani delavci so upravi podjetja zaupali in verovali v njene obljube. Pa tildi tokrat so bili speljani na led. Zveza živilskih delavcev je poslala na upravo zdravilišča sledeče pismo:
Ravnateljstvu Državnega zdraviliška
v Rogaški Slatini.
Podpisana Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani je prejela od Vašega delavstva obvestilo, da je naslovljeno ravnateljstvo v letu 1925 ukinilo draginjske in družinske doklade z motivacijo, da se zvišajo temeljhe plače. Ker p. n. naslov še do danes ni temu zagotovilu zadostil in ker delavci in delavke ne morejo delati še naprej za sedanje plače, je primorana podpisana Zveza staviti sledeče zahteve:
1. Da se sedanje temeljne plače zvišajo vsem delavcem in delavkam zaposlenim ar zdravilišču in sicer na višino, ki je preje ztiaŠala z dokladami vred.
2. Da ravnateljstvo vpošteva Zakon o zaščiti delavcev in da sc po njega predpisih ravna.
Upamo, da bo ravnateljstvo razumelo gmoten položaj delavstva, ter ugodilo zgoraj označenim zahtevam in nas o rešitvi obvestilo najkasneje do 1. julija 1926.
V slučaju pogajanj nam blagovolite sporočili: kraj, dan in uro, da odpošljemo svojega zastopnika.
V Ljubljani, dne 24. junija 1926.
Dne 27. junija 1926 je ravnatelj zdravilišča g. dr. Štcr sporočil sledeče:
Zvezi živilskih delavcev Jugoslavije
centralna uprava Ljubljana.
Na Vaš dopis z dne, 24. juhija tl.' si dovoljujemo sporočati, da smo delavstvu rikščga zdravilišča ukinili svoječasno draginjske in družinske doklade vsled višjega naročila štederija in ker so bile iste doklade ukitijcne tudi v drugih industrijskih podjčtjih. Resnično smo nameravali tedaj tudi regulirati odnoshb zvišati temeljne mezde nekaterim strokam delavstva, ako ne bi bilč v skladu z mezdami sličnih podjetij. Primerjali pa smo liste premogovnikov trboveljske družbe 'in steklarne v Straži in konštatfirali, da so naše mezde delavstva enake onim trboveljske premo-gokopne družbe in steklarne v Straži, deloma tudi večje. Zato je bilo vsako zvišanje nepotrebno in bi bilo pro-tivno odgovornosti napram našim kontrolnim oblastem. Pripomniti je še tudi, da plačuje naše zdravilišče prispevke za O. tJ. Z. D. samo, nasprotno pa morajo plačevati delavci v preje citiranih podjet-jih skupno z delodajalcem. Veliko boljših delavcev profesionistov ima poleg tega še brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ter nekaj zemlje. Vrtove in travnike imajo proti mali odškodnini tudi še drugi delavci.
Dalje je tudi pri nas povsem drugačno delo in neprimerno lažje kot pa pri vsakem industrijskem podjetju, kar mora vsak, kdor količkaj pozna tukajšnje delavske razmere tudi uvidevati.	,
Vsled zgoraj čbrazloženih razlogov je bila torej primorana uprava vsako povišanje odkloniti.
Da bi zdravilišče ne vpoštevalo zakonskih določb o zaščiti delavstva, ne vemo slučaja, pri katerem bi bili postopali pro-tivno. Če pa je naslovu o tem nečesa znano, nam blagovolite navesti fakta.
Ravnatelj: dr. Štcr.
Na ta dopis odgovarjamo delavci sledeče:
Delavstvo zaposleno v tem zdravilišču je upravičeno, da se bori za zboljšanje svojega gmotnega položaja, ker je tako mizerno plačano, da ne moremo najti kraja, katerega bi ž njim lahko primerjali. Navajamo samo nekaj suhih številk, ki naj bodo vsem delavcem in javnosti v informacijo.
Zaposlenih delavcev v tem zdravilišču je okoli 100. Med njimi je 1 monter, 1 strojnik,
1 clektromonter, 1 vodovodni inštalater in 3 zidarji,. Torej 7 najboljših profesijonistov, katerih plače se sučejo od Din 5 do 5.50 na uro. Vsi ostali delavci in delavke pa zaslužijo na uro od Din 1 do 2.75.
Vprašamo upravo tega zdravilišča: Ali odgovarjajo te plače eksistenčnemu mini-mu? AM je bila uprava upravičena temu delavstvu jemati doklade, mesto da jih zviša? Ako je uprava dobila nalog, da mora štediti, tedaj naj štedi lam, kjer se lahko štedi, ne pa na račun izmozganega in sestradanega delavstva. Dodajmo, da je uprava direktno in namenoma oskubila delavstvo še tistega malega zaslužka v obliki doklad. Konšlatiramo tudi, da je uprava zdravilišča jako slabo primerjala zaslužke trboveljske premogovne družbe in steklarne v Straži, ker je upoštevala le zaslužke učencev ali pa kakega pomožnega delavca, ki ga T. P. D. ravno tako izkorišča, kakor vsi kapitalisti, katerim se delavstvo pusti izmozgavali. Ni pa upoštevala, da delavci in delavke pri T. P. D. po pretežni večini zaslužijo po 30 do 50 Din dnevno.
