T
Izhaja vsak petek popoldne Velja *a ate teto 10 Hr: m pel teta 5 Hr * za tri mesece 2 liri In 60 stot. PoumuM Številk* 20 ii - Uredništvo in | uprava Trst, v!a del le Zudecche štev. S. Telefon 19-50. — Dopisi aaj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirm pisma »e ne sprejemajo, rakcpki se t vračajo. — Oglasi se računajo v Ufokotti ene kolone 80 mm. Finančni ,1 oglasi po 1 Uro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot. — j Oglasi trgovcev in obrtnikov po %0 stot. — Plača se naprej. — Oglase jf sprejema tatarami oddelek »Dela" v Trstu, via delte Zudecefee Stev. 3
V Trstu, dna 30. aprila 1920,
DELO
„ Prazna vera in prazna narodnost sta se izživeli v vojni, srca in misli zastrupljajoča kultura se je pogreznila v vojnem blatu".
GLASILO SOCIIUSTltHE ZVEZE V MUSKI BENEČIJI
Leto l. ■ St. 11.
SOCIALISTIČNA STRANKA V ITALIJI
Prvi malnfk 1920.
5)elavct!	,
Letošnji Prvi Majnik, mora združiti ves proletarijat okolu tretje internacionale. Vsa •rca, vse duše in vse sile delavskega razreda naj streme po revolucionarnih proletarskih pridobitvah, po udejstvovanju komunističnega ideala.
Buržuazija, ki je izkrvavela človeštvo, se ni izkazala sposobno, da bi dala temu človeštvu mir. Meč starega militarizma odločuje še vedno na tehtnici. Pohlepnost in sovraštvo souigovalcev spravljata na dan stare žalitve in dramijo še ae dobro usapljeno sovraštvo v srcih in v dušah premaganih. A liji rani imperializmi se že zopet tepejo med seboj. Militaristična junaštva v Berolinu in na Reki govore jasno, da je nevarnost še živa. Po vsem sveta sc vale in maože kali novih konfliktov, novega krvoprelitja. Med tem se pa pripravljajo kapitalisti vseh držav aa boj proti proletarijatu, ki se bori in že zmaguje.
Tudi letos, kakor druga leta in še bolj, moramo manifestirati našo solidarnost z vsemi borilci« z vsem mučeniki medna roda e proletarske revolucije. Manifestirati moramo našo solidarnost s zmagovito republiko ruskih sovjetov proti kateri se pripravlja nova ofenziva svetovnega kapitalizma. Enako solidarnost moramo izkazati premaganim sovjetskim repa-bitkam, vsem žrtvam belega terorja na Ogrskem in Poljskem, vsem mučenikom, vsem, Id so preganjani po protirevolucionarnih poskusih.
Blag spomin naj bo posvečen tudi sadrugom in delavcem, Id so padli po ulicah in na trgih v Italiji in Jugoslaviji, tem žrtvam, ki so padle zadete s svinčenkami braniteljev pre-vllegijev, izkoriščanja m buržnazne krivice. Saj so to žrtve prvih naših bitk, prvih spopadov, ki naznanjajo, da se bliža z orjaškimi koraki ona velika bitka za katero moramo pripraviti vse naše energije m združiti k enemu samemu strmljeaju vse naše hotenje.
,	/	i	» •	»
Sodrugi delavci l
Nič več »ciza 'm toč več neplodnih protestov. S srdom in gnevom ne bomo rešili niti maščevali v boju padlih tovarišev. Vsak naj se pripravi na nad&ljne težke boje. Vsak naj im« tudi vedno pred očmi dejstvo, da je treba še mnogo storiti, da je še veliko dela, ki se ga »era izvršiti, da so velike težkoče, ki jih je treba prekoračiti, da je treba usposobiti naše borce duševno in materijelno.
Znaki meščanskega poloma postajajo čimdalje bolj jasni, težki in številni. Vsak dan pa;'afa bolj jaatto m nedvomno, da ni buržaazija več v stanu, da b« zgradila kar je z divjo sil« sveje vojne razrušila.
