GLAS NARODA t IM slc^enakihdelarcev T Ameriki Razkol v premogarski organizaciji. odpor proti sedanjemu voditelju lewisu narašča Štirje so bili poškodovani pri rovskem sestanku in 121 mož je bilo aretiranih. — Sklicana je bila seja, da se izžene pristaše Lewisa. — Poročilo podpredsednika Murraya. — Minerič areti- ran. PITTSBURGH, Pa., 10. septembra. — Policija je včeraj razpodila sestanek premogarjev, ko-jega namen je bil izgnati "reakcijonarno fakcijo" predsednika John Lewisa ter ustvariti novo unijo. To pa se je zgodilo šele po spopadu, tekom katerega so bili štirje ljudje poškodovani, eden med njimi morda celo smrtno. Pozneje preko dneva je polovila policija 99 mož v dveh hotelih, vsled cesar je naraslo skupno šte vilo aretacij na 121. Jetnike, ki so pripadali obem ^akcijam, so pridržali pod obtožbo razgrajanja, in nespodobnega obnašanja. Vsi so bili pridržani brez jamstva. Med aretiranimi je bil tudi Anton Minerič, eden voditeljev, in Freeman Thompson, prejšnji uradnik United Mine Workers. Nasprotujoča si poročila glecle skupine, ki je povzročila spopad, je podal Filip Murray, medna rodni podpredsednik United Mine Workers in John Watt, načelnik pripravljalnega komiteja. Watt je obdolžil "armado" plačanih piketov, katere je zaposlil Lewis, "da nas napadejo ter nam preprečijo ustanovitev resnične unije." Rekel je, da je Lewis uničil svojo unijo in da je bila to zadnja brca Lewisove administracije. Watt, ki je bil nekoč uradnik Illinoiške premo-ga rake unije, je dvignil obdolžitev, da so "plačani piketi" metali kamene in kositrno posodo na vhod v Labor Lyceum, kjer se je završil spopad ter napadli njegove pristaše, ko so se hoteli zbrati. Murray pa je rekel, da je bil informiran, da je 268 krajevnih unij izvolilo sto delegatov, da prisostvujejo ter zahtevajo besedo na konvenciji, da predočijo komunistom težko škodo, katero nameravajo vprozoriti strokovnemu gibanju v Ameriki, posebno pa United Mine Workers of America. Delegat je, zastopajoči U. M. W. A., so dobili piketske znake in vsak delegat, ki je bil navzoč, je dobil navodila od svoje krajevne unije, naj ne brani le politike U. M. W., temveč tudi miroljubno piketira stavkokaške delavnosti te komunistič-i e skupine med sejami konvencije. Murray je obdolžil izgredov nasprotni element ter rekel, da je bilo v njih število vključenih dosti prejšnjih premogovnih policistov, uslužbenih od neunijskih premogovnih kompanij v zapadni Pennsylvaniji. Murray je izjavil, da so bili njegovi pristaši napadeni z kameni, steklenicami in drugimi stvarmi. — Napad komunistične skupine na delegate U. M. W. je pospešil spopad med nasprotujočima si strankama, ki sta predstavljali U. M. W., — je rekel Murray. Se vedno nezavesten od udarcev, katere je dobi! po glavi, je ležal Anton Calamori iz Charleroi, Pa. med življenjem in smrtjo v neki bolnici. X-Ray preiskava bo izvedena danes, če mu je bila razbita Črepinja. kell0gg0v pakt nima nobenega stika s kampanjo Državni tajnik Kellogg se je vrnil ter zanikal, da je mirovna pogodba kampanjsko vprašanje. — Hoover se ne bo poslužil te zadeve v svoji kampanji. — Trideset nadaljnih držav bo podpisalo pogodbo. Včeraj zjutraj je stopil sivolas, starejši mož s parnika Leviathana z obširnim dokumentom, katerega prištevajo nekateri med največje pogodbe, kar se jih je kedaj podpisalo med narodi. žrtev velikega človekoljubja Konec je nastopil trenutek potem, ko je bila načeta žila za transfuzijo krvi. — Prišla je v Belle-vue ' bolnico iz Jersey City. Mrs. Edvard Casserlv, stara 30 let, iz Jer&ev Ciiyja, se je odzvala pozivu, naj da svojo kri za svojega nečaka, Frank Morrisev, starega 23 let, ki leži v Bellevne bolnici, trpeč na resni želodčni bolezni. Ko je dr. William Dearmer, ki je načeloval operaciji za transfu-zjj° krvi, načel žilo ter je pritekla m a jima nmožina krvi, je Mrs. Casserlv naenkrat omedlela ter umrla. Poskusi zdravnikov, da jo oži ve, so se izjalovili. Dr. Dearmer je telefonski naprosil pomožnega zdravniškega preglednika Gonzallesa, naj navede kot vzrok smrti srčno napako,' kot je iajavil nočni superintendent Hess iz Bellevne bolnice. Avtopsija bo izvršena danes. C'e bo poročilo zdravniškega pregled-(tiika kazalo, da je zanikrno kirur-gično delo prispevalo k smrti Mrs. Casserlv, bodo nastopile bolniške oblasti, kot je tzjavil superintendent lless. Dostavil pa je, da je prepričam, da je bila izvedena skrbna telesna preiskava kot se zgodi vedno v slučaju prostovoljnega darovalca krvi. Ker ni bila Mrs. Ca«serly pacijentka v bolnici, bodo pričele oblasti šele potem s .preiskavo, (ko bo poročilo zdravniškega (preglednika ugotovilo za-nikrnosrt od strani kirurgov. Stanje Morriseva je bilo včeraj zvečer še vedsno opasno. Pripuščen je bil v soboto popoldne. Mrs. Casserly je zapustila moža ter tri otroke, kojih najstarejši je bil star sedem let. Mali, starikavi mož z zadovoljnim smehljajem je bil Frank Kellogg, državni tajnik in dokument v novi rmeni listnici je bil "Kellog-gov iproti-vojni odgovor" ali "Pakt iz Pariza", s katerim so se zastopniki petnajstih, najbolj "mogočnih" narodov dogovorili, da se odpovedo vojni kot sredstvu, da urav najo mednarodne težkoče. Rekel je, da je 'bila vsa Evropa razveseljena nad to pogodbo ter jo pričel hitro braniti, da seje ne bodo poshižili kot strankarskega ka-mipanjdkega vprašanja. — Jaz ne mislim, — je rekel, — da bi se moglo napraviti pogodbo za odpoved vqjne za strankarsko vrašanje. niti v kampanji, niti pozneje v sena tu. — To je mednarodna zadeva celi svet obsegajočega pomena. Tvor-jenje miru je ideal, ki je skupen celemu človeštvu. To ni nikaka predpravica nobenega naroda in nobene skupine v narodu. Pogodba je bila podpisana od petnajstih narodov in trideset nadaljnih je že izrazilo svojo pripravljenost, da pistopijo k pogodbi- Xato je zaključil na (naslednji lačin: — Vsi znaki kažejo, da bo sprejeta pogodba od slehrnega naroda sveta. naziranja oliver lodge-a Sir Oliver Lodge pravi, da mrtvi "žive". — Filozof in znanstvenik Je po/vedal angleški zvezi za pospešen je znanosti, da se nahajamo še ved-no v otroški sobi glede razvoja. Orel napadel žensko. NEW PALTZ, X. Y., 10. sep. — Orel ki je bil vee kot »tiri čevlje širok, je napadel Mrs. Prank Taft, poletno prebivalko, ko je stala na vrhu visokega opazovalnega stoftpi-^a na Eagle Cliff, ki se dviga nad jezerom Mohawk. Mm. Taft se je poslužil« svoje pl»ni!*&e palice, da je od podila iiva), ki je Že zasadila vanjo svoje Imenovanje rimskega governerja. RIM, Italija, 10. septembra. — Musfiolini je spregel resignacijo iprinca Potenrianija, rimskega governerja ter je imenoval princa Francisco Boncampagni-Ludovisi, da. raji »ledi na tem inestu. Princ Potenziani se je pred krat~ kim vrnil s potovanja po Združenih dritvsh. Plin iz rjavega premoga ali lignita. DUNAJ, Avstrija, 10. septembra. — Plin v razsvetljevalne in kurilne svrhe je mogoče na zadovoljiv način napraviti iz lignita, kot kažejo zadnji eksperimenti v Mariboru ob Dravi v Jugoslaviji. To de£o se je zasledovalo z velikim zanimanjem od avstrijskih in zrn i r-jev in industrijalcev, kajti sedanja Avstrija mora importirati vi-sokovrednd antracit za svoje plinske naprave. Epidemija kolere v Iowi. DEWIT, Iowa, 10. septembra. — Danes so "bile tukaj zaiprte vse šole, ker so se med otroci pojavili slučaji kolere, posedaj so umrli že Štirje otroci. Kaj je povzročilo epidemijo, zdravniki zaenkrat še niso moyidofotti J _ Sin ameriškega bogatina ubit v Franciji. FOXTA1XBLEAU, Franeija, 10. septembra. — George Jay iz New Yorka, šestnajst let stari sin Nelson Dean Jaya, partnerja pariške podružnice bančne tvrdke Morgan & Co., je bil vržen s konga ter ubit. Oče in njegova sestriena sta bila pri njem. ob do ti onem času. Mladenič bi moral v sredo odpotovati v Združene države, da nadaljuje svoje študije v Concord, X. H. Root se ne vznemirja radi kampanje. SYRACUSE, N. Y., 9. septembra. — Elihu Root, ki je star 83 let je odklonil danes vsako razpravo glede predsedniške kampanje. Ustavil se je v Syracuse na poti rna svoj dom v Clinton, N. Y. — .Možje, — jo rekel Root časnikarskim poroeevailcem, — jaz sem končal ^politiko za vedno ter se umaknil t privatno življenje, i Jaz sem 'bil v ospredju številna leta ter mislim, da je sedaj čas stopiti na stran. GLASGOW, Škotska, 10. sep. — Obstoj Boga in realnost bodočega življenja je pridigal včeraj Sir Oliver Lodge članom angleške zvs-ze za na.predek