Uprava se nadalje sklicuje na to, da je delo pri Zdravilišču veliko lažje, kakor drugod. Konštatirati moramo resnici na ljubo, da to ne drži. Dodajmo pa še, da je delo v nalivalnici jako težavno in da so vsi zaposlenci v tem oddelku pri svojem delu vedno do kože premočeni. Kaj pa kočijaži in delavci, ki so zaposleni na prostem ter izpostavljeni vsakemu vremenu in nimajo niti tople sobe, da bi se čež noč ogreli, ali pa si posušili obleko? Tu vidimo vso t'isto socialno zaščito, ki jo je toliko v Državnem zdravilišču. K tej stvari se bomo še povrnili.
Delavcem tega zdravilišča pa pravimo: zavedajte se, da je le v organizaciji moč. Pridite in organizirajte se, ker le tedaj bomo v stanju premagati zapreke, ki se nam stavijo na tej trnjevi življenski poji!
Ljubljana. (Iz pivovarne »Union«.) Zelo Čudne razmere so se pojavile zadnje čase v Pivovarni »Union«. Delavstvo v teni podjetju je vedno bolj nezadovoljno in se pritb-Suje tiad šikanami, odpusti in dopusti. Kolektivna pogodba med delavstvom ih upravo pivovarne se ne upošteva. Delavstvo sc odpušča po volji raznih predpostavljenih, obratno se sprejema v službo neorganizirane delavce in delavke za manjšo plačo. Ne izvaja še kolektivne pogodbe, ki pravj pod točko 15.: Podjetje bo principijelno sprejemalo delavce in delavke, ki so člani Osrednjega društva živilskih delavcev, vendar pa š'i pridrži pravico v sporazumu z zaupniki sprejeti v službo tudi delavce, ki ne pripadajo tej organizaciji. Kljub temu, da ima delavstvo kplektivno pogodbo, se torej dogajajo take stvari. Delavstvo pa drži roke križem iri pusti, da se mu tako težko priborjeno pravice trga. Delavci in delavke! Okovi se kujejo okoti Vas in ne bo dolgo, ko boste okovani tako, da se ne boste mogli gibati, ako se tega ne boste zavedali pravočasno. Na plan, Zavedajmo se, da smo kovači, ki kujemo kapital in udobno življenje delničarjem. Zatorej delavci in delavke! Dolžnost naša je, da spoznamo, kje je naša rešitev! Vsi brez razlike se priključujemo’ naši strokovni organizaciji, kajti le teda), ko smo složni in vsi do zadnjega strokovno organizirani, bomo šele kljubovali našim krvosesom, ter si obdržali In priborili še ostale ne-priborjene pravice. Sledimo klicu našega prvoboritelja Karla Marksa: Vsi v strokovne
organizacijeI	M	.
Zagorje. (Iz zagorskega rudnika.) Naj sporočimo iz naše rudarske doline kakšno pasje življenje imamo zagorski rudarji. Tako mirnih iti potrpežljivih rudarjev, kakor smo v Zagorju se menda najde prajv težko. Ali stvar je drugačna, če si jo ogledamo od blizu. Sedaj imamo same pristne slovenske inženirje, ki bi nas najraje iz kože dejali. To so hlapci inozemske židovske družbe, ki na vsak migljaj od zgoraj padejo na slovenske rudarje, kot hijene. Najbolj se odlikujeta gospoda iz Kisovca, ki zahtevata od nas toliko storitve, ki sploh n'i mogoča; ker ni mo-gdčc šo posledice v obliki kazni in redukcij za vsako malenkost. Takc grozne neumnosti uganjajo z nami, da jih ne moremo popisati. A Vendar so ti gospodje najsvetejši slovenski nacijOnalisl1!, ki »iz ljubezni do našega naroda« najgrše izkoriščajo svoje slovenske rudarje. Zato rudarji: Ne pričakajmo odrešitve od nikoder drugod, kot od samega sebe. Zato sc združimo vsi v pravi
razredni strokovno-hojevni organizaciji Zvezi rudarjev Jugoslavije. Ko bo sleherni rudar v organizaciji bomo naredili konec temu brezmejnemu izkoriščanju. Dvanajsta ura bije! Zbudimo se iz tega pogubonosnega spanja in stopimo na plan in povejmo, da smo tudi mi ljudje in ne živina in da hočemo človeku dostojnega življenja. —- Zagorski rudar.