Revščina pestaja vedno bolj očitna in krsta. Draginja in vse druge težkoče nadaljujejo svoj vratolomni ples. Trpljenje bednega ljudstva postaja vedno ostrejše. Delavci branijo s stavkami svoje mezde, katerih vrednost izginja vsled zmanjšane vrednosti denarja; delavci se branijo pred kapitalističnimi napadi. Oni, delavci, spoznavajo bolj in bolj, da je njihov trud slabo uporabljen v tujih tovarnah, da ga oje in piode po nepotrebnem s svojim potom tuje brazde. Z novimi bsje/nimi sredstvi, s tem, da se palaščajo polja in obratov pa dokazujejo delavci, da dozoreva v njih misel in prepričanje, da morajo napovedati in sc podati v skrajni boj s kapitalizmom, v boj proti poglavitnemu vzroku vsega gorja, vsega zla, varite boli in vsake krivice, v boj proti buržuaznim predpravicam.
Proletarci !
Za boj, Id se ga je treba lotiti, ki je postal neizogiben, ki se bliža vsak dan in vsako uro, pa ne potrsbsjeaao le trdne vere, silne volje in skrajne požrtvovalnosti. Za ta boj potrebujemo todi vsa potrebna sredstva za zmago in za rekonstrukcijo.
Zato je treba, da gremo aa delo vsi z mrzličnim veseljem; aa delo za našo duševno in materialno usposobljenost. Mudi se ustanoviti organe, ki bodo sposobni, da urede in da nas popeljejo do proletarske revolucije. Mudi se ustanoviti organizme, ki bodo izvrševali polno Uast v dobi proletarske diktature. Mudi se ustanoviti sovjete.
Predvsem pa aa| nam bo sveta disciplina. Disciplina ki je nujna in potrebna v revolucionarnih perijodafc. Disciplina ljudi in disciplina mas. Vse se mora pokoriti tej potrebni disciplini. Vse mora biti postavljeno v službo najvišjemu cUju, zmagi, proletarski diktaturi, udejsivitvi komunizma.
Treba nam je torej stanovitne volje; požrtvovalnosti, globoke vere in zavesti v cilj, ki g« moramo doseči. Vseka naša misel, vsako naše dejanje naj tvori, sodrugi, korak naprej na poti, Id nas vodi v zmago proletarijata, v komunizem.
Vodstvo socialistične stranke
BARATONO, BELLONE, CASUCCI, CiMINO, GENNARI, GIACOMINI, MARZIALI, REGENT, SANGIORGIO, SERRATI, SESSA, TERRACINI, TUNTAR, ZANNEKINI.
Aii
PRVI MAJNIK
Konferenca alijirancev
v Sv. Remu.
Konference alijirancev v Sv. Remu je končala. Ge&podje ministri in zastopniki Italije, Francije in Anglije so si pedali roke in odšli vsak na svojo stran. Vsa vprašanja so pa ostala nerešena. Zlasti je ostal# nerešeno jadransko še posebej reško vprašanje. Glede jadran skega vprašanja bosta menda odslej razprav-tjali sami med seboj Italija in Jugoslavija. To bi bili storili lahko že mnogo časa prej. Prišli ne bi bili itak do nobenih sklepov, kakor ne bosta prišli toliko časa, d odd er bo par -neodgovornih ministrov odločalo usodo narodom. Ugotavljamo in trdimo, da Je dandanes mogoče rešiti jadransko in vsa druga vprašanja le na podlagi ene samoodločbe narodov, kt jo priporoča in pripravlja socrealizem. Vse drugo, vse drugo so prazne kvante, je pesek, ki ga meče gospoda ljudstvu v oči. Narodnostna in druga vprašanja, so vprašanja, ki zadevljejo vedno vsa ljudstva in jih je mogoče rešrti le na način, ako se pridna, -da ne morejo biti morja in dežele last posameznih narodov, marveč vsega ljudstva, vsega delovnega ljudstva na svetu. Le kadar bodo prodrla ta načela, le kadar bo uveden komunizem, bodo taka vprašanja rešena kar sama ob se-ba, ker 'bodo izginila s površja. Taka je naša misel, laka je naša vera. Kdor govori drugače, slepari in laže. Bodje bi bik storili ministri, da so ostali doma in da niso dali zopet dokaza svoje vzvišene nesposobnosti. Danes vemo, da se gospoda ne tepe samo radi jadranskega vwašanja. Danes živimo v nevarnosti .^da
‘tu(o.\ r>{screij.[i?q od	ojjb^.	ouaej ‘ousvscu
še druga vojna med zmagujočimi državami. Torta, ki naj bi si jo bili razdelili alijiranci, je bila prevelika in je dovedla do sporov. Delavstvo naj pazi, da ne bo vnovič vpleteno v -vojno gospodov, ki so si vtepli v glavo, da so ljudstva in narodi na svetu radi njih.
Treba jim bo to misel izbiti iz glave, da se bedo spametovali.
Japonska napovedala vojno Rusiji.
22.
t. m, je »laponska napovedala vojno Sovjetski Rusiji. Amerika je privolila v to in prepustila Japonski popolnoma proste roke glede Sibirije.
Razume se samo ob sebi, da je napovedala Japonska vojno ruskemu delavstvu dogovorno z vsemi enimi državami, ki so se borile za samoodločbo narodov. Japonska, so si rekle, naj le ima Sibirijo, da le uniči Sovje te. v Rusiji.
Mi se nadejamo, da se bo zgodilo Japonski kakor Denikinu, Kolca k u, Judeniču ki drugim takim generalom. Se nadejamo in upamo. Tem bolj ker sme računati danes Rusija tudi na ves evropejski proletarijat.
Radovedni smo le, kaj poreče »Edinost« o žolti nevarnosti.
Švicarski socilulfsti is Hi. iniernacfjooola.
-i Soeijalistično vodstvo v Švici je sklenilo z večino glasov, da pristopi k Tretji Internaoijo-naii in sicer sprejme brezpogojno ves program tc nove komunistične delavske kiternaciicnale.
Prvi majnik — posvečen od nekdaj že manifestaciji, počitku, spominom, premišljevanju, je dan, ki ga je dolga leta zavedno delavstvo vsega sveta solidarno praznovalo. Prvi majnik je bil in ostane siittboi naše neomajen e vere v boljšo bodočnost, našega trdnega prepričanja, da boiehaiva človeška družba ni in ne more še biti posvečena poginu, temveč da je tudi zanjo zdravilo, zdravilo, ki mu je bo podal kmet in delavec, srp m kladvo. Ne frak, ne talar ne bosta .pisala* narodom usode, pač pa leži usoda človeškega roda danes bolj negoli kedaj poprej v žuijavih rokah ratarjev in delavcev. Iz nižin človeških rodov so .vstajali vedno preroki, Id so o pravem času znati zbeganemu ljudstvu povedati pravo besedo, pokazati pravo rešitev. Bili so odločni možje, do skrajnosti resnicoljubni, jeklenih živcev in neusmiljeni proti samemu sebi, a polni usmiljenja proti trpečemu bratu, ki so pokaaali na prave smotre življenja, na pravo pot do preporoda, Bik so junaki ki mučeniki, ki so si v pravem pomenu besede iztrgali srce iz lastnih prs ter ga visoko dvignili v krepki desnici, da posveti na pravo pot, ki jo je hoditi trpinom, da do sežejo svoj spas.
Spominu na te može j posvečen naš prvi majnik. Posvečen je pa tusdi manifestaciji. Iz zaprašenih tvomic, iz zatohlih delavnic, od vsepovsod, kjer se č-kvek trudi in muči, da proizvaja življenjske pogoje, da dvig« zemelj ske zaklade, prihajajo goste čete delovnega ljudstva, da v nepreglednih vrstah enkrat v letu pokažejo in dokažejo, komu je pravzaprav poverjena usoda človeškega rodu, kdo je pravzaprav gospodar sveta. In takrat se ustavijo mogočni stroji, ki vse leto niso počivali niti za en hip, ustavijo se, ker tišina mora vladati, ko korakajo mimo nrifh brezštevilni pclki delavske milijonske armade. Mimo korakajo dvignjenih, ponosnih čel ki s trdnim, odločnim korakom, da se zemlja, trese, ker čuti svojega gospodarja. In kdor jih gleda te orjaške množice, vzdrhti mu srce, ker zaznalo ,je. kaj js moč dela in moč delavstva.
Zbirajo se pod rdečo zastavo, rdečo srčne krvi, prelite v brezprimsrni ljubezni do človeštva za njegovo osvobojeeje; korakajo pod svojim znakom srpa in kladva, znakom bratstva in enakopravnosti vseh delovnih ljudi. In pesem zaori iz milijonov širokih prs, glasna, rdeča pesem, ker t ljudjt hočejo, da ves svet jasno izprevidi, kaj namerujejo. To niso boječi, rdeča pesem, ker ti ljudje hočejo, da ves svet plemenite duše. Delovno ljudstvo so z eno besedo. To so 'bojevniki boljše bodočnosti in na njihovih ramah sloni svet!
To bi bila manifestacija, naša manifestacija prvega majnika, pred katero izgine najbolj blesteča vc.jaška parada v prazen nič; ker pri sledirjš giba nmcžice -kruta dfsc'plina, tc mno-veat odgovornosti, solidarnost.
Nato sledi odmor in premišljevanje. Zamislimo se za leto ali dve nazaj in pretresemo, kaj nam je, nam delovnemu ljudstvu minulo leto prineslo. Različni so občutki, ki nas obdajajo, in vendar se sklepčno ne moremo otresti zavesti, da naša delavska stvar dobro stoji, da kljubu vsemu korakamo z orjaškimi in vedno hitrejšimi korak* prsti svojemu konečnerau cilju, spoznamo, ds niso prasne sanje, da niso utopije to, po čemur stremimo. Vsak dan mi-nolih let nas je moral- potrditi v tem prepričanju. Videli smo, da se vse tako vrši, da se vse tako odigrava aa svetovnem odru, kakor smo mi predvidjali in ne oni, ki nam stoje sovražno naproti. Videli smo, da- se je mrtogekaj uresničilo, kakor smo mi sklepali, in to nas utrjuje v veri, da se slednjič uresniči tudi naš konečni smoter.
■Prišli smo iz vojne, vrnili smo se hudo preizkušeni, tako da predstavljamo, najz-avednej-šo maso, ki jo je svet kedaj videl.
Vojna, ki je po kratkovidnih načrtih naših razrednih nasprotnikov imela služiti utrditvi raznih imperijalizmov, je tako globoko segla v rvse naše življenjske razmere kot noben drugi dogodek v preteklosti. Vojna v našem stoletju se mora voditi z masami ljudstva, .posluževati se mora vseh sredstev moderne tebneke, mobilizirati mora vse gospodarske sile. Zala mora taka vojna imeti najglobokejši vpliv na soci-jalne razmere. Zato je pa moralo socijalno ču tenje in mišljenje najširših plasti narodov postati koncem vojne vse drugačno, kakor je bilo, začetkom vojne, To je, kar naša binžuazija, ki je vojno povzro čila, no če pojmi t i Svetovna žaloigra je imela zelo različne mi-Ktaričae posledice, ali tudi njenf politični in socijalni učinki so zelo raznovrstni. Iz nje je. izšla zmagovito komunistična ideja, ona čista, kakor sta jo zamislila Marks in Engels, zado-bila je kri in meso.
Mogočno je sicer že pred vojno napredoval socijalizem, vendar tam, kjer smo vsi želei’, da bi se čvrsto razvil, je jedva životaril. Še dartes so države, kjer so naši sodrugi v takih manjšinah, da bi bilo neumno pričakovati krepkejšega pokreta z njihove strani. Če pa obrnemo pogled drugam, obstanemo naravnost začarani.
Komunistična ideja, ki je vz.pla pol«1 a ob koncu vojne, doživela je poraze, doživela pa ie tudi sijajne zmage. Res -kratek je bil san ogrske komune, in danes ječe naši sodrugi pod najresnejšo reakcijo, ki je zavladala na Ogrskem. Res vzvišen je bil upor Spairtaka na Nemškem, ali lastni bratje, lastni zapeljani
s pozorišča, da — ob svojem času vnovič nastopil Ker stara je ta, da se ideje ne dajo ubiti, posebno pa ne tako lepa ideja kakor je komunistična. In slednjič mora ta ideja zmagati svet.
Kjer je bila volja naših odločnih sodrugov višja negoli njihova moč, so pač drago plačali svoje navdušenje; zaslepljenost širokih plasti de lavstva jim je naklonilo mučeništvo. In vendar smo trdno prepričani, da bo iz vseh teli potokov proletarske k-rvt nekoč vstal maščevalec, ker druga zgodovinska resnica je, da ni b;la prelita niti ena kaplja krvi, ne da bi ji sledilo maščevanje.
Vendar je vse to tako naravno, da'se ne smemo čuditi, najmanj pa obupavati-, če tuintam začasno, spodleti. Pred nami vstaja zahteva z neodoljivo silo; Sodrugi, zanesite pouk med nezavedne svoje brate! S tem boste komunistično idejo najbolj pospešili. Vsak bodi aktivni vojak naše komunistične garde! — To bodi trden sklep današnjega prvega majnik«: Pojdi in pouči brata! —
Komunistično gibanje se je započelo z odločno kretnjo v današnji sovjetski Rusiji, v oni Rusiji, ki je tik pred vojno veljala za naj-botj nazadnjaško, naravnost azijatsko, barbarsko državo. A glej; ravno ta barbarski, polu-azijski narod je pokazal, da ne gre- soditi narode po njegovi začasni vladi, ker vlada je eno, drugo so pa latentne sile v narodu, malokomu poznane. V Rusiji je sam o dr št vo zakrivalo z okrutnim carizmom največjo slabost. Zadostoval je slednjič že krepak sunek, da se* jo podrla vsa, do temelja gnila stavba. 11. marca 1947. izbruhne v Petrogradu upor ruskih liberalcev z Miljukovom na čelu. Car Nikolaj Krvavi odloži krono. Buržuazifca Miljukova pa izpodrine socijal-patrijot Kerenskj. Kratko za tem, 7. novembra 1917, pa strmoglavi Keren-skija in njegovo stranko boljše v iška stranka z Leninom in Trockijem. na čelu. S tem je zavladal v obsežni Rusiji komunizem, ki se je ne samo obveljavil v Rusiji do danes, temvftč je zanetil požar v Nemčiji in na Ogrskem ter dvignil srca naših že ob upajočih sodrugov, da so jela vnovič upati. In to upanje ne bo miniio •brezplodno; prepričani smo. Ruski komunisti so tudi dokazali, kako komunist ljubi svojo komunistično domovino, kako ji vse žrtvuje. Pohodi Judeničev, Kolčakov, DenLkinov in vse reakcijonarne bande so bili krvavo in zmagovito odbiti. Danes Rusija svobodneje diha. Up je naš, in glasen opomin je proletarijatu vsega sveta.
In proletarijat se je tudi zdramil ob junaški borbi svojih komunističnih sodrugov v Rusiji, ki so nam ustanovili Tretjo Internacijo aalo v Moskvi ter v marcu 1919. proglasili svoj Komunistični manifest*. (Glej »Delo . št. 2.)
Povsod je bilo opaziti novo gibanje, nov svež duh je preveval delavske -mase. Ideja je nanovo porojena. Naravno je, da se nahaja v polnem valovanju; vse kipi, valovi, prekipeva, zopet upada, da vnovič vzvalovi! Vendar je ideja v Rusiji sijajno pokazala svojo življenjsko silo, in to zadostuje, da ta ideja ne zamre nikoli več, da vztraja do onega dne, ko napoči dan konečne zmage.
Ideja se širi cd dežele do dežele.	••
Na Angleškem imamo gotovo najhladno-krvnejše sodruge; to je že v nravi angleškega ljudstva. Vsak korak stokrat pretehta, predno 'izvrši. V Angliji torej, ki je je skoro sama industrija- z močno, samozavestno kapitalistično organizacijo se je izvršil tudi odločilen pokret proti levi. Angleška socialistična stran-ltp (»British Socialist Party«) je na svojem strankinem zborovanju dne 5. -aprila t. 1, izjavila svoj pristep k Tretji In-ternaci;or»ali. Stara angleška »Lafeour Party< (Delavska stranka) sicer tega koraka še ni storila, ali istega dtne (5. apr.) se je izrekla za svoj izstop iz zamočvirjene »Druge Inte-rnacijonale« ter proti vsakemu sodelovanju z buržuazijskLmi sloji.
Na Francoskem prevladuje na vodilnih me-stih še stari, okosteneli socijalizem, masa pa je komunistična in do odločilnega izbruha pride prej al slej.
V	Itatji so naši sodrugi odločno krenili proti levi. ter dosegli veliko volilno zmago na podlagi komunističnega programa. Italijanski sodrugi -so vsi včlanjeni v Tretjo Iuteraacijo-nalo s sedežem v Moskvi. Postala je tako Moskva naša prava mati, mati odločnega, zavednega proletarijata.
