GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK amniški o LETO XXVII. KAMNIK, 9. FEBRUAR 1987 Mednarodni dan 2m Ob letošnjem praznovanju Dneva žena je še posebej pomembno, da ga praznujemo s poudarkom na njegovem avtentičnem duhu - kot mednarodni delavski praznik, praznik proti slehernemu podrejanju in izkoriščanju med ljudmi. To je tembolj potrebno, ker se V našem javnem življenju in javnem mnenju ne le vse bolj izgublja prava vsebina 8. marca, ampak se opazno krepi vsesplošno nera-zumevnje in podcenjevanje tistih vprašanj našega družbenega razvoja, ki se vežejo na ženske. Splošna zaostritev ekonomskih in družbenih razmer pri nas je v zadnjem razdobju sprožila tudi poslabšanje možnosti za polno sodelovanje ženskega dela prebivalstva v gospodarskem in družbenem življenju. Pri tem ne smemo pozabiti, da predstavljajo ženske skoraj polovico delavcev, ti pa so nam danes še kako potrebni za prehod v novo kvaliteto gospodarjenja in življenja. Problematika žensk kot proizvodnega dejavnika v našem razvoju je mnogo-plastna, najpomembnejše na tem področju pa je dejstvo, da posamične neugodne smeri vodijo v položaj, v katerem postaja danes pri nas perspektiva ženske kot polnovrednega delavca v združenem delu vse slabša. Ženske ostajajo na obrobju tudi v družbenem odločanju v delegatskem oziroma političnem sistemu. Ker je tam. kjer se sprejemajo ključne odločitve, le malo žensk, ali pa jih sploh ni, niso s tem prikrajšane le ženske, ampak se to pozna na vsebini našega odločanja in razvoja. V razvrščanju razvojnih prioritet nam izostajajo tisti problemi, ki jih ženske najbolj občutijo, kot na primer odnos družbene skupnosti do otrok, natalitete, humanizacije tehnologije, ekološke zavesti itd. V sedanjih razmerah postaja dolgoročna perspektiva žensk v naši družbi odvisna predvem od \prašanja. ali nam bo navzlic močno skrčenim materialnim možnostim uspelo bolj kot dOslej razviti ustrezne družbene rešitve, družbeno organizirane dejavnosti za zadovoljevanje potreb človeka zunaj delovnega procesa. V sedanjih razmerah jih preveč prepuščamo možnostim in iznajdljivosti posameznih gospodinjstev in družin, kar med drugim spet pomeni obremenjevanje ženske. Zato je prav. da 8. marec, kot že rečeno, proslavimo tako. da bomo z njim opozorili, da gre pri ženskem vprašanju za družbeno vprašanje, za izpit celotne naše skupnosti in za merilo, koliko je v njem socializem resničen, koliko pa polovičarski in le v besedah. SVET ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK PRI OK SZDL KAMNIK Z letne seje OS ZSS Razkorak med dogovorjenim in storjenim Člani občinskega sveta /vete sindikatov so na svoji letni seji. 18. februarja, obravnavali poročilo o delu občinske organizacije ZSS Kamnik in program dela OS ZSS Kamnik in njegovih organov za letošnje leto. »Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je kamniško združeno delo doseglo zavidljive rezultate, zato je letna konferenca sindikatov priložnost, da se zahvalimo vsem delavcem v kamniških delovnih organizacijah za njihova prizadevanja,« je v uvodnem govoru dejal predsednik občinskega sindikalnega sveta, Tone Istenič. V razpravo o delu in vlogi sindikata se je najprej vključil predsednik medobčinskega sveta ZSS ljubljanske regije in pozval člane sindikata, naj spregovorijo nekaj o delu in glavnih problemih, s katerimi se srečujejo na svojih delovnih mestih in v osnovnih organizacijah. Pri tem je poudaril, da bo občinski sindikat tak. kakršnega bodo delavcj ustvarili v svojih osnovnih okoljih. »Na republiškem svetu zveze sindikatov lahko razpravljamo in kritiziramo vsevprek-kar je v zadnjem obdobju sploh pogosta praksa, pa vendar ne bo nikakršnih rezultatov, če ne bo pobud in delovnega odziva članov osnovnih sindikalnih organizacij. Na današnji seji bi se veljalo pogovoriti, kaj je vzrok večkratne nesklepčnosti na sindikalnih sejah. Delavci naj sami povedo, kaj jih na sejah moti, o čem bi se raje pogovarjali, ne le, da s pasivno prisotnostjo ali odsotnostjo spremljajo obstoječe stanje,« je menil član republiškega sveta ZSS Abdulah Zejnelagič. Predstavnik Stola je v razpravi opozoril tudi na vse probleme in pasti, ki nas čakajo ob sprejemu novega obračunskega sistema. Dejal je, da bo pri tern vsekakor prihajalo do konfliktnih stiuacij, ker nov obračunski sistem ponovno spreminja pogoje gospodarjenja. Nov zakon namreč izredno sankcionira tiste gospodarske subjekte, ki počasneje obračajo svoja osnovna sredstva. Zato bo po /ijegovem treba prav na tem področju v razpravah v zvezi z. novim obračunskim sistemom pokazati svojo vlogo. Kaj vam pomeni8. marec? Delovne in druge organizacije različno organizirajo praznovanje dneva žena. To je prilika, ko se spomnijo prehojene poti, pa tudi možnost, da proučijo, kaj je bilo spremenjeno od preteklega leta. Sicer pa, kaj razmišljajo o svojem prazniku ženske same. Obiskali smo Svilanit, kjer ženske predstavljajo kar dve tretjini kolektiva in zato najlažje objektivno in kritično presojajo svoje delo in odnos do žensk proizvajalk in mater. Vsem, ki so se udeležile pogovora, smo postavili enako vprašanje: Kaj vam pomeni 8. marec? Anica Trobevšek, robilka v ši- valnici iz Kamnika: Naš praznik je delovni dan. Praznovanje nekoliko zgublja na svojem pomenu, včasih je bil to materinski dan. Zadovoljna sem s pozornostjo, ki smo je ženske deležne v kolektivu, veselim pa se tega tudi doma. Mislim, da bi morali gledati na praznik kot na možnost za reševanje naših problemov in težav, manj pa na to, kaj in koliko bo kdo ob prazniku prejel. Glede enakopravnosti z. moškimi pa menim, da je to še vedno bolj deklaracija na papirju kot v'resničnem življenju. Ema Lunder, strojna šivilja v konfekciji, ima tri otroke in je doma iz Hriba: Meni praznik pomeni veliko, saj s tem dajeta družba in kolektiv poseben poudarek ženi in materi Prijetno je srečanje v kolektivu in krajevni skupnosti. Za matere in porodnice je pri nas, v Sloveniji, kar dobro urejeno, zlasti s povečanjem porodniškega dopusta, ko je otrok najbolj potreben nege in ljubezni. Menim, da bi morali tudi v naši delovni organizaciji opredeliti nekatere ugodnosti za matere z otroki, tako kot je to v drugih kamniških delovnih organizacijah, določiti več dni dopusta ali sprejeti druge ukrepe, ki bi razbremenili nas matere. V samoupravljanje se vključujem, čeprav je resnica, da Nadaljevanje na 2. str. »Delavci v sindikatih smo premalo strokovno podkovani, da bi sodelavec opozarjali na vsebino novega sistema obračunavanja Tu bo bistvena pomoč strokovnih delavcev v organizacijah.« je opozorila Jožica Jeglič in pri tem povedala še to, da razprave, ki jih narekuje vedno preobsežno in težko razumljivo gradivo v delovnih organizacijah, ne morejo biti plodne in ker delavci ne vidijo dejanskih rezultatov, se tudi s čedalje manj volje vključujejo v razprave. Ob koncu se je še vprašala, kaj je narobe s sindikatom, ali je premalo »agresiven« pri svojih zahteah, ali pa ga morda namenoma ne upoštevajo? »Na hitro in »pod nujno« sprejeti sklepi povzročajo le upor pri delavcih«, je poudaril Franc Si-košek. Delavec mora na referendumu vedeti, zakaj je star sistem slab in v čem bo nov boljši, ne pa, da »post festum« organiziramo politične akcije, kjer ugotavljamo, zakaj referendum ni uspel, je še dejal. Franc Svetelj. družbeni pravobranilec samoupravljanja, pa je rekel, da se moramo glede novega obračunskega sistema vprašati, kje so v njem tisti vzgoni, ki dajejo prednost dobrim in uspešnim delovnim organizacijam, ne pa, da ga vsevprek kritiziramo. Se preden je namreč začel veljati, že pišemo samo negativno o njem, upoštevati pa moramo tudi njegove prednosti, če ne, bo imel le-ta že na začetku preveč težav. Po eni strani zagovarjamo in se borimo za spoštovanje zakonitosti, hkrati pa že iščemo luknje, kje bi se lahko izognili strogim obračunskim določbam. ROMANA GRĆAR Otroš Prekinitev dela obrodila sadove Bliža se pust in otroci si verjet no že pridno ogledujete pustne maske in kostume, nekateri pa ste se celo-že odločili, kako se boste letos našemili. Ne glede na to, kakšno masko si boste izbrali, vas vabimo na pustno povorko in otroško pustno zabavo, ki bosta v torek, 3. marca. Povorka bo krenila sTitovega trga ob 16. uri, seveda ob spremljavi vesele godbe. Ko se boste pokazali na kamniških ulicah, boste vsi vabljeni v športno halo pri OŠ Frana Albrehta, kjer bo glasba posebej za vas, otroke. Tam boste lahko zaplesali in se poveselili, kot se za pustne šeme tudi spodobi. Torej na svidenje na pustni torek na Titovem trgu. Pa lepo se našemite! Občinska zveza prijateljev mladine Kamnik Bojan Svigelj Nezadovoljstva med delavci Doma upokojencev v Kamniku, katerega vrhunec je bila prekinitev dela na predzadnji dan v januarju, kot kaže kmalu ne bo več. V'petek, 13. februarja, so jim predstavniki kamniškega izvršnega sveta in vodstva doma na zboru delavcev sporočili, da so Janezu Pemušu, nekdanjemu direktorju doma, našli nadomestno zaposlitev za nedoločen čas. Dom upokojencev in kamniški center za socialno delo sta namreč sklenila sporazum o prehodu Janeza Pcrnuša iz doma v center, kjer bo brez razpisa in poskusnega dela lahko dobil delo referenta za izvajanje skupne enotne evidence (delo v zvezi s socialnimi pomočmi), seveda če bo delo hotel sprejeti. Dom je tako izpolnil svojo obveznost, ki mu jo je narekoval sklep sodišča združenega dela Slovenije, to je zagotoviti Pemušu nadomestno delovno mesto, primerno njegovi strokovni usposobljenosti. Na zboru delavcev pa so sklenili še to, da Pernušu nadomestil za osebni dohodek od aprila dalje za zdaj še ne izplačajo, ker je višina osebnega dohodka še sporna. Se naprej pa mu dom ponuja tudi izvensodno poravnavo spora oziroma prekinitev delovnega razmerja brez sodnega postopka. Če se nekdanji direktor doma ne bo odločil za nobeno od predlaganih možnosti za rešitev spora, mu bo začel teči odpovedni rok štirih mesecev. Spor se tako očitno po treh letih in pol najverjetneje le bliža koncu. JANEZPETKOVŠEK Vabilo AMD Kamnik vabi vse kandidate, ki so zainteresirani za poklic inštruktorja praktične vožnje, da se lahko preko AMD Kamnik vpišejo v šolo za inštruktorje. Kandidat je lahko ženskega ali moškega spola. Pogoji za vpis: srednja izobrazba, vozniško dovoljenje B kategorije najmanj tri leta. starost najmanj 23 let. veselje do dela z ljudmi. Vabimo vse ljubitelje avto-moto športa, da se udeležijo tečaja za športne funkcionarje. Tečaj bo .v prostorih AMD Kamnik. Trg Svobode 6. Vsi. ki bodo uspešno opravili ta tečaj, imajo možnost, da preko AMD sodelujejo pri organizaciji športnih tekmovanj, poleg tega pa imajo z izkaznico športnega funkcionarja tudi prost vstop na vse avto-moto prireditve v Sloveniji. Tečaj bo predvidoma v marcu mesecu, vsi zainteresirani bodo o prireditvah še naknadno obveščeni. Prijave sprejema AMD Kamnik. Trg Svobode 6. osebno ali po telefonu 83 1-32(1 vsak dan od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Ob protestu v Domu upokojencev Na rob nevsakdanje prekinitve dela v kamniškem Domu upokojencev, o kateri smo brali zapis v prejšnji številki Kamniškega občana, je treba povedati nekaj besed. Delavci so namreč prekinili delo zaradi prihoda bivšega direktorja Janeza Pernuša, ki je prišel po akontacijo osebnega dohodka; ta mu po sklepu sodišča združenega dela pripada, ker mu delovno razmerje v Domu upokojencev ni prenehalo. Tak disciplinski ukrep mu je namreč izrekla disciplinska komisija, potrdil pa tudi delavski svet Doma upokojencev. Vsekakor ni sporno vprašanje, alt je pravnomočno odločbo sodišča združenega dela treba spoštovati ali ne. S prekinitvijo dela tega problema ne bo mogoče razrešiti drugače, kot je odločilo sodišče. Vendar pa je ta protest zelo glasno opozoril na problem, kije širše narave. Gre za vprašanje, ali je delavec dolžan sprejeti delo ta določen čas v drugi delovni organizaciji, ali pa ga lahko odkloni in vseeno ostane v delovnem razmerju in prejema osebni dohodek brez dela. Zlasti v manjših delovnih organizacijah lahko nastanejo velike težave, kako zaposliti delavca, ki se po odločbi sodišča vrne v delovno organizacijo, če tu ni več na voljo ustreznega dela, primernega strokovni usposobljenosti delavca. Zlasti v socialno varstvenih ustanovah, kjer je potrebno še kako gledati na vsak dinar, tak primer položaj še bolj zaostri. Z vidika dobrega gospodarjenja z. družbenimi sredstvi in delitve osebnih dohodkov na podlagi dela tak način zagotavljanja -socialne varnosti delavca, da kljub odklonitvi dela še naprej prejema osebne dohodke, ne more biti sprejemljiv. Če je samo tako mogoče razlagati ustrezne predpise (zakon o združenem delu in zakon o -i- delovnih razmerjih), potem jih je potrebno spremeniti tako, da bo delavec dolžan sprejeti ponujeno delo (v drugi delovni organizaciji) tudi za določen čas, npr. nadomeščanje začasno odsotnega delavca (bolniški, porodniški dopust itd). Ce tega dela ne bi sprejel, pa naj bi mu prenehalo delovno razmerje. Razumljivo pa je, da delavec po preteku delovnega razmerja za določen čas ne more ostati na cesti. Obveznost »matične« delovne organizacije, da mu zagotovi delo, seveda mora ostati. Tudi v^primeru Doma upokojencev je bila taka obveznost s sklepom samoupravnega organa zagotovljena. Janez Pernuš pa je ponujeno delo v Centru za socialno delo kljub temu odklonil. Da si je določila zakona mogoče različno razlagati, kaže tudi odločba sodišča združenega dela na prvi stopnji, ki je ugotovila, da je bil delavec dolžan sprejeti delo za določen čas. V razpravi na prvostopenjskem sodišču je tako stališče zastopal tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja z obrazložitvijo, da gre na eni strani za potrebo po nadomeščanju delavca v Centru za socialno delo, na drugi strani pa v drugem socialnovarstvenem zavodu ni moč zagotoviti temu delavcu ustreznega dela ter da je i vidika dobrega gospodarjenja z družbenimi sredstvi edino taka rešitev sprejemljiva. Pritožbeno sodišče pa je bilo drugačnega mnenja. V času, ko začenjamo razpravo o spremembah ustave in zakona o združenem delu, si bomo morali prizadevati, da bomo v njih jasno in odločno zapisali, da tisti, ki odkloni delo (tudi za določen čas), ki ustreza njegovi usposobljenosti, za ta čas nima pravice do osebnega dohodka, ali pa da mu delovno razmerje takoj preneha. FRANC SVETELJ -i_ Javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva Samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva so občinske zdravstvene skupnosti sprejele 1983,leta, dopolnile pa leta 1985 z določili, ki zadevajo valorizacijo nadomestil osebnih dohodkov delavcev v času bolezenske odsotnosti z dela. Izkušnje pri uresničevanju sporazuma ter gospodarska gibanja pa tudi razvoj medicinske znanosti in tehnologije narekujejo ponovno ocenitev primernosti določil veljavnega sporazuma in morebitne spremembe, oziroma dopolnitve. Tako je sedaj v javni razpravi nov osnutek Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Ena izmed pomembnih novosti je predlog o enotnem urejanju individualnih pravic in obveznosti uporabnikov s področja zdravstvenega varstva. Novo oblikovani sistem solidarnosti na republiški ravni je zastavljen tako, da naj bi leta 1988 dosegli v vseh občinah raven zagotovljenega programa in s tem v veliki meri zmanjšali razlike pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega varstva. Večja skupina sprememb zadeva zagotavljanje storitev pri poškodbah na delu pri delovnih ljudeh, ki opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcih. Veliko sprememb je v poglavju, ki ureja socialno var- nost v zvezi z zdravstvenim varstvom, katerih vzrok so gospodarska gibanja v zadnjih letih (velika stopnja inflacije). V takih razmerah pa ne ustrezajo zlasti sedanja določila v osnovah za določanje nadomestila OD v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana. Osnutek sporazuma tudi določa, da naj bi se ustrezno zvišale pravice do pogrebnin, posmrt-nin in potnih stroškov. V praksi se dosledno ne upošteva uveljavljanje storitev nad dogovorjenim standardom, zato osnutek Samoupravnega sporazuma navaja tudi na tem področju spremembe. Osnutek določa tudi roke in način tekoče valorizacije pravic, ki zadevajo socialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom, participacije in določil za uveljavljanje nadstandardnih storitev. Osnutek Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva je bil objavljen v Delegatskem obveščevalcu št. 49 z dne 27. 11.1986, javna razprava pa bo potekala po delovnih organizacijah in v drugih oblikah ter se bo zaključila na seji skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kamnik konec marca. Občinska zdravstvena skupnost Kamnik Izvoz dohodkovno nezanimiv, a težko pridobljeno tuje tržišče je škoda zapustiti Med gospodarskimi organizacijami, ki v naši občini izstopajo z dobrimi poslovnimi rezultati, je vsekakor tudi Svilanit. Lani so ustvarili za 11,302 milijarde dinarjev prihodka, oziroma 110,46 odstotkov več kot v letu 1985; od tega so zaslužili skoraj 10 milijonov DM od izvoza na konvertibilno tržišče. In tudi po tem Svilanit prednjači, saj dosega največji izvoz na zaposlenega v kamniški občini. »Vendar pa imamo kljub temu, da smo »aktivci« v izvozu, večne težave z uvozom reproma-tcriala (barve), ker naše banke ne plačujejo pravočasno dolgov v tujini. Tudi stroj za robljenje brisač po širini, ki ga nujno potrebujemo, in ki smo ga že izplačali, še vedno čaka pri proizvajalcu v Zahodni Nemčiji, ker jim banka še vedno ni poslala vseh potrebnih deviz. Čisto drugače bi bilo, če bi z devizami, ki jih zaslužimo z iz- Nadaljevanje s 1. str. imamo matere z otroki zelo malo časa. Sodelovanje v samoupravnih organih pa je zelo pomembno tudi zato, da poleg ostalih gospodarskih problemov skupaj sporazumno rešujemo tudi naše, ženske zadeve. Vida Koinšak, dela v priprav-Ijalnici - tkalnica, ima dva otroka, na delo pa prihaja iz Črne: Praznik za nas žene pomeni veliko. Pomemben je občutek, da smo enakovredne in da nas potrebujejo tako kot proizvajalke kot matere. Pri nas je kar dobro preskrbljeno za žene, čeprav bo nekatera vprašanja treba bolj življenjsko reševati. Časa za samoupravljanje skoraj nimam, saj moram skrbeti za otroka. Enakopravnost med nami je še vedno vprašljiva. Socialne probleme v podjetju kar dobro rešujemo, nočno delo pa pomeni za nas žene še dodatno težko obremenitev. Ani Sušnik, izdclovalka kravat TOZD Svila, ima dva otroka in je doma v Podstudencu: Praznik, zlasti pa pozornost, kj smo je deležne, mi je v veliko veselje. Pomembno je, da se o prazniku in o problemih žena govori tudi v šolah in krajevnih skupnostih. Take pozornosti bi bile rade deležne vedno, ne le ob prazniku. Problem za nas matere je zlasti na podeželju, ker nimamo urejenega varstva otrok do tretjega leta starosti, za starejše pa je to kar dobro urejeno. Naše probleme v podjetju sporazumno rešujemo in moram reči, da tudi z zamenjavo dela (šihtov) nimam posebnih težav. S takim odnosom sem zadovoljna. Marinka Pintarič, - organizator - programer, zaposlena v računskem centru. Ima dva že odrasla otroka: Praznovanje dneva žena je za nas žene lepo, vendar se po mojem mnenju nekoliko izrojeva. V podjetju smo deležne vse pozornosti, ni pa prav, da se praznovanje v popoldanskem času preveč spremeni v veseljačenje. Nagrajevanje je v aktih določeno enakopravno, v praksi pa je precej drugače. Žensk je premalo na vodilnih in vodstvenih mestih. To se pozna tudi pri odločanju. Ženske dajemo prednost družini. Prav bi bilo, da bi več sredstev namenjali družbeni prehrani, otroškemu varstvu in drugim vprašanjem, ker bi s tem lahko precej razbremenili žene družinskih obveznosti in jim omogočili aktivnejše sodelovanje v družbenopolitičnem in gospodarskem življenju delovne organizacije in v kraju bivanja. Jože Nograšek, predsednik konference sindikatov v Svila-nitu: Naš kolektiv je v večini ženski, zato tudi ob dnevu žena dajemo tem vprašanjem poseben poudarek. Vsako leto pripravimo lepo slovesnost s kulturnim programom. Ženske se zelo vesele, če nastopajo otroci. Tudi letos bo- mo vsem sodelavkam poklonili nageljčke in materialno priznanje, vredno 10.000 din. Moški* bomo vse zelo skrbno pripravili in upam, da bodo s prireditvijo zadovoljne. V okviru naših materialnih možnosti skušamo tudi sicer reševati probleme žena. Stvari se izboljšujejo in prepričan sem, da bodo rezultati v prihodnje še ugodnejši. Ponovno želim poudariti, da naše ženske prispevajo bistveni delež, pri ustvarjanju dohodka, zato je tudi smiselno in primerno, da skupaj z njimi soodločamo o gospodarni uporabi ustvarjenih sredstev. Vsem sodelavkam v Svilanitu čestitam za 8. marec in jim želim veliko uspehov v prihodnje. Kako bodo praznovali v drugih organizacijah? Nekatere smo povprašali telefonsko. V Ideji nam je Danica Sedu-šak, podpredsednica sindikata, povedala, da bodo tako kot vsako leto pripravili sprejem za žene, kjer jih bosta pozdravila predsednik sindikata in predsednica delavskega sveta. Vse zaposlene ženske bodo prejele tudi darilni bon, vrednost pa še ni določena. Eta Kamnik - sogovornica Sonja Volkar, predsednica sindikata, nam je zagotovila, da tudi letos slovesno pričakujejo dan žena. Kulturni program bodo verjetno pripravili šolski otroci iz Komende; Eta ima patronat nad šolo. Vse ženske bodo prejele cvet in verjetno materialni prispevek, ki pa še ni določen. Kočna Kamnik - na zvezi je bil Maks Mihclčič, vodja splošnega sektorja. Povedal je, da se vsako leto spomnijo vseh sodelavk. Skupne slovesnosti ne morejo organizirati zaradi razdrobljenosti delovnih mest in to opravijo kar po poslovalnicah. Poleg cveta bodo ženske verjetno prjele še darilni bon, vrednost pa bo določena v naslednjih dneh. To je le bežen pregled predvi-" denega praznovanja ženskega praznika v posameznih okoljih. Verjetno bi bilo prav, da bi bile povečane pozornosti ženske deležne ne samo ob njihovem prazniku. STANE SIMŠIČ Vljudno prosimo vse starše predšolskih otrok, ki bodo v šolskem letu 1987/88 potrebovali varstvo za svoje otroke na območju vzgojnovar-stvene enote Komenda, da oddajo vloge za sprejem otrok do 15. 3. 1987 zaradi formiranja skupin. V primeru manjših potreb po varstvu predšolskih otrok bomo proste prostorske kapacitete v VVE Komenda odstopili O. Š. Komenda za njihove potrebe pri organizaciji podaljšanega bivanja učencev. Februar v znamenju načrtovanja Sprejeti program samoprispevka nas obvezuje, da v krajevni skupnosti vsako leto zbor občanov preveri izpolnjevanje sprejetih nalog ter sprejme odločitve o letnem načrtu in jih zaupa v izvajanje izvršilnim organom krajevne samouprave. Tako bo v krajevni skupnosti Komenda tudi letos, ob sprejemanju zaključnega računa za leto 1986 in finančnega načrta za tekoče leto. S srednjeročnim načrtom krajevne skupnosti smo določili, da bomo svoja prizadevanja usmerili v štiri temeljne naloge: - sanacijo cestnega omrežja - gradnjo mrliških vežic in širitve pokopališča, - sofinanciranje šolskih prostorov ter - komunalno in cestno opremljenost novega naselja. Urejanje cestnega omrežja smo pričeli lani; sklenjena je bila pogodba s SCT za preplastitev ceste na Goro (zanjo so vaščani Gore dodatno zbrali 1,500.000 din), dela pa bodo izvedena po stari, zagotovljeni ceni v začetku spomladi. Hkrati bodo izvršena vzdrževalna dela na lokalni cesti Komenda - Križ (most na Gori) in na lokalni cesti Komenda -Komcndska Dobrava (križišče na Gmajnici). Osnovna naloga v programu za letošnje leto je gradnja mrliških vežic, kar je skupna investicija krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ ter SIKCS Kamnik. Ocene o potrebnih sredstvih še ni, ker še ni projektov (bodo, ko bo sprejet UN), vendar prevladuje mnenje.do od krajanov ne bi zbirali dodatnih sredstev, saj nam ni uspelo celostno razrešiti problematike. Urejanje cestnega omrežja bomo po programu nadaljevali s preplastitvijo lokalne ceste Komenda - Potok - Breg - Nasov-če, kjer bodo poleg samoprispevka potrebni še prispevki krajanov (tako kot za cesto na Goro) in soudeležba SIKCS Kamnik. Pred preplastitvijo bomo v navedenih vaseh obnovili javno razsvetljavo. Poleg tega nam je ostal v dolgu iz preteklih let še most na Pšati - pešpot za učence iz Gore, za katerega imamo ustrezen projekt, naročen nosilec in vloženo vlogo za lokacijsko dokumentacijo. Sam most pa ne bo dovolj, saj je treba primerno usposobiti cesto in šele tedaj bo pot šolarjem iz Gore za polovico krajša. Obilne snežne padavine so jo zagodle tudi Komendčanom, ki so sneg pričakali z neustrezno mehanizacijo. Izboljšanje razmer je pričakovati z novim plugom, ki je že naročen, in seveda s takšno aktivnostjo vaških odborov, kot je bila v januarju. Družba, pa civilna zaščita, nam namreč ne bodo razreševali problemov, ki jih je moč razrešiti z. organizirani- mi krajani kar doma: v lastni hiši (zasebni ali družbeni), vasi, naselju, krajevni skupnosti, . . . Društva in politične organizacije so si v Komendi, ob pomoči krajevne organizacije SZDL in skupščine KS, razdelili sredstva iz samoprispevka, namenjena za njihovo funkcionalno delovanje; 3,150.000 din ni veliko za prek deset organizacij, je pa spodbuda za resno in kvalitetno delo, ki ga bo, še posebej letos, možno prikazati navzven, na zboru gorenjskih aktivistov. In kakšni so izgledi za prihodnja leta? V letu 1988 bomo po srednjeročnem planu vsa sredstva angažirali za gradnjo šolskih prostorov, v letu 1989 in 1990 bomo pričeli s komunalno in cestno gradnjo novega naselja ter nadaljevali obnovo cest: preplastitev ceste čez Podboršt, rekonstrukcijo ceste na Gmajnici (proti Lampetu) in obnavljali javno razsvetljavo. To so le grobi obrisi zasnovanih nalog, ki jih je treba opraviti v prihodnje, ob njih pa bo še vrsta manjših, pa seveda nič manj pomembnih za življenjski utrip posameznih vasi in naselij v naši krajevni skupnosti. STANE ZARNIK ★ ★ ★ Ker nam jo je v prejšnji številki zagodel tiskarski škrat oziroma je prišlo do napake pri sestavljanju prve strani glasila, pričujoči prispevek ponovno objavljamo z iskrenim opravičilom avtorju in bralcem. Uredništvo vozom - lani skoraj 10 milijonov DM, za uvoz. repromateriala pa smo porabili 2,5 milijona DM! -tudi sami razpolagali«, je nekoliko zagrenjeno povedal direktor Svilanita, Matija Jenko. Za dobre poslovne rezultate se imajo v Svilanitu, kot nam je povedal Matija Jenko, zahvaliti predvsem večjemu obsegu proizvodnje, dobri preskrbljcnosti s surovinami, modernizaciji strojne opreme in dobri prodaji doma in na tujem. Večji fizični obseg proizvodnje (ta je večji za 4,1 odstotka v primerjavi z letom 1985) gre predvsem na račun višje produktivnosti (ta je bila višja za 4,4 odstotka), ki so jo omogočili številni novi stroji, delnega povečanja nočne izmene, manj pa na račun zaposlovanja novih delavcev. K dobrim rezultatom je veliko pomagala dobra založenost z bombažno prejo, ki je v preteklih letih povzročala številne zastoje v proizvodnji. Letos je bilo mogoče prejo kupiti predvsem zaradi nizkih cen bombaža na svetovnih trgih. Jugoslovanske predilnice, ki so prejo prej na veliko izvažale, jo zdaj prodajo raje doma, kjer padec cen ni takšen. Svilanit je tako dobil 60 odstotkov bombažne preje iz litijske predilnice, ostalo pa iz. Gorenjske predilnice Školja Loka. Del preje jim dobavlja predilnica Glina iz Hrvaške, nekaj pa jo še vedno uvažajo, ker je uvožena vsaj za 30 odstotkov cenejša od domače, in kolikor bodo pogoji gospodarjenja to dovoljevali, bodo prejo še naprej uvažali. Kot že rečeno, pa je imel Svilanit v začetku lanskega leta veliko težav z uvozom repromateriala, kemikalij in barv. Banke namreč tudi po štiri mesece niso nakazale denarja za že dobavljeno blago. Zato so morali v tujini najeti več posojil, ki jih odplačujejo z izvozom. »Posojilo, ki smo ga najeli pri Fimexu z Dunaja, in s katerim smo si zagotovili pravočasni uvoz barv, nam seveda le draži proizvodnjo, ker nam ti, dodatni posli, le še povečajo stroške«, je povedal direktor. Lani so predelali v izdelke iz frotirja 1.730.000 kilogramov bombažne preje, v svilene izdelke pa 40.000 kilogramov sintetičnega prediva. S prodajo v Svilanitu niso imeli težav, pravijo, da je bila uspešna predvsem zaradi dobrega programa. Jugoslovan; ski trg imajo dodobra »pokrit« s svojimi predstavniki, ki po vseh republikah skrbijo za založenost z. njihovimi izdelki. Kljub dohodkovno izredno nezanimivemu izvozu, pa v Svilanitu še vedno vztrajajo, in obnavljajo izvoz na lanski ravni, predvsem zato, pravijo, da obdržijo zahodno tržišče, v katerega so tudi veliko investirali. Njihova delovna organizacija redno sodeluje tudi na vseh sejmih in s stalno prisotnostjo na njih skrbi za dobro poslovnost. Na teh sejmih so skoraj redno tudi nagrajeni s priznanji za kakovost, kar vsekakor pripomore tako k dobremu imenu organizacije, kot tudi k uspešni prodaji. Ker so lani nakupili velik del nove strojne opreme, v Svilanitu zagotavljajo, da bodo domačemu trgu ponudili večje količine brisač v valk kvaliteti, ki bodo tudi v celotni barvni paleti, in po katerih je vedno veliko povpraševanje v domačih trgovinah. Direktor delovne organizacije je še povedal, da si v Svilanitu nenehno prizadevajo zamenjati iztrošeno opremo z novo. Tako so lani uvozili nekaj tkalskih strojev, za konfekcijo frotirja so kupili specialne šivalne stroje, prav tako tudi v šivalnici za robljenje brisač. V barvarni imajo nov, sodoben visokofrekvenčni sušilnik, centrifugo in stroj za barvanje. Tudi v tozdu Svila imajo nekaj novih tkalskih in šivalnih strojev. Večina opreme je že montirane, nekaj pa je, kot smo že omenili, še vedno čaka pri dobavitelju. Za letos predvidevajo nakup šestnajstih tkalskih strojev, s katerimi bodo dosegli boljšo kakovost izdelkov in večjo možnost za zahtevnejše programe. V Svilanitu skušajo čimbolj izkoristiti notranje rezerve. Povečali so izkoriščenost strojne opreme, ne le z uvedbo dodatnih izmen, temveč tudi z opravljanjem storitev na teh strojih za druge delovne organizacije. V Ideji v celoti oplemenitijo njihovo proizvodnjo, prav tako pa izkoriščajo proste kapacitete v barvarni bombažne preje, saj barvajo