Ljubljana. (Škandalozne razmere v kovinskem obratu »Strojnih tovarn« v Ljubljani.)	Nedavno	je livarski	mojster	Ivan
Jager dal livarju Pogačarju izvršiti neko delo. Drugi dan je hotel imeti to delo drugače izvršeno, kakor je prejšnji dan naročil. Ko mojster vpraša livarja, zakaj ni to tako izvršil, mu livar odgovori, da je izvršil tako, kot mu je bilo naročeno, nakar ga je mojster Jager udaril po licih. Pri celi stvari je najbolj značilno to, da iz tega oddelka izhajajo	najslabše	kvalificirani	delavci.	Va-
jenci in mlajši pomočniki tega oddelka so sužnji starejših pomočnikov in mojstrov. Za izobrazbo teh mladih moči se ne zmeni nihče. Radi bi vedeli, če je dcbclotrebušni Jager nastavljen v livarni le zato, da žveče svoj čik. Ne zaveda se tega, da je balast na račun	teh mladih	proletarcev,	ki so mu izročeni	v varstvo	in izobrazbo,	da se v	svoji
stroki izpopolnjujejo, da morajo delati dnevno toliko in toliko ur za razne nebodigatreba, kot je mojster Jager. Povemo že danes, da ima g. mojster precej masla na glavi in da naj ne hodi na solnce, ker v naši strd-kovni organizaciji so člarii tudi livarji, ter da bo ta organizacija storila vse, da bo posijalo solnce v vse umazane kote kovinskega obrata. Vprašali bomo tudi »Zvezo delovodij«, da nam sporoči, ali ima toliko avtoritete nad svojinVi člani, da bi zabranila taka škandalozna postopanja. K stvari pa se še povrnemo.
Objave.
Borza dela v Celju. S 15. oktobrom je pričela poslovati borza dela v Celju, ki ima uradne prostore v hiši »Prve hrvatske šte-dionice« nasproti kolodvora. Za stranke uraduje vsak delavnik od 8. do 12. Telefon štev. 119. V svrho hitrejšega in uspešnjšega poslovanja pri posredovanju dela in služb,, ozir. delovnih moči, se naproša interesente, ki se na borzo dela pismeno obračajo, da v prijavi navedejo potrebne podatke in sicer delodajalci delovne in plačilne pogoje, ter zahteve in želje glede delavnih moči, delojemalci pa osebne podatke (starost, stan, število družinskih članov, bivališče itd.) ter zahteve in želje glede plače in delovnih pogojev, kje so bili zadnjič zaposleni, število brezposelnih dni itd. Vsakokratni prijavi ali dopisu je priložiti znamko Za odgovor. Legitimacije za polovično vožnjo, ki morajo biti opremljene s sliko, se izdajajo le proti predložitvi dokaza, da je dotični res brezposeln, ozir. da potuje v svrho iskanja dela.. Kot dokaz služi dopis ali potrdilo delodajalca, potrdilo županstva itd. Ker je hitro poslovanje borze dela predvsem v interesu strank samih, se priporoča, da se pri dopisovanju ravnajo po gorrijih navodilih.
Pozor igralcem Državne razredne loterije. Opozarjamo naše cenjeoe čitatelje na današnjo prilogo najsrečnejše prodajalne srečk Državne razredne loterije L. Ž. Ko-njovič, Beograd.
Delavska prosveta.
Srbohrvaški tečaj za delavce in nameščence. Za dramatično šolo, knjigovodski in nemški tečaj prosvetnega odseka Delavske zbornice se je prijavilo mnogo delavcev in nameščencev. Zato je sklenil prosvetni odsek, da priredi še srbohrvaški tečaj, ker je znanje srbohrvaščine nujno potrebno vsem onim, ki hodijo na jug iskati dela. Vsi, kj bi želeli obiskovati ta tečaj, naj se zglase pri svojih kulturnih aji strokovnih organizacijah ali pa direktno pri prosvetnem odseku Delavske Zbornice- v Gradišču št. 2.
Knjižnica in čitalnica Delavske zbornice.
V	zimskem času bo odprta knjižnica in čitalnica prosvetnega odseka DZ v Gradišču št. 2 vsak delavnik od 10.—12. ure dopoldne in od pol 6. do 9. ure zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure dopoldne. Delavci in nameščenci, obiskujte pridno v prostem času knjižnico in čitalnico svoje Zbornice!
Zahvala. Podpisani Jožef Dermastja se najiskreneič zahvaljujem mizarjem »Pro^ djiktivne zadrpge« na Glihcah ?a nabrani znesek 272 Din v času moje stiske. — Jožef Dermastja.
Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani
z vsemi priključenimi zvezami
se Je preselila
iz dosedanjih društvenih prostorov v Šelcn-burgovi ulici 6/II. v
Gradišče štev. 2
(kletni prostori)
Vse organizacije in funkcijonarji naj se obračajo in pošiljajo pisma na novi naslov.
laiaisiatgtaiBtaistsiigisna«^
Trgovsko-industrijska d. d. L JU Vil ANA
Simon Gregorčičeva ul. 13 Telefon štev. 552.
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica! Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice 1.1. d.
ZADRUŽNA BANKA U LJUBLJANI
Aleksandrova cesta
izvršuje vse bančne in finančne posle. Sprejema hranilne vloge ter jih najbolje obrestuje. Prodaja srečke državne razredne loterije.
EEBBBBBBBBBEBEBBBSBBBBBBBBBBB
V	imenu Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje Ciril Štukelj v Ljubljani. — Tisk Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru.