Telefon st. 74. Povamna Atevilka 10 h. P« y<«itl j?f«jemar: u ,i»b1o let o naprej 26 K — h pol leta , 13 , -- , 'strt , , 6,50, mesec , 2,20, V *pravnteWu prsja.Tiafl za celo !eto naprej 20 Iv — h pol lota , 10, — , ielrt , , 5,-, mesec , 1 ,70, Z* pošiljanje ua dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserete sprejema upravnlštvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-nižkih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vsak dan. izvzemSi uedelje in praznike, ub pol 6. uri popoldne. Stev. 9. V Ljubljani, v ponedeljek 13. januvarija 1902. Letnik XXX. Katol. propaganda v Bosni. Omenili smo zadnjič — v članku »Wolf in Srbi« — kako se je opazovalo v zidnjih časih nekako zbližanje med vsenemškimi *.Los von Rom«-ovci in med pravoslavnimi Srbi. Posebno jasne so te simpatije glede Bosne in Hercegovino. Vsenemšlii listi se bavijo z bosenskimi, kakor sploh z balkanskimi — razmerami zelo intenzivno ter jih presojajo s popolno istega stališča kakor srbsko časopisje. Na obeh straneh se govori neprestano o tako-imenovani katoliški propagandi (pojem »katoliško« identificirajo v tem slučaju s pojmom »hrvaško«), ki menda s pomočjo vlade sirr svoje mreže po Bosni in Hercegovini in ki ji |e glavni smoter uničenje pravoslavnega in mohamedanskega elementa. Ta propaganda, ki se jo govorilo o nji doslej še v vsakem zasedanju delegacij, je seveda na-vadna izmišljotina, in sicer izmišljotina prav tistih, ki se borč proti tej propagandi, torej proti proizvodu lastne fantazije. Ustvarili so si strašilo in zdaj bijejo po njem. V zadnjem zasedanju delegacij se je statistično dokazalo, da je v Bosni in Hercegovini tekom poslednjih let več katolikov prestopilo v pi.j»o«!avje v izlarn, nego pa pravoslavnih in mohamedancev v katoliško vero. S par suhimi številkami so bile torej izpodbite vse tožbe o neki dozdevni propagandi, kar pa seveda ne ovira, da se te tožbe šo zmirom in v večjem obsegu ponavljajo. Bajka o katoliški propagandi se je morala izmislili, zato da se zakrije z njo druga propaganda, ki resnično eksistira in ki se razteza daleč preko mej okupiranih dežel. )bstajala je ta propaganda že oddavna, že od okupacije; časih je nekoliko utihnila in se jo potem zopet vzdignila, kakor so sredstva rasla ali pojemala. Ta propaganda skrbi za to, da se nezadovoljnost med pravoslavnim in mohamedan-skim prebivalstvom Bosne in Hercegovine hrani in množi, da se duhovi vzburjajo, če je nevarnost, da bi se pomirili. Vsaka neznatna iskrica je dobra dovolj, da so zapali velik ogenj, smotri te propagande — ki se predstavlja svetu samo kakor odpor proti katoliški propagandi in zakriva svoje pravo namene — so naperjeni proti Avstriji. Seveda so ti smotri popolnoma brezmiselni in brezupni. Dasi danes Avstrija še ne misli na aneksijo Bosne in Hercegovine, je vendar tako gotovo kakor amen v Očenašu, da bo Bosna v doglednem času priklopljena monarhiji. Ali kolikor bolj brezupni so smotri srbske propagande, s temvečjo silo in spretnostjo se deluje zanje. Ko je nastopilo v Belemgradu sedanje ministerstvo, se je pričela ta akcija z novimi močmi in z novimi sredstvi. Ustanovil se je biro, ki mu je edina naloga agitacija za .n e o s v o b o j e n e1 Srbe. Med te se prišteva v prvi vrsti pravoslavno in tudi mohamedansko prebivalstvo Bosne in Hercegovine. V kratkem času so se porodili v Srbiji sami časopisi, ki se bavijo samo z razmerami »neosvobojenih« Srbov in katerih glavni karakteristikon je odkrito sovraštvo do Avstrije in do Hrvatov. Agitacija se je širila tudi po inozemskem časopisju, po francoskem, nemškem in posebno mažarakem. Posebno pri Mažarih je našla dobra tla in vnete zagovornike, kar je toliko bolj čudno, če se pomisli na stanje ogersk'h Srbov in pa na mažarske aspiracije glede Bosne in Hercegovine. Za tako obširno agitacijo je bilo treba znatnih sredstev in ministerski predsednik Vujio, pravi voditelj cele te protiavstrijeke akcije, je odprl zatvornice dispozicijskega fonda. Tako se ta agitacija hrani in širi s pomočjo srbskih državnih sredstev. Ravno te dni sta prispela na Dunaj srbska ministra Popovič in Milovanovi« in sta konferirala z avstrijskim zunanjim ministrom. Ministroma bo pač težko popraviti, kar je zakrivil ministerski predsednik Vujic sam, ko je vzel pod svoje okrilje omenjeno protiavstrijsko agitacijo in ko je govoril v javni seji senata o iskrenih in prijateljskih odnošajih z Rusijo, medtem ko za odnošaje med Avstrijo in Srbijo ni mel druge besede, nego da so korektni. To je pač najmanj, kar je mogel reči o razmerah s sosedno državo, na katero so balkanske države v gospodarskem oziru naravnost navezane. P r o t i h r va š k e , protiavstrijsko in protikatoliške namere se torej skrivajo za jadikovanjem o katol. pro- pagandi, o kateri se zategadelj govori, da bi se o onem ne govorilo, kar tiči za njo. Državni zbor. Poslanec F o v š e v proračunskem odseku. V razpravi jo imel ta odsek proračun za poljedelsko ministerstvo. Govorilo je nad 20 poslancev, ki so potrebe dotičnih dežel pri tej razpravi naglašali in kmetijskemu ministru priporočali, da se na nujne potrebe ozira. Poročevalec o tem proračunu je bil poslanec vitez Kozlovski, ki je ostro grajal, da kmetijski minister premalo dotacij izposluje pri finančni upravi. Tudi zastopnik slovanskega središča poslanec P o v š o se ie pri tej razpravi oglasil ter zahteval, da se melijoracijsko tehniški urad v kmetijskem ministeratvu primerno organizuje, oziroma pomnoži. Vzlic temu, da je visoka zbornica pred Božičem že sprejtla zakon o melijora-cijskem zakladu, ki se bode za dobo prihodnjih 15 let zvišal na 4 milijone kron, je v proračunu za leto 1902 postavka ista za melijoracijski zaklad, kakor je bila doslej. Že sedaj morajo deželni odbori čakati več mesecev na rešitev raznih predlogov, oziroma na odobritev načrtov za razne tehniško zgradbe, koliko hujše bo to sedaj, ko bo ta zaklad skoro podvojeno svoto imel na razpolago. Sedanji tehniški konzulent v kmetijskem ministerstvu vzlic vsej izvrstnosti in ne-utrudljivi delavnosti ne bo mogel reševati načrtov za uravnavo voda, rek in potokov, kakoršnih bo v kratkem polno predlaganih vsled poziva ministerskega predsednika, ki je pozval vse dežele v naši državni polovici, da mu precllože celoten program za uravnave voda, 1« so najnujnejše. Kapital ima tedaj kmetijski minister, misliti mora pa sedaj tudi na to, da si v to svrho priskrbi tudi potrebnih močij. Zato naj takoj prične skrbeti, da v melijoracijski urad pridobi zmožnih melioracijskih inžonerjev, da se bo to prepotrebno veliko delo moglo res naglo izvršiti. Pa tudi deželam bo nastala dolžnost vsled večje delavnosti v tej stroki skrbeti za pridobitev v to sposobnih tehnikov. Dežela kranjska je že več let prosila podpore za ustanovitev posebnega melioracijskega teh- niškega urada in dobila tako malo obljubo državnega prispevka, da je moral deželni zastop opustiti to mise'. bedaj pa jo zadeva pereča postala vsled nameravane večje akcije v tej stroki. Zato bo dežela morala lotiti se ustanovitve tega urada in izprositi si od ministerBtva nujne in izdatne podpore v to svrho. Ce je ministerstvo dovolilo za Dalmacijo celo vrsto inženerjev za tak melijoracijski urad, dasi je ondotni delokrog ožji od onega na Kranjskem, naj tudi Kranjsko podpira v enaki meri. Istotako naj kmetijski minister misli na sklep državne zbornice o zakonu za organizacijo kmetovalcev. Ako mu je resno mar, da se kmalu ta važni zakon uveljavi, neobhodno potreba mu je denarnih sredstev. Nadalje je poslanec Povše naglašal, da se naj pomnoži število agrarnih komisarjev, ker predloženih je že toliko prošenj za razdelitev, da jih ta urad ne more, če tudi ne bi prihajale nove prošnje, pred desetimi leti izvršiti. Posebno pa je ta urad prepičel, če misli ministerstvo rea pričeti z izvršitvijo v letu 1899 sprejetega zakona o komasaciji (zlaganju) zemljišč. V enakem smislu so v debati poživljali kmetijskega ministra, da si pridobi denarnih sredstev v svrho ustanovitve kmetijskih zadrug, poslanci Kozlovski, Skene, Kai-ser, dr. Lemisch, dr. Kramar in Kiihschelm. Tudi so ministru poslanci toplo in nujno priporočali, da osnuje v kmetijskem ministerstvu posebno sekcijo za kmetijsko zadružništvo. Le če bo cela ta akcija v enotni meri, nadejati se je povoljnega vspeha. Kmetijski minister je tudi glede te misli se izrazil, toda bojimo ee, da ne bo našel pravega poguma v tem oziru, ker se preveč ozira na birokratično uredbo, ki vlada žal v tem ministerstvu. V nadaljni seji razpravljalo se je o proračunu za prospeh konjereje. V tej razpravi je poživljal posl. Povše kmetijskega ministra, da naj zastavi ves svoj vpliv, da ae prepreči od Nemčije nameravani amrtni udarec naši konjereji. Nemški carinski tarif ima nastavek, da se mora pla čati za konja, ki velja 1000 mark, 300 kron carine. To je tako gorostasna zahteva, da povsem izključuje naš izvoz konj v Nemčijo. Poleg tega pa bodo nemški veterinarji LISTEK. f Jožef Voglar. Nekaj potez iz njegovega življenja. Koščena roka jo segla po možu in ga strla in položila v grob, njega, orjaka, katerega ni uklonila niti brahijalna moč, niti ugonobila duševna bolest. Kakor skala je stal v vseh okolnostih, v vseh borbah na edino pravem stališču krščanskem, in to je zahteval tudi od vsacega, ako je hotel pri njem veljati za moža. Gorje omahljivcem in neznačajnikom, Voglar, akoravno ni kazal, jih jo v dnu svojega srca preziral. Kdor ni bil značajen, ta ni imel pri njem nikake veljave, nehvaležneža ni mogel trpeti; sicer ni nikomur kaj očital, toda njegova sodba je bila kratka, odrezana in navadno prava. Mož ni veliko govoril, ali kar je povedal, je bilo jedro, jo bilo kakor pribito. Tudi v družbi je silno malo govoril, rad pa poslušal ; posebno nedolžnim šalam so je prisrčno smejal? Bodici v družbi, bodisi v službi, se ni rinil naprej, ampak po tihem je motril druge. Njegova zunanjost in občevanje se ravno ne more imenovati srčno, še prijazno ne, in vsak bi ga bil na prvi pogled gotovo krivo sodil. Toda kdor je dalj časa občeval ž njim in si pridobil njegovo zaupanje, ta je spoznal, da bije pod to bodečo in raskavo skorjo zlato srce. Njegova dela usmiljenja so znana po aodraški župniji. Kako minimalni so bili njegovi računi, in še teh, koliko jih je izpre-gledal, koliko jih je tako zastalo! Koliko jih je dobilo pri njem brezobrestnega posojila, dobre svete, vsestransko pomoč ! Najrajši ae je gibal med priproatim ljudstvom ; saj ga ni držalo doma, vedno jo bil med svojimi ali na trgu, ali v delavnicah; da, Sodražici je izgubila z Voglarjem integralen del svoj e individualnosti. Kot duhovnik ni morda povse napredoval z duhom časa, toda bil je f a resen v svojem poklicu in dolal jo čast Bvojemu stanu. Njegova služba mu jo bila sveta ; kako točno I jo je opravljal, kako rad in vestno je oskrboval zakrament sv. pokore, kako je skrbel za lepoto cerkvenih oblačil! Pri cerkvi res ni mnogo popravljal, ker se mu je zdelo, da denar proč meče, ako ga izdaja za stavbo, katero bo treba v kratkem nadomestiti z novo. Za politiko se je jako zanimal, vendar sam ni posegel vanjo. Ko so se pa liberalci pokazali v svoji brezaramnoati in podlosti, jim je odločno obrnil hrbet in pristopil h krščanski organizaciji. Za njegovega časa so so v Sodražici ustanovila koristna društva, kakor Marijina družba za mladeniče in dekleta, kateri je bil predstojnik, in gospod, društvo, kjer jo bil vpisan sam in farna cerkev. Skoro 20 let jo bival v Sodražici, zadovoljen v sredi svojih ovčic, toda pred šestimi leti je bilo konec te zadovoljnosti. Nesrečna je bila misel, ki je takrat šinila liberalcem v glavo. Bila jo volitev občinskega odbora, nasprotje nečuveno poostreno, liberalna stranka naravnost podivjana. Vzeli so iz Fajdigove gostilno g. župnika lastni vrček, nesli ga pred župnišče in tam razbili na drobne koace. Ta nečuvena nehvaležnost nasproti tako usmiljenemu in mirnemu možu jo prebodla njegovo srce, bil je skrajno užaljen, pa očital ni niti javno, niti zasebno, bil je mož, ki je znal tudi to za njega največjo bol zatajiti. Pa poznal sem ga, kako mu je to hudo delo, a vendar odpustil je, akoravno pozabiti ni mogel. Kako bridko mi je tožil: »Ko sem prišel semkaj, so mi rekli: Casto bomo prekopali, da no bodete mogli več od nas. Zdaj so mi pa to naredili!« Dočakal jo tudi 251etnico svojega pa-stirovanja v Sodražici. Velike so bilo pripravo in lepo ovacije, toda Voglar jih ni videl, zapust 1 je takrat svoj dom in se podal k Bvojumu prijatelju v Presko, ker njegovo možato srce ni moglo prenesti, da bi med množico udanih ovčic in častilcev ugledal le enega hinavca. In poznal jih je v dno njihovih duš in preziral. To vrstice zapisati štel sem si v dolžnost, da sem pokojnika vsaj nekoliko pokazal v pravi luči vsBm, ki ga niso bližjo in globočjo poznali, in da zvedo liberalci, koliko veljave so imeli pri njem. /o določevali ceno, oziroma vrednost konj in sigurno previsoko ocenjevali. Če je referent Abrahamovicz tožil, da propada naša konjereja v Avstriji, kar je žal resnično, jasno mora biti kmetijskemu ministru, da se konjereja uniči, ako so naš izvoz v Nemčijo zabrani. Zato naj vrši svojo dolžnost v obrambo te velevažne kmetijske panoge. Poslanec baron Morsey priporoča, da naj vendar že kmetijsko ministerstvo prisili vojno ministerstvo, da se bodo konji za armado direktno od kmetijskih konjerejcev kupovali. Poslanec Robič je zahteval uravnavo Pesnice in dobil od ministra obljubo, da se bo ta potok uravnal. V nadaljni razpravi je bil kredit za vodne zgradbe, o katerih je poročal poslanec dr. Lemisch, vsprejet. V tej debati je poslanec Povše, opiraje se na predlog poslanca Pogačnika v državnem zboru, ka-rega je tudi današnji poročevalec vladi priporočal, opozarjal ministerstvo na veliko nevarnost, ki preti po kamniški Bistrici ne le ob njej ležečim zemljiščem, ampak tudi vasem. Državni tehniki se sicer branijo priznati, da je ta reka tako osodepolno so poslabšala še le od časa, ko se je pri izlivu Bistrice v aavo ta poslednja brez ozira na Bistrico uravnala. Bistrica nosi polno gramoza in dejanjsko jo pri nje izlivu v Savo njena struga tako prenapolnjena z gramozom, da mora zastajati. S tem pa se polni struga navzgor v toliki meri, da pri malem deževju reka prestopa svojo plitvo strugo ter preplavlja ondotno polje in vasi. Deželni tehniki trde z vso odločnostjo, da je le uravnava Save kriva tem slabim razmeram ob Bistrici, zato je opravičena zahteva deželnega odbora kranjskega, da prevzame država vsaj spodnji del Bistrice, od nje izliva v Savo do državnega mostu v Domžalah. Ministerski predsednik je v svojem odgovoru na razne govore poslancev tudi glede Bistrice odgovarjal in obljubil, vso pozornost nakloniti tej nujni zadevi. Dr. Lueger o narodnostnem vprašanju. Dunajski župan dr. Lueger je imel minuli četrtek zvečer v političnem društvu »Eintracht« zanimiv govor, v katerem je rekel z ozirom na bližnje deželnozborske in mestne volitvo mej drugim tudi sledeče: V najbližnjem času imamo zopet volitve. Avstrija je klasiška dežela volitev; ničesar drugega ne moremo delati, nego samo voliti Sedaj imamo volitve v cenilne komisije, potem v trgovske in obrtne zbornice; za temi nas čakajo splošne volitve v tretji razred dunajskega mestnega zastopa, v jeseni nove volitve za deželni in morda tudi za državni zbor. Kratkomalo, volili bomo letos, da bo veselje. Po takem zanimivem uvodu je prešel govornik na politiko, oziroma sedanji narodnostni boj. Omenjal je najprej vesti, da pride Klofač na Dunaj in prične izdajati nov češki list. Govornik se ne boji za svoje dunajske Čehe; teh Klofač ne bo pokvaril, ker drže preje z Luegerjom, nego s Klofačem. Pa tudi narodnostno vprašanje ne razburja govornika. Umrli ministerski predsednik grof Taafle je nekoč izjavil, da vlada prizna važnost narodnostnega vprašanja in njega rešitve, a težko jo je izvesti, ker se ne more ustreči vsem strankam in narodom. In na to je rekel: »Premišljujte, kako bi se najlažje dospelo do rešitve narodnostnega vprašanja.« O tem se pa premišljuje še sedaj, a brez vspeha. Govornik je mnenja, da toga vprašanja ne morejo rešiti poslanci. Ko je dr. Luegerju nekoč neki zunanji politik izjavil, da so Avstrijci sicer pametni ljudje, in da se mu zelo čudno zdi, da se še sedaj ni dosegla sprava mej avstrijskimi narodi, mu jo pa govornik odvrnil, da ne pozna avstrijskdi razmer. Pri nas vAvBtriji živi devet desetin politikov od narodnostnega vprašanja. To vprašanje je molzna krava v politiki, kajti če kdo prav ničesar ne ve, pa hoče biti vkljub temu slaven, jame udrihati čez Nemce ozir. i^ehe. To politično molzno kravo prav dobro krmijo, da da potrebno mleko za razum mnogih poslancev. V natlalnje razmotrivanje tega vprašanja so pa govornik ni hotel spuščati, kakor si tudi glede premembe ustave in državnega poloma ne razburja živcev, ker niti Korber še ne ve, kaj se more in bo zgodilo. Spravne konference. S Bpravnimi konferencami, kakoršne si jo prestavljala vlada in mnogi politiški optimisti, ne bo nič. Do direktnega razgovora mej Nemci in Čehi 6ploh ne pride. Mini sterski predsednik dr Koerber se je moral zadovoljiti z razgovori s posamnimi strankarskimi voditelji. Toda že pri teh razgovorih se je uveril, da bo sprava zopet spla vala po vodi Mej onimi, ki jih je dr. Koerber pozval k sebi, je bil tudi vsenemec dr. Schalk. Ta je naravnost izjavil, da se vsenemci ne udeleže spravnih pogajanj, dokler se ista ne vrše na podlagi zahteve, da se proglasi nemščina za državni jezik. Cehi, kakor znano, zahtevajo kot pogoj ureditev notranje-uradnega jezika na Češkem, mejtem ko zastopniki Nemcev o tem ne marajo nič si šati. Sploh pa ministerski predsednik glavnih nemških vodij, poslanoa Funke in Baernreither, še ni povabil k tozadevnemu razgovoru. V sobotnem ministerskem posvetu bi bila morala poleg drugih priti tudi ta točka na dnevni red. Toda ker je Koerber uvidel,' da o tej zadevi sedaj sploh še ni mogoče govoriti, se o tem ni razpravljalo. Zunanji krogi, posebno pa ruski in poljski, pa še niso izgubili vseh nad glede češko-nemške sprave. »Novosti« pišejo mej drugim : D fe-rence so velike in na prvi hip nepremostljive, toda Avstrija je dežela kompromisov. Poleg trenutkov, v katerih neče nihče čuti o spravi, zadenemo tudi na trenutke splošne utrujenosti. V takih razmerah se nahaja po Koerberjevem mnenju Avstrija sedaj in jih torej hoče izrabiti. Oba naroda vesta iz izkušnje, da je boljša sprava nego boj. V istem smislu piše tudi »Nova Reforma«, ki pravi, da je sicer prav malo upanja, da se posreči spravna akcija, vendar pa nihče ne more reči, da je položaj brezupen. Wolfljade. V vsenemških krogih se zahteva strankarski shod vsenemške stranke, ki naj. bi se pečal z VVolfovo zadevo m strankine pristaše spravil zopet v »soglasje« ter preprečil razpor. Prof. Seidl in njegova žena priobču-jeta izjavo, v kateri pravita, da je obrambno pismo za Wolfa, katerega je pisala dr. Tscha-nova žena, polno izmišljotin in neresnično. Taehanova žena je te dni spustila v Bvet že drugo pismo na korist Wolfu. Skoro «e zdi, da se je sedaj tudi ta stara bobniča zatelebala v Wolfa; vsekakor pa igra čadno ulogo matere, da brani onečaščevalca svoje hčere. Tschc«.novi soprogi je posebno imponiralo, da jo je Wolf kleče prosil odpuščanja, in to ji zadošča ter hoče, naj to zadošča tudi volivcem. WolfovL pristaši trdijo, da se bo Wolf podvrgel častnemu sodišču, a skoro gotovo je to samo manever pred volitvami. Wolf je 11. t. m. prišel v Trutnovo^ kjer so njegovi somišljeniki sprejeli njegovo kandidaturo. V Ilohenelbe je bil Wolf slovesno sprejet od obč. sveta. Mnoge hiše so bile »Wolfu na čast« okrašene z zastavami. Wolf ja na vseh shodih izjavljal, da volivci ne bodo izrekli samo politične sodbe, ampak tudi sodbo nad njegovim življenjem. Res slabo s:i počuti njegova kandidatura, da mora »gitirati s takimi sredstvi. Naposled bo proglasil vse, ki se ne strinjajo z njegovo kandidaturo, za svoje »morivce«. Socijalni demokratje so izdali parolo, naj njihovi somišljeniki ra i> n način ne gredo na volišče za Wolfa. Katoliško konservativni list »Volk« v Litomericah priob čuje oklic, v katerem poziva, naj katoliško-konservativni volivci gredo volit prof. Bach-manna, češ: „Vsak mož poštenja in časti mora pomagati, da so sramotilca žensko časti napravi politično mrtvega." Volitev bo v sredo. \Volf taji, da bi ga bilo vsenemško akademično društvo »Ghibellinia« izključilo. Na shodu v Ilohenelbe, na katerem je bil zastopan tudi mestni zastop iz Arnaue, jo rekel Wolf mej drugim: »Grešil sem samo enkrat, kar mi jo pa moja žena kot pristna Nemka žo odpustila. Dr. Soidl, s katerim sem že dvobojeval, a ga nisem hotel (') ustreliti, je hud mimo samo radi tega, ker meni, da sem jaz svetoval Tschanu, naj mu ne izplača dote. Na pritisk svojih somišljenikov, naj se podvržem častnemu sodišču, sem izjavil, da tega ne storim, ker bi častno sodišče bržkone bilo sestavljeno iz Rapo-porta, Luegerja in Verganija « Shod bi s^ moral prvotno vršiti »pri zamorcu« (!), a je lastnik v zadnjem hipu odpovedal prostor. Karagjorgjevič srbski prestolonaslednik. Vprašanje glede naslednika kralja Aleksandra silno razburja razne srbske, še bolj pa zunanje kroge, odkar se je dognalo, da Aleksander in Draga ne dobita naslednika. Mej' tem pa, ko se v Pelrogradu proti Alek-ndrovi in njegovih somišljenikov volji ogrevajo za črnogorskega princa Mirkota, nasprotujejo raa Dunaju z vso resnostjo vsa kemu črnogorskemu ali ruskemu kandidatu. V očigled temu resnemu odporu od prijateljske strani so s« sedaj, tako poročajo iz Petrograda, ruski vladni krogi toliko udali, da so voljni poleg princa Mirkota kandidirati za to mesto tudi najstarejega sina pretendenta Petra Karagjorgjeviea, ki študira sedaj v Petrcgradu. Za tega kandidata so savzeti tudi mnogi vplivni Srbi,, ki skušajo pregovoriti kralja Aleksandra, naj dinastiško vprašanje reši na ta način, da bo leta 1904i ob lOOletniei srbskega upora pod Karagjorgjem, proklamiral aa prestolo naslednika Srbije pravnuka tega junaka istega imena. — V srbskih dvornih krogih se trdi, da kralj Aleksander ni nasproten tej ideji, nasprotuje pa jej kraljica Draga, ki še vedno ne more umeti, zakaj ne bi mogel na prestol brbije kateri njenih sorodnikov. Kralj Aleksander je že nekož javno izpovedal, da bo v letu 1904 rešil, vprašanje glede prestolonaslednika, če ostane njegov zakon z Drago brez otrok. Vojna v Južni Afriki. Angleški vladni liat priobčuje oklic, v katerem vabi k nabiranju 9600 prostovoljcev za Južno Atriko. Iz Londona se poroča, da jo angleška vlada sklenila, pripraviti ujetim Burom prostor na otoku Antigua (mali Antili). Iz Pretorije se- javlja, da se Dewet pomika proti jugu. Angleži sumijo, da bode zopet poskušal udreti v kapsko kolonijo. — Splošno razburjenost mej angleškim prebivalstvom radi nevspehov angleškega orožja v Južni Afriki skušajo umiriti vladni krogi. Da bi nekoliko uduših to občo nejevoljo, nastopajo po. vrsti razni angleški državniki, da delajo jas/no mnenje. Te dni je govoril lord Balfour. Rekel je, da je ozemlje, v katerem sa sedaj bije t?.kozvana guerilla - voj-ska^ vedno manjše (saj resi) Pravična (!) vojska se vodi na zelo humanen (l) način in bo kmalu končana. — Tem besedam govornik bržkone niti sam ni verjel. Književnost in niiietaost. Koncert Ondiiček. Zopet smo imeli v Ljubljani Ondrička. A ta ni bil oni, na svojo slavo ponosni, po celem svetu znani Frančišek Onclfiček, kateri je že dvakrat Ljubljančane očaral s svojim veličastnim nastopom in majestetičnim igranjem — ta pot jo bil njegov najmlajši brat, devetnajstletni mladenič Emanuel OndHčok. Mladi goslar je iz umetniške rodbine, katera diha in živi v glasbi. Češki narod se z glasbenimi rodbinami ponaša pred celim svetom. A rodbina 0-idfičkov mu je v posebno slavo. Mali Emanuel je javno igral že kot šestleten otrok. On je nekako »čudežno dete«. Narava je pri njem naredila izjemo. Kot desetletni fantič je že zlagal etude in koncerte. Glasba mu je druga narava, v njej je vse njegovo mišljenje in čustvovanje. Na prvi veliki tournee-ji je obiskal Ljubljano, Njegova majhna, šibka postava, prijazni obrazek, ki še ne kaže niti začetka prihodnjo brade, in ki ga kot mogočna streha krije le grmovje umetniških las, naredi pri prvem pogledu simpatičen utis. V potezah so pozna velika podobnost s starejšim Fran-tiškom, in v njegovem mladeniškem nastopu se že vidi, da bo v kratkem nastopal« kot kralj goslarske umetnosti samosvestno in zmagovalno. Gosli so najobčutnejše glasbilo. V izražanju čutil in finih nians jim ni kos nobeno drugo glasbilo. In to čudovito moč nam je pokazal mladi Emanuel Ondfiček v njeni divni krasoti. Svojo izborno šolo je pokazal v Bruchovem Koncertu, a v vsaj brdjantnosti je pokazal svojo neino občut nost in veliko koncepcijo v Wienia\skega »Sielanki«, v Sarasate »Andaluški romanci« in v Paganinijcvih varijantah o angleški himni »God save the Queen«, Njegovi »piz-zicato ali' arco«, katerega je izvajal v najtežavnejših legah, je nekaj divnega. Mehko in sočutno spremljal klavirski virtuoz Charles Veyrych, kateri je svojo velikansko klavirsko kliniko še samostojno /5okazal v Srhubcrtovem -.-Scherzo« in Lizstovi »Etudi« Bil je res krasen glasbeni užitek, in žal nam je bilo le, da se ni občinstvo mnogoštevil-neje udeležilo koncerta. Emanuel Ondfiček, kateri je zdaj cl-s. ruski komorni virtuoz in častni koncertni mojster češke fi harmonije v Pragi, pa ima pred seboj krasno prihod-njost, ker takih umetnikov v najzgodnejši mladosti pozn3 glasbena zgodovina le malo. E. Slovensko gledališče. V petek in včeraj smo v slov. gledališču pozdravili zopet gdč. Marenko Sevči-k o v o, ki je bila pred leti najpriljubljenejša primadona. Tudi včeraj je v operi „Travi-ata" imela popoln vspeh in prav veselimo se, da jo bomo odslej zopet večkrat slišali kot odlično moč slovenske opere. Tudi novo-angaževani baritonist g. U 1 r i c h je imel velik vspeh, čemur se ni čuditi, vsaj je sodeloval že na velikih odrih v Berolinu in Lvovu. — Jutri „Katakombe", v četrtek „Traviata". Pjeeme Miho vila Nikoliča. Sanjarskoj njezinoj mladosti posvečeno. — /j3greb 1901. Tiaak i naklada Dioničke tiskarne. Življenje je sen! Kolikokrat nas sreča v lepi knjigi ta mamljiv klic. Ali često so to »sanje« tako bridko in težke, da se nehote prebudiš iz spanja in priznati si moraš, da so bile sanje le tvoje misli a življenje je gola istina ! In prepogosto si le zaman želiš, da bi bilo to, kar vznemirja tvojo dušo, res sen in nič drugega. — Vendar imajo Niko-ličave pesmi v sebi to magično moč, da ti življenje, to suhoparno vsakdanjost, nekako očarajo in zdi se ti, da poleg tebe ne stopa več trda neizprosna osoda, marveč krog tebe se razgrinjajo lahne sanje miru in blaženosti. Sen so meglice in oblaki, ki plavajo nad teboj; sen so vali, ki ti šepečejo v potoku o davni sreči; sen so snežinke, ki po-letavajo v zraku. Sen je razgrevajoče poletje; sen je hladna zima. Pesnik sanja in ž njim vred sanja vsaka stvarca v božjem stvarstvu. In vse to je posvečeno »sanjarskoj njezinoj mladosti«. Da, vse te sanje je navdihnila plameneča ljubezeu in razpletla jih je pesnikova Pjesma, ki se v bednih in težkih časih dviga pred njim »kao svietlo kakovo božanstvo«. Saj pa je tudi v Nikoličevih pesmih nekaj vznesenega, nekaj božanskega. Beriti n. pr. njegovo pesem »Ljubav i smrt« ali »Post omnia«. Morebiti vam je dražje kaj lahkega in prisrčnega? Tedaj prečitajte: »Ko zviezde« . . . »Ja pjevam« . . . »Smiešiš se« ... Morebiti pa tvoja duša strastno hrepeni po mirnem domačem selu ? 0, potem nikar ne prezri globokočutnih in pretresljivih stihov: >Moje rodište«. Ni treba, da si sentimentalnega srca in začutiti moraš v očeh nekaj toplega in iskrenega, kakor solza. Nad vse divna pa je Nikoličeva Muza, kadar se sprehaja jeseni po gozdu: Drvo puca, a list pada — čuj: muzika umiranja!« Ali dražestna in ljubezniva, kadar kakor brez duše gleda v brezglasno zimo: Pa mi je kao da snivam Na grobu cvjetaka svelih ... A vani sniežak praminja Ko da su sanci bieli. A kaj bi pretiskavali posamezno drobce te pristne pesniške duše, naročite si knjigo, saj ni draga (60 kr.) in dobili boste dragocen biser najnovejše hrvatske poezije. —I— Izpred sodišča. Sobotne razprave pri dež. sodišču ljubljanskem so bile prav kratke in neznamenite. Pri prvi obravnavi sta bila radi prevelike ljubezni do Amerike obsojena Janez Pance in Franc Miki a š , ki sta se z odhodom v Ameriko hotela iiogniti vojaški dolžnosti, v bsojena vsak na 10 K. — Druga obravnava proti Jožefu Zupančiču iz okolice dobrunj-ske, obtoženemu težke telesne poškodbe na Fr. Žagarju, proti Antonu in Mariji D o ž m a n u Javorja radi krivega pričanja in proti Frančiški Zupančič iz Zigradišča radi zapeljevanja h krivemu pričanju sa je preložila, da se zaslišata novi priči, sentri poškodovanega Žagarja. — Pri tretji obravnavi je bil obsojen Janez Dimnik, delavec v vevški papirnici, stanujoč v Slapah. Dimnik je za svojo ženo tekel pijan z velikttn kuhinjskim nožem kričeč: »bo danes moram videti na talarju čreva svoje žene in otrok.« Polog je prišel sodni raznašalec Ivan Rakovec, kateremu je očital, da mu je 5 K ukradel in mu t.ako grozil, da je Rakovt c tekel, obtoženec pa za njim. Dimnik pravi, da je za »gospod cuštelarjem« delal le velike korake. Priče izrekajo ogorčenje, da je Dimnik »cesarskega človeka podil«. Zu- panovo sprifievalo govori, da je Dimnik žganju močno udan: „0 tist' pa ja!" pravi Dimnik ter se oh spominu na priljubljeno žganie sladko smehlja sodnikom. Rudi nevarnih groženj in razžalienja straže se obsodi n a tri mesece težke ječo. »Oh to imam za zahvalo", pravi D mnik proti R»-kovou« ker Vam nisem rekel b r i č , ampak »gospod cuštelar«. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. januvarija. Zaupnica. Velecenjemu g. dr. Ivanu Šusteršiču, načelniku katoliško - narodnega kluba v Ljubljani. Občinski zastop v Stru ga h, zbran v občinski seji dne 9. januvarija t. 1., popolno odobrava postopanje ka toliško narodnih poslancev v državnem in deželnem zboru in jim izraža svoje nt o ne-jeno zaupanje. — V Strugah dne 9. ja nuvarija 1902. — Andrej Hočevar, župan. Janez Pugelj, prvi svetovalec. Jožef Balič, svetov. Odborniki: Martin Kerin, Iv. Same, Jožef Pugel, Jožef Rus, Jožef Francelj, Jož. Meglen. Liberalna »zmaga< na Rečici. »Narod« je pisal, da so pri obč. volitvah na Rečici zmagali njegovi pristaši. Danes smo dobili od novoizvoljenih obč. odbornikov z Rečice naslednji ugovor dopisu v „N a r o d u" o izidu občinske volitve dne 3 0. decembra 1901. Podpisani izjavljamo iz lastnega nagiba, da smo s prepričanjem in ponosom katoliške -narodni možje, da pripadamo po takem h kat. narodni stranki in da nas je pri obč. volitvi dne 30. dec. ogromna volila večina katol. narodnih volilcev v obč. zastop na Rečici. S tem zavračajo poročilo v „Nurodu" o zmagi »napredne stranke« pri omenjeni občinski volitvi kot ostudno laž. »Narodov« liberalni dopisun nima od nas podpisanih in od ogromne večine naših volilcav nobenega pooblastila razglašati nas v javnost1, h kateri stranki da pripadamo. Njegovo predrzno usi-ljivost zaničujemo! Rečica dne 11. januv. 1902. Josip Ulčnik, Josip Terčak, Ignacij Zuvotovšek, Franc Kakunz, Fiorijan Tornin-žek, Ant. Tomšek, Jakob Štiglic, Franc Go-ličnik, Kari Tratnik, Franc Štiglic, Fiorijan Melurc, Ivan Matek, Anton Unovt, I. Kle-menčič, Anton Fiirst, Janez Veršnak, Ivan Jamnik, Matija Jeraj, K pravdi proti č. gosp. Stazin-skemu. Po stavčevi pomoti se je v našem sobotnem poročilu ponatisnila cela obtožnica, mej tem ko je bil naš namen — kakor se vidi iz vsebine članka — natisniti samo nagibe obtožbe, ki so prava speci-jaliteta. Pa nič ne de — poročilo je le še popolneje. (Jitatelji so gotovo opazili, da je č. g. Stazinski naveden v obtožnici kot »že kaznovan«. Državno pravdništvo ni smatralo kot umestno, dostaviti, zakaj je bil »kaznovan«. Kaznovan jo bil od trebanj skega sodišča na 20 kron globe radi prestopka zoper varnost časti. Dva liberalca sta namreč pričala, da je ob času volitev nekega Šlajpaha razžalil. Rekla sta, da gosp. Stazinskega sicer nista videla, a spoznala sta ga po glasu, da je on spregovoril žaljive besede. To razsodbo je pozneje potrdilo tudi okrožno sodišče. Toda takrat, ko je državno pravdništvo vložilo zgorajšnjo obtožnico, v kateri se imenuje g. Stazinski »že kaznovan« — ta razsodba še ni bila niti pravomočna. G. stazinski torej ob času obtožnice n i bil »že kaznovan. — in državno pravdništvo nikakor ni bilo opravičeno, v obtožnico sprejeti oni besedi. Klasično je izveetje županstva občine Velika Loka o vedenju g. Stazinskega. To spričevalo se je prečitalo pri glavni razpravi pretekli četrtek. Nanje so sklicujejo tudi nagibi obtožnico drž. pravd-ništva novomeškega. V tem spričevalu imenuje županstvo č. g. Starinskega »hudega političnega razgrajač a«. Cela župnija čateika — z liberalci vred — je protestirala proti temu spričevalu župana, ki spada v d r u g o faro in razmer na Čatežu niti ne p0z„a ne< za(j6Va bodo imela za župana gotove posledico. Vidi so pa iz tega izgleda, k a j s e i z v e s t n i krogi vse drznejo proti duhovniku, k o j e g a cela njegova župnija visoko spoštuje kot u z o r n e g a delavca v vino- | gradu Gospodovom! Toda vedeli se bodemo braniti zoper tako početje, to jo naša sveta dolžnost 1 »Vrhbosna" o naših liberalcih Hrvatje bo bili doslej o nab jako slabo poučeni. Vedeli so le to, da jo pri nas prepir med »liberalci« in »klerikalci«. Semtertje so videli tudi od blizu kakega liberalca, a ker so jo ta v njihovi družbi dostojno obnašal, so mislili, da so liberalci pri nas doma tudi tako miroljubni in narodni, kakor se kažejo pri banketih. Vedeli so tudi, da Hribar v čas h gre v Djakovo, kjer nič slabega čez škofa ne govori, in zato so mislili, da je prepira seveda kriv ljubljanski škof itd. Ka toliških časopisov slovenskih sploh niso či-tali, in zato bo imeli čisto napačne pojme o naa. Zdaj je pa »Vrhbosna« začela Hrvi torn odpirati oči o naših razmerah. Izbrala si jo najboljšo pot: Doslovno citira pisavo liberalcev in »klerikalcev« in jo primerja. V zadnji številki je prinesla celo vrsto citatov iz »Slov. Naroda«. Take pisave, takih grdobij hrvaško časopisje vkljub vsem strankarskim bojem še ni poznalo, in zato bodo Hrvatje brezdvomno bistveno iz-premenili svojo nazore, ko natančneje spoznajo naše notranje razmere. Mi želimo, da se hrvaški časopisi prav intenzivno in o s t r o bavijo z nami. Kritikujejo naj nas najstrožje — samo pravično! Spoznali bodo, s kako težkimi, za naš bedni položaj ogromnimi žrtvami, s kolikim neumornim trudom delujejo katoliško - narodni domoljubi za blag.ir našega ljudstva. Kaj bodo videli na drugi nasprotni strani, to naj pa le brez strahu imenujejo s pravim imenom! Oni Hrvatje, ki spoštujejo geslo: »Za krst častni i slobodu zlatnu!« so nam mili dru-govi, katerih zveza nam bo vsikdar ljuba. Duhovniške vesti s Koroškega. Umrl je č. g. Kolumban Urnik, farni administrator v Št. Martinu v Gradnici. — Žnpnik v Št. Andreju duh. svetnik č. gosp. Konrad Z w e i g e r je imenovan dekanom Osebne vesti. V osmi činovni razred sta pomaknjena profesorja na mariborskem učiteljišču gosp. J. Koprivnik in okrajni šolski nadzornik g. dr. I. Bezjak. — C. g. Gašper Zrn k o, kaplan v Mrirenbergu, je dobil župnijo Stoperce. — Gosp. Matko Potočnik, suplent na gimnaziji v Ljubljani, je bil danes na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. Sprememba posestva. Rauchov vrt v Celju je kupil hotelier J. Terček. Strašno razmesarjeno truplo so našli v Radgoni blizu mestnega parka. Spoznali so v mrtvi ženi Alojzijo Markon. S pošte Poštarja gg. Jos. Paulitsch v Skofji Loki in Rih. Schrey v Lescah sta pomaknjena v I. razred 8. stop., poštarica g. Luiza Demšar v Železnikih pa v drugi razred 1. stop. Poštni odpravnik gOBp. Mat. Schaubach je premeščen iz Trsta v Postojno, poštni odpravnik g. Jan. Cimpe-r i č pa iz Ljubljane v okrožje grašk. poštnega ravnateljstva. Jos. Nolli, operni pevec in odgovorni urednik »Slov. Naroda«, je umrl v 61 letu svoje dobe. Jos. Nolii je svoj čas študiral na Dunaju pravo, potem pa popustil študije in se posvetil gledališču kot igralec, pevec in prevoditelj mnogih iger. Mnogo zaslug ima kot eden prvih režiserjev slovenskega gledališča. Nastopal je kot govornik tudi po mnogih taborih. Skoro so si ga pridobili Hrvatje, katerim je kot operni pevec pel na zagrebškem gledališču. N, gov bariton je bil sloveč in stavljen jo bil kot operni pevec po mnogih slovanskih in laških odrih. Končno je prišel z ženo, ki jo šla pred njim v večnost, in hčerko n»z.-ij v domovino, kjer je bil zopet mnogo let, steber slovensko opere. Zadnji čas pričela ,u je poznati starost in grenko je občutil sikako pre ziranje. Podpisan je bil za odgovornega urednika »Slov. Naroda« ; koliko je bil dejanski odgovoren za »Narodovo« nečedno in omikanca nevredno vsebino, no bomo preiskavah, ker jo za to že dal odgovor predf Bogom. N. v m. p.! Pogreb jo bil danes ob '/s5. uri popoiudne. Za vseučilišče v Ljubljani je poslala peticijo potem mestnega magistrata na ministerstvo občina Pohorje pri Mariboru in pa odbora »Bralnega društva v Dražgoših« ter »Pevskega in tamburaškega društva Zvon v Trbovljah«. Po svojem poslancu je pa izročila jednako prošnjo občina Cerkno na Goriškem. Javno predavanje. Prihodnjo sredo tečno ob Vi8- uri zvečer bode v veliki dvo rani »Katoliškega Doma" predaval dež. poslanec č. g. dr. Jan. Ev. Krek Vstop vsakemu prost. K obilni udeležbi vabi odbor „Slov. kršč. 8oc. zvoze". Poročil sa je v cerkvi na Placuti v Gorici g. baron B a u m pl. Appelshofen, c. kr. namest. koncipist, z gdč. grofico Mirijo Mercedes B a g u e r. — Poročil se je danes v Ljubljani g. Val. Krašovec posestnik in trgovec v Rad hovi vasi pri Postojini, z gdč. Heleno Zor m a n. — Zaročil se je poročnik pri orožništvu gosp. Rudolf pl. D e t e 1 a z gdč. Marijo Prossinagg. — Zaročil sa je g. Iv. M i k 1 a v ž i č , c. kr. brambovski narednik, z gdč. Jos. Grošelj. Umrla je v Ljubljani za pljučnico soproga grajščaka g. Hrena. NenaSoma je včeraj umrl v Domžalah deželni poslanec in predsednik trgovske zbornice kranjske g. J o ž. K u š a r. Zadela ga je kap. G. Ku-šarja pripeljejo nocoj iz Domžal v Ljubljano. Pogreb bo jutri ob 3 uri popoldne od Kušarjeve hiše. — Umrla je v Ljubljani vdova gospa Marija S e d e j, stanujoča na Karlovski cesti. V Šiški pa je umrl strojevodja g. J a-kobKremžar. — V Zagrebu je umrl hotelir pri Liebaldu g. Dragotin D o 1 j a n, rodom Slovenec. Občinski svet ljubljanski ima jutri zvečer ob 5. uri izredno sejo. Na dnevnem redu so mej drugimi poročila: v zadevi nakupa Jeleničevega trikota ob Leonišču; o pri-zivu Martina Žitnika, posestnika hiše št. 17 ob C sti na loko, v zadevi stavbnega dovoljenja Matevžu Sušniku; o dopisu kranjske hranilnice v zadevi prepustitve bivše Czer-nega hiše v Crevljarskih ulicah in v zadevi ureditve ondotnega Ljubljaničinega obrežja; o prizivu Frana Bremca, posestnika hiše številka 12 v Cegnarjevih ulicah, zaradi naloga mestnega magistrata, da ima podreti brez uradnega dovoljenja napravljeno kolarnico; o uredbi zadnjega dela Bleiweisove cesto; o določitvi stavbno črte v Novih ulicah; o porabi d tacij; o nasvetih mestnega vrtnarja glede nekaterih nasadov; o županovem dopisu glede nadomeslovanja bivšega mestnega zdravnika dr. Di^rča. Goriški deželni zbor bode zopet sklican meseca marca. I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Da se zadosti od raznih strani izraženi želji, jo izdelal društveni odbor našim razmeram primeren hišni red, ki določuje dolžnosti in pravice najemnikov kakor tudi hišnih posestnikov Ta v obliki najemninske knjižice izdani hišni red izroči hiš ni posestnik vsaki stranki, ki potrdi prejem hišnemu posestniku z i/.rečno izjavo, da se bo strogo po njem ravnala. Člani društva hišnih posestnikov v Ljubljani dobijo ta hišni red s tiskanim potrdilom v slovenskem in nemškem jeziku v društveni pisarni, Dvorni trg št. 1 v uradnih urah od pol 7. ure zvečer za ccno 20 v komad. Tucat velja 2 kroni. Hišni posestniki blago-vole naj v obestranskem interesu ta način hišnega rida zanesljivo vpeljati. Včerajšnja predstava „Lurške pa starice" v Katoliškem domu je vspela tako dobro ali še boljše kot zadnjič. Za krasno petje, kakor tudi za igro gre članicam vrlega katoliškega društva za delavke vsa zaslužena pohvala. Da je tudi ljudstvo zadovoljno s takimi predstavami in z vsem na stopom naših delavk, o tem je najlepši dokaz do zadnjega kotička napolnjena dvorana. Le krepko po tej poti naprej! Odbiti rekurz Proti izvolitvi nekaterih soc.-dum. pri obč. volitvah III. razreda v Šiški se je od dosadanje večine vložil rekurz. Dež. vlada jo rekurz zavrnila. Obč. odbor v Šiški bode torej imel tudi soc.-dem. zastopstvo. V Radovljici so imeli včeraj soc.-dem. shod V niihovo agitacijo so je zabila zagozda in radi bi s shodom zabili odprtino v svoji potapljajoči so ladiji. Vspeh bo seve na naši strani. Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri. Kakor »Naša Sloga« poroča, osnovalo so je v četrtek dne 9. t. m. v Pazinu društvo pod gornjim naslovom. Isti list povdarja, da se je uže zdavaa opa- > ' žaia potreba posebnega političnega društva 1 za Istro, ker politično društvo »Edinost« ni dospevalo brigati se tudi za borbe v Istri, ker je itak s politično borbo v Trstu in oko lici uže dovolj zaposleno, zato se je osnovalo posebno politično društvo v Pazinu. da se političnemu društvu »Edinost« delo olajša? V Pazinaki čitalnici zbrali so se istrski rodoljubi iz vseh krajev Istre in oto kov, ter veliko število ljudstva kmetskega stanu. Predsednikom novega političnega društva bil je voljen g. prof. Spinčie, pod predsednikoma poslanca na deželnem zboru isterskem g: dr. Andrej Stanger in gosp. An-drijčič. Pravila so splošno odobrena po živahnem razpravljenju o imenu in sedežu društva, ker so nekateri predlagali, naj se menja ime tudi društvenega glasila; vender je obveljal predlog, da »Naša Sloga« tudi v naprej bode glasilo društva. Voljen je tudi odbor, kateri ima nalogo izposlovati potrdilo pravil in proglasiti list »Naša Sloga« glasilom političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri. Ljubljanske novice. »R o t s c h i 1-dova hčer«. Te dni je bila v oknu Kol-mannove prodajalnioe na Mestnem trgu razstavljena slika elegantno opravljeno gospodične z mrtvaško glavo »smrt v moderni obliki." Po Ljubljani se je nakrat raznesel glas: Razstavljena je Rotachildova hči. Povsod jo ponuja Rotschild in 70 milijonov ji da dote, pa vsak se vstraši njene mrtvaške glave in jo pusti, oedaj jo je razstavil v Ljubljani, da oi se kak Ljubljančan pola-komnd milijonov«. Ob tej vesti, katere so širile po mestu priproste in ,nobel' gospe, polastila se je pravcata nervoznost mladih in starih Ljubljančank. Vse je hitelo gledat pred Kolmannovo prodajalnico .grdo nevesto". Včeraj opoludne je ,romalo' pred okno Kolmannovo prodajalnioe na stotine Ljubljančanov in L;ubljančank in semtertje je bil oviran ves promet. Tadi danes so se ponavljali isti prizori in g. Kollmann je danes končno sliko odstranil iz okna, ker je hila nevarnost, da kako babnico povozi elektriška železnica. Baje se je morala elekt. žel. včeraj ondi večkrat ustaviti. Kljub temu pa še vedno hodijo ljudje pred Kolmanovo okno in pred oknom modrujejo Ljubljančanke, da so sliko odstranili radi tega, ker se je gotovo že kak ženin oglasil. »Saj smo dejale, da bolj neumnih ljudij ni, kot so moški v Ljubljani", modrujejo ženice. Gorje tistemu, kogar proglasa Ljubljančanko za ženina „grde Rotschildove punce", kakor jo prijazno nazivajo. — Tat se ujel na — policiji. Potepuh Karol Schindler je v soboto pri plesu v neki gostilni ukral nekemu Evgenu Drmirju 13 K. Včeraj zjutraj je Schindler prišel na policijo in prosil podpore za »potovanje \u Na policiji so ga spoznali in mu rekli, da mu ni treba odpotovati, ker mu dajo „frej kvartir" na ro-tovžu. Ko je bil tat aretiran, rekel je: .Nikdar bi ne bil tatvine zvršil, če bi naprej vedel, da je v denarnici ravno 13 K, nesrečna številka 13 jo vzrok, da ste me tako hitro izsledili in prijeli, drugače bi vam jo bil gotovo popihal". — Aurovi konji spi a šili so se v soboto na Dolenjski cesti. Ustavil jih je gospod Kurent. — Srčen deček. J. Kont, petnajstletni deček, doma iz Briksa na Češkem, ušel je sta-rišem z namenom, v Trstu poiskati si službe. Došel jo do Ljubljane brez popotnih pisem. Ljubljanska policija ga je iskrili očij opazila, prijela in ga poslala potom odgona domov. — Brata Zima sta letošnjo zimo na včerajšnji večer provzročila na Tržaški cesti v gostilni pri Kerčonu tepež. Tej zabavi je storila konec »vsevedna" policija, ki je vročekrvna bratca prijela in jih uljudno spremila na rotovž ter jima tako dala priložnost, prespali su na — „vzornih" rotov-Skih „pričnah". — Povozila jo elektriška železnica danea ob 12. uri na Marijinem trgu — goloba. — Zgubil je zlat prstan za 20 kron Frančišek Kovač. — O k na pobijal je danes po noči ob eni uri Frančišek Klander pri hiši g. dr. Munde na Rimski cesti. Pobil jo lo s»mo eno, na-daljne poslovanju mu jo ustavil polic.ij. — V drevoredu pod Tivoli napaden je bil Ignacij Hren, stanujoč na Cesti na loko. Hren jo nekoliko poškodovan. Efektno tombolo s 400 karlami po 20 v je dovolilo ministrstvo i>rostovoljn'ornu gasilnemu društvu v M >kronogu. Z Gorenjskega se nam piše: Krasno vreme zadnjih dni marsikateremu turistu ni dalo mirovati. Tudi mene je zopet gnalo v gorenjske planine. Podal sem se 10. jan. na Begunjšico, Pot jo bila nekoliko težavna. Brez cepina in derez bi se ne dalo priti gor, in na nekaterih mestih je bilo treba sekati stopinje. Na vrhu je dober meter snega. Razgled ie bil pa krasen. Videl sem od Ve likega Kleka ja do Snežnika, le Ljubljana je bila zavita v običajno meglo. Toplomer je kazal na vrhu + 9° R. Ko sem šel nazaj, je solnce sneg že zelo razmečilo, da so mi je vdiralo. Pri „jamah" (1300 m) je toplomer na solncu kazal 18° R. Videl sem trop divjih koz, ki so komaj r.a 50 korakov daljave dirjale memo mene. Naštel sem 29 glav. Če tudi nisem lovec, me jo ta prizor zelo zanimal. J- M« Nova nevarnost za goriške Slovence. Iz Gorice se poroča: »Lega nazi-onale« je nakupila zemljišče groia Paceta pri kolodvoru proti Oglejski ulici, kjer po-, stavi svojo šolo. Na tem delu mesta so namreč našteli pri zadnjem ljudskem štetju samo 31 Lahov, Slovencev pa 258. Ker Slovenci ne morejo priti v Gorici do mestne slovenske šole, je nevarnost velika, da privabijo slovenske otroke v omenjenem delu mosta v laško šolo ter jih poitalijanijo. Samomor v bolnici. V Ormožu se je v ondctni bolnici zastrupil posestnik panorame Franc Ilinek iz Siudenic. Spoznal je, da je njegova bolezen neozdravljiva. Ponesrečen častnik. V Gradcu je stotnik v 3. artilerijskem polku Rudolf B e-r a n e k tako nesrečno padel s konja, da si je vrat zlomil in kmalu na to umrl. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 13. jan. čas, ob katerem bo začel' drž. zbor zopet delovati, je odvisen od tega, kako bo vspevalo delo v proračunskem odseku. Drž. zbornica bo razpravljala najprej o vojaških novincih in o bosenskih železnicah. Ta teden se začno uvodne konference zaradi češko-nemške sprave. Dosedanje izkušnje kažejo, da bo izid najbrže neugoden. Nemci odklanjajo češke zahteve.. To priznava vlada sama v neki inspi-rirani notici, v kateri se izjavlja, da nemška levica zavrže spravo. Dunaj, 13. januvarija. Prof. dr. Seidl izjavlja: Vse, kar je „Trautenauer VVoehenblatt" razkril o Wolfu, je popolnoma res. Ako Wolf zdaj to taji, je lažnivec. Schonerer je bil sam storil posredovalni predlog«, po katerem bi se bil mogel Wolf pred dvobojem brez hrupa umakniti. Wolf pa je hotel imeti teatraličen efekt, in zato je provzročil, da je prišla stvar v javnost. Sestavi se naj častno sodišče, in to bo dognalo, da Wolf laže. Wolf je bil dal dr. Tschanu častno besedo, da se ni pečal z njegovo hčerjo, zdaj pa mora sam pred javnostjo priznati, da to ni res. • Dunaj, 13. januv. Sem je prišlo 300 minskih dijakov, da tu nadaljujejo svoje študije. Dunaj, 13. jan. 0 samomoru dr. Sam. Tomka se razširja senzacijonelna vest. Tomko je baje zapustil pismo, v katerem priznava, da je denar sam spravil s pota. Line, 13. januvarija. Sprememba pri namestništvu se izvrši na Gorenjem Avstrijskem dne 1. februvarija. Dosedanji namestnik grof Puthon se po umi-rovljenju naseli v Gmundnu. Na njegovo mesto pride bivši minister grof Artur B y 1 a n d t • Rh e i d t. Praga, 13. jan. Osemnajst minskih dijakov je prišlo v Prago, da se ru vpišejo na univerzo. Na kolodvoru jih je čakala velika množica ljudi, ki ;ih je sprejela z „Na zdar"-klici. Dijake .so pogostili. Budimpešta, 13. jan. Tat, ki je zdravnika Tomski ukral za 186.000 K vrednostnih papirjev, je neki Ristič. Po iioija ga zasleduje. Tatu se je posrečilo /.a 80.000 K vrednostnih papirjev spraviti v denar. Saintetienne, 13. jan. (C. B.) Na banketu liberalcev iz okraja Loire je imel Waldeck-Rou8seau daljši govor, v katerem je kazal na triletno delavnost sedanjega ministerstva ter izražal mej drugim nado, da bodo prihodnje volitve dovedle v parlament veliko republikansko večino. Brindisi, 12. jan. Pri Ponte Cil-lareyes blizu Bri udi sija je vlak s kakimi 20 delavci strmoglavil v potok preko mostu, ki se je pred enim mesecem podrl. Vozovi so popolno razbiti. Dosedaj so našli 4 ubite in 9 težko ranjenih. Strojevodja je pobegnil, kurjača so prijeli. London, 13. jan. (0. B.) Standardu" poročajo iz Shanghaja: S cesarskim dvorom je došla v Pekin tudi ce-saričina telesna straža, ki se je svoje-dobno udeležila napadov na zunanja poslaništva. London, 12. jan. Kolonijalni minister O h a m b e r 1 a i n je govoril včeraj v Birminghamu. Odgovarjal je grofu B ti 1 o w u. Izjavil je, da ničesar ne premeni in ne prekliče, kar je govoril o Nemčiji. Tudi se mu ni treba zagovarjati. Nočem slediti izgledom, ki mi jih dajejo drugi, ne dajem kakemu zunanjemu ministru nobenih naukov in tudi nobenih ne sprejmem." Utreelit, 13. jan. Predsednik Krii-ger zopet razglaša, da so vse vesti o mirovnih pogajanjih z Angleži neresnične. Dunajska ho r z al dt)6 13. januvarija. Skupni državni dolg v notah.....99"75 Skupni državni dolg v srebru.....99-95 Avstrijska zlata renta 4$,......120-36 Avstrijska kronska renta 4%.....96-25 Ogerska zla*a renta 4jc IDunajska ©osta. ■ - \ • < 1 v-'i ■) * ■ liSflml -i te' /-it- .; .; .,'0 v LJubljani • ..'V,-'.";-;: FbV-h-::i savlefoirnah -..'va ftitt ___________.v-; Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. m- Lepa bukova drva se dobe 1 kubični meter (1 m3) po 4 gld. pri gospodu peterca, Dunajska ceste št 36. 46 3-2 Usojamo si našim p. n. odjemalcem najuljudneje naznaniti, da je postrešeek št. 10 z imenom Jože Kadunc iz naše službe odpuščen, in da ta ni vee pooblaščen za nas drože prodajati, še manj za nas denar sprejemati. Za Učenje kositevnih pred- iiitff^H bronzovo imltaoijo, bronzlranje /Ilt l,(J (A kipov lzmavoa, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočala se BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 26jll—5 je sedaj pri fvrdki 66 1-1 strojarski obrt, kakor tudi Ivan perdan v Ljubljani in bo raznašalec te tvrdke našim odjemalcem na željo vsaki dan dostavil pekovske drože. Dunajska kraljevska tovarna pekovskih drož. pri slovenskem mojstru Frančišku Dolenc, Obdach pri Judenburgu, Zg. Štajersko.