prejo za Čitluk. Ob koncu Matija Jenko ni pozabil povedati, da je za številne Svilanitove uspehe zaslužen tudi njihov razvojni oddelek, ki spremlja modne trende in novosti na področju tehnologije, kre-atorji in tehnologi obiskujejo sejme v tujini. Za primer povejmo, da bo na mednarodni sejem strojne opreme tekstilnih strojkv, ki je vsaka štiri leta - letos bo v Parizu - odšlo kar trideset njihovih strokovnjakov. Pravijo, da se jim ne zdi škoda denarja za to, saj, kot je dejal direktor, če var-čuješ pri razvoju, lahko veliko izgubiš. ROMANA GRČAR Usposabljanje delegatov Prvo leto četrtega mandatnega obdobja v delegatskem sistemu se je že skoraj izteklo, in tudi v naši občini poteka usposabljanje delegatov, ki naj bi jim pomagalo, da bodo bolj podkovani z znanjem, in jih spodbujalo k tvornemu, aktivnemu delu v delegatskem sistemu. O usposabljanju delegatov so razpravljali tudi na zadnji seji predsedstva občinske konference' SZDL, potem ko so se seznanili z nekoliko prenovljenim načinom usposabljanja in dosedaj opravljenimi seminarji. Nova oblika usposabljanja delegatov je bila dobro sprejeta med slušatelji, ki delajo v majhnih skupinah, v katerih je mogoč pogovor (v bistvu okrogla miza) na osnovi uvodnih ponazoritev delegatskega sistema, njegovega delovanja in delne predstavitve kritične analize političnega sistema. Predavatelje je delavska univerza tokrat poiskala med ljudmi, ki dobro poznajo politični in delegatski sistem, in pa predvsem razmere v občini, tako da so lahko pogovori zelo konkretni in uporabni pri delegatskem delu in odločanju. Do- slej usposabljanje delegatov poteka le za člane temeljnih delegacij v združenem delu, program za krajevne skupnosti je že pripravljen po istem vzorcu, vendar prilagojen funkcioniranju delegatskega sistema v krajevni skupnosti. V razpravi je bilo med drugim opozorjeno, da bi bilo treba čimprej začeti z usposabljanjem tudi v krajevnih skupnostih, saj se bodo kaj kmalu začela kmetijska in vrtičkarska opravila in bo težko privabiti ljudi na usposabljanje, čeprav posamezni seminar traja le pet šolskih ur. Sicer pa, je bilo tudi rečeno, en sam seminar ne more zadostovati, da bi bil delegatski sistem de-javnejši. Koordinacijski odbor za usposabljanje delegatov pri občinski socialistični zvezi bi moral pripraviti program družbenopolitičnega usposabljanja za ves delegatski mandat in ga seveda uskladiti, da se ne bi posamezni delegati zaradi več funkcij po večkrat udeleževali približno podobnega usposabljanja. V družbenopolitično usposabljanje bi se morali aktivno vključiti funkcionarji, saj je tudi njihova odgovornost, kako deluje delegatski sistem. Seveda bi bilo treba tak program tudi materialno podpreti oziroma zagotoviti za družbenopolitično usposabljanje trajne denarne vire. Na seji so potrdili tudi operativni program dela občinske konference SZDL in se odločili za problemsko konferenco o odprtih vprašanjih avtobusnega prometa v občini, s posebnim poudarkom na prevozu delavcev. Kot je bilo povedano, so v avtobusnem prometu mnoge stvari nedorečene in neurejene - od posameznih nerentabilnih prog do materialnega položaja izvajalca, Integralovc enote v Kamniku, zato naj bi na problemski konferenci, ki bo 24. februarja ob 12. uri v sejni sobi občinske skupščine, opozorili na vsaj najpomembnejša vprašanja in skušali najti predloge za ureditev razmer, kajti na ponujeni samoupravni sporazum o financiranju avtobusnih prevozov v občini ni bilo želenega odziva. J. T. Zaupanje in ustvarjalnost kujeta dobre poslovne uspehe V gradbeni delovni organizaciji Graditelj Kamnik beležijo v zadnjem letu viden napredek. Malodušje, kije zajelo člane kolektiva spričo nakopičenih gospodarskih težav, se umika optimizmu in vedrejšemu razpoloženju. Kolektiv je zadihal s polnimi pljuči, ker verjame, da zanj ni več nepremagljivih ovir. Program razvoja je kolektiv v celoti sprejel in v polni meri izkazal zaupanje vodstvenim in samoupravnim organom. Delovni učinki in poslovni rezultati zagotavljajo uresničevanje poslovnih usmeritev, koriščenje proizvodnih zmogljivosti in ekonomičnost poslovanja pa kažeta pozitivne premike. Janez Zorman, ki je dolžnost direktorja Graditelja prevzel sredi preteklega leta, je velik optimist: Iz pogovora z njim je mogoče povzeti osnovno ugotovitev: kolektiv se je umiril, je stabilen, zaupa vodstvu podjetja in trdno verjame v jutrišnji dan. Prvi finančni rezultati (zaključni račun še ni izdelan) so že znani. Lani so dosegli 10 milijard prihodka in tudi precej akumulacije, kar jim je omogočilo že med letom deloma obnoviti osnovna sredstva. Kolektiv ima 380 članov, ki so razporejeni v gradbeni operativi, inženiringu, finančno računovodski službi in splošno kadrovskem sektorju. Graditelj je enovita delovna organizacija. Med zaposlenimi je 7 dipl inženirjev, 7 delavcev ima višjo in 60 srednjo strokovno izobrazbo. VK in KV delavcev je 137, PK in NK pa 170. Med zaposlenimi je okrog 45 odstotkov ljudi iz drugih republik, ki v glavnem prebivajo v dveh samskih domovih. Za njihovo dobro počutje skrbi delovna organizacija tudi tako, da jih trikrat letno organizirano prepelje v domače kraje s posebnimi avtobusi. Osebni dohodki so se tudi deloma uredili. Povprečni decembrski OD je znašal 165.000 din. V zadnjem letu so dokončali več gradbenih objektov, nekatere celo pred rokom, s čimer so si ustvarili ugled in možnost, za prevzemanje drugih del. Posebna priznanja so prejeli za gradnjo šole na Duplici in PIT objekt v Domžalah. Za letos imajo zagotovljenih že okrog 40 odstotkov del in so prepričani, da bodo proste zmogljivosti zapolnili v naslednjih mesecih. Katera gradbišča imate odprta, smo vprašali direktorja podjetja. Tov. Zorman je odgovoril, da so v polnem teku dela na Zdravstvenem domu Kamnik, adaptacija Doma upokojencev, gradijo most v Stahovici, pred kratkim pa je bila zaključena obnova šole na Selah. »S svojimi zmogljivostmi smo močno angažirani v občini Domžale. Gradimo objekt PTT, trgovino na Rodici, elektroservis Po-drečje, šolo Radomlje, mrliško vežico v Moravčah, stanovanjsko poslovni objekt v Vrhpolju pri Moravčah, povezovalni kolektor Trzin-Mengeš, 64 stanovanjskih enot v Mengšu itd. Prisotni smo tudi v Kranju -Kmetijsko živilski kombinat, kjer gradimo obrat mlekarne v Kranju in opravljamo rekonstrukcijo farme Cerklje, v Ljubljani opravljamo vzdrževalna dela na univerzitetnem kliničnem centru, večja vzdrževalna dela pa opravljamo tudi v delovnih organizacijah kamniške občine.« In kakšne gradnje še načrtujete? »V naslednjem času bomo vložili največje napore za pridobivanje dela zlasti v kamniški občini, kjer se predvidevajo večje gradnje, kot so avtobusna postaja, nova pošta, več dela bo še v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Upamo, da bomo v tem uspeli in s tem zapolnili vse proste zmogljivosti. Menimo, da smo si s solidnim delom v zadnjem obdobju ustvarili vtis, da smo sposobna in odgovorna delovna organizacija. Pričakujemo temu primeren odziv, čeprav se bomo morali še dokazovati.« Kako načrtujete nadaljnji razvoj in rast podjetja? »Naša osnovna usmeritev bo še boljša kakovost del. Brez kvalitetnega dela bo težko dobiti nove gradnje. Konkurenca na gradbenem tržišču je zelo močna. Težimo za tem, da: - ponudimo tržišču možnost gradnje objektov na ključ, -zadržimo številčni nivo zaposlenih, pri tem pa bomo stalno izboljševali strokovnost kadrov, zaposlili bomo več VK tesarjev in zidarjev - poskušali bomo pridobiti več mladih diplomiranih inženirjev gradbeništva in jih skozi razvojne ambicije motivirati za dobre ter perspektivne sodelavce in strokovnjake - s smotrnim nagrajevanjem povečati interes za dobro in učinkovito delo - razvili bomo tesarski in mizarski obrat - izboljšali servisiranje naših gradbišč - v stranskih obratih v Stranjah rešili problem odpadnih voda.« Kaj pa družbeni standard? »Tudi to področje bo deležno posebne skrbi. Zavedamo se, da moramo zaposlenim nuditi tudi druge ugodnosti, ki jih v kamniških podjetjih zaposleni delavci že imajo. Sem spadajo počitniške zmogljivosti, zdraviliške možno-sti-preventivno, hitrejše reševanje socialnih in stanovanjskih problemov in utrditev materialnega stanja kolektiva. Poleg tega bomo v naši delovni organizaciji načrtno reševali tudi druga, osebna, družinska in družbena vprašanja in temu namenjali ustrezni del ustvarjenega dohodka.« In kaj še? »Naša delovna organizacija bi se želela zopet intenzivneje ukvarjati s stanovanjsko gradnjo po naročilu ali za trg, zato upamo, da bodo tudi lokacije in ustrezna dokumentacija pravočasno na-red. Bolj se želimo povezati s kamniškim gospodarstvom in učinkoviteje opravljati vsa gradbena dela. Kolektivu želimo zagotoviti boljšo socialno varnost«. Poleg tega pa si v Graditelju želijo, po besedah tov. Zormana, še marsikaj drugega, vendar bodo šli v svojem razvoju naprej korakoma in načrtno, tako da bo akcija tekla skladno na vseh področjih, ker ne želijo nobenega zapostaviti, sicer bi lahko ogrozili solidno osnovo, ki so si jo s trudom ustvarili. Zaupanje kolektiva, sedaj so se vrnili že mnogi strokovni sodelavci, bodo krepili in storili vse, da ga ohranijo. Brez tega tudi ni trajnejšega in stabilnejšega gospodarjenja, je zaključil svojo misel direktor podjetja, Janez Zorman. STANE SIMŠIČ Kritično o preteklem in prihodnjem delu dupliških komunistov Komunisti osnovne organizacije ZKS v krajevni skupnosti Duplica so se konec januarja letos prvič sestali, da bi na svoji letni programski seji ocenili delo v preteklem letu in zastavili naloge v letošnjem letu. Tudi tokrat je najbolj zbodla v oči izredno slaba, komaj tretjinska udeležba članov, kar je bila že lani temnejša plat te osnovne organizacije. Na petih lanskih sejah je bila povprečna udeležba komaj 50-odstotna. Na seji, katere se je kot gostja udeležila tudi Marta Žerko, člla-nica občinskega komiteja ZKS, so kritično spregovorili tako o lanskoletnih aktivnostih, kot o programskih smernicah za leto 1987. Dupliški komunisti so ugotovili, da je bilo kljub majhnemu številu lanskoletnih sej (5 krat) ter slabi udeležbi na sejah, izpeljanih precej konkretnih akcij za razvoj krajevne skupnosti. Ta je predvsem zaradi velikega števila prebivalcev na majhnem prostoru in pretežno »spalnega« blokovskega naselja precej trd oreh za družbenopolitične organizacije in skupnosti, zlasti v prizadevanjih za večje sodelovanje krajanov na vseh področjih življenja in dela. Med drugim so se dotaknili tudi preslabe aktivnosti dupliške mladinske osnovne organizacije, Nudimo hitro in solidno iz- delavo ženskih modnih oblačil po meri iz prinese- nega blaga. v0»vv J^A \ \ Delovni čas: vsak dan, ra- 1 j zen sobote, od 8. do 13. j / ure in ob ponedeljkih tudi I/ od 16. do 18. ure. v Se priporoča: \ TROBENTAR J> HELENA Fortunata Berganta 1 Kamnik s katero bodo morali prav komunisti navezati tesnejše stike. Slaba udeležba na sejah je delno prav gotovo tudi zaradi objektivnih vzrokov, saj je med člani veliko starejših upokojencev, ki jih tare bolezen ali pa se zaradi slabega vremena težko podajo na pot. Marta Žerko je med drugim predlagala, da bi za boljše sodelovanje in doseganje skupnih ciljev vseh dupliških komunistov lahko k delovanju osnovne organizacije ZKS krajevne skupnosti pritegnili tudi tiste komuniste, ki živijo na Duplici, delujejo pa samo v svojih organizacijah združenega dela. Njihova večja povezanost s krajevno skupnostjo bi brez dvoma mnogo prispevala k razvoju kraja. Na programski seji dupliške zveze komunistov so tudi ugotovili, da je program za letošnje leto preveč splošen, predvsem manjkajo točno določeni roki za naloge, ki jih je moč časovno opredeliti. Ob seznanitvi s »strogo zaupno« informacijo o temeljnih značilnostih idejno-političnega stanja v družbi in ZKJ ter ob pojavih meščanske desnice in drugih protisocialističnih sil, so se dupliški komunisti upravičeno vprašali, komu koristi premlevanje tako starih (skoraj 3 mesece) informacij, ki so bile podrobno objavljene že v vseh javnih občilih. . M. J. Gradnja zdravstvenega doma v Kamniku. Ob 120-letnici prvih društev Rdečega križa Potreba po ustanovitvi prvih društev za pomoč ranjenim in bolnim vojakom je vznikla v nemirnem XIX. stoletju. Posebej nujno se je to pokazalo po bitki na Solfreinskem bojišču leta 1859, ko je že prvi dan spopada med sprtima stranema padlo ali bilo ranjenih okoli 40.000 vojakov, ki pa niso bili deležni nikakršne pomoči. Občinska organizacija Rdečega križa v Kamniku je 7. februarja letos pripravila prireditev in jo posvetila tej pomembni in humani odločitvi v prejšnjem stoletju. O začetku organiziranih akcij pomagati trpečim v preteklosti in o razvoju Rdečega križa do danes je govoril predsednik kamniške organizacije RK, dr. Vladimir Breznik. Proslave se je udeležilo veliko krvodajalcev in drugih članov RK, tako da je bila dvorana nad kavarno skoraj popolnoma zasedena. Prireditev je imela dva dela: prvi, zgodovinski pregled, in drugi, sedanji čas, združen s podelitvijo posebnih priznanj in diplom najbolj prizadevnim in aktivnim članom RK, krajevnim organizacijam RK in delovnim organizacijam ter številnim krvodajalcem za večkrat darovano kri. Dr. Vladimir Breznik je v uvodnem delu dokaj konkretno orisal razvoj organiziranega pristopa in dajanja pomoči ranjenim in obolelim vojakom na fronti, ki so bili pomoči najbolj potrebni. Prva taka društva so pričeli v Evropi ustanavljati že leta 1863, ko je bil imenovan ženevski komite za pomoč ranjencem. Ta komite je bil še isto leto preimenovan v mednarodni komite. Nadaljnji razvoj in vloga RK se je krepila in širila v neposrednem življenju in akcijah, kar je bogatilo brezštevilne akcije in postavljalo dobre osnove za aktivnosti RK v današnjem času. RK je danes navzoč na vseh, zlasti kriznih področjih. Predstavniki organizacije si prizadevajo preprečevati spopade, pomagati in blažiti težave ljudi, ne glede na politično, versko, ide- ološko ali rasno pripadnost. Prav zaradi takega humanega dela in odločnosti pri organiziranju pomoči, danes RK uživa ogromno spoštovanje in ugled. Zahteve in pripravljenost RK spoštujejo tudi sprte strani v vojnih razmerah. Tudi pri nas, v Jugoslaviji, RK organizira vse oblike pomoči in ima izredno veliko aktivistov, ki so vsak čas nesebično pripravljeni dajati samega sebe, da bi omilili trpljenje ljudi in jim pomagali vrniti se v življenje in v delovno okolje. Pomenu in vlogi RK je bil namenjen tudi kulturni program, ki sta ga priredili glasbena šola iz Kamnika pod vodstvom prof-. Martine Bohte in dramska sekcija SENŠRM, ki jo vodi prof-. Tina Romšak. Kakovost izbranega programa je bila deležna toplega priznanja vseh udeležencev slavnosti. Podelitev priznanj z znaki za večkratne krvodajalce Večkratnim krvodajalcem so izročili lična priznanja, ki jih prejmejo za svoje humano delo, za dajanje krvi. V naši občini je krvodajalstvo močno razvito, zajema med 5,6 do 6,5 odstotka vsega prebivalstva. Lani je darovalo kri 1596 občanov oziroma 6,1 odstotka vsega prebivalstva. Tako visoko število krvodajalcev gre pripisati tudi aktivistom RK v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. Največji delež krvodajalcev na število zaposlenih je v delovnih organizacijah: Stol, Titan, KIK, Zarja, Postaja milice, Svilanit, Usluga in Rudnik kaolina. Priznanja je prejelo: 94 krvodajalcev za 5-kratni odvzem krvi, 60 za 10-kratni, 36 za 15-kratni, 5 za 20-kratni, 9 za 25-kratni, 8 za 30-kratni odvzem krvi. Doslej sta 35-krat darovala kri Jože Jeras iz Laz št. 20 in Stane Krivorotov, Duplica, M. Blejca 35. Oba sta tudi prejela priznanje, kot Marjan Žavbi iz Kamnika, Steletova 3, ki je že 40-krat daroval kri. Obiskali smo ga posebej in ga vprašali, zakaj je tako marljiv in vesten krvodajalec. Komunalno podjetje Kamnik, Kamnik, Cankarjeva 11 obvešča, da v skladu z družbenim dogovorom o skupnih izhodiščih za oblikovanje cen komunalnih storitev v letu 1987 od 1. 2. 1987 dalje veljajo naslednje nove cene za: Enostavna Razširjena rep. rep. Vodarina: - gospodinjstvo m3 32 7 - gospodarstvo m3 54 7 Kanalščina: - gospodinjstvo m3 17 4 - gospodarstvo m3 32 4 Odvoz smeti: - gospodinjstvo/mesečno 1.200 100 - poslovni prostor m2 13 5 - manipulativni pr. m2 4 5 Dejal je: »Rad dajem kri, ker vem, da s tem pomagam ljudem. Mogoče bom tudi jaz ali kdo mojih kdaj potreboval pomoč, pa sem prepričan, da bo tako dolžnost storil tudi kdo drug, saj nas je krvodajalcev veliko, prijavljajo pa se vedno novi.« Vinko Erce pa je dal kri 50-krat. Zaposlen je v Graditelju Kamnik. Priznanja je prejelo 216 krvodajalcev, pa tudi nekateri predstavniki delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in najbolj prizadevni posamezniki, člani RK. Slovesnost je obogatil prihod krvodajalskih prijateljev iz zamejstva, iz Doberdoba, ki se redno udeležijo pri nas takih ih podobnih prireditev. Kot gostje so bili nadvse prijateljsko sprejeti. STANE SIMŠIČ Novinarska šola V četrtek, 5. februarja, je bila prva seja COP v novi sestavi, ki mu predseduje Matic Romšak. V prostorih OK ZSMS se nas je zbralo le pet. Mogoče so bile temu vzrok počitnice? ... ali neres-nost! Zaradi slabe udeležbe se tudi nismo dokončno dogovorili in smo se le pogovarjali o organizaciji novinarske šole, dopisovanju v Kamniškega občana. Dnevnik, Delo in Mladino, o literarnem natečaju in izdaji glasila OK ZSMS. V novinarski šoli naj bi sodelovala strokovnjaka in sicer. Manca Košir, ki nam bi predstavila osnovne novinarske zvrsti in Tomo Korošec, ki bi lektorsko dopolnil naše novinarske prispevke. Novinarska šola naj bi bila marca v sejni sobi skupščine občine Kamnik in naj bi privabila čim več mladih, ki jih zanima novinarstvo. Mlade bomo obvestili z okrožnicami po šolah, nalepili bomo plakate in objavili obvestilo v Kamniškem občanu. Pri organizaciji te šole bi sodelovali z Delavsko univerzo Kamnik. Po novinarski šoli je v programu organizacija literarnega natečaja. Mladi bi napisali prispevke z različnih področij življenja in dela. Te prispevke bi ocenila komisija, jih ustrezno nagradila in najboljše bi objavili v Kamniškem občanu in morda še kje. Po novinarski šoli bi začeli tudi z obveščanjem mladih preko lastnega glasila, ki naj bi bilo seveda pestro. Glasilo naj bi izdajala OK ZSMS, glavni problem izdaje glasila je Financiranje in tisk. SAŠA MEJAČ GOSTILNI POO SKfllCO 2) RAHfliK Gostilna Pod skaka, Kamnik Pridružujemo se čestitkam ob Dnevu žeua in se priporočamo. 7 Prešeren in fotografija Ob slovenskem kulturnem prazniku se je v razstavišču Veronika pod pokroviteljstvom ZKO Kamnik predstavil foto-ki-no klub Mavrica iz Radomelj s serijo črno-belih umetniških fotografij. Klub deluje pod mentorstvom mednarodnega mojstra fogorafije EFIAP Vlastje Simon-čiča. !Sa otvoritvi razstave, 6. februarja, so člani kluba predvajali tudi svoje dokumentarne filme in diapozitive. Marsikdo se bo morda vprašal, zakaj ob slovenskem kulturnem prazniku - dnevu Prešernove smrti - ravno razstava umetniške fotografije kot ene najmlajših vej likovne umetnosti. Izbor tovrstne razstave je seveda zgolj naključen, vendar se zdi umestno razmišljanje in vprašanje o skupnem imenovalcu na relaciji fotografija - Prešeren. Vemo namreč, da je ravno v času Prešernove smrti (in še malo pred tem) fotografija (sprva kot daguerrotipija) začela svojo zmagovito pot. Najprej le kot eksperiment in dokumentacijsko sredstvo, vendar pa kmalu tudi že kot polnokrvna umetnina saj nekako okrog leta 1843-1847 ustvarita David O. Hill in Robert Adam-son svoje znamenite, še neponovljive portretne umetnine. Še v času Prešernovega življenja, okrog leta 1841, eksperimentira in odkrije epohalen izum, postopek fotografiranja na steklene plošče, naš rojak in pesnikov sodobnik Janez Puhar (1814-1864). Njegov izum so si žal kasneje lastili drugi in je, kot še mnogo naših velikih mož, v svetu še vedno nepriznan in nepoznan. Nenazadnje se spomnimo še na našo, včasih že kar bolestno iskanje avtentične - tudi fotografske - podobe velikega pesnika. Žal se od na novo »odkritih« portretov Prešerna (risbe, litografije, daguerrotipije, fotografije) nobena ni potrdila kot avtentična, oziroma z gotovostjo datirana v času pesnikovega življenja. Tako je verjetno vsako iskanje »prave« Prešernove vizualne podobe zaman, ker se pesnik verjetno nikoli ni dal portretirati. Na pričujoči razstavi predstavlja svoja dela osem avtorjev, v delih mentorja skupine, Vlastje Simončiča, vidimo njegovo mojstrsko obvladovanje klasične (»Rojstvo,« »Prijatelja«) in eksperimentalne fotografije. Njegovi fotomontaži »Mati« in »Starec« sta zanimivi nadrealistični metafori. Na vsej razstavi, morda, najbolj dognana in izpoveda-no pretresljiva pa je njegova fotografija z naslovom »Spomin«. Janez Kosmač išče figuralne in predmetne motive iz vsakdanjega življenja. Iz njih veje osamljenost in odtujenost v današnjem svetu. Morda najbolj »žive« so njegove »Vdove«, ki preganjajo osamljenost z alkoholom. V vsakdanjem okolju išče tudi Meti Cerar. Zanimajo jo ljudje (»Fant in dekle«), predmeti (»Ci-za«) ali pejsaž. V klasični, lahko bi rekli kar družinski tematiki najde navdih Rado Zaje (»Praznik«), Motivika Janeza Marčuna je cesta. Enkrat kot reportažni zapis v seriji »Motoristi«, drugič kot lirično in čustveno obravnavanje vaških poti. (»V mesečini«. Vzporedna pot«). Fotografska tihožitja Vlastc Jcnčič so »počivajoči« predmeti s kmetskega dvorišča. (»Na stranskem tiru«, »Jesen«, »Tihožitje«). Fotografije Mirni Pollak na temo alpinizma in planin so več kot samo reportažni (»Spust«, »V previsu«) ali geografski (»Greben«, »Babe«) zapis. Močne povečave struktur različnih materialov Lojzeta Pope-larja delujejo izredno homogene in tudi zanimivo, saj ponekod komaj še razberemo, za katere vsakdanje predmete gre. Zaključimo lahko, da na tej razstavi, v razponu, ki ga nudi črnobela fotografija, lahko sledimo od klasičnega pristopa k mediju, do v tehničnem in formalnem smislu zahtevnejših rešitev. DUŠAN LIPOVEC Spomin na Prešerna in na njegovo pesniško delo še živi, čeprav je minilo že mnogo let. odkar je med nas - Slovence, prišla drobna knjižica -Poezije. Polna je neizmerljivega bogastva, ki pa se ga danes, vsaj nekateri, premalo zavedamo. Ž njo se je Prešeren pridružil znamenitim literarnim ustvarjalcem prejšnjih časov in svoje dobe, saj je premostil stoletni prepad, ki je naše leposlovje ločil od leposlovja drugih narodov. Iz njegovih R., Mira, Mateja, H., Rok, Iztok, Meta, Janez in Matic, za glasbeno spremljavo pa so poskrbeli Aleš in Matjaž s svojima kitarama ter Janez in Primož s trobento in klavirjem. Na sloveifsld kulturni praznik torej nismo pozabili, saj smo Prešernu v spomin priredili nepozaben večer poslušalcem v avli stranjske osnovne šole. Vsem, ki se niste mogli »odtrgati od zakurjenih peči« in vabečih TV ekranov, pa tile verzi: France Prešeren, te dovolj poznamo pesmi naš narod zajema moč, da vztraja v svojem boju za obstanek, z njimi si blaži temne ure in premaguje stiske in nadloge. Prešeren je naš ponos, z njim smo se otresli duhovnega uboštva v preteklosti, le z njim bomo bogati in veliki tudi vnaprej. Da je 139 let po njegovi smrti spomin nanj in na njegovo delo še vedno živ, smo dokazali tudi mladinci, ki smo v četrtek, 6. februarja, v Stranjah priredili recital njegovih pesmi. Nanj smo se začeli pripravljati že dva tedna prej, saj na odru nismo hoteli izgledati kot popolni začetniki. Pesmi je v smiselno celoto z veznim tekstom povezal Janez, brali in recitirali smo: Katja, Sonja, Mateja Kdor jih bere. vsak drugači pesmi moje sodi: eden hvali in spet drugi vpije: »fej te bodi!« Ta veli mi: poj sonete: uni: poj balade: tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi. Bo prijeten morebiti temu glas gazelic: uni bo pa rekel: kaj za Vodnikom ne hodi? Razuzdanim bodo moje pesmi prenedolžne: al terejalke poreko, de jih je vdihnil zlodi. Jaz pa tebi sami. draga, želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj se jim po glavi blodi. Če vam je to pisanje ostalo v spominu vsaj nekaj minut, se nam boste prihodnje leto pridružili in nam dali vedeti, da naš trud ni bil zastonj. MATIC ROMŠAK Zveza kulturnih organizacij in Kulturna skupnost Kamnik vabita na ogled razstave, pripravljene v sodelovanju z Arhitekturnim muzejem iz Ljubljane PLEČNIKOVI STEBRI Del Plečnikove ustvarjalnosti v videnju arhitekta Damjana Galeta Razstavišče Veronika, Kamnik 26. februar-20. marec 1987 Otvoritev bo v četrtek, 26. februarja 1987 ob 18. uri. Razstavo bo na pot pospremil izbor iz Plečnikovih pisem, ki ga bodo predstavili dijaki Dramsko-recitacijskega krožka ŠKD Srednje ekonomsko-naravoslovne šole Rudolfa Maistra Kamnik pod mentorskim vodstvom prof. Tine Romšak S klavirskim recitalom sodeluje pianist prof. Igor Dekleva. Vljudno valjeni! RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Poleg revije kamniških pevskih zborov je slovenski kulturni praznik obeležila tudi razstava fotografij v razstavišču Veronika. Razstavo so pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij pripravili fotoamaterji Foto-kino kluba Mavrica iz Radomelj. Enajst razstavljalcev je pripravilo lepo predstavitev svojih najboljših fotografij in nudilo precejšen umetniški užitek obiskovalcem razstave. Na otvoritvi so člani kluba predvajali amaterske dokumentarne filme in diapozitive iz lastnih arhivov. Filmi izpred dvajseti in več let so pričarali utrip tistega časa v našem mestu in okolici. Razstavo so pripravili Rado-meljčani. Pritavljam, da ne bi bilo slabo, če bi tudi v Kamniku imeli podoben klub, ki bi zbral v svojih vrstah vse fotografske navdušence v naši občini. DAMJAN GLADEK OBVESTILO Poleg izdelave ekspres ključev nudimo še brušenje vseh vrst nožev in škarij. Franc Zorman, Prvomajska 2, Kamnik. Utrinki iz kina Dom Kdor poje, zlo ne misli Naj s temi besedami iz pozdravnega govora Janeza Maleša začnem opis VIII. revije pevskih zborov občine Kamnik, kije bila 6. februarja zvečer, v avli Srednje ekonomske - naravoslovne šole Rudolfa Maistra. Kot vedno doslej, je tudi letos revija sovpadala s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika, za kar je, kot marljiv organizator, poskrbela Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik. Ker je bilo tudi za reklamo dobro poskrbljeno, so Kamniča-ni spet do zadnjega kotička napolnili avlo in skoraj onemogočili delo fotoreporterjem, ki so se morali zelo potruditi, da so našli prostorček za svoje delo. Upam, da je vsak od poslušalcev slišal kakšno pesem po svojem oleusu in da nihče ni odšel domov razočaran. Če pa je bil le kdo, pa pevci enajstih kamniških pevskih zborov obljubljamo, da se bomo prihodnje leto še bolj potrudili. Na osmi reviji so nastopili: Moški pevski zbor KD Svoboda Črna, Mešani pevski zbor KD Moste, Moški pevski zbor KD Godič, Mešani pevski zbor PD Titan Kamnik, Ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Moški pevski zbor KD Janez Če-bulj Komenda, Mešani študentski pevski zbor Kamnik, Moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, Mešani pevski zbor KD Tuhinj, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in za konec še Mešani pevski zbor KD Svoboda Duplica. Vsi zbori so vam predstavili 33 pesmi domačih in tujih skladateljev; po nastopu pa se zbrali še na pogostitvi, za katero je poskrbela ZKO Kamnik. Ob pijači in jedači smo se pevci zabavali še dolgo v noč, dokler nam naši glasovi, po številnih zapetih pesmih, od katerih je naj- lepše zazvenela Zdravljica, le niso začeli pešati. Naj končam z željo vseh nas - Na svidenje čez leto dni, na IX. reviji pevskih zborov občine Kamnik. MATIC ROMŠAK Počitnice so mimo in mladina je spet začela zahajati v »hrame učenosti,« da se naužije novih znanj. Za zabavo in razvedrilo 'bo ostajalo bolj malo časa, zato smo se odločili, da vam preko časopisa približamo določen filmski, gledališki ali drug kulturni dogodek, ki se bo zgodil v kinu Dom. Da pa vsak /npr./ film ne bo ocenjen le z moje strani, vas vabim, da na uredništvo pošljete svoje mnenje, pripombe ali razmišljanja o njem, da bo rubrika v našem časopisu vsaj včasih izzvenela kot pogovor ali dialog o filmu. Seveda bom film napovedal toliko prej, da si ga boste lahko ogledali. Tokrat naj vam predstavim le našo staro, utrujeno kino dvorano. O njej, njeni zastareli in dotrajani opremi, o delovnih razmerah, o izboru filmov itd., sem se pogovarjal s kulturnim animatorjem pri ZKO Kamnik, Tonetom Ftičarjem in upraviteljem kina Dom, Pavlom Hada-linom. - Tov. Ftičar, kakšen je delež ZKO pri upravljanju, koriščenju in obnovi kino dvorane? Pri upravljanju je naš delež majhen, saj je najemnik prostora Kino podjetje Kranj, lastnik pa KIK Kamnik. Dvorano koristimo ob petkih, ko imamo po pogodbi s Kranjčani do nje prednostne pravice. Poudariti moram še, da je naše sodelovanje z najemniki zelo v redu, čeprav je res tudi to, da je obnova tega, praktično edinega primernega prostora za kulturne prireditve marsikomu »deveta skrb.« Na vso srečo je Kulturna skupnost prispevala dva milijona dinarjev za nakup zaves in vsaj delno obnovo - odra. Zaenkrat smo torej prehiteli grozečo nesrečo, ki je obetala, da bo oder nekega dne skupaj z nastopajočimi zgrmel v notra-hjost. Lani bi se"to lahko zgodilo med nastopom folklorne skupine iz Kamniške Bistrice, vendar so bili fantje iz skupine tako previdni, da so pred nastopom oder podprli s stebri /podpuntali/.« - Poleg gledaliških predstav, ki so dokaj pogosto na sporedu, nam verjetno pripravljate še kakšno presenečenje? »Ne vem če bo presenečenje, bo pa novost na našem odru. Obiskal nas bo Plesni studio Celje in nam v plesu predstavil svoje Metamorfoze /če si predstave niste ogledali do sedaj, ste jo zamudili/. Od folklornih prireditev pa bo vsekakor najbolj zanimiva tista, ob 20-Ietnici praznovanja Folklorne skupine Kamniška Bistrica.« - Se neposrednješi stik s kamniškim kinom ima vodja enote, Pavel Hadalin, ki že 22 let dela in živi z njim. Kako ste zadovoljni z delovnimi razmerami, s filmi in z gledalci? »V kinu rad delam, zato se ne mislim pritoževati. Oprema za projektiranje je tudi dokaj nova, težave imamo le z dvorano. Nekaj je povedal že kolega, zato bi omenil le skoraj uničen parket in ne dosti boljše stole. Ker pa denarja ni, se moramo pač vsi skupaj zadovoljiti s tistim, kar imamo. Le želje bodo ostale tudi stereo naprave, ki bi prav gotovo povečale obisk. Vendar, kdo nam bo dal 20 milijonov din. Gledalcev imamo pa vedno manj. Letos januarja jih je bilo 3000 manj kot januarja lani. Morda je manjšemu obisku kriva vse več video aparatov čeprav je kvaliteta posnetkov, ki se dobe pri nas, precej vprašljiva.« - Preden predstavim tri zanimive filme, ki jih boste vrteli marca, še besedo ali dve o njihovem izboru? »Vse filme izbira Kino podjetje Kranj, ki vsako leto sklene pogodbo z distributerji. Na osnovi te pogodbe filmi prihajajo v Kamnik. Nekaj besed imam tudi sam, saj dobro vem, kaj Kamni--čani najraje gledamo. Le za filme, kot je sedaj Top gun, ne morem nikoli za gotovo reči, kdaj bodo na vrsti.« Naj končam z napovedjo filmov, vrednih ogleda, ki bodo kmalu prišli na kamniško platno. MOJA AFRIKA: Film leta v režiji Sydneya Pollacka, v glavnih vlogah sta nastopila Robert Red-ford in Meryl Streep. »Moja Afrika« je dosegla 7 Oskarjev. TOP GUN: Super uspešnica To-nyja Scotta, s super efekti. Oglejte si ta čas najpopularnejšega ameriškega igralca, Toma Cruisa in Kelly McGillis /ob Harrisonu-Fordu glavno igralko v »Priči«/ MASKA:Ta drama je eden boljših filmov Petra Bogdanovicha, zato se je splača ogledati. V glavnih vlogah sta nastopila: Čher /grand prix za glavno žensko vlogo/ in Šam Elliot. MATIC ROMŠAK AMD Kamnik, Trg svobode 6, objavlja prosta dela in naloge inštruktorja praktične vožnje Pogoji: izpit za inštruktorja, dva meseca poskusnega dela. Pisne vloge sprejemamo 30 dni po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem prijavnem roku. Informacije dobite v prostorih društva ali po tel. 831-320 vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Odmevi, polemike, kritična mnenja... Problem mirujočega prometa V zadnjem času se pojavlja vse več problemov s parkiranjem motornih vozil. Ob zadnjem snegu je bilo celo več problemov na prometnih površinah okrog blokov, kot pa v središču Kamnika. Treba bo najti način, ki bi navajal lastnike avtomobilov na večjo obzirnost do ostalih udeležencev v prometu. Brezobzirni vozniki puščajo svoja vozila kar na pločnikih, ki so namejnjeni pešcem ali na ozko spluženem cestišču, kot je primer pred okrepčevalnico Račka na Bakov-niku. Na tem mestu je marsikdaj težko sploh priti mimo. Delavci milice imajo pravico in dolžnost v takih primerih zaračunavati ustrezne kazni, vendar se to le prevečkrat dogaja na inter- vencijo občanov, da bi brezvestne voznike učinkovito opozorili, kje je prostor za njihova vozila. ODRINJEN S PROMETNIH POVRŠIN Kako prevzgojiti nepotrpežljive kupce? Prebrala sem 2. številko našega »Kamničana« in bila ob članku ene naših »ljubeznivih« strank nehote zelo prizadeta kot ena izmed delavk pri Trgovskem podjetju »Kočna« v Kamniku. Ne boste verjeli, samo pri Ročni imamo tako nizke osebne dohodke, da prodajalke množično odhajajo v druge delovne organizacije in druge poklice. Zaposlujejo se kot nekvalificirane delavke, ker imajo pač precej višje Hodite v savno? Seveda, sedaj pa sploh, ko imamo »Fitness studio« tako blizu. V Komendi, na Kranjski poti 5 je, vodi pa ga Jožica Scpohar - Znidar. Dober glas seže v deveto vas in tako Jožica ni znana le po gorenjski, ampak tudi na Ljubljanskem območju, saj je kar polovica obiskovalcev Fitness studia iz tega območja. Kar pa ni čudno, če vemo, da je take vrste studio edini v Sloveniji in lahko rečemo, da tudi v Jugoslaviji. Z Jožico Sepohar - Žnidar smo sc pogovarjali v prijetnem okolju komendske savne, ki ni samo savna (kaj vse je, malo kasneje), med dvema vadbenima terminoma. Ravno ob mojem prihodu je končala vodenje vaj za vzdrževanje telesne vzdržljivosti s člani kolesarskega kluba »Sava« iz Kranja, že čez eno uro pa so jo čakale vaje »body forminga«, ki jih trikrat tedensko obiskuje skupina desetih do petnajstih žensk. Vmes so se nenehno izmenjavali obiskovalci savne, ki jih je Jožica« opremila« z ogrinjalom in bri- nut ogrevamo telo in delamo aerobne vaje. Druga polovica vadbe pa je namenjena dvigovanju uteži in vajam, ki so potrebne za lepo oblikovano žensko telo. Te vaje delam z dekleti individualno, vsaki predpišem namreč njenemu telesnemu ustroju ustrezne vaje. Druga vrsta vadbe pa je aerobika. To verjetno vsi poznate. Tudi tu so v drugem delu vaje z utež-mi, vendar z lažjimi. Oboje pa spremlja moderna glasba (za glasbene navdušenec naj povem, da je le-ta res najnovejša), kar daje seveda poseben čar tej telovadbi«. - Kako pa savna? »Pri severnjakih je savna že mnogo let stvar osebne higiene, nekaj samo po sebi umevnega. Savne imajo Skandinavci doma, ali pa Vsaj na vsakem koraku. Tudi pri nas savnanje ni več le snobizem, kakor so ga včasih prenekateri označili, ampak normalna potreba sodobnega človeka, še posebej športnika. Ljudem, ki redno hodijo v savno, postane ne- osebne dohodke. Tako nastaja začaran krog: v trgovini nas ostaja vedno manj. na naša pleča pada vsa teža dela in preobremenjenosti, delamo cele dneve, brez kosila, velikokrat nam še malicati ne uspe. Povem vam. da je tako za nas kot tudi za potrošnike nevzdržno stanje po naših prodajalnah. Mi več kot delati ne moremo, mislim pa, daje na potezi naša firma, ki bi z višjim OD stimulirala nove trgovske delavce in ali vsaj zadržala nas. ki še radi delamo v trgovini in nam ni vseeno, kako nas ne krive upravičeno kritizirajo naše »kislozclni-ške« stranke. BREDA VAGAJA Vrste čakajočih v banki in pošti Od četrtka,12.februarja, pa do torka, 17. februarja, v Kamniku lahko urediš denarne zadeve le po eno do dveurnem čakanju. Na pošti sem doživel primer, da jc delala samo ena blagajna, ker je bil en stroj menda pokvarjen. Ker pošta nima dežurnega mehanika, se je popravilo zavleklo, s tem pa seveda tudi čakalna doba strank, saj so takrat čakale tudi po dve uri. Pa ne samo takrat! Pa poglejmo, kako ažurno so poslovali v Ljubljanski banki na Titovem trgu. Na vprašanje strank, zakaj dela samo ena blagajna, si dobil po njihovem čisto normalen odgovor, da je pač premalo zaposlenih. To pa stranke ob pogledu na zaprto blagajno gotovo ne zadovolji. Sprašuje sc, ali ima banka preveč strank, bo treba osebne dohodke spet izplačevati v gotovini, ali ...? Banka očitno delu ni kos. Zakaj taka poslovnost banke? Gotovo bodo odgovorni v banki na vsak zakaj zase našli kar nekaj »zatojev«. Vsa pohvala prizadevnim blagajnikom, ki še vzdržijo v tako e napornem delu. Sposobni bodo, o tem skoraj ni dvoma, kmalu odšli drugam. In začarani krog se vrti, banka išče in išče nove ljudi... Koliko dragocenega časa so te dni zapravili naši občani, ki so dvigovali prisluženi denar oziroma hoteli urediti druge bančne opravke? Selitev banke na Rakovniku oziroma Duplici v prenovljene prostore ni in ne more biti opravičilo za take razmere, saj bi lahko selitev počakala na bolj »mrtve« datume. Če to ni mogoče, naj bi vsaj opozorili zaposlene, naj opravijo bančne storitve na začasni lokaciji LB v poslovni stavbi Stola na Duplici. Obvestilo v 1. številki Kamniškega občana, da bo zaradi preurejanja ekspoziture ta začasno organizirana v Interieru Stol, očitno ni zadostovalo. Bojim sc. da se bo nevzdržno poslovanje banke nadaljevalo še nekaj dni, ali sc celo ponovilo v istih datumih marca, če že ne prej?! Občan iz vrste čakajočih Vlečnice pa ni Že več let zapored starti z veseljem spremljamo naše malčke v času šolskih počitnic na Poljane. Tu namreč že več let zavzeti smučarski učitelji in vaditelji organizirajo smučarske tečaje. Ko takole opazujem vesel otroški živ žav na smučišču, se sprašujem, kaj žene te smučarske zanesenjake, da sc s tako ljubeznijo posvečajo našim otrokom, da svoje proste vikende posvečajo smučarskemu učenju naših najmlajših. Na kaj mislijo, ko neštetokrat prehodijo Poljane podolgem in počez. Verjetno jih pri njihovem delu vodijo lepši ideali, kot pa nekatere, ki bi tudi morali kaj storiti za oddih naših otrok. Zato JAVNO vprašujem RAVNATELJE SOL, PREDSTAVNIKE TTKS in nekatere druge: tovariši, kaj ste storili, da bi vaše zaprašene vlečnice postavili na Poljane? Kakšne so ovire pri njihovi postavitvi? Kaj ste storili, da bi zanesenjakom iz smučarskega kluba omogočili, da svoje delo še uspešneje opravljajo? Starši smo hvaležni smučarskim učiteljem in vaditeljem za njihov trud in saptoodrekanje. Visoko cenimo njihova prizadevanja za to, da se čimveč naših otrok nauči smučati. Vemo pa tudi, da bi ta njihov trud in prizadevanja močno povečala tudi nova vlečnica. Upam, da se bodo odgovorni do prihodnje zime uspeli dogovoriti o umestnosti postavitve vlečnice na Poljanah tudi zaradi tega, ker je otroški živ žav tu vsako leto glasnejši. BOJAN GOLOB Dobra stara glasba Glasbi šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let rade prisluhnejo vse generacije, seveda jo imajo najrajši tisti, ki so ob njenih zvokih odraščali. Nepozabni Beatli in še mnogo drugih bendov ter posameznih izvajalcev navdušujejo svoje stare, pa tudi nove poslušalce. Veliko pesmi je postalo evergreenov in sodijo v vsakdanji repertoar radijskih postaj in disko klubov, kjer navadno vrtijo predvsem najnovejšo glasbo. Nekatere diskoteke po Sloveniji že imajo večere stare glasbe. Kamničani so precej zahajali v ljubljansko diskoteko Palma, sedaj pa svoje želje lahko uresničijo na »domačih« tleh, v klubu Laser. Sredini večeri so namejeni ljubiteljem stare dobre glasbe, obeta pa se še večer country glasbe. Že prvi večer je pokazal, da je poslušalcev nič koliko. Nekateri so prinesli s seboj svoje plošče in vztrajali ob poslušanju do zgodnjih jutranjih ur. Dokler ima glasba svoj krog poslušalcev, živi in zlepa ne potone v pozabo. Na površju se obdržijo le najboljše pesmi. DAMJAN GLADEK Knjižnica tudi v Šmartnem osvežilno pijačo iz priročnega bifeja. Jožica že pet let živi v Komendi, sicer pa je Ljubljančanka in tam, v Narodnem domu, jc pred leti trenirala gimnastiko in športno ritmično telovadbo. Pravi, da se ji je želja o tem, da bi imela nekoč samo svoje prostore, kjer bi ob prijetni glasbi lahko vodila vaje za oblikovanje telesa in ohranjanje telesne vzdržljivosti, porodila prav tam, in sicer že pred približno petnajstimi leti. Sicer pa je Jožica po poklicu višji organizator športne rekreacije, no, in po »možitvi« v Komendo so se njene želje uresničile. Svoje znanje je združila z prostorsko preureditvijo bivših moževih delavnic v sodoben »fitness studio«. Po vzoru svetovnih športnih centrov je tudi ona vadbene prostore združila s prostori za savno, masažo in solarij. - Povejte, kaj pravzaprav pomeni beseda »fitness«? »Fitness pomeni sposobnost, pripravljenost, življenjsko moč, pomeni biti urejen in v najboljši formi, in kar je morda najvažnejše - z obiskovanjem fitness studia si prizadevamo doseči optimalno zdravje in delovno sposobnost. Tu se pripravljamo na vse telesne in duševne napore, ki nas čakajo v življenju. Z redno vadbo ljudje namreč ohranjamo svojo moč, lahkotnost v gibanju in normalno telesno težo, vsekakor pa pri tem zaviramo tudi procese staranja. Z vadbo učinkujemo tako na mišice, sklepe, notranje organe in krvni obtok, kakor tudi na centralni živčni sistem.« - In kako potekajo vaje pri vas? »Vaje za žensko so dvojne, in sicer body forming, to so vaje za oblikovanje telesa, kjer si približno petinštirideset mi- kakšna droga v pozitivnem pomenu besede. V savni se namreč telo prečisti, znebi se strupenih, odvečnih izločkov, koža se napne, skratka, človek se po savnanju počuti svežega, polnega moči, prerojenega. Savna je koristna zdravju, še posebno, ker se v njej utrdimo pred zimo in pogostimi prehladnimi obolenji, s krepitvijo in povečano zmogljivostjo krvnega obtoka pa si na splošno okrepimo organizem«. - Kakšen pa je obisk v savni? »Že nekaj časa imam redne goste, ki hodijo najmanj enkrat tedensko, vsi pa radi prihajajo, ker imam odprto od treh popoldne, pa do poznih večernih ur.« - Kako pa je z organiziranimi obiski vašega studia? »Že prej ste omenili, da so bili na rednih tedenskih vajah kolesarji iz Kranja. Tudi kamniški od-bojkarji prihajajo. V popoldanskih urah bi sprejela tudi organizirane sindikalne skupine. Če se že grejo organizirano rekreacijo, naj delovne organizacije omogočijo delavcem tudi to obliko sprostitve in jih po tej poti navadijo na zdrav način življenja.« Povejmo še to, da je savna ob četrtkih odprta samo za ženske, vaje iz aerobike so v torek in četrtek, vaje za oblikovanje telesa pa v ponedeljek, sredo in petek. Glede savne pa nam je Jožica za konec še povedala, naj ljudje ne pretiravajo, »ubogajo« naj svoje telo, predvsem pa, če so začetniki, naj si pred odhodom vanjo preberejo navodila za njeno pravilno uporabo. Preden pa odidejo iz nje, naj se dobro ohladijo v pred-prostorih, ki pa jih je v ko-mendski savni dovolj. ROMANA GRČAR Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi v Šmartnem pripravili kulturni program in odprli novo knjižnico v prostorih Doma družbenih organizacij Šmartno z namenom, da približamo knjigo vsem krajanom. V programu so sodelovali učenci osnovne šole in mladinci naše krajevne skupnosti. Pomen slovenskega kulturnega praznika je orisala Jana Uršič iz matične Hišni svet Tunjiške 2 išče či-stilko. Zglasite se pri Tatjani Glušič. Prodam otroško posteljico z jogijem; tel. 832-154. SERVIS termoakumulacij-skih peči. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194. knjižnice Kamnik, ki je knjižnico slovesno odprla. Dom družbenih organizacij Šmartno je zgrajen na temeljih stare osnovne šole, ki se je leta 1974 preselila v novo stavbo. Objekt stare osnovne šole je sameval in razpadal do leta 1982, ko se je začela adaptacija stare osnovne šole v nov kulturni dom, katerega smo lani ob krajevnem prazniku predali v uporabo. S tem je krajevna skupnost pridobila ustrezne pogoje za kulturno delovanje in življenje. Seveda je dom še vedno v gradnji. Tokrat smo dogradili še en prostor in KS je bogatejša za knjižnico. Gradnjo knjižnice so omogočili Kulturna skupnost Kamnik in krajani, matična knjižnica Kamnik pa je prispevala regale in več kot tisoč knjig. Knjižnica bo odprta vsako sredo od 16. do 18. ure in soboto, od 18. do 20. ure. Knjižnica bo začela delati marca. H. J. Človek ni več človek Pri letalskem napadu na begunska taborišča je umrlo dvesto ljudi, več tisoč pa jih je hudo ranjenih. Pogajanja med Reaga-nom in Gorbačovom o zmanjševanju oboroževanja so ostala na mrtvi točki. V Južnoafriški republiki so zaprli tisoč delegatov narodnega kongresa. Taki in podobni naslovi se vsak dan vrstijo v Delu. Večeru. Dnevniku ... Izzivajoče strmijo v ta pošastni svet in čakajo na nekoga, ki bi se vsaj nekaj časa pomudil pri premišljevanju o vojni. Čakajo, a ne dočakajo, kajti ljudje, ki ne vedo. kaj jc gorje, so imuni za vojne strahote. Razburijo se zaradi ukradene denarnice, pri žrtvah vojne pa samo zmajejo z rameni, češ, saj nismo mi krivi. Pa smo! Ogromni delež krivde nosimo na hrbtu. Krivi smo, da se ne upremo vojnam. Vsi samo kimamo, da smo proti vojnam, ne pomislimo pa, da je ta čas. ko mi kimamo, svet revnejši za veliko življenj. Zakaj ubijamo? Marsikdo ubija iz užitka, nekateri zaradi posebne šole, ki jih uči ubijati, večina zaradi strahu pred vodjem.. Toda vse to še zdaleč ni razlog, da nekomu ubijemo očeta. sina. vnuka, mater ženo . . . Vzemimo si trenutek časa in pomislimo na to. da lahko mi ostanemo brez osebe, ki jo imamo radi. zarad vojne. Uprimo se vojni tudi v dejanjih, ne samo v besedah! KLAVDIJA POROPAT iS. RAZ. OŠ PRI 7.UIM Kamnik Kajenje je škodljivo Veliko ljudi kadi. Za cigarete zapravijo ogromno denarja, čeprav je kajenje zelo škodljivo. Uničuje nam pljuča in vse dihalne organe. Ali ne bi bilo pametneje, da bi namesto cigaret uživali zdravo hrano? Na cesti srečujem vse več mladih ljudi s cigareto. Za plakate s prečrtano cigareto, članke o škodljivosti kajenja se ne meni nihče. Navkljub vsemu s še večjim užitkom vlečejo strupeni dim. Pri nas doma kadita ati in mami. Oba sta strastna kadilca. Zvečer, ko gledamo televizijo, ves čas puhata dim v zrak. jaz pa to vdihavam. Ne ozirata se na to. da meni to škoduje. Zelo neprijetno je tudi. ker mi obleka smrdi po nikotinu. Ko sem bila manjka m še nisem vedela, kako je kajenje škodljivo, me je zamikalo, da bi kadila. Nagovorila sem brata, da je poi-sk il mamine cigarete m mi jih prinesel. Potem sva storila tako. kot sva videla mamo. Toda že po nekaj dimih sva začela zelo ka-šljati. Bilo nama jc slabo. Stekla sva v kopalnico in si umila roke in usta. Vendar je mami kljub temu uganila, kaj sva delala. Bila sva kaznovana. Odločila sem se. da ne bom nikoli kadila. To je razvada, ki se ji težko odpoveš. ko enkrat začneš. Kadilci škodujejo sebi in ogrožajo zdravje drugih. VERONIKA TON IN 6. RAZ OŠ PRI ZU1.M Kamnik Dober dan Dober dan si pri srečanju zaželijo ljudje prijatelji. Ko sem začela izgovarjati prve besede, me jc mami učila pozdravljali. Opozarjala me je. da moram pozdraviti vsakega človeka, ki ga srečam. Spominjam se. kako sc je razveselila stara ženica, ko sem ji zaželela dober dah. Na koncu vasi stoji stara, skoraj podita hiša. V njej je stanovala stara lina. Ljudje je niso marali, tudi izogibali so se je. nihče ji ni privoščil lepe besede. Živela je odrezana od vaščanov. Vašča-ni so se iz nje mnogokrat norčevali, kajti ni se rada umivala, bila jc raztrgana in v hiši je živela z mačkami in psi. Nekega dne sva šli s sestrico na sprehod. Napotili sva se po cesti, ki je peljala mimo stare line. Sedela je zunaj na stolu in pesto-vala muco. Ko sva prišli mimo. sva jo lepo pozdravili. Razveselila sc je prijazne besede; Začela nama je pripovedovati o svojih mucah in psičkih, brez katerih hi bila še bolj osamljena. Ko sva odhajali, sva ji zaželeli lep dan. Doma sem mami pripovedovala, kaj sem doživela. Spoznala sem, da lahko samo dve besedi osrečita človeka. MARIJA POGAČNIK 5. RAZ. OŠ PRIZU1M Kamnik Iščem dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu v Suha-dolah, tel. H4I-376. TOZD Invest servis, vzdrževalna dejavnost, r. o., Ljubljana Verovškova 57 objavlja prosta dela in naloge na lokaciji Mengeš, Kolodvorska 27 » tehnolog za projektiranje, vzdrževanje in nadzor delovnih sredstev in naprav. Pogoji: - VII. oz VI. stopnja izobrazbe strojne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 90 dni vodja energetske skupine za vodenje in organiziranje dela energetske skupine. Pogoji: - V. stopnja izobrazbe strojne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni vodja kotlovnice za vodenje skupine kurjačev visokotlačnih parnih kotlov. Pogoji: - V. oz. IV. stopnja izobrazbe elektro oz. kovinarske smeri - 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni - izpit za kurjača za avtomatsko kurjenje več ključavničarjev za delo v servisno remontnih delavnicah Pogoji: - IV. stopnja izobrazbe kovinarske smeri - 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj - poskusno delo 60 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, sprejema 8 dni po objavi kadrovsko pravni sektor delovne organizacije Lek, Ljubljana, Verovškova 57. ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi naše drage mami, stare meme, svakinje in tete CECILIJE SVETLIN rojene PFE1FER iz Podgorja 58 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem, in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in namesto cvetja darovali v druge namene in jo tako številno pospremili na zadnji poti v njen prerani grob. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerki Ida in Lucija z družino, sinovi Milan, Tone, Janez in Mirko z družinami ter drugo sorodstvo. Podgorje, Kamnik, Vopovlje, Ljubljana, februarja 1987 ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica, sestra in teta JOŽEFA ZAVBI rojena PIKL — Tomaževa mama iz Zg. Tuhinja 32 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedom, pevcem za zapete žalostinke, tov. Vidi Drovenik in Jožetu Hribarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Zg. Tuhinj, januarja 1987 ZAHVALA Oh smrti naše dobre mame, stare mame, sestre in tete JOŽEFE ERZAR iz Srednje vasi 28 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sin Tone, hčerke Pepca, Fani, Minka in Mili z družinami Srednja vas, Leskovec, Kamnik, Buč, Dob, februarja 1987 ZAHVALA Poslednjič je sijalo sonce, ko smo v 57. letu starosti položili tvoje utrujeno telo v prerani grob. Tako rada si živela z nami, rada gledala ta prelepi svet, toda kruta usoda te je nenadoma iztrgala od nas, ki smo te tako ljubili, tebe našo ljubo, skrbno in nepozabno mamo, staro mamo, sestro in taščo MILKO URANKAR Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem DO Titan in KIK za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, dr. Staretu ml. za takoš-njo pomoč, društvu upokojencev in pevcem. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali v njen prerani grob. Vsem, še enkrat, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni Kamnik, januarja 1987 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kuko trpela sem in večni mir mi zaželite ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta ANTONIJA RAJSAR iz Šmartnega Za izrečena sožalja in podarjeno cvetje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, pevcem za čustveno zapete pesmi in župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili v tako velikem številu v njen zadnji dom. Žalujoči: mož Štefan, otroci Stanka, Štefka, Jože, Tone in Stane z družinami, sestra Julka z družino in drugo sorodstvo Šmartno, januarja 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete KATARINE SELAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji podarili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in patronažnim sestram ZD Kamnik za požrtvovalno zdravniško pomoč, tovarišu Francu Brenčiču za vso pozornost, pevcem in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: sinovi z družinami in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Po kratkotrajni in hudi bolezni nas je v 49. letu življenja mnogo prekmalu zapustila naša ljuba žena, mama, sestra in teta ELIZABETA VRANKAR iz Buča 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz Stola in Titana in vsem, ki ste jo poznali in se v tako velikem številu prišli poslovit od nje in jo pospremit na zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje in vence in za izrečena pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Titana, v katerem je delala, govorniku iz Titana za tople poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedom in vaščanom, ki ste nam na kakršen koli način pomagali v teh težkih dneh in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: mož Marjan, hčerki Janika in Angelca, sin Vilko in drugo sorodstvo Buč, Sovinja peč, Tirosek, Duplica, Srednja vas, Šentjakob ob Savi, februar 1987 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica MIHE VRTAČNIKA iz Srednje vasi 6 se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Titana in Švilanita, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, izrazili sožalje, poklonili cvetje in ga številno pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala GD Srednja vas za lepe poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Srednja vas, januarja 1987 Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOK Gozdarstvo Kamnik S sklepom zadružnega sveta TOK Gozdarstvo Kamnik z dne 30. 1. 1987 objavljamo javni natečaj za prodajo zasedenega dvoinpolsobnega stanovanja v izmeri 64 kv. m., v Motniku 56, po uradni cenitvi iz decembra 1986 je cena 107.509 din kv. m. Prometni davek plača kupec. Pisne ponudbe pošljite do 6. marca 1987. Do tega dne je treba plačati 10% kavcijo na žiro račun 50140-720/1-32501 sklad skupne porabe - stanovanjski del. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila draga mamica, hčerka, sestra in snaha MOJCA HUMAR rojena SMOLNIKAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala DO Astra, godbi Mengeš, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Suhadole, januarja 1987 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice fZ JOŽEFE iiiiis ■P 'wm KEMPERLE rojene ŽAGAR iz Zg. Stranj \ / se iskreno zahvaljujemo vsem so-| rodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali v času njene težke bolezni, ji poklonili cvetje, jo tako številno pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Zahvaljujem se dr. Kralju, posebno p. sestri Ivanki Petaci, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za čustveno zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni Stranje, januarja 1987 Lončarsko podjetje Komenda objavja dela in naloge slikar keramičnih izdelkov za nedeločen čas Pogoji: končana srednja šola za oblikovanje z opravljenim strokovnim izpitom, zaželene so delovne izkušnje, poskusno delo 3 mesece. Prijave z dokazili sprejemamo v 8 dneh od dneva objave na naslov Lončarsko podjetje Komenda. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA STREHOVCA Kožcljevega ata iz Gore 5 pri Komendi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje ali kakorkoli pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem za zapete pesmi in našim sodelavcem iz Eta Kamnik, Emona market Mengeš in Jata Duplica. Žalujoči: vsi njegovi Gora, Mengeš, Klanec, Pšata, februarja 1987 Komisija za delovna razmerja Temeljnega sodišča v Ljubljani objavlja prosta dela in naloge strojepiske — zapisnikarice na enoti v Kamniku za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Pogoji: program srednjega izobraževanja (V. zahtevnost-na stopnja); dvomesečno poskusno delo oz. z delom pridobljena zmožnost; 6 mesecev delovnih izkušenj. Prijave sprejema Temeljno sodišče v Ljubljani, enota v Kamniku, Kamnik, Tomšičeva 2. Rok za prijavo je 8 dni. Rok obvestila je 30 dni po objavi. DO ONA-ON, notranja trgovina p. o., Ljubljana, Proletarska 4, objavlja dela in naloge prodajalca-blagajnika za določen čas za prodajalno v Kamniku, Kidričeva 20 Pogoji: IV. stopnja trgovinske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, 2-mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo ponudbe s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter dokazila o izpolnjevanju pogojev kadrovski službi v 8 dneh od dneva objave (inform. tel. 441-148). Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 10 dneh po opravljeni izbiri. Odbojkarji spet tekmujejo Ker je bilo tekmovanje za zimski pokal SRS prestavljeno na 7. februar, so se republiške odbojkarske lige pričele leden kasneje, kol je bilo predvideno. Prvo moštvo članov OK Kamnik. Titan je 14. februarja imelo v Ljubljani že lakoj za nasprotnika verjetno trenutno najmočnejše moštvo v prvi Superligj, ekipo TVD Partizana Narodni dom. Kamničani so sicer lo tekmo za las izgubili s 3:2 (14, - 15, 13, -11, 13). vendar so tako kot Ljub-, Ijančani prikazali lepo. borbeno igro. Kar dve Uri in pol je trajal ta boj, v katerem sta obe ekipi, zanimivo, osvojili povsem enako šlevilo točk. Če bi bil sodnik Jure Stfcgnar (bivši Ljubljančan) le malo bolj pazljiv, bi moral Kamničanom pripasti že prvi niz in tudi v zadnjem nizu pri rezultatu 14:13 za Narodni dom je petnajsto točko dosodil Ljubljančanom za naš oul. kljub temu. da so se Domovei pri blokiranju očilno dotakniti žoge. Kamničanom je zares manjkal le še Hribarjev vojak Grega in vodstvo 8:2 v petem nizu bi jim skoraj golovo zadostovalo za zmago. 21. februarja so Kamničani odigrali v Mislinji že drugo tekmo drugega, spomladanskega, dela prvenstvene sezone 1986/87. V nadaljevanju pa bodo imeli prvenstven? sezone v naslednjih terminih: Doma v Kamniku 28. 2. s Topniško (2:3) 14. 3. z OK Triglav, Kranj (3:2) 28. 3. z Brezovico (3:1) 11. 4. z OK Izolo (3:1) 25. 4. /. OK Granit (Slov. Bistrica) (1:3) Drugod: 7. 3. v Mežici (3:1) 21. 3. v Žalcu proti OK Šempeter (Si) 4. 4. v Selnici z OK Turbino (3:1) 18. 4. v Mariboru s Stavbarjem II (311) 25. 4. z. OK Granit (Slov. Bistrica) 1:3 V oklepajih so rezultati tekem v jes. delu. Trener Primož Kajzer nam je zaupal, da bodo v spomladanskem delu še morali igrati brez vojakov Gorazda 11 uplini ja, Grege Hribarja in Francija Obolnarja, ki se vrne poleti. Članice v II. ligi - zahod so ludi 14. 2. že odigrale tekmo z drugouvrščeno ekipo OK Pionir iz Novega mesta. Zelo neugodne nasprotnice, katere so naše že v jeseni tam komaj premagale s'3:2, so bile tokrat boljše in naša dekleta so morala prvič v tej sezoni s 3:1 priznati poraz. Tako kot fantje namreč ludi dekleta za drugi del sezone niso imela nekih posebnih priprav (trener Aco Jončeski je bil poškodovan), kar se jim je morda sedaj nekoliko poznalo. Seveda imajo v nadaljevanju še vse možnosti, da zadrže visoko prvo mesto, saj imajo še vedno naskok ene dobljene tekme več (dve točki) in zelo dobro razliko v nizih 28:8. Sicer pa pravijo, da so vse igralke nared, razen Mirjam Drdvenik, ki si je poškodovala nogo, in seveda Olge Šraj, ki bo po napovedih zdravnikov dobro oklevala šele enkrat na jesen. 21. 2. so Kamničanke odigrale v Kranju (3:1 jeseni) proti jeseni tretje- uvrščeni vrsti že tudi drugo tekmo, naslednje pa bodo igrale takole: Doma v Kamniku 28. 2. i OK Belt iz. Črnomlja (3:0) 7. 3. z OK Plamen iz Krope (3:1) 21. 3. z OK Jesenice (3:0) 4. 4. z OK Nova Gorica II (3:1) Drugod: 14. 3. z OK Koper Cimos II (3:0) 28. 3. i. OK Sobcc (3:0) 11. 4. z OK Bled na Bledu (3:1) B ekipa OK Kamnika članov, oz. mlada ekipa pa bo imela letos v drugem delu takle razpored povratnih tekem v II. SOL (slov. odb. ligi) zahod: Doma v Kamniku: 28. 2. /. OK Blcd-mladi (3:2) 14. 3. z OK Mokronog (1:3) 28. 3. z OK Bohinj (3:2) 11. 4. z. OK P. Črnuče (2:3) Drugje: 14. 2. z OK Plamen v Kropi (0:3. 1:3) 21. 2. z OK Žclczar na Jesenicah (1:3) 7. .3. z OK Pionir ml. v Novem m. 3:0) 21.3. z OK Kočevje (1:3) 4. 4. z OK ČIB Bovec (3:2) V širši krog kandidalov-igralcev za to ekipo je trener Božidar Gole določil še Dejana Gjurina, pa Petra Kuko-viča, kot tudi dvojčka Horvata iz Domžal. Da bi gledalci, ljubitelji odbojke v Kamniku, lahko prišli na svoj račun, bo OK Kamnik skušal čimveč tekem vseh gornjih treh ekip organizirati v veliki športni dvorani. Da se ob teh nastopih kamniški odbojkarji ne bi počutili kot tujci na lastnem terenu, bi bilo treba vsem trem ekipam omogočiti trening na osrednjem igrišču v hali vsaj enkrat oz. prvi vrsti članov vsaj dvakrat tedensko. -an ODBOJKARSKI MOZAIK # / idnji u n v j mu irju je v Škofji Loki Odbojkarska zveza Slovenije organizirj-la letošnjo, sicer že tradicionalno odbojkarsko šolo. V okviru te se je 18 kandidatov udeležilo treninga republiške reprezentance mlajših mladincev. Od Kamničanov sla bila poklicana Malej Škorjanc in Janez Štele. To je bil njihov prvi trening za nastop reprezentance na letošnji partizanski ohmpi tdi maja v Loči Pri pionirjih, bilo jih je iz vse Slovenije čez 60. je v šoli bilo tudi šest Kamničanov: Damjan Resanovie. ki je trenutno eden najboljših napadal-eev-pionirjv v Sloveniji, dalje Danilo Malijaš, pa Peter Kukovič, Dejan Gjuiin, Tomaž Balantič ter Aleš Sitar. Od kamniških pionirk se je te šole udeležila Lena Grudnova. Od trenerjev so bili tam naši Mojca Lipovšek, Božidar Gole in Milan VVinilšnurcr. Mnogo novega znanja, ki so ga posredovali najboljši slovenski odbojkarski strokovnjaki s prof. Markom Zadraž-nikom na čelu. bo brez dvoma vsem mnogo koristilo. # V soboto. 28. febr. od 8.30 dalje bo v veliki športni dvorani letošnje občinsko prvenstvo SSP v odbojki za tičence-ke (pionirje-ke), rojene leta 1972 in mlajše. Pričakujejo, da se bo na to tradicionalno prvenstvo prijavilo ludi po več moških in ženskih vrst iz vseh osemletk v občini. Ljubitelji odbojke ne zamudite te revije naših najmlajših odbojkarjev! # Od 12. do 17. januarja letos sta v Ljubljani na 1'1'K obiskovala trenerski tečaj iz Kamnika Mojca Lipovšek. ki sedaj sicer trenira vrsto mladink OK Kamnika ter pionirke OŠ Toma Brejca in Ivan llolc. trener odbojkarjev pionirjev ŠŠD OŠ Frana Albrehta. Še v februarju bosta na FTK zagovarjala svoje /nanje, s tem bomo dobili dva dobra nova slrokovnjaka-ticner-ja. ki nam jih še kako primanjkuje. 9 Med tovarno »Titan« in OK Kamnik je bil nedavno sklenjen sporazum, po katerem bo prva članska ekipa (moških) OK Kamnika do nadaljnjega nosila ime OK -Kamnik--Titan. • V okviru priprav /a drugi del prv. sezone so odhojkarice OK Kamnika odigrale več trening tekem. OK Tabor II so premagale dvakrat, prv ič s 3:1. drugič 3:0 na turnirju 7. 2. na Taboru V l.j.. kjer so še premagale Novo Golico II z. 2:1 in lako /usedle 1. mesto. S prvorcpubliškinii ligaška-mi OK P Črnuče pa so igrale dvakrat in obakrat izgubile z 1:3 in 11:3. Kakovostni in količinski napredek V Komendi deluje v okviru športnega društvu KOMENDA tudi KARATE sekcija. Od začetkov do danes je vijugala za sekcijo strma in trda pot. Sekcijo so s pomočjo karate Kluba Domžale ustanovili pred šestimi leti. Strokovnega kadra ni bilo, zato so sc trenerji pogosto menjavali, največ jih je bilo iz Domžal. Ko smo pred dvema letoma zastavili z delom bolj resno, tudi rezultati niso izostali. S pomočjo karate kluba Domžale - Slavka Šorolarja in karclc kluba Forum - Vlada Paradižnika, ki je tudi tehnični mentor za SANKIJ-KAI karate v Jugoslaviji, smo začeli delati bolj strokovno. Udeležujemo se raznih terenskih, borbenih, pa tudi sodniških seminarjev. Tako napredujemo številčno in tudi kvalitetno. Karate v Komendi in okolici pa prikazujemo tudi na javnih mestih. Tako v osnovnih šolah kot tudi na prostem, s čimer pridobivamo popularnost, saj smo bili povsod z navdušenjem spreje- ti. Odlično sodelujemo s Športnim društvom Komenda, osnovno šolo Komenda Moste, kamniškim TKS. pa tudi z ostalimi karate klubi v Sloveniji. Posebej pa je treba poudariti, tla smo našli slik tudi s samimi krajani, domačini - obrtniki, saj so nam li-nančuo pomagali pri organizaciji tekmovanja, z obljubo, da bodo pomagali še v naprej. Vsem ki so nudili pomoč, se v imenu karale sekcije zahvaljujem, obenem pa poudarjam, da se brez denarne pomoči ne da delali. Tako je iz skromne zrasla dobra karate sekcija, ki ima več. kol 40 članov in pionirjev. Solidno se uvrščamo na vseh turnirjih. Treniramo dvakrat tedensko, v ponedeljek in četrtek v osnovni šoli Komenda. Takrat tudi vpisujemo nove člane, članice, pionirje in pionirke od 17. tlo 19, ure. do četrtka 5. marca 1987 tam lahko dobite tudi vse ostale informacije. Pridite - okrepite si samozavest! K. M. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik objavlja na podlagi določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju'stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 15/81), Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kamnik RAZPIS za kreditiranje stanovanjske graditve iz združenih sredstev vzajemnosti Na razpolago so sredstva v znesku 250,000.000 din (z besedo: dvestopetdesetmiliJonov dinarjev). 1. SPLOŠNA DOLOČILA 1.1. Pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti imajo OZD in njihovi delavci, katerih TOZD in delovne skupnosti imajo sedež v občini Kamnik, ne glede na to kje imajo sedež njihove delovne enote oz. domicil njihovi delavci, ki - združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu, - začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg stanovanjske gradnje, - niso sposobne združevati sredstev vzajemnosti in jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v temeljih plana stanovanjske skupnosti. 1.2. Delavci, zaposleni v organizacijah pod 1.1. 1.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti 1.4. Upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Kamnik 1.5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov pri njih zaposlenih delavcih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanjski skupnosti; Prosilci za posojilo našteti od 1.2. do 1.5. morajo imeti izpolnjeno dveletno namensko varčevanje, oz. mora pogodba o namenskem varčevanju poteči najkasneje do odobritve posojila, oz. imeti sklenjeno pogodbo o nadomestitvi namenskega varčevanja v višini najnižjega zneska dveletnega namenskega varčevanja. Najnižji znesek vezanega depozita mora znašati od 1. 1. 1987 60.000 din. 2. Pri izračunu posojila za graditev stanovanjske hiše je določena cena m2 stanovanjske površine za leto 1987 - 262.770 din. 3. Povprečni mesečni OD na zaposlenega delavca v SRS za obdobje X. - XII. 1986 po oceni znaša 168.848 din (do zaključka razpisa bo znan že uradni podatek, ki se bo upošteval pri izračunu pripadajočega posojila). 4. Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, delavci, upokojenci, invalidi in kmetje po v mesečnih obrokih, ki znašajo 1/6 polletne anuitete. II. Kreditiranje graditve, nakupa in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini Posojilo iz združenih sredstev vzajemnosti lahko dobijo OZD, če poleg pogojev iz poglavja 1.1. izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji; - da predložijo plan sklada skupne porabe, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanovanjske graditve, nakupa in prenove; - da predložijo načrtovane potrebe stanovanj in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev; - da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; - da niso v preteklem letu prekoračile družbeno dogovorjenih meril za oblikovanje in delitev sredstev za OD; - da gradijo ali kupujejo stanovanje v okviru programa stanovanjske gradnje SSS; - da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot. Za izračun posojila organizacijam se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine posameznega stanovanja po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih članov 1~ 2 3 4 Stanovanjska površina "TsTm2 45 m2 58 m2 70 m2 Za vsakega nadaljnega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti, je odvisna od razmerja med mesečnim OD na zaposlenega v organizaciji za obdobje X.-XII. 1986 in povprečnim mesečnim čistim OD na zaposlenega v SR Sloveniji za isto obdobje. Povprečni čisti od v SRS Višina posojila Doba vračanja od X.-XII. 1986 največ največ do 100% 50% 10 let od 100% do 120% 40% 8 let nad 120% Lastna udeležba OZD za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 25% od predračunske vrednosti ali 20% od končne kupoprodajne cene. Za lastno udeležbo iz prejšnjega odstavka se štejejo stanovanjska sredstva sklada skupne porabe s posojilom pridobljenim na podlagi vezave stanovanjskih sredstev pri banki. V lastna sredstva OZD se štejejo tudi lastna udeležba njenih delavcev. III. KREDITIRANJE GRADNJE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIS V ZASEBNI LASTI Delavci, upokojenci, invalidi in kmetje kooperanti in združeni kmetje lahko pridobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji: - da so že izpolnili najmanj 2 letno namensko varčevanje za stanovanjsko graditev pri banki ali poteče pogodba o namenskem varčevanju najkasneje na dan odobritve posojila oz. da imajo vezan depozit kot nadomestilo namenskega varčevanja v višini najnižjega dveletnega namenskega varčevanja, ki od 1. 1. 1986 dalje znaša 60.000 din, - pri nakupu stanovanja se izjemoma namesto namenskega varčevanja oz. vezanega depozita upošteva premostitveno posojilo, ki ga prosilec dobi v DO ali banki, - če imajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vselji-vega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda, ki presega 30 m2, - da predložijo ustrezno potrdilo o višini dohodkov družinskih čalnov za obdobje X.-XII. 1986 in ustrezno potrdilo o že odobrenih stanovanjskih posojilih. Posojilo lahko dobijo tudi prosilci, ki imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vpršanje, če bodo z gradnjo ali z nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje in: - da predložijo kupoprodajno pogodbo ali soinvestitorsko pogodbo, - da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del, zemljiškoknjižni izpisek in predračun. Za izračun posojila za nakup stanovanj v etažni lastnini in. gradnjo individualnih stanovanjskih hiš se upošteva predračunska vrednost ali končna cena stanovanjske površine po standardu, ki ne presega naslednjih normativov: Število družinskih Stanovanjska članov površina 1 32 m2 2 45 m2 3 58 m2 4 70 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ za 15 m2. Prosilci lahko dobijo posojilo tudi za adaptacijo oz. prenovo stanovanjskih hiš, pod pogojem, da predložijo predračun in izpolnjujejo vse ostale pogoje tega razpisa. Za adaptacijo in prenovo stanovanj oz. stanovanjskih se šteje: - pridobitev novih stanovanjskih površin, - izboljšanje funkcionalnosti stanovanjske površine glede sanitarnih, ogrevalnih in izolacijskih pogojev. Investicijsko vzdrževanje obstoječih stanovanjskih površin je izključeno. Posojilo za adaptacijo in prenovo lahko pridobijo prosilci le za objekte starejše kot 15 let. Ne glede na določilo o starosti zgradbe lahko prosilci uveljavijo posojilo za toplotno izolacijo zunanjih sten in strehe stanovanjske enote, če je gradbeno dovoljenje izdano pred letom 1980. Višina posojila, ki jo prosilec lahko pridobi, je odvisna od razmerja med mesečnim skupnim čistim dohodkom na člana družine delavca v obdobju X. - XII. 1986 in med mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za isto obdobje. Prosilec dobi posojilo po naslednji lestvici: če znaša mesečni čisti dohodek na člana družine v primerjavi s povpr. mes. čistim OD v SRS v obdobju X. -XII. 1986 znaša lastna udeležba prosilca v % od cene stand. stanovanja pripada prosilcu posojilo v % od cene stand. stan. največ do do 50% od 51% do 75% od 76%do 100% od 101% do 120% nad 120% 20% 25% 30% 35% 40% 40% 35% 30% 25% 20% Lastno udeležbo, pri izračunu pripadajočega posojila, mora prosilec zagotoviti pri nakupu stanovanja pred odobritvijo posojila. Pri izračunu posojila za gradnjo, prenovo in nakup stanovanja se znesek posojila, pridobljenega iz sredstev vzajemnosti po prejšnjih razpisih valorizira po naslednji lestvici: Leto odobritve posojila Količnik 1975 51,47 1976 42,39 1977 36,80 1978 31,78 1979 28,38 1980 19,36 1981 14,48 1982 11,61 1983 8,02 1984 5,63 1985 3,23 1986 1,70 Prednost do odobritve posojila ima prosilec, ki - ima nižji povprečni dohodek na člana družine, - kupuje ali gradi stanovanje oz. stanovanjsko hišo v okviru usmerjene ali zadružne stanovanjske gradnje, - kupuje standardno stanovanje, - bo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostil družbeno stanovanje. Skupna vsota posojil prosilcev ne sme presegati: - pri nakupu stanovanja v etažni lastnini in blokovni zadružni gradnji 80%, ~. zadružni gradnji 75%, - pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60%. - pri prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš 60% predračunske oz. končne cene po kupoprodajni pogodbi stanovanja ali stanovanjske hiše ob upoštevanju standardne stanovanjske hiše, pri prenovi pa od predračunske vrednosti predvidenih del, vendar ne več kot za gradnjo stanovanjske hiše. Pod skupno vsoto posojil se štejejo vsa posojila, ki jih pridobi prosilec ali njegovi družinski člani v DO, stanovanjskih skupnostih ali poslovni banki. Mesečna anuiteta za posojila ne sme biti bižja od 1.000 din. KONČNE DOLOČBE Razpis za posojila iz sredstev vzajemnosti traja 30 dni od objave v Kamniškem občanu. Vloge za posojilo sprejema Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik, Steletova 8, kjer prosilci lahko dobijo podrobne informacije in obrazce za prijavo na razpis. Prosilci naj obrazce za prijavo na razpis izpolnijo vestno in natančno, saj nepopolne in pomanjkljivo izpolnjene vloge samo podaljšujejo rok za njihovo reševanje. O razdelitvi posojil bo odločal Odbor za graditev, planitanje in razvoj družbenoekonomskih odnosov pri SSS občine Kamnik v pritličju poslovne stavbe Steletova 8. Vsem prosilcem bodo vročeni pismeni sklepi. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik Sedemindvajsetega februarja odhaja na pot slovenska alpinistična odprava, ki jo sestavlja 13 članov. It alpinističnega odseka Kamnik, ki letos praznuje 50-letnieo ustanovitve, so to: ("ene Grilje - vodja odprave. Janez Henkovič, Cene Berčič, Milan Gladek, Radit oj Nudvešnik, Janko Plevel, Marko Prezelj in Janez Šušteršič iz. AO Mengeš. Cilj kamniškega dela odprave je 8400 m visoki »I.hotse Šar«. Denar so kamniški alpinisti v glavnem zasluzili s prostovoljnim delom, podprle pa so jih tudi kamniške delovne organizacije, '/.TKO Kamnik in posamezniki. Drugi del odprave sestavljajo štirje slovenski vrhunski alpinisti: Filip Bence (AO Tržič), Tomislav Česen (AO Kranj), Silvo Karo (AO Domžale) in Andrej Štremlclj (AO Kranj). Njihov cilj je še edina nad 8000 m visoka kota na svetu, ki še ni osvojena - 8430 m visoki srednji vrh I.hotseja. Obe skupini bosta delovali skupaj, ker tudi pristop na srednji vrh I.hotseja vodi preko vrha »I.hotse Šar«. Zdravnik odprave bo dr. Peter Pajnlar. Predstavljamo vam kamniške alpiniste: (CENE GRI1JC rojen 22. 7. 1933 v Godiču, poročen, oče treh otrok, stanuje v Kamniku, ekonomski tehnik, zaposlen v KIK Kamnik kol vodja nabavnega oddelka, član alpinističnega odseka Kamnik od leta 1957, član postaje GRS Kamnik od leta 1958, načelnik postaje GRS Kamnik od leta 1979. Opravil je preko 300 vzponov in pristopov na vrhove nad 4000 m, precej v starosti nad 50 let. Pregled najboljših vzponov: Koje bil alpinizem na slovenskem in kamniškem še v povojih, je opravil lakral zelo ležke vzpone v Skuti, Koglu, Planjavi. Brani. Dedcu in Kalški gori. Plezal je tudi v Julijskih Alpah: Jalovec - Raz Jalovca in Direktna smer. Šitc - Direktna smer, Triglav - Slovenska smer (zimska ponovitev). V zadnjih letih je naš Cene opravil tudi precej pristopov na vrhove nad 4000 m: Francija - Mt. Blanc (4807m), - Daup-hineja: Bar des Ecrins, Mt. Pelvo-ux, Italija - Dolomiti: Mt. Cristal-lo, Velika Cina, Zapadna Cina, Mala Cina, Civetta, Mt. Pelmo, Švica: Monte Rossa, Kavkaz - El-brus in Džan Tugan. JANEZ BENKOVIČ rojen 2. 6. 1959 v Ljubljani, samski, stanuje v Mekinjah, profesor lelesne vzgoje, zaposlen na OŠ Tomo Brejc; pleza od lela 1976, prek 600 vzponov, alpinist od leta 1977, alpinistični inštruktor od leta 1978, član postaje GRS Kamnik od leta 1979, jeseni 1986 v Nepalu kot izvidnica odprave. Najboljši vzponi — odprave: Nova Zelandija 1980 -Mt. Cdok: Vzhodna stena (1. Yu P) 3764 m, smer Caroline (1. Yu P) 3764 m Vi — t. Tasman: prečenje (1. Yu P) - Ml. Cook: solo vzpon; Himalaja: I.hotse (Južna stena) 1981, dosežena višina 7950 m (PR), Annapurna (Južna stena) 1983, dosežena višina 6700 m (PR), Ama Dablam (Južna slena) 1986 (PR), vrh, 6853 m: Jugoslovanska smer. Vzponi v tujini - Francoske Alpe: Les Droilcs: smer Cournau — Davaille V1 1979, Dru: SV Ozcbnik VI 1986, Grand Pilier d'Angle: smer Ceccincl - Nominee VI 1982, Dru: Bo.natlijev sleber VI 1982, Alpinistična odprava Lhotse Šar 1987 Grand Clrarmoz: SV greben V -f I978; Švicarske alpe: Eiger: klasična smer VI 1980: Zimski v/poni - Triglav: Dolga nemška smer (2. ZP), Rzenik: An-dromeda (I. /.P). Brana: Bobnar (I. ZP). Letni vzponi: Rzenik: Bomba (Prvenstvena), Brana: Snoopv (Pr), Mojstrovka: Torbar direkt"'(Pr), Triglav: Melba in Čopov steber (l. solo p), Dolgi hrbet: Trikot (L solo p). Rzenik: centralni steber (l. solo p). Mala Cina: Rumeni rez (1. Yu solo p). Skuta: Južni raz (1. solo zimska p). CENE BEKĆIĆ rojen 22. 3. 1959 v Ljubljani, samski, stanuje Nevlje 16/c, lesni tehnik, zaposlen v Stol Kamnik. Pleza od leta 1975, prek 350 vzponov, alpinist od leta 1976, alpinistični inštruktor od leta 1980. član postaje GRS Kamnik od leta 1979, na odpravi odgovoren za hrano. Najboljši vzponi - odprave: 1978. leta član odprave na Tirič Mir (7692). Dosežen vrh po vzhodnem grebenu - prvenstvena smer; 1981. leta član odprave na Dhaula-giri (8167 m), prvenstvena smer v junžni steni, eden največjih dosežkov našega himalaizma. Francoske Alpe: Grand Pilier d'Angele: smer Cccinel-Noininee (L Yu P); Zimski vzponi: Triglav. Prusik-Szalaycva smer + raz Sfinge (l.ZP), Rzenik: Jakova smer (1. ZP) Letni vzponi: Site: smer JLA, Velež: Jubilejna (PR). Rzenik: Črnska smer (PR), Travnik: Asc-henbrcnerjeva smer, Triglav: Šlo-sarska smer, Špik: Direktna smer, Triglav: Peternelova smer + Čopov sleber. MILAN GLADEK rojen 5.9. 1957 v Ljubljani, poročen (1 olrok). stanuje v Preboldu, obratni električar, samostojni obrtnik. Pleza od leta 1975. prek 300 vzponov, alpinistični inštruktor od leta 1978, član postaje GRS Kamnik bd leta 1979, na odpravi odgovoren za finančno poslovanje. Najboljši vzponi-odprave: član odprave PD Planja 1985 v Južno Ameriko, osvojen najvišji vrh obeh Amerik Aconcagua (6958 m). Francoske Alpe: Grand Pilier d'Angle: smer Cecinel-Nominee (1. Yu pon). Zimski vzponi: Rzenik: Zasavska smer (1. ponovitev, 1. zimska ponovitev), Levi steber (. ZP), Želja (1. ZP), Jakova smer (L ZP). . Letni vzponi: Triglav: Obraz sfinge (3. P). Helba s Čopovim stebrom (4. P), Velež: Smer 90-lelniec (PR). Rzenik: Črnska smer (PR) in Levi steber (PR). Kogel: Spominska Smer Cencta Kramarja (PR). Planjava: Rdeči vrag (PR), Kalška gora: Spominska smer Staneta Resni-ka (PR). Vežica: Botrova smer (PR). Velika Cina: smer Comici-Dimai. RADIVOJ NADVEŠNIK rojen 13. 7. 1965 v Ljubljani, samski, stanuje v Tiroseku (Nova Štifta), strojni ključavničar, zaposlen v Titan Kamnik, pleza od leta 1982, okoli 200 vzponov, alpinist od leta 1985. Najboljši vzponi: Zimski vzponi: Brana, Orion (1. ZP), Rzenik: smer Modcc-Rezek (2. ZP), Dedec: Sarina poč. Dolomiti: Velika Cina: smer Co-miei-Dimai, Zahodna Cina: smer Cassin-Ratti. Civetta: smer Carle-so-Mcnti. Avstrija: Grossvenedi-ger-prislop (3674 m). Poljska: Ta-tre - smer Koščclec, smer Mnih, smer Kazalnica. Letni vzponi: 1983 leta odprava v Čvrsnico in Velež. 12 prvenstvenih smeri, Kalška gora - smer Rojstni dan (PR) VI+ , A2, A3, Travnik: varianta Asehenbrencrjeve smeri. Špik: Direktna smer, Paklenica: Čvrčev steber. Albatros in Raz Klina, Proste ponovitve: Vežica: Akademska smer (PP) VII-, Lahova smer (PP) VII+, Kogel: Kramarje-va smer (PP) VII, Dedce: Centralni sleber (PP) VI+ . Solo vzponi: Ojstrica: Smer Iva Reve, Vršiči: Kamniška smer, Ojstrica: Herletova smer. JANKO PLEVEL rojen 29. 6. 1955 v Ljubljani, samski, stanuje v Kamniku, delavec, zaposlen v Svilanitu, pleza od leta 1974, preko 350 vzponov, alpinist od leta 1977. Najboljši vzponi--odprave: član odprave v Novo Zelandijo leta 1980, Mt. Cook: Vzhodna stena (L Yu P) 3764 m, Vzhodni greben (1. YuP) 3764 m, Mt. Tasman: prečenje 3498 m, Mt. Dixon: Hillarijeva smer (1. P in L YuP). Vzponi v tujini: Francoske Alpe: Les Droites: smer Cournau-Davaille VI 1979, Grands Charmos: SV greben V+ 1978, Avstrijske Alpe: Grossglockner: Pallavichinijev žleb, Švica: Matterhorn: normalni pristop, Francija: Mt. Blanc: prečenje. Italija: Dolomiti: Tofana: smer Constanlini-Apolonio in Velika Cina: Comici-Dimai. Vzponi doma: Triglav (Čopov sleber. Sfinga. Šlosarska, Ljubljanska); Travnik (Zajeda. Varianta, smer Iludeček-Juvan. Aschenhrc-nerjeva smer); Šile (Zajeda, smer JLA); Rzenik (Centralni sleber, Kamniška smer, Jakova smer, smer Kemperle Benkovič); Štajerska Rinka (Direktna smer. smer Modcc-Rezek); Dolgi hrbet (Smer Ši-menc-Škaria. Trikot). MARKO PREZEU rojen 1.3. 10. 1965 v Ljubljani, samski, stanuje v Kamniku, študent 2. letnika FNT, pleza od leta 1982, 230 vzponov, alpinist od leta 1985. Najboljši vzponi - zimski vzponi: Rzenik: Levi steber (1. ZP). Planjava: Dokončana (2. ZP), Rzenik: smer Modec-Režck (2. ZP). Brana: smer Orion (I. ZP). Dolomiti: Velika Cina: smer Comici-Dimai, Zahodna Cina: Casr sin-Ratti, Mala Cina: Rumeni raz. Letni vzponi: Kalška gora: Rojsl-ni dan (PR VI + , A2, A3), Brana: Snoopy (PR) VI+ . A3. Proste ponovitve: Vršiči: Vroča poit (IP, 1PP) Triglav: Helba s Čopovim stebrom (VII +) prosto, Kogel: Kamniška VII —) prosto. Vežica: Lahova (VII+ ) prosto, Kogel: Smer Marije Pomočnice (VIII-) prosto. Vežica: Zajeda usmiljenja (VII), Akademska smer (VII). Solo. vzponi: Vežica: Kramar--Močnik (1. SP), Lahova smer, Kogel: Spominska smer Ceneta Kramarja (1. SP), Zupanova smer (2. solo prosta ponovitev). JANEZ ŠUŠTERŠIČ rojen 28. 8. 1953 v Mengšu, poročen (2 olroka), stanuje v Mengšu, strojni tehnik, zaposlen v Hidrome-tal Mengeš, pleza od leta 1973, opravil 280 vzponov, član AO Mengeš od 197.3. leta, član GRS Kamnik od 1978. lela. Najboljši vzponi-od-prave: 1978 član odprave na Tirič Mir (7692 m). Dosežen vrh po vzhodnem grebenu - prvenstvena smer. Centralne Alpe: Aquille Verte: Contaminova smer (1 Yu P), Pitz Palii: Zahodni steber. Zimski vzponi: Kalška gora: Hu-mar-Škarja (1. ZP), Levi bok raza (1. ZP). Planjava: Zgrešena (1. ZP), Nedeljska smer (1. ZP), Vršiči: Kamniška (1. ZP), Vežica: smer Gcršak-Grčar (L ZP). Letni vzponi: Travnik:" Asehen-brenerjeva smer. Site: Zajeda, Triglav: Čopov steber, Veliki Draški vrh: Centralna, Dolgi hrbet: Trikot, smer Šimcnc-Škarja, Kogel: Kra-marjeva smer. JANEZ BENKOVIČ Nočni slalom v Repsah Konec januarja so prizadevni delavci SI) Jurij Libnik Stranje pripravili nočni slalom ob plamenkaft na novo* urejenem smučišču Repša. Leto 1986 je bilo prelomno; ker si je vodstvo' smučarske sekcije zadalo nalogo: dokončno urediti teren (i/ravnava, razši-rilev), poslavilev kolibe in /biranje sredstev /a nabavo elektro-prenosne Žičtiice, Za takšno prireditev je veliko zanimanja, za+o se je tudi te tekme udeležilo 106 tekmovalcev iz vseh kategorij. Trije pr.vouvrščcni so prejeli lepo oblikovane medalje. Rezultati po kategorijah: deklice do 15 let: (14 tekmovalk) I'. Mateja Bernot, 2. Marija Potočnik, 3. And rej k a Kern; dečki do 15 let: (22 tekmovalcev) 1. Aleš Osolnik, 2. Primož Cevka, 3. Matjaž Sušnik; ženske, 16 do 25 let: (9 tekmovalk) 1. Bojana Podjed, 2. Lidija Kavčič, 3. Sonja Ka-ker; moški, 16 do 25 let; (21 tekmovalcev) 1. Rok Galjot, 2. Tomo UrŠič. 3. Miro Kregar: ženske, 26 do 35 let: (5 tekmovalk) I.Nada Tišler. ostale odstop; moški 26 do 35 let: (22 tekmo- valcev) I. Miro Lanišek. 2. Bojan Sun kar, 3. Miro Klemene; ženske, 36 do 45 let: (4 teka) 1. Bernarda Gradi-šek. 2. Olga Galjot, ostale odstop; moški 36 do 45 let: (S tek.) I Rane Galjot. 2. Miro Gradišek. 3. Lojze Sušnik; moški nad 45 let: (1 tek ) I. Bogdan Seljak. Najboljši rezultat v moški konkurenci je dosegel Rok Galjot 22.N2 in v ženski Nada Tišler 25,09, oba sta prejela od organizatorja še posebno priznanje, pokal /a najboljši čas. Poleg številnih tekmovalcev, ki so prišli iz okoliških krajevnih skupnosti in društev, velja posebna zahvala številni ekipi iz SK Crna in gledalcem ob progi, ki so spremljali tekmovalce v res romantičnem okolju ob plamenicah. Organizator zagotavlja, da bo to tradicionalna lekma. Na tem smučišču je v letošnji zimi še pričakovati več tekem, ki bodo namenjene predvsem mlajšim kategorijam in tradicionalni krajevni tekmi za pokal KS in pokal Jurij Libnik. Torej nasvidenje v Repšah. I. K. Nočni veleslalom V petek, 6. februarja, jb na Kužni potekal že tradicionalni nočni veleslalom. Proga je bila dobro pripravljena, saj je vzdržala vseh 15.3 tekmovalcev iz 10 ŠD oz. KS. Ob progi je bilo tudi veliko gledalcev, ki so navdušeno navijali za »svoje« tekmovalce. Tekmovanje je potekalo v 8 starostnih skupinah, prvi trije v vsaki skupini so dobili medalje s simbolom ŠD Nevlje, ki je tudi organiziralo to tekmovanje in se ga udeležilo v največjem številu. Tako so osvojili tudi prvo mesto, kol najštevilnejša ekipa, ki je imela svoje tekmovalce v vseh starostnih skupinah. Sodelovali so tekmovalci iz naslednjih ŠD oz. KS: Nevlje, Stranje, Komenda, Tuhinj, Kamnik, Sela, Mengeš, Mekinje, Tunjice in 4 tekmovalci iz Barja—Lj. Najboljši čas nočnega veleslaloma je dosegel Tomo Uršič. tekmovalec iz ŠD Slrnjc, s časom 19.46. Rezultati nočnega veleslaloma: DEKLICE do 10 let: 1. Nina Res-nik 27,68 Kamnik, 2. Nika Vrhovnik 29.91 Nevlje 3. Jana Urelič 31,18 Nevlje DEČKI do 10 let: 1. Matej Ribič 26,33 Stranje. 2. Miha Jutcršck 29,13 Nevlje 3. Sašo Palma 29,91 Kamnik DEKLETA do 15 let: 1. Damjan Strehovec 22.31 Komenda, 2. Vesna Boben 22,96 Komenda, 3. Vanja Boben 23,00 Komenda DEČKI do 15 let: 1. Tone Hribar 20,84 Nevlje, 2. Tomaž Škrjanc 21,32 Stranje. 3. Boštjan Kočar 21.45 Komenda ŽENSKE 15-30 let: 1. Lidija Kavčič 23,39 Stranje, 2. Bojana Podjed 23,52 Stranje, 3. Natalija Ajdovec 25,13 Nevlje MOŠKI do 30 let: 1. Tomo Uršič 19,46 Stranje, 2. Grega Škorjanc 19,74 Kamnik, 3. Rok Galjot 19,78 Stranje ŽENSKE nad 3(1. let: 1. Majda Šnabl 30,26 Nevlje, 2. Rozalija Omcr-zu 35,57 Nevlje MOŠKI nad 30 let: 1. Marjan Skok 20,60 Mengeš. 2. Vojko Kolarič 20.69 Kamnik, 3. "Tone Trobevšck 21.28 Stranje Na koncu tekmovanja v nočnem veleslalomu je predsednik ŠD Nevlje Miha Medmež najboljšim podelil medalje, vsem pa se zahvalil za številno udeležbo in uspešni tekmi. Dan kasneje pa je ŠD Nevlje organiziralo veleslalom, na katerem so sodelovali člani tega ŠD. Tekmovanje je prav tako kol nočni veleslalom potekalo na Kužni, udeležilo pa se gaje 57 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovali so v 6 starostnih skupinah. Najboljši čas tekmovanja je dosegel K. Andrej s časom 19,84. Sicer pa so bili rezultati tekmovanja sledeči: OTROCI do 10 let: I. Aleš Golob 24.50, 2. Jani Kodra 26.05. 3. Miha Jutcršck 27.06 OTROCI 10 do 15 let: 1. Igor Grabnar 21,61.2. Igoi Škrjan 22,00 3. Tomaž Planko 22,35. MLADINA 15 do 2(1 let: I. Sandi Torkar 21,28. 2. Natalija Ajdovec 23.04. 3. Mojca Omerzu 23.07 ODRASLI 20 do 30 let: 1. Andrej Koželj 19.84. 2. Marko Kotnik 20.10. 3. Iztok Sadjak 20.61 ODRASLI 30 do 40 let: 1. Ciril Virjent 21,71. 2. Marjan Vrhovnik 23,24, 3. Bojan Klemene 31,92 ODRASLI nad 40 let: 1. Roman Torkar 22.01, 2. Miro Jutcršck 23,58, 3. Vlado Omerzu 23,99. Na koncu tekmovanja so najboljši tekmovalci prejeli medalje; pokal je prejel tekmovalec, ki je dosegel najboljši čas veleslaloma. MAJA Smučarski tečaji v Stranjah Letošnja zima je bila izredno naklonjena šolarjem, ker jih je obdarila z debelo snežno odejo. Otroci so lahko smučali na bližnjih hribčkih in ni bilo treba zahajati na visokogorska smučišča, kjr so velike gneče. ŠD Jurij Libnik je skupaj z vodstvom OŠ Stranje organiziralo enotedenske začetne in nadaljevalne tečaje. Strokovni kadri, ki delujejo v ŠD, so razporedili udeležence v skupine, ki so jih vodili vaditelji smučanja Rok Galjot, Franci Grilje, Miro Kregar in Tomo Uršič pod strokovnim vodstvom Berta Ribiča in Antona Trobcvška. Ob zaključili tečaja, ki se ga je udeležilo 48 otrok, je bila pregledna tekma. L skupina -deklice: 1. Manca Kemperl 33,21; 2. Petra Grdišek .33,37; 3. Barbara Saič 34,20; I. skupina - dečki: 1. Marko Gorjup 30,08; 2. Žiga Šulin 35,05; 3. Klemen Gradišek 36,15; II skupina -deklice: I. Sabina Žagar 28,72;, 2. Tanja Zlatnar 29,16; 3. Alenka Bernot 29,54; II. skupina - dečki: 1. Matej Ribič 26,91; 2. Borut Kosirnik 27,76; 3. Edo Schumet 30,45; III. skupina -deklice: 1. Patricija Trobevšek 27.05; 2. Mateja Bernot 27,40; III. skupina -dečki: 1. Tomaž Škerjanc 22,82; 2, Primož Cevka 23.17; 3. Grega Arbaj-ter 24,97. Vsi udeleženci so prejeli diplome za doseženo mesto v skupini. Tudi letoš- nja organizacija tečajev je pokazala, da je v Stranjah zanimanje za smučanje veliko, čeprav bi bila udeležba lahko še večja, ker to omogočajo pogoji (kadri, snežne razmere, priprave). Nekaj najmlajših" bo že letos vključenih v alpsko šolo, ki šlejc 24 deklic in dečkov in ki nastopajo za »jugo točke« v ljubljanski regiji. Letošnji rezultati posameznikov potrjujejo pravilnost usmeritve. ŠD Jurij Libnik Stranje je letošnji organizator smučarskega prvenstva osnovnih šol občine Kamnik - datum še ni določen - in vas že vnapiej naproša, da se ga udeležile v čim večjem številu. *• I K. Hi Kamniški občan Zamenjam dvosobno družbeno stanovanje s klasičnim ogrevanjem in z nizko stanarino v centru Kamnika za večje. Pisne ponudbe pod šifro »soglasje« pošljite na uredništvo Kamniškega občana ali pokličite na te. številko 832-279. Za hišno pomoč iščem žensko 3 do 4 ure tedensko, popoldne. Plačani dobro. Kamnik, Kidričeva 13, tel. 831-920. KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez. Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak. Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-878-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ĆGP Delo v Ljubljani.