znanosti. Sir Oliver Lodge je pripovedoval svojim nič manj časti ji vim poslušalcem povsem ponižno, da se nahaja človeštvo še vedno v otroškem stanju razvoja. V svojem govoru je izjavil, da ni znainost z vsem svojim delom izločila "zbranih pričevanj stoletij". — Neizkooenost možnih razkritij nasprotuje na čuden način naši lastni slabosti, da jo prestavimo v besede, — je rekel. — Raditega no smemo vreči proč prenagljeno nobene stare vere ali tradicije. Problemi ne postajajo lažji, ko postaja svet starejši. Izvanredna množina rastlin in živali je prese-netlj iva. Ivalkšno fantazijo je moral imeti stvaritelj! Xaš narastek poznavanja stvari je krit le od enega planetarnega sistema, ki kaže, da je vse postava. Red preseva prostor. kar nas dovede do zahteve obstoja kakega Velikega Bitja, ki kontrolira vse to. Celo svetovni prostor je poln. soglasno s Sir Olivrjem, življenja in mat rije. Svoje misli je obrnil na predmet, kakemu je posvetil vsa svoja zadnja leta in ki ga je. po njegovem prepričanju, potolažil za tragično smrt njegovega sina. — Resnični obstoj je dosti širša stvar kot naš posvetni obstoj, — je rekel. — Mi se motimo, če mislimo, da more obstajati življenje le za ma-terijalna telesa. Ono lahko obstaja, mogoče celo boljše, z nemate-rijalnimi stvarmi. kljub vsem pogodbam se francija boji za varnost Francija namerava zgraditi mejne utrdbe od Severnega do Sredozemskega morja. — Stari u-trdbeni sistem bo moderniziran. PARIZ, Francija, 10. septembra. — Vojni minister Painleve bo imel v spremstvu visokih častnikov ter članov senata in poslanske zbornice še tekom tega tedna v Metzu konferenco, na kateri se bo uveljavilo definitivne sklepe glede nove utrditve iztočne meje Francije. Načrti so bili že izdelani od armadne komisije pod generalom Guillau-matom. al smith0va kampanja Kampanjski načrt governerja Smitha po Zapadli je bil objavljen v podrobnem. — Obrazloženo je bilo, kje povsod se bo ustavil in govoril. smrt nemškega diplomata Nemški diplomat je podlegel srčni kapi. — Protestiral je proti podpisa-nju versaillske mirovne pogodbe. Sir Harry Lauder bolan. LONDON, Anglija, 10. septembra. — Sir Harry Lauder leži bolan na svojem domu v Dunoon, v bližini Glasgowa. Lauder «e je prehladi! pretekli teden tdkom ribolova. Njegov glas je bil prizadet. Njegov zdravnik .mu je ukazal ostati ▼ postelji za Uedondu. BERLIN, Nem6ya, 10. sep. — Jutri se bodo vršile pogrebne slovesnosti za grofom von Brock-dorff-Bantzaum, enem najbolj zmožnih nemških -diplomatov, ki je umri včeraj na srčni kapi. Kot poslaniku v Moskvi se je posrečilo dzza njegovega imenovanja leta 1922 vzdržati prijateljske od-nošaje med Nemčijo in Rusijo, kljub številnim nemirom. Bil je grof von BrockdorffjRautzau, ki je svetoval proti podpisanju Vesr-saiiske mirovne pogodbe od strani Nemedje, kajti rekel je, da bi bilo prtznaostajah. na poti. kjer ne bo nikakih »ovo-rov, 'bo imel nadaljno priliko govoriti s krajevnimi demokrati. j Pri tem gre za velikansko razširjenje starih utrdb ki so obstajale leta 1914 in za izpremembe, ki so sedaj potrebne, ko sia pripadli Franciji Alzacija in Lorenska. Utrdbe bodo segale od Severnega morja pa do Sredozemskega morja. Ceia me^—črta je razdeljena v ošabno organizirane okraje pod vkljueenjem starega utrdbenega sistema, ki ,pa bo moderniziran. Razven fortov, redut in artilerijskih postojank se bo zgradilo tudi nove ceste, male železnice, strelske -zakope, podzemske zveze in zavetišča od zemlje za i"ete. Stroške se bo razdelilo na dobo sedmih let. Prva dovolitev, v zne-*kti dvesto milijonov frankov, se nahaja že v letošnjem proračunu. Ta svota naj bi služila ojaeenju me je v odseku Metz in Dolenja Alzacija. Štirje novi ognjeniki. WAHkVGTON, D. C.. 10. sep. Štiri nove vulkane v A laski je našel dr. Thomas Jagyar, voditelj ekapedieije v Paulof vulkansko o-zemlje, kot je objavila danes Narodna Zemljepisna Družba. - Bk-sp^di^ij* mapirala 250J kvadratnih milj na Alaska polotoku. Mož umrl tri ure po sestavi oporoke. CEDAR RAPIDS, la., 0. sep. — T ri ure potem, ko -se- je pripeljal v Luzerne, da -sestavi svojo oporoko. je umrl 5f) let stari Patrick Far-rell. ibegrat farmer iz BJairstown. Bil je slabega zdravja že več mesecev m njegovi sosedje domnevajo, da je slutil prihod smrti. denarna nakazila Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo v Italijo Din. 1,000 ..............$ 18.40 Lir 100 ....................% 5.90 2,500 ..............$ 45.75 " 200 ....................$11.50 5,000 ..............$ 91,00 " 300 ....................$16.95 " 10,000 ....... $181,00 " 500 ....................$27.75 " 11,110 ..............$200,00 " 1000 ____________$54.50 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. - Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi y dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej ? nam sporazumete glede načina nakazila. "enačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER Z Ar PRISTOJBINO $1.— sakser state bank 82 COBTLANDT STREET, NEW Y0BK, N. Y. TELEPKONB: COftTLAND'* «WJ * ^ "i*1 . . „ . ' - __L' M N«jye£ji *l«v«uki doemik 1 f Združenih driavtk 1 Volja za vse leto ... $6.00 1 Za pol leta.....$3.00 fl Za New York celo leto - $7.00 g Za inozemstvo celo leto $7.00 1 I The largest Slovenka Da2y ia 9 the United States. ■ Issued every day except Sundays I and legal HoKdays. I 75,000 Readers. TELEFON: OOETLAHPT «76 jpnflfsd m Bsooad Class Mattsr, Ssptembsg 11» 1908, rt^the Yorfc, W. Y^ andtr Act of OoBgrm of Mneh S, 187> -TEfŽrOH^OOBT^^lf^T^Tf __NO.aiS^-STEV.Jl^ NEW YORK, TDMDAYJPTOOEi 11, 1928. - TOREK, 11. SEPTEMBRA 1928. VOLUME XXXVI. - IXTKIKXZm *Smmm : „ •f . . BKrj« ' % ' B-i,; i&Kp ras« f- Nj U. SEP- 1928 ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI PORBION LANOUAOB INFORMATION tCRVICB — JUQOIUV BURKAM ŠOLSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. GLAS NARODA j (SLOVENE DAILY) —^—i..........I 1111» ———i^—-—» Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) 'frank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer ■ Place of business of the corporation and addresses of above officers:. 32 Corllandt St., Borongh of Manhattan, New York City, N. Y. : "GLAS NARODA" (Voice of the People) j Issued Every Day Except Sundays and Holidays._j Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto —$7.00 \ in Kanado ............................$6.00 Za pol leta ................................%3.50 Za pol leta ...............................$,3.00 Za inozemstvo za celo leto .—$7.00 Za četrt leta ............................$1.50 Za pol leta ..............................$3.50 \ Subscription Yearly $6.00 ! Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" uhaja vsaki dan izvzemŠi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.____ •4GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, ^ew York, N. Y. Telephone: CoriUndi 2876 ŠTRAJKARJI IN PETJE V Indiana, Pa., je sodišče prepovedalo štrajkarjem v eetkvi peti, res, da hi petje utegnilo motiti skebe, ki so v bližini na d£lu. | Ta prepoved je sedaj vsebovana v trajni injunkciji, ki jo je izdal sodnik J. N. Langliam na prošnjo Clearfield Bituminous Coal Corporation. Nad injiirikoijo so se zgražali člani ameriškega senata, ki so preiskovali razmere v poljih mehkega premoga, (»pravili pa niso ničesar. j1 Prepoved, dasi je nesramna, pa štrajkarjem ne more dosti škoditi. j Morda bi se dalo s petjem nabožnih pesmi omehčati] nebesa, nikakor pa ni mogoče s petjem cerkvenih pesmi omehčati sr<* za k rim j eni li kapitalistov. V to svrho je treba vse drugačnih sredstev. Močna unija, naprimer, in vztrajnost sta jako priporočljivi. OGROMNE ŠTEVILKE Amerika se predstavlja tudi v številkah kot voditelji- tmela žnjimi občina baje $106 stroškov. t To poročilo, ki je samoposebi jako zanimivo, pa ne o-C-ii^a, če bo imenovanje oficijelnega butlegarja potrdila tudi prohibicijska oblast. ZaKaj p* ttet "j,^ . - '; Izza uveljavijenja prohibicije je v Ameriki marsikaj Amerika se predstavlja tudi v številkah kot voditelji- mere, snažnost. sveži zrak in solnč- (a vsega sveta. lno svetlobo- obede -mleka in kra- ,, *v . ,, , . • v t i ~ 'kerjev, prostore .za proste vaje, um V prvem četrtletju je znašalo narodno premoženje I B pota. Ne Ely, Minn., je zaspala za ta svet- dvajsetletna Angela Pluth.j Bolehala je* .par let za sušico. Dne 3. septembra je bil njen pogreb ob obilni udeležbi 'znancev in pri-1 jateljev. Pri pogrebu je bila zastopana t udri American Legion (ženski oddelek). Društveniki št/v. 2 J. S. K. J., kamor je pokojnica spadala sedemnajst let, so preskrbeli šest ]>ogrebnikov, da so rakev nosili. Pokojnica je vedno želela, da bi bila f>opodne pokopana, toda elyski župnik ni hotel ustreči tej njem želji. To je hil tudi vzrok, da je društvo št v. 2 J. S. K. .J. odredilo le šest ipogrebiiev. Če bi bil pogreb popoldne, bi delavci ne izgubili celodnevnega zashižka in udeležba a v Montani. Pogreba so se udeležili Mrs. Tegelj in Maticičevi iz Shfboygona. Wis. Znanci in prijatelji so podarJli pokojnici mnogo krasnih vencev v zadnje slovo. Rojaki so dali za pogrebee na razpolago kakih dvajset avtomobilov. Za vse se družina Pluth iskreno zahvaljuje. Pokojni Angeli želim večni mir, družini pa izrekam svoje sožalje. Matija Pogorele. Burgettstown, Pa. Prosim vas, da objavite v listu zahrvalo cenjemu odboru newyor-ških društev in posameznim darovalcem. Ivo sem sprejel podporo $45.00 sem bil iznenaden, moji sotrpini pa še bolj. Stavkam že osemnajst mesecev, pa upam, da se bodo slednjič razmere vseeno izboljšale. Če boste vi v potrebi, vam bom radevolje priskočil na pomoč in povrnil svoj dolg. Hvala Vam lepa! Živela delavska sloga! John Leskovec. Whiting, Ind. Priloženo dobite tri dolarje za polletno naročnino na Glas NaTO-da. Oprostite mi, ker sem nekoliko zaostal. Ta list mi je najiboljši prijatelj in brez njega ne morem biti niti en «t nafiih odjemalcev in javnosti '«s i na 124 W. 42nd Street. The New York Edison Company Tam na razpolago. [g Ha&aMB "sii--."1; ■ = Peter Zgaga eenja lahko sledi učenje v "ijr. - . .... ,, ... ____ , , , .„ T, .. . j lezik Mrs. Temelj m Maticicevi iz duate sehool . Dovrsitev enoletne, r,. „ Shfboycrona. Wis. Znanci in pri- plan. Ta vsebuje šestrazredno o-fhajajo isti raizred iste šole. Ustave Izredno sposobni učenci dosti- sebne veroizpovedi ZAKAJ SO NAŠE P0Š1LJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? ker je nas promet največji in ker so nase zveze v starem mju najbolje vpeljane! UMmoati, Id Izviraj« Is poslovanja v velikem obrito, pridejo našim strankam v korist. Nail otrsfld sa >■■■■» ni ■ m*avlTs so msnjil. vsled lesar so cono pri nas niije kot pri acentn ali ssvodn. Id moro poslati Tate nakaznico v izvrienje v No« York. Hitrost naloga poslovanja jo nedosegljiva, mil naloga velikega prometa lahko vadrtnjeme tako ob&irne z vose, da no poovete nošim nalogom največjo pmrnirt. Nolo denarno roiainlco odpoHJemo s vookim feraapsnl-tam ld Torka — tornj brez zashodo in na- 1Ue cono m objavljene dnevno v Usta "Glas Naroda*. Ža zneske nad im- računaam priaKiuo nttjo eeno, katero Tam isifcTroUf) OporeČteo'prode* — pšiljutn nltf Mi immno naivni poslov o otrankaad Izven Now Tosfcn, kar dokazuje, da m lobko okoristi z rotim pojloronfim vsak. pa naJaAo io tako daloC proi odpoolovnoga srodiMn Ameriko. rmm lonj Vaio plbifcje tam iunjaln mm v Izvršitev. SAKSER STATE BANK 9Ž OOtAAXBT BTSCIT. RV TOK Lepo je priti v Cleveland na'delegatinj. Med drugimi je tudi obisk. Nisem pa si mogel pred- Mrs. Bajt, soproga našega znanca stavdjati toliko Slovencev v eni na-'Janeza Bajt na Addison Road, selbini v Ameriki. V Clevelandul Znanei pri katerih se radi pre-pa je vse tako kot so mi pove- kratkega časa nisem mogel oglasi- V teli dneh šole v Združenih državah odpirajo svoja vrata iii pe-' tina auitmiškega prebivalstva zač-' ne zopet svoje delo učenja. United' States Bureau of Education ceni,' da je lani »bilo vpisanih v vseli šolah skupaj <-ez 30,000,000 dijakov.' Velika večina teh — približno' 21,000.000 — se nahaja seveda v osnovnih in ljudskih šolah. Število dijakov v javnih srednjih šolah (high school) se ceni na 4,000,000. Približno enaiko število učeneev pohaja privatne šole, bodisi osaiov-ne, srednje ali pripravljalne šole. Dijakov na vseučiliščih in enakovrednih zavodih (colleges) je približno eii milijon. V učiteljiščih (teaeher training schools) je vpi-saaiih približno 300,000 dijakov. Dasi je mnogo tisoč učeneev dovršilo šolo koncem preteklega šolskega leta, veliko večje število istih začenja sedaj -znova svoje šolsko leto. Pohajanje šole je obvezno sirom Združenih držav. Mesta,i I counties in države se morejo vsa- j ko leto boriti s problemom, da pre-skrbuuejo s šolskim prostorom I čim dalje rastoče števiilo učencev. Šolski vrtec. Splošni ameriški šolski sistem nudi vsakemu otroku, ki je za to sposoben, ravno in odprto pot za redni napredk od šolskega vrtca do dovršitve vseučilišča. Prva prilika za vzgojo je v šolskem vrtcu (kindergarten). Otroški vrtci so na razpolago v vseh večjrh mestih in tudi v mnogih manjših rtbčinali >za otroke v starosti od 4 do 6 let. Kindergarten ni sicer obvezen za otročiče. ali postaje čim dalje bolj popularen. Polaga temelj za zdrav-lje, ker nudi dobre higijenične razmere, snažnost, sveži zrak in solnč-no svetlobo, obede -mleka in kra-kerjev, prostore za proste vaje, um razvijajoče igre in otroška orodja za vrtnarenje. Učiteljica šolskega vrtca govori otrokom o čiščenju zob, pravilni hrani in jih pri-učuje k drugim zdravim navadam. Mali otrok se tudi uči peti enostavne pesni, risati m modelirati z ilovico. Sistem ljudske šole. Najbolj običajna je osnovna šola osmih razredov (grade) za otro-ike od 6. do 10. leta starosti. Njej sledi štiriletna srednja šola (high sehool). Obe ti šoli skupaj sestavljata sistem, ki -se navadno zove 8-4 plan. Čim dalje bolj narašča tendenca, da se sprejme takozvani 6-3-3 plan. Ta vsebuje šestrazredno o-snovno šolo >nad šolskim vrtcem, kateni sledijo tri leta niije srednje šole (junior high sehool) in za njo tri leta višje srednje šole. Izredno sposobni učenci dosti- krat preskočijo (skip) kak razred in dovršitev ljudske šole v starosti Iti let ni nič nenavadnega. V mnogih mestih imajo tudi posebne razrede za jako talentirane in amibi-(sijoane dijake, ta'kozvane ''rapid advance classes", ki omogočujejo dovršitev ljudske šole in nižje srednje šole v krajšem času. Vsnečiliščna naobraiba. Dovršitev (graduation) srednje šole (high sehool) oziroma enakovredne šole je bistveno potrebno za .sprejem v zavode, ki nudijo višjo naoforazbo. Imamo v Združenih državah približno 900 univerz in kolegijev (college). Te poslednje so šole Vseučilišč ne vrednosti. 144 izmed teh višjih šol je pod javno kontrolo. V kolegijih in univerzah se prva štiri leta študije nazivajo "undergraduate". Običajno pravijo visokošolcu prvega letnika, du jt* "freshman" fnaš "bruc"), tlru-jjrejra letnica "sophomore", tretje-'pra letnika "junior" in četrtega I "senior". Ko je visokošolec uspešno dovršil prva štiri leta učenja, dobiva akademični naslov' (degree) : -bachelor v umetnosti, znanosti, filozofiji itd. Po teh štirih letih "undergraduate" visokega u-cenja lahko .sledi učenje v "igra-duate sehool". Dovršitev enoletne! študije v isti vedi do naslova magistra (ma-ster") umetnosti, znanosti it>d. Dve leti nadaljnjih študij, vstevši delo znanstvtoie raziskave in disertacijo, sta potrebni za naslov "doktorja filozofije". Vzgoja spada v delokrog države. Nadziram je in vzdrževanje javnega šolstva je naloga vsake posamezne izmed 48 držav. Ustava Združenih držav ne določa ničesar glede vpliva federalne via de ma šolstvo. To je -prepuščeno posameznim državam. Ta Sistem je sicer dovedel do razvoja raznih šolskih sistemov, ki se v posamezno-stih razlikuje med seboj, ali nekatera osnovna načela so enaka povsod. Vse države predpisujejo šolsko obveznost. Določbe so različne, ali v splošnem otroci med starostjo od (i oziroma 7 let in 14 oziroma 18 let so obvezni -pohajati o-(snovno šolo, dokler je niso dovršili. Povsod je poduk brezplačen za vse javne šle pod vseučiliščem. Navadna šola daje učencem učne knjige, svinčnike, peresa in druge šolske potrebščine brezplačno. V pretežni večini imajo učenci obeh spolov skupno vzgojo (coeducation). Dečki in deklice po 'hajajo isti raizred iste šole. Ustave bi zakoni držav navadno doloeajo, da se v javnih šolah ali v šolah, ki dobivajo javno podporo ne sme podučevati veronauk ni kake posebne veroizpovedi. Dopisi. Ko sem se mudil na Delavski praznik pri našem naročniku Mr. Knezu v (.'olhiwood, se jn-ipelje tja na obisk mlad slovenski par. Ženin je bil Mr. Andy Šinkovce, nevesta ,pa MLss Mary Erjavec iz Newburga. Imela sta 3 družice in 3 tovariše. Navada ob takih prilikah je. da delijo tovariši pri obiskih cigare in kar naenkrat sem imel v rokah pol ducata cigar. Ker je godec Mat. Ilojer na svojo hro-mat.ično harmoniko tako vabljivo igral, sem /. dovoljenjem ženina tudi /. nevesto malo zasukal. "N' Clevelandu mi je Mr. Lud. Medvešček razkazal notranjost Narodnega Doma. kjer so krasni prostori. dvorane, uradi, obrtni prostori itd. Na stenah je tudi mnogo lepili slik. delo umetmika Mr. Pe-ruška. Pa 1o ni edini Slovenski dom v Clevelandu. Imajo še dni«re in tudi v Colimvood imajo svoje. Doli ima tiwli Mr. Anton Ogrin veliko drvgoods trgovino. V poduk in razvedrilo so Slovenci tukaj naročeni na več listov ter imajo skoro v vsaki družini enega aLi dva. Tudi Glas Naroda .je tu zelo razširjen in priljubljen. Kot zastopnik tega lista sem »pridobil v kratkem času mojega bivanja tu-' kaj že 25 novih naročnikov. Ko vrnem, jih bom skušal pridobiti še več, ko bode več časa na razpolago. Zadnjo medel jo je bila v Narodnem Domu proslava 25-letniee obstoja Svobodomiselne Podporne Zveze z obširnim sporedom, zvečer pa ples v spodnji dvorani, kjer pa je bila v pretežni večini cleveland-ska mladina, katera je v gibčnih kretnjah drsela po gladkih parke-tih. Xa Delavski -praznik pa se je bojeval vroč boj baseball igre med dvema društvoma iz Olevelanda in Waukegan ■ «*#» itovntki Mt v Ameriki 0 Čisti vesti. Ne rečem. ljudje imajo čisto vest, in tudi jaz jo imam, toda vseeno . . . Menda je človeku že taiko prirojeno. Ce mi prihaja poljema n nasproti. se sicer zavedam svoje }*>pol-ne nedolžnosti m a;bsohit»ie nekriv-de v vseh kriminalnih slučajih, vendar m» mi nehote porodi v glavi misel : — Kaj. če bi te sedaj kar tako na lepem popokal ter vprašal, kako je bilo s to ali ono stvarjo? Ali pa če pride neznan človek \ uredniršvo in vpraša: — Kdo je Peter Zgaga ' Za trdno sem prepričan, da mi dolarjev ni prinesel. Torej bo najbrž kaj drugega. Toda kaj Sele k'> pride na dan z be.edo, mi je vest čista in duša mirna. Tudi žensk nisem ničkaj vesel. Kadarkoli privrši katera v uredništvo. zlezem dobesedno v dve gubi ter se navidez |»oglobrm v globoka misli, ki pa ni^o prav ni«** globoke. ampak so naslednje-. — No, kaj pa ta? Ali sem jo že kdaj videl! Da. enkrat že. Toda kje? V družbi samo? Pred dolgim ali kratkim časom.' Pred dolgim časom v družbi. To je allright. Ne bu nič hudega, Zgaga. Nerodno je. če se -spomnim, da sem jo videl, pred kratkim in samo. To je bo L j nerodno. Pa si je treba j>omagati. S«- b' dobi kak izgovor. •Najtežje je. če -e človrk ne uponini njenega imena in ne ve. če rta se vikala ali tikala, 'ko ^ta se poslovila. Tisto je še bolj nerodno. In nadalje je jiko nerodno, če začne »preveč siliti s poroko, češ, da m mislila tako, da tako ne bo šlo, da ima prijateljico, ki prav dobro pozna nekega poliemana in da so Še postave na svetu. Pa je spet polieman na vrsti! Kako ne bi sililo človeku srce v hlače, na naj itna še tako čisto vest in naj bo še taiko zadrgnen eez pas. V takem slučaju je najboljše reči. da je človek oženjen, toda reči je treba prej, ne pozneje. V čas i se tudi otroka ustrašim. Ko me tuj otrok ogovori, mi bliskovito sinejo sledeče misli skozi glavo: — Čigav je.' Kdaj sva bila zadnjič skupaj z njegovim očetom ? Ali sem njegovega očeta spremil prav v stanovanje, ali sem ga le lepo k vratom prislonil, previdno pozvonil in naglo odšel po svojih opravkih. Toda ponavadi se izkaže, da so vse take misli bre-z podlage in da so plod slabe vesti. Kot sem že zgoraj (poudaril, je moja vest sicer čista, toda vendar. Vendar... Mogoče je to posledica globoke zamišljenosti ? In če si iz zamišlje-nOsti predrami jen. ti je tako kot da bi te kdo sunkoma predramil iz globokega spanja. Mogoče* Ne vem. Pa bo že nekaj takega. Ko sem se zadnjič vozil z vlakom proti domiu, zdi se mi, da je bilo v pondeljek, da. pondeljek je bil. sem se poglobil v gorostas-no časnikar-fao poročilo o policistu-roparju, ki je kar v uniformi in s pištolo v rokah ustavljal i>ošte morem razumeti. kaj ima« proti Harieti. Jioljie .služkinje si ne mores misliti. Skozi celo tri leta je bila natakarica v restavraciji Davis, in to ni karsibodi. Skratka, najela sem jo v posredovalnici in v ponedeljek pride, kar bo ravno prav. ker, kakor veš. v torek imava goste na večerji, kjer bo Harieta že lahko servirala." In res, prišel je pondeljek in z njim Jiari'-ta. Reči moram, da je bila nad vse skrbno opravljena in ko se je preobleki a, da bo stregla pri večerji, je bila kar naravnost okusna. Sneinobeli predpasnik se j'1 kaj podal črni obleki, kakor tudi bela čepica na glavi. Zdelo se mi je, kot da bi bil v restavraciji. Da* i nerad, sem moral ženi pritrditi, da je imela srečno roko, ko je izbrala Ilaricto. Ob določen uri v torek zvečer Kino sedli za mizo v jedilnici. Bilo nas je devet, sama izbrana mala družba, lokalna aristokracija. Seveda tudi Miss Montgomery-Frit-er ni manjkalo, o kateri je šel glas, da je imela nekoč na večerji pravega praveatega lorda. Potem je bil navzoč gospod vikar s soprogo, Mi*s Sweetbread, Mr. in Mrs. Hig-glepush in pa major Peppereorn. Moja žena je naročila Harieti, naj vpraša g>ste. kaj si naj preje želijo, kar je tudi takoj .storila. Toda .strali in groza, ko je prišla o-kolu nas vseh, je zaklieala na ves glas: '"Devetkrat juho. šestkrat zakuhano, trikrat čisto, dvakrat žemlje in sedemkrat kruh!" Moja žena je zardela sramu, a zadrego je .skušala prikriti s tem, da je nuni srebanjem juhe tako mimo- VABILO NA PEVSKI KONCERT, katerega priredi Mr. ANTON SUBELJ, operni pevec iz Ljubljane y soboto, dne 15, septembra 1928 točno o b 8. uri zvečer v Slovenskem Narodnem DOmu v Little Falls, N. Y. Vljudno ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje, da se tega večera udeležite, da boste slišali nekaj kar vam bo ostalo vedno v spominu. Po koncertu se bo vršil ples. Torej na svidenje na 36 Danube Street. Frank Masle. (2x 7&11) grede pripomnila, da bo najbrže deževalo. 41 Se mi zdi. da je že," je dejala Miw Sweetbread t*-r sumljivo gledala vsebino na krožniku. "Devetkrat pečenko s slato." je nadaljevala Harieta. "Že pridem." je dejala napram majorju. "Ta pečenka je za vas," je gostolela vikarju na uho. — Ker pa se je moji ženi zdelo, da je Harieta nekoliko počasna, ji je to tudi povedala, a naletela je slabo: "Vsem ne morem postreči hkratu. bodo že vsi dobili. Lepo po vr.sti. Sicer je pa oni stari gospod bil preje tu. kot pa ta debela dama." V takem tonu je šlo dalje in globoko sem se odah nil. ko je bila večerja pri kraju. A najhujše še sledi. Harieta je za nekaj časa izginila. a kmalu zopet prišla V roki je imela svinčnik in nekak blok. Brez nadaljn^ga je stopila k Mr. Higgle pil sb u ter pričela: "Oba skupaj, kaj ne' Torej imate dve juhi. dvakrat meso s krompirjem, dvakrat pečenko s salato, ham and eggs. Štiri kose torte in tri kave. To znese osem šilingov in tri pence, prosim. Napitnina ni vračunana."' Moja žena in jaz sva od reven ela. samega strmenja se ti I nihč» naju ni mogel ganiti. Preden pa .sva se zavedla, kaj se godi z najnimi gosti je Ilarietta že vsem vročila računske listke, razen majorju. Peppereorn pa ni bil izmed onih, ki bi si vse pustil dopasti, zato je energično protestiral: "Ne. tega pa ne razumem. Se nikdar .se ni z menoj z menoj tako nesramno ]K>sto-palo v zasebni hiši, kot tu. Ne plačam, pod nobenim pogojeni ne plačam." Med gosti je nastalo mrmranje, toda Harieta je bila glasnejša: "Plačajte, sicer pokličem policaja," je vpila ter gledala grozeče naokolu. "Harieta---." sem zakli- eal. a dalje nisem prišel. "Le pustite, bom že sama opravila z njimi." Gostje so se spogledovali, se zbali, plačali ter odšli. "Kdo pa ste vi, mlado ženšče, da se drznete z menoj govoriti v takem tonu? Jaz ne plačam, pa ne plačam," je vpil major Peppereorn. "Vas dobro poznam." je odvrnila Harieta. "in če hočete vedeti kdo sem, vam povem, da sem Harieta iz restavranta Davis." V trenotku je v majorju vsa o-šabnost popustila. "H-H-Harieta?" je jecljal. "Da." je odvrnila Harieta. "sicer vas pa itak dobro poznam in nimam danes v prvo sitnosti z vami. Torej---" Major je segel v žep ter stisnil Harieti pest srebra v roko, nato pa smuknil skozi vrata. Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postreženi, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potrebujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovanje, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN V Vseh bančnih poslih * DOMAČO rr SAKSER STATE BANK M ©ortlaiiit S(ml New Inki N. V. ■GBOH ,S(iECH£i®; ... s? ; '.. .„ » «- "Ali ste jih videli?" je dejala Harieta ter se postavila pred mojo ženo v pozo triumfatorja. "pa so le vsi plačali. Kaj si mislite sedaj o meni, kaj?" Moja žena Angelika ji je povedala. kaj. spominska plošča razbojniku V mestecu Forlimpopoli v pokrajini Romagni, nedaleč od Mus-solinijevega rojstnega kraja Pre-dappia, se je zgodil 25. jan. 1851 še za Italijo nenavaden slučaj bri-gantstva. Na večer tega dne je bilo zbrano meščanstvo v gledališki dvorani na gradu, kjer bi se morala vršiti predstava neke opere. Ko se je zastor dvignil, pa se je pokazal na odru mesto pevcev zloglasni bandit Stefano Pelloni in za njim številna tolpa njegovih razbojniških pandurjev. Pelloni je o-pozoril publiko z mirnim glasom, da so vsi izhodi zasedeni, a mestni žandarji razoroženi. Pozval je ljudi naj mu brez odpora izroče dragocenosti. Banditova drznost in še bolj za njegovim hrbtom proti občinstvu naperjene puške hajdukov so vplivale tako porazno, da so ljudje kaj hitro ves svoj denar in dragulje oddali tolpi, ki je ušla nemoteno s plenom več nego pol milijona vrednosti v današnji valuti. Že takrat so iskali za banditovim nastopom političnih nagibov. Nad Forlimpopoli jem je takrat vladal papež in bilo je mnogo ljudi, tako zvanih radikalov, ki bi se radi o-tresli klerikalnega režima. Klerikalci so očitali tem radikalom, da so podprli Pellonijevo akcijo, samo da bi diskreditirali papeško posvetno oblast. Vsekakor je užival razbojnik med radikali precejšnjo simpatijo in ta se je tako ukore-ninila, da se je romagnolski proti-klerikalci še celega pol stoletja pozneje, 1. 1904. odločili postaviti v forlimpopolijsko gledališko dvorano spominsko ploščo na opisani dogodek. Besedilo je zložil eden najbolj znanih laških lirikov. Lorenzo Stecchetti, in ta je poskrbel, da je zasijal Pelloni v luči nekakšnega ljudskega junaka. Celih 24 let je stala potem plošča na svojem mestu — sedaj pa je prišel iz fašistovskih vrst predlog, da bi jo spravili v muzej. Nočejo vzbujati pred obiskovalci gledališča videza, kakor da bi v Italiji še 1. 1928. slavil razbojnike kot narodne heroje. OBISK. V našem uredništvu se je v spremstvu Mrs. Marv Prelovšek zglasila Miss Pavlina Plevnik iz Clevelanda, Ohio. Miss Plevnik se mudi že več dni v New Torku na počitnicah, pa pravi, da je v Cleve-landu dosti lepše. SLUŽBO DOBI STAVKO ki zna stavk' na stroj in delati forme. GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York, N. T. ŽKTJM IZVEDETI za naslov mojega bratranca FRANKA KNAP, kateri se nahaja nekje v Canada.. Cenjene eitatelje prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi. Ako pa sam črta, naj .se mi javi na naslov: Joseph Metle, 25 >ewj Ave., Vandergrift, Pa. (2x 10&11) ROJAKI, NA*6CAJTX Of "GLAS VilODA", KAJTOdJI su&raftiMn*MsVtoK Titu wtlAVAH. _ NORVEŠKA KRALJEVA bRU2lNA tm Norveški kralj in kraljica ter prestolonaslednik Olaf. Kraljica je se- j Iz Jugoslavije. Zopet smrt pod vlakom. 24. avgusta dopoldne .se je pripetila na glavni progi Zagreto— Beograd v bližini Vinkovcev zopet železniška nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Na slavonski postaji Kukujevtri je stal osebni vlak. ki je imel v*ak čas oditi v smeri proti Vinkovcem. Izpred postajnega poslopja je prišel v tem tremilJku delavec Ivan Ho-lik, ki je zaposlen pri gradnji drugega tira na omenjeni progi. Ko je zapazil, da se vlak že premika ga je hotel prehiteti in je pre-nko<"il trr. Y tem je }>a privooml na drugem tiru na .pout a jo s precejšnjo brzino drugi beograjski osebni vlak. Nesrečni delavec je skočil ravno pod lokomotivo prihajajočega vlaka, ki ga je strašno raz-|mesaril. Holik je bil takoj z istim J vlakom prepeljan v vinkovsko jbolnico. (kjer pa je takoj po sprejemu podlegel težkim zunanjim in notranjim poškodbam. Ponesrečenec je bil oženjen in zapušča j pet nepreskrbljenih otrok. Izmed i katerih je najstarejšemu šele devet let. navihana učiteljica stra angeškega kralja. žene, ki izide prvič v tisku ob 100-spravili v muzej. Nočejo vzbujati letnici njegovega rojstva. To je pred obiskovalci gledališča videza, Iz rodbinskega življenja Tolstoja Karambol dveh tovornih vlakov. 23. avgusta zjutraj sta zavozila drug v drugega na železniški postaji Novska v Slavoniji o-b progi Beograd—Zagreb dva tovorna vlaka. Nesreča je nastala na ta način, da je bila kretnica postavljena tako, da sta oba vlaka, ki sta vozila v isti smeri na dvojnem tiru, zavila na -sku'pni drugi tir pri vhodu na postajo. Obe lokomotivi sta tako poškodovani, da nista več za raibo. Pri obeh vlakih sta poškodovana tudi službena vo-za, vrhu tega še pni prvem vlaku 1 tovorni vagon, pri drugem .pa tri e.i-stene. Človeških žrtev k sreči ni bilo. edino strojevodja prvega vlaka je zadobil lažje poškodbe na trebuhu. Kdo je prav zaiprav nesrečo zakrivil. še niso mogli ugotoviti, pač je bila takoj uvedena uradna preiskava. Tudi škode niso ugotovili, je pa na vsak način zelo velika. Radi te nesreče je imel jutranji Neki odlični francoski pedagog pripoveduje o svojem prijatelju, profesorju univerze v Oxfordu In-grainu Bvwateru zanimivo zgodbo iz njegove prakse. Mož se je zanimal za vse pedagoške probleme in je rad povečal ljudska sol«1, da s« prepriča, kako deca na p red nje. Predli o je pa klasificiral učitelje in učence, se je redno spomnil dogodka v neki šoli v Wynh;nnn, kjer je inspieifral učitelje, ko je bil ■V šolski nadzornik. V Wynhamn je našel By water razred, v katerem no učenci jih vsako njegovo vprašanje dvignili roke. kar je nadzornika nemalo presenetilo. ka.iti v drugih razredih so se javljali samo najboljši učenci. Mlada učiteljica je klicala učence l>o vrsti in v*«! so dobro odgovarjali na nadzornikova vprašanja. Bvwater se ni mogel dovolj naču-diti. Cestitai je mladi učiteljici in je vprašal, kako je dosegla v šoli tako" presenetljive uspehe. (Jalant-no je pripomnil, da bi morala i-niet: vsaka šola tako dražestni ča-rodejko. Bil je tako navdušen in zadovoljen, da mlada učiteljica ni mogla zamolčat i svoje metode. Zardela j-* in izjavila : Gospod inšpektor, ne zamerite, toda čudeži se na svetu ne gode. Tudi jaz jih ne znam delati. Mnogo se govori o strogih nadzornikih. ki ne poznajo nobenega pardo-na. če nalete v šoli na slabe uspehe. Jaz sem pa mlada, neizkušena. Bala sem se in ker ni šlo drugače. .tem si pomagala z zvijačo. Vsi moji učenci so dvignili na vaša vprašanje roke in gotovo ste mislili, da vse znajo. V resnici pa ni tako. Domenili smo se. naj oni u-čenei. ki znajo odgovoriti na vaše vprašanje', dvignejo desne roke, drugi pa leve. Klicala sem seveda samo one, ki so dvignili desnice in tako ste mislili, da delam čudeže. beograjski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano ob S.12 uri, okrog 2 uri zamude. Ženi je dal čutiti, da je več ne po-človešk dokument, poln tragike. V trebuje. Sama piše v dnevniku, da Pozor, rojaki! Is naslova na listo, katerega prejemate, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte to-ra j, da se Vas opominja, temvei obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov: CALIFORNIA Foatana, A. Hocherar. San Franelse«, Jacob Tannin. COLORADO Denver, J. Schntte. Pueblo, Peter Culls, John Germ, Ft. Jsnesh, A. SaftlS. Salide, Louis Costello. Walsenburs. M. J. Baynk INDIANA Indianapolis, Louis B&nlcb ILLINOIS Aurora, J. Verbieb Chicago: Joseph Bll-S. J. Herd*, Mrs. F. Laurich. Cicero, J. Fabian. De Pne, Andrew Spillar Joiiet, A. Anzelc, lfary Bamblch. .i. Zaletel, John Kren. Joseph Hrorat La Salle, J. SpeUch. Maaeoatah, Frank Angnstlo North Chicago. Anton KobeJ Springfield. Matija Barborlch. Snssnttp J. Horvath. Wonbcgan, Frank Petkorisk KANSAS fllnii Agnes Mo&df Kansas CUy, Frank 2sgs" Flttsbnrg, JOha Kqrari MARYLAND Stayer. J. fierns. Btarite, Fr. Vodoolvie. MICHIGAN CalOMt, M. F. Koba DetreM» J. Barkb. Ant, JanesSch. MINNESOTA Hil*'is, Freak Goals, A. Paala% Frank Fncslj. If* Joo. j. Puhal, ft. Šakala. IveMh, Loois QonSe Mart, Louis VssseL IfftHaa, John Pavla. Virginia, Frank Hrrattah ™Ln£l A. Ratani MONTANA Ub John r, Rom. l^HHUUH^ .i Btšrafsa. OHIO Barberton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Charles KarUnger, Louis Rudman, Anton 8lm-clch. Math. Slapnik Eaelid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Loois Balant In J. KmnJBs. Niles, Frank KoiroTfiek. Warren. Mrs. F. P- *---Youngstown, Anton Klbelj. OREGON Oreron City. J. Koblar. PENNSYLVANIA Am bridge. Frank JskSe. Bessemer, Louis Hribar. Brsddocb, J. A. Germ. Brenghton, Anton Ipavee. Qarfdce, Fr. Tnshar, A. Jerina. Conemangh, J. Brezorec. J. Piko, Y. BovanSek. Crmfton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Loois BnpanCK, A. SkerH Farrell, Jerry Okorr Forest City, Math. Kamln. Greensbnrg, Frank Norsk. Homer City in okolico, Frank Fa-renchack. Irwin, Mike Psoahek. Johnstown, John Polane, Martin Ko-rosbets. Krayn. Ant. TanlelJ Lnierne, Anton Osolnlk. Manor, Fr. Demshar. Meadow T.ande, J. KoprirSe* Midway, John Žnst Moon Ron, Fr. Podmflioh FIttslrargh, ZL Jaka be, Jg, Msgiater, Vine. Arh In TJ. Jakobicb, J. Gem, J. Pogača r. Presto, J. Demshar, Reading, J. Pesdlro. Bioettee. A. Hren. Daity Sta, in okoBco, J. BketZj, ft, Schlfrer. West Newton, Joaeph Ima. WIBeck. J. Petersen UTAH Helper, Fr. Kreba vnsooNgx* MUwaakee, Joseph Tratnik m Jot. Koren. Redne In ekeUce, Kraak Jelene HMitywa. John Zonstm West Altta* Frank Skok. WYOMING k Reck flpti|i, Loois Tauchsc, m—aiimifc A. Z. Attn, Vsak aootnpnTt ledapotrdllo sa era, to, katero Je prejeL ^aatopnlks rnia-koaa ^ toplo - prtperoSam* -Naročnina se -Glas Narodi Ee eno leto 16.00; se pol lata 9M0| sa Mrl msaee $2.00: aa detet Sets Nareaetaa aa Bmpi Je pf. ee Cm < »jj "v^* 'J. m— ' ........■ --^th I KRATKA DNEVNA ZGODBA I HARIETA 28. avgu.sta je ve.s kulturni .svet proslavil 100-letnico rojstva znamenitega ruskega pisatelja, enega uajveejih mislecev vseli raso v Leva ' Nikolajeviča Tolstoja. Tolstoj je bil rojen 28. avgusta 1828 na 0(w-e-tovem pasestvu Jasnaja Poljana v tuLski guberniji. Po temeljiti do- ( mači vzgoji se je vpisal na kazan-sko univerzo, kjer je študiral pravo in orijentalske jezike. L. 1848 je položil v Petrogradu juridieni kandidatni izpit in se j^ vrnil v Jasno Poljano. Cez nekaj let se je napotil na Kavkaz, kjer mu je vojaško življenje tako ugajalo, la je' vstopil v armado. Služil je pri topništvu in .se udeležil rusko-turške vojne. Po vojni je dal vojaški slu-j žbi slovo in živel nekaj časa v Petrogradu, pozneje pa v Moskvi. Dvakrat je potoval v inozemstvo, leta 1861. se je pa vrnil v Jasno j Poljano, kjer se je oženil s hčerko ( moskovskega zdravnika Zofijo-Behr in se umaknil v zasebno živ-1 Ijenje. Njegova dela vsaj glavna., so tudi med Slovenci znana tako. la > jih ni treba naštevati. Manj znano, je njegovo rodbinsko življenje, o katerem hočemo v naslednjem krat-j ko spregovoriti. ; Najdragocenejši materijal za 1 življenjepis Leva Nikolajeviča Tol-' stoja in njegove soproge Zofije j Andrejevne je Iz dnevnika se vidi, da Zofija Andrejevna ni razumela značaja in duševnosti svojega moža. Če čitam ^njen dnevnik zdaj, jo lahko miro obdolžimo, da zadene krivda samo njo, dasi je bila po naravi dobra žena in skrbna mati. Duševno pa svojem možu še daleč pi bila dorastla in v tem tiči pravi vzrok tragedije Tolstojeve rodbine. Celih 48 let je bila možu zvesta družica, a kij ob temu ni smela k njegovi smrtni postelji. ^—MONT ORIOL—j] ^ BO MAH. Spisal Ouy d« Maapawant. — Za G. N. priredil O. F. t>4 (Nadaljevanje.) Obstal je pri najnižjih stopnjieah, da pomisli, kaj liaj ji reče. Kako «a bo sprejela? Ali bo sama! Ce bo govorila o njegovi zaroki, kaj naj ji odgovori Odkar je vedel, da je bolna, ni mogel mislit* nanjo, ne da bi se tresel od bojazni. ltal se je predvsem pogleda te ženske, katero je ljtrbil tako intenzivno tekom -kratkega časa. Ali ga bo sprejela z očitanji, solzami ali le z zaničevanjem? Ali ga bo sprejela le, da ga požene proč i Kakšno naj bo njegovo stališče napram njej? Ponižno, skesano — ali hladno? Ail naj stoji ali sede? In ko mu bo poka/.ala otroka, kaj naj >tori? Kaj naj reče? Obstal je zopet pred vratmi in ravno, ko je hotel pozvoniti, je videl, da se mu roka trese. ■ Pritisnil pa je zopet s prstom na majhni gumb t»-r slišal ropo-taiije električnega zvonca notri v stanovanju. Prišla je služkinja ter ga prosila, naj vstopi, iskozi vrata sobe je vide! na koncu druge sobe Kristijano, ki je ležala na invalidnem stolu ter vtikala nanj. Ti dve -<»bi. katere je moral prekoračit«, sta se mu zdeli neskončno dolgi, ( ufil j«\ da omahuje r-eniintja, a kljuib temu si ni dranil j*>vesiti oči. da lie bi izgledalo kot da se .sramuje. Ona ni napravila nobene kretnje ni rekla ničesar ter čakala, dokler ni bil blizu nje. Njena deska roka je ležala iztegnjena na obleki, a levica je počivala na robu zibke. Ko je bil tri korake pred njo, je obstal, nevedoč, kaj naj stori. »Služkinja je zaprla za njima vrata. Rila sta sama. Želel je )msti na svoja kolena ter jo prositi odpuščanja. Ona pa je počasi dvignila svojo roko, katero je držala na svoji obleki, jo iztegnila nekoliko proti njemu ter rekla : — Dobro jutro! Njen glas je bil zelo resen. On si ni upal vzeti njene roke, čeprav se je je skoro dotaknil s svojima ustnicama, ko se je priklonil. Dostavila pa je nato: — Sedite! Y \ Sedel je na nizki stol, v bližini njenih nog. Čutil je, da bi moral govoriti a ni mogel spraviti iz sebe nobene besede, a koneč.no je zajecal: — Vaš mož mi je pozabil povedati, da čakate name, kajti dru-ga"e bi prišel preje. Ona je odgovorila: — O, to ne stori nič! Da se le zopet vidiva drug drugega, malo preje — malo poznejč. Ko ni dostavila ničesar drugega, je hiitro vprašal: — Upam, da ste sedaj boljša? — Hvala. Jaz .se počutim, kot je pač možno pričakovati. Bila je zelo bleda, tenkejša, a lepša kot poprej. Posebno njene oči so dobile globino izraza, kot je ni nilular poprej videl v njih. Iz-jj leda le so nekoliko temnejše, torej manj jasno sinje, a bolj intenzivne. Njeni roki sta bili bledi kot oni mrliča. Nadaljevala je: * — Najti je ure. ska'zi katere je težko živeti. Kdor pa je trpel tako, se čuti močnim do konca svojih duri. j 4 Močno ginjen, je za mrmral: t i f ; \ \ — Da, to so strašne preizkušnje. i i. | • [ > * L Ona je odvrnila, kot odmev: I ' f \ \ f \ ^ — Strašne! r Skozi nekaj trenutkov je prihajal iz zibke šum kot oni otrokar prebujajočega se iz spanja. Iiretign3' ni obrnil oči od zibke, plen mučne negotovosti, a ob istem času ga je mučila želja, da vidi otroka, ki je ležal notri. Nato je videl, da so zastori male posteljice spodaj in zgoraj ]>o-peti z zlatimi zaponami, kot jih je nosila Kristijana v svojih oblekah. V* prejšnjih dneh ga je pogosto veselilo odpenjati -in zapenjati te z&i>one na ramah svoje ljubljene. On je raztumel, kaj da želi ona. Umaknil se je pml to zlato barijero zapon. k5 ga je zai vedno ločevala od tega otroka. Nežen krik se je dvign&l iz te bele jetnišnice. Kristijana je takoj zazibala malo zibko ter rekla preefej hitro: — Oprostiite mi, če vam posvečam tako malo časa, a1 jaz morami skrbeti za svojo heerko. Vstal je, poljubil še enkrat roka, katero mu je prožila in ravno, ko je odhajal, je rekla: ■ j »4 — Jaz molim za vašo srečo! ) I \ \ KONEC, fj |f ' * f\\ ' ' _________„_,____I ' L. V. BERKNER | 1 | ki -bo upravljal radio aparai na Bj-i*Jovi' ekspedicijski ladji ««City t pf New York'\ ki je ž<> odplula proti Južnemu tečaju. ^ Iff ';nf • . ■ - i % " »T * Kava, tobak in alkohol QfcAB NABODA,^ SEP. 15SS Oznanjevalci moderne higijene napovedujejo t K) j v glavnem trem sovražnikom človeštva : kavi. tobaku in alkoholu. U.-tanavljajo se organizacije in snujejo gibanja, ki proučujejo delovanje teh .strupov na organizem in dokazujejo > statist čilimi tal>elami. številkami in prinvri, kakšne so posledice u-porabjanja teli draž'1 in mamil. <>d vs»-l> treli navedenih sovražnikov. nam je na.j milejša na.sprot-niea kava. Zaradi tega se ne vodi proti kavi skoro noben boj. Kava je tud: tako splošno razširjena, da n<> bi borba niti dosti zalegla. Najupor-nejše se je drže ženske in higijen-niki imajo prav. ko trdijo, da je iz njih najtežje i/.korenit i takšne navade. Drugi strup, ki pride na vrsto za kavo je alkhohol. Socijol'»gi ftmatrajo alkohol za veliko zlo. ki degenerira človeka, ga vodi v kriminal, ga izroča v objem prostituciji in ga okužuje s spolnimi boleznimi. Vsaj za Evropo je dokazano, da so zločinstva najštevilnejša v t:stih deželah, kjer se popije največ vina in žgranja. Tudi boj proti alkoholu je dokaj iluzoren. posebno tam. kjer ni prohihicije. In razen Amerike :•-ma prohrbicijo v Evropi same Finska. Na Norveškem so v velja- J vi neke omejitve glede količine pijače, povsod drugod vlada absolutna prostost. Mislimo pa. da je iržava edini činitelj, ki lahko zada smrtni udarec alkoholizmu. Tretji strup, ki ga prištevamo med najnavadnejse sovražnike človeštva, je tobak. Navidez nedolžno, v bistvu pa silno kvarno zelišče! Pomislimo samo na bolezni, ki jih povzroT-a nikotin, ki nastaja z izgorevanjem tobaka! Dokazano je. da izvrajo kronične težave prebavijanja običajno od prekomernega pušenja. Kadilci so navadno tudi >uhi. Zmerno kajenje ne škodi zdravju. posebno tam. kj^r je kajenje Ze tako rekoč rodbinsko podedova-j no. Ampak kje si še videl kadilca. ki bi se držal zmernosti ? Ameriški speeijalLst za urologi jo dr. James "Waring je temeljito prou-•Vval škodljivost tobaka za človeški organizem in je sestavil devet pravil, ki bi jih moral upoštevati vsak kadilec. Zapovedi se glase : Ne puši, če nisi vsaj 21 let star! Daj se vsako leto preiskati zdravniku! Pokadi dnevno največ 10 cigaret! Puši le suh tobak! Ne in-haliraj drana in n*1 puhaj ga skozi nos! .Ne kadi v zaprtem prostoru, ampak le na prostem! Zatakni eigareto vedno v ustnik! Kadi samo po jedi! Vzdrži se kajenja vsaj j K) en mesec v letu! Vsi kadilci naj bi upoštevali ta pravila če hočejo biti vsaj kolikor' toliko zdravi. KJE JE moj brat MAKS BAR-TQL. katerega že iščem tri le-la. pa ne morem nič izvedeti o njem. Pred leti je bil nekje v Cleveland in Youngstown, Ohio. Ivdor kaj ve o njem, naj mi poroča. ali pa če sam eita naj se oglasi .svojemu bratu: — John BartoL, Andres St., Rillibr&nd Camp, Big Run Jet., Shefield,' Pa. (2x 10&11) V RICHMOND-HILL je naprodaj dve-dnižinska hiša, vehik lot. garaža za dve kari; vse moderno, zelo pripravna vožnja. 20 minut do New Yonka. — Vprašajte pri lastniku: 10321—07th St., Richmond-Hill. (t>x 11,13,18.20.25&27) RAD BI IZVEDEL za naslov svojega bratranca JOIIN ŽAGAK. Pred -par meseei se je nahajal v Ontario, Canada. Prosim cenjene rojake širom Canade, če kdo ve kaj o njem, da mi poroda, če pa sam eita te vrstice, naj se mL oglasi. — Raymond Mavrin, Box 24, Kapuskasing, Ontario, Canada., (2x 11&12) i DVE RTI S K in GLAS NARODA KNJIGARN^ GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. MOLITVENIH: - i Dote nnhi__________ Marija Vsrtalaja: j v platno Tesana .............JI f v Ono platno .......LM f v celolojd vesano............UM ; ▼ nanje Tesano..............LM i t Ono nanj« Tesano ........1.7V j Rajald sfaseTl: j t platno Teiano ............LH t fino platno Tesano........Lil t nanje Tesano ............IM t flno usnja Tesano ........L7I 1 Skrbi trn duše: t platno Tesano ............ JM t nanje Tesano ..............LM < t fino nanje Tesano ........LM , StcU tira (■ MfUal Muad) : ' t platno Tesano ............ JM t fino platno Tesano ........LM t fino nanie Tea.............LM ' Nebeaa Na! Doa: 1 t platno vezano •.......... L— I t nanje Tesano ..............LM 1 t fino nanje Tesano..........LM I Kplikn area aula: I t nanje ves. .............. LM t fino nanje Tes. .........» LM PRI Jezuso: r ctdolojd tcsl......LM poslaCeno .................>.1.80 Angleški molitvenild: (Za alaalBa) Child's Prayertaafc: t barvaste platnice Teasao ....JM Child's Prarerhaek: t belo kost Tesano .........»Lil Key of UesTca: t nanje Tesano ........ .M Key of Heavea: t najfinejše nanje Tasaao LM (Za ■drsala.) Kaj af Hama: t fino nanje Teasao .........LM Catholic Pocket Maaaal: t fino usnje Teaaao LM Ave Marta: t lino anja Tesano •••••••«-.LM POUČNI KNJIGI: AasMka alercnaka berila...... LM (Dr. Kern)% ^■Mrika in AsMrlkaaei (Traak) i.— Ait^Udka alnšha aU aaak kaka sa cl\J atreie k sr. mM ........At Angl alar, hi Mar. aagL Ms— JM Boj asMJiTMi fcalwaka ........M Dra aea ^TlJena pleas: Cetrork t in beseda uteao ta narlasno ...................... JH CcrkniSko j* vero................ LM Domači živin oidrsvnik. trd. ver. .. LM Domači iivimv-dravnik, brofi.....U5 DeanCl ainnift pa Kaalpa trdo Tesano ............ LM broširano . ............ »...LM Dosaail Trt* trdo Tes. ............1^^ slikah .................. uoreaeraaa......................................LM Osspsdlajstva ••■•«•^••••••••••••1^ Ji|wl>ilK Mellk L tTwfc.....LM ^ JL sreoek. 1—2 KMarstra ( SkallčkrT V. '.. ... MM Kratka aMks inastka «M Kajlga a kpeaa Tekaj«, Trdo Tfaano ..............aLM ^atoT la ftHber , JI ^■Jlca a dastojnam Tedeaja .... jM LJtihavaa la awnbilna fisaa .... _ Ji Mlekarstvo .................... L-> tfladeadtaa (JefMC) L sr....... iS BL st. ...... iS Vemtto^ncleild tebnai ........1.40 Najveiji apiMTnik IJobaTnlh pisen M »ank o čebelarstvu .............75 Sank pomagati »Tini .......... .M Najboljša »lov. Kuharic«. 068 str. B,— S'ssveti za hišo in dom, trd. vez. 1__ Nato gobe, a slikami. Navodila sa sposnsranje niltnlb ln atrupenlb (Ob .................................».tu LM Nemščina brez učitelja — del M del •................... J| Slovensko-nemški slovar ......... SO (Jjl^CQ eooooooooooooooooa 0 sMdJUki knjigi« konverzijah la testamentih .................. .74 Praktični sadjar, trd. ves. ......3.0« Perotninarstyo. trd. vez.........1.80 Perotninaratvo, broš. ........l^H) Prra čitanka, »es ..............7» Prva pomor, Dr. M. Rus........ 2.— Pravila za oliko ................ M Prikrojevanja perila pa iivotnl meri s vzorci ................ 1 — Palhlčne motnje aa slkahilail podlagi ..................... Praktični račnnar )••••*«• .?S Paral kotel, pouk sa rabo paie ....LM India, oanovni pojmi is Radio tek-nlke, vezane .........*•... broširano .................. L7J Ročni apiaovnik trgovakih, veičO- sih in UubaTnih piacas......... M Račnnar v kronski ta dinarakl wIMri .......................71 Sadje ▼ gsapedinJatra .........LM SNaa kuharica; trdo Tesana ..L4S Sveto Pisma stara la aava saveas, lepo trdo Tesana ............Ml Mn vfam .................. JI fllsvfsha slomica (Breanlk) trdo Tea. ..........................LM VarCoa kuharica, trdo too. ......LM aasaeaaaaaaaaeaea J®® Veččilna knjižica .............. JI Zdrarilna selišča .......»».....■• JI Zel la alerri. Mr v aaraTMca sdravilatva ................... LM Ihirka de^sačtti sa...vO ........... JI Zgodovina s!ovenskega naroda (Gruden) 6 zvezkov____3.01 Zdravje nriadine ...............1.25 BAZNE POVESTI HI KOMAHI: Ana Kareoiaa (Tolstoj) roman 2 lepo vezani knjigi ........7.M najbolje .................... JI Hda .................. Jš ®®neška Tedašemlkn JI Rslg^ajškl Msar ................ JI BsB messssa ................... JI ld> asM (Dostgerakt) trdo vsa. .98 vattka ........ JI ^^haahi vojaka, s atlksml .... JI NM1 JB ■anka vajska ...............Ji Mtos (Marfja Kmstava) JI Beatia daemlk........ ........JI IWJ® pit Ml |lfi a o o o o o o JM P^t BB Btotl ooooaaaaaaaa aM B^iJ® kftHB o o •• a o o a * a a a a a o a o o a • BaJ la msgs, povest............JM Cankar: Bela Krizantema.......75 Grešnik Lenart, trd. vez. " Grešnik Ledard, bros. .70 Cvetka ..............•....'.».o.. J9j Clganova osveta ...».*...... .38s Cesar Jožef 1L ................. JI Cvetina Boragrajska ..■•«•«•.••..JI Čarovnica ..................... JI Črni panter, trd. vez........... JO brofi..............(JU j t» T» •oooooooooaonaoaaaaa J®® Čebelica ........................ .25 črtice is življenja aa ksaetlk .... J8 drobiž, slabi car in raane povesti ■— spissl Mllčlnakl .............JI Darovana, zgodovinska povest .... JI Dalmntinaks porestl ............ iS Dekle Eliza .......................40 Drama v zraku, roma 11 ........ .40 Dol** reka ................... JU Dobra hči Evstafaija ............ JI JL^CtdJiCB ••••ooaoaooaa • % o o a • a a a Doli B §F9ŽJ(HI o o o a o o a« Dve sliki — Njiva. Starka — (Mefiko) ..........š........... JI Devica Orlcanakn .............. JI Dnhaval boj .................... JI Dedek Je pravil; Mariaka ta ikra- td^U s»sa«assaaša*stsssae«s KHuktiS • • • • • • • a a a • •«• • a a • • • Pabijata ali cerkev v Kstali tortah .48 Fran Baron Tipk .. •. JI Pilssofska zgodba Je Fra Diaveio ...........š........ JI Gawdomik (2 zvesks)............LM Gedievaki katekisess ............ J8 Gospodarica sveta ............. .41 Gostilne v stari LJubljani ...... .M Urada amira, trda ves...........LM Grška B^ytologija ................LM Gusarji' ................. .7» Hektarjev ad ....•...« .78 Hči pspeža....................................JI Hudi čaai. Blaga duše, veseloigra . ...18 fledrika ......................Ja Helena (Kmetova) ........ 4C Hudo Brezdno (II. st.) ........ iS Hnmareake, Gratoska ta Batli S. Tesano ...................... JI broširano ............f...... JI Izlet gospoda Brončka .......... Ul Is tajnosti prirede JI Is modernega sveta, trdo ves. .... LM Igralke^ trdo Tes. .............. 1 JI broširano ................... JI Igralec ........................ .TI Jagajo ......................... JI Janko in Metka (za otroke) ____ it Jaftri (Strog) trd. t^ ............ JI broši ............ .■».. m .... a JB Jurčičevi bM: Popolna lsdaja vsek 10 avfskar. lepo Tessnlh ........... Sosedov sta, broš. .............. JI 1 svesek: Dr. Zsksr — Tngssaar broširano .................. .78 Urljenja ................... JI (Alešorec) L svesek •••••••• JM (Alešovec) II. svesek ..,•.„. JI Kaka sem m Jas Ukal, (Alešorec) IL sv. .......... M Konjaka hrafa» povest la sMsIJa- nor t Koreji .............. Jg KarmasL trdo tssl ..........«••• JI tafcm ....•........••■.. JI •šPfM .................. Ji Kal m H Markara apl* iF."!.. M Kretanye pamikov •« Shipping 12. septembra: Aqultanla, Cherbourg Pres. Roosevelt, Ctierbourg 1*. Mptwnbra: " Republic. Cherbourg. Bremen 18. w-nambra: Franc. Havre <1 A. It) Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbeun." Antwerpen Sew York, Cherbourg, Hamburg Lcvitban Cberbourg Augustus. Napoll. Genova. (PrviS nov para Ik.) 1S. septembra: Orinoco. Hamburg, direktno 1I> septembra: Berengaiia, Cherbo- -g. tikupno potovanj«. | George Washington, Cherbourg, Bremen 20. septembra: ■ Stuttgart. Bremen Colombo, I'airaer J. Nspoli, Genov« 21. septembra: Saturnia, Trst 22. septembra: Paris Havre (1 A. V ) Olympic, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Minneioi.ka, Cherbourg I>eutschland, Cherbourg, Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen YolrnUam, Boulogne sur 11 er. Rut* terdam 25. septembra: Rellnac-e. Cherbourg, Hamburg 28 septembra: Mauritania. Cherbourg 27. septembra: Dresden, Chei Oourg, Bremen tS. septembra: :. America, Cherbourg, Bremen >9. septembra: lie de France, Havre (1 A. M-? | Homeric. Cherbourg Betgrnland. Cherbourg, Antwer- ! pen Conte Grande, Napoll, r.novg Veendam, Boulogne, sur Mer. Rot- j terdam 1. oktobra; Pres. Wilson Trst Resolute, Cherbourg, Hamburg ' , Aqultania. Cherbourg Pres. Harding, Cherbourg, Bremen I. oktobra: France, Havre (1 A. M ) Majestic, Cherbourg. Pennland. Cherbourg, Antwerpen Minnewaska,. Cherbourg Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan, Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg, Bremer. Roma,' Napoll, Genova 10. oktabra: Berengarla, Cherbourg Pref Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 13. oKtobra: t Parts Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg LapUind, Cherbourg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg Conte Grando, Napoll, Genova Rotterdam. Bolougne aur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Mauretanla, Cherbourg ' George F Waatilrgton, Cherbourg. Bremen 20. "oktobra lie de France, Havre (1 A. M.) Homreic, Cherbourg - Arabic. Cherbourg, Antwerpen Mlnnetonka, Cherbourg New ^>rk Cherbourg, Hamburg i Republic, Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg; Bremen Augustus, Napoll, Geuova New Amsterdam. Boulogne sur Met Rotterdam KraU slate reke, ^ma brata .. JO Kratke porestl o Antelcristn ..;, .25 KaaakI ........................ J| Kmetake povest, trda ves.......1.— Krištof Kolumb ............... .M Kraljevič Krlžev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.1© Križev pot patra Kupljenika .... .70 Kaj sa Je izmislil dr. Oks.......45 Kako so se vragi ženili.........90 KapetSkiova Wl ...1;........... .75 Lerstikert zbrani spW ..........Jš 1. sv. Fesori — Ode ln elegij« — Sooetje — Romance, balade ln legende — TolmaC. (Levstik^ ...78 2. st. Otrošjo Igre. t pesaneah — Basli^pe poezije — Zabavljlce ln pnšlce — Jess na Psrnas — Ljudski Olaa — Kraljedvorakl rokopis Tolmatf (Levstik).. ,71 trdo Tez ..1.00 8. st. SUka Levatlka la njegova kritike In ptlrmfka ............ .70 Unbljsnske alike, —Hišni lastnik. Trgovec, Kupčijakl strslnlk, U-. rsdnlk, Jeslčnl doktor. Gostilni. «sr. Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ................... JO Luetfer, roman ................1.00 Lev na -ženo, roman ............ 1.00 Marjetica .....................30 Mladi gssdar, broš. ............ J4 MdJ® HvIjMji aaaoaaaa ■ l^rti • ooooaaoooooooaoaaaaaa MlUonar brez denarja ..........75 Miklvra -Zala .................. .50 «78 Martin Krpan s Vrka.......... JO Mali ljudje. Vsebuj« P. povesti — Trdo vesano ..■•■-...•••-....L00 Mala tlvljeaj« ...........k...... JI Mana JrKaaskl deCek Is Uba-nona, ...........^.............JI Wmo^ilvljmija, kroMraaaJI ••asvsaessaeaeass«a a o• • a eT3 MM rr»*i««i« aa*pap«#p ^ Mlinarjev Jades ................ JO aseeeesaseeoasaesvasaeae «4® Mwtwt Oifltri lIlllfJMtMDMII aH NmročOom j* prtfplflW «Uiur( »p diri p fitovirt, Mo%4t* Qrdtr oi> poitn* saamJfcs po t «I J eisto. Čt poitjštš gotovino, rotomondirojt* PMIHtfe i^ Mna^« knjig, kotnik w4 • i - Mit'-.- • » Knjige peMJemt pritmtm* prodo "BUS NARODA" nOorttasttSt, Sew Tort 23. oktobrs: Reliance, Cherbourg, Hamburg 24. oktobra: Aqultania. Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Bremen 2S- oktobra: Dresden. Cherbourg, Bremen 27. oktobra: France, Havre (1 A. MJ Saturnia, Trst Majestic. Cherb-urg Ueutschland, Cherbourg, Hamburg Volendam. Boulorne sur Urr, Rotterdam 31. oktobra: Berengarla, Cherbourg Pres. Harding. Chtrbourg, Bremen 6 DNI PREKO OCEANA! Najkrajia In najbolj upoSna pot aa' potovanja na ogromnih oarnlkih: | France — 14. sept. — 5. okt.j Paris — 21. sept. — 12. okt. Le de France 28. sept.; 19. okt.! (Ob polneči.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini a vsemi modernimi udobnosti — Pijača ln alsvns francoska kuhinja. Izredno nizke cene. JL. Vprašajte kat*rsa~kot1 Jjjft^ poob9sea«me«aaBenu ali ^Ofl FRENCH LINE ^B^^j 10 Btate Street, How York. B. Y. --- 'mjkftTS ffi H ^ fl m ^TiJm IZLET V SLOVENIJO I Val potniki, ki bodo tako jre£nl, da bedo potovali s lern izletom, bodo a svojo prtljago vred spremljani pravdo Ljubljane pod osebnim vodstvom Mr. JAKA GORJANCA, znanega spremljevalca, uri bo skrbel za zaba-. vo in ples t*-r bo tekorn potovanja - s vami. Vožnja po železnici Iz Trsta traja samo par ur. Nobenih stroikov 2a vlz^j. Velike, zrafne kabine. Soba za ženake, soba za pisanje, kadilnica ln bara. Ogromen jedilni salon, kopeli in prSne kopt-li. Codbn ln klnenulo-| graf vsak dan v tretjem razredu. SATURNIA odpluje iz New Yorka 22. SEPT. »ENE ZA III. RAZRED iz New Yorka do Ljubljane $106.37 — za tja In na< zsl $180.74. Osvek posebej. Nabavite sl zgodaj permit. Vozni Mstkl po vtsn agencijah. Droga odplutja: Presidents Wilson —- 2. okt., 13. nov. Saturnia — — — 6. nov., 11. dec Cene in znižane cene za drugi rftSTvd de Luxe In Medrazrednl drugi razi'od po vseh agencijah. PHELPS BROS. A CO., Gen. Agentjs 17 Battery plač«. New York Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. ——————— Kdor Je namenjen potovati v atari kraj, Je potrebno, da Je poučen o -potnih Ustih, prtljagi in drugih stvareh. V sled uaSe dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati-v stari kraj, toda preskrbetl(sl morajo dovoljenje all permit lz Washlngtoue, bodisi za eno leto pil 6 mesecev in se mora delati pročnjo ▼saj en mesec pred odpotevanjem ln to naravnost v Washington, D. na generalnega naselnlškega komisarja. Glasom odredbe, ki je atoplla v veljavo 31. JeliJn 19S6 se nlkoainr več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat v?ak prosilec osebno, bodisi r najbližji naselniškl u-rad ali pa ga dobi V New Torku pred odpotovanjem, kakor kda v . prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bfr&s dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAHEGA KRAJA Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje žene in neporočene otroke izpod 21. lets ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvote. Jugoslovanski! kvota znala Se vedno 871 priseljencev letno. Do polovice te kvote so opravičeni sta-riši ameriških državljanom, možje ameriških državljank, ki so se po 1. junija 1928. leta poročili in po. Ijedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih no* državljanov, Id bo bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost v kroti, cd ostalih sorodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, nečakinj ltd„ ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa se no - sprejema nlkakih prošenj ss smo* riksnako vlzeje. SAKSER STATE BANK * ' KS CtftittK atfest NJEW YORK ■