Jn tako se komunistična ideja širi od dežele do dežele, preko nebotičnih snežnikov in širokega mdrja; vse, vse, kar dela in trpi stopa v neše vrste, drug za drugim, dosledno.
Naravno je to. Svet po vojni ni mogel ostati tam, kjer je bil prod njo, Veliki vzroki imajo velike posledice, ki se majajo izražati v so-cijalriih izpremembah. Vpričo mogočnih preobratov, ki so se izvršili, je razumljiva nestrpnost-ognevitili temperamentov. Ali z uro v roki se socijali^a revolucija ne da vnaprej določiti. Pogoji morajo dozoreti v vsaki deželi, vsi pogoji. Tega dozorevanja pogojev pa se ne da nikjer več utajiti, ker ga na lastne oči opazujemo, z lastno kožo občutimo. Dan prihaja z vso gotovostjo; kdaj pride, lega ne ve nihče.
Kaj pa mi socijalisti jugoslovanske narodnosti? Moremo li za današnji dan rdečega majnika položiti kakšen račun? Oj da, in če je račun skromen, je vendar večji negoli bi ga kdo pričakoval pri našem narodu, Jugoslovani
Kako se je razvija ^komunistična ideja med nami? V Jugoslaviji so vpričo prvega navdušenja nepričakovano dosežene narodne neodvisnosti naši vodilni sodrugi stopili z buržua-zijo v eno kolo k skupnemu delovanju. Ali kmalu je sledil upor zavednih delavskih mas, ki take politike niso mogle, niso niti smele odobravati. Sledil je prelom med voditelji in maso, ki je svoje voditelje kratkomalo zapustila ter se postavila na lastne, krepke noge.
In da je bil ta korak odločilen in zdrav, so pokazale med drugim pravkar dokončane občinske volitve v hrvaški deželi, kjer so komunisti dosegli'res nepričakovano sijajne uspehe
V	aprilu t. 1. je komunistična stranka v Jugoslaviji imela svoj prvi strankarski zbor. Komunistično gibanje jeJdfubu nasilnemu preganjanju v polnem teku.
Pa mi sodrugi v Julijski Benečiji? Daši odrezani od ■istonarodnih sodrugov po demarkacijski črti, nismo obupali niti za hip, niti za hip nismo bili v dvomu o pati in smeri, ki naj ji sledimo. Komunizem je bilo naše geslo. In ubrali smo pravo pot; to že danes spoznavamo.
Dne 21. septembra 1919, so se zbrali v /Del. Dorou« v Trstu zastopniki naših organizacij ter z vsemi glasovi proti enemu sprejeli sledečo resducijo:
»Meddeželna konferenca slovanskega proletarijata, združeni dne 21. septembra 1919. v Trstu, priznava potrebo strnitve organizacik* slovanskega, z organizacijo italijanskega proletarijata v Julijski Benečiji ter nalaga svojemu izvrševalnemu odboru, naj priglasi izvrševal-nemu odboru italijanske organizacije v Trstu pristop organizacij slovanskega proletarijata v komunistično organizacijo delavstva v Italiji'. ^
—	Pristop slovensko-hrvaškega proletarijata v italijansko komunistično organizacijo pa nima nikakega stika s političnimi, državnimi in-na-eijor.alističnimi vprašanji.-:
S tem je bil proglašen tudi naš pristop k Tretji Internacionali.
Sprejela se je tudi istega dne med drugimi tudi sledeča resolucija.:
»Slov, proletariat Julijske Benečije hoče biti solidaren z revolucionarnim delavstvom vsega sveta neglede na etrvografifcne in politične meje. Predvsem pa se popolnoma strinja s socijalističnim režimom novih sovjetskih republik, ustanovljenih v vzhodni Evropi ter odobrava taktiko, Id jo izvajajo delavski sovjeti v boju preti združeni buržuaziji.«
Danes, prvega maja, je dobro, da si te resolucije pokličemo znova v spomin.
Poleg resolucij pa nismo prestali z delom med slovenskimi proletarijatom niti za hip. Širiti spoznanje, širiti kulturo je bilo naše geslo. Potom »Ljudskega odra«, ki se je po vojni razveseljivo razširil tako, da danes šteje v pokrajini blizu trideset podružnic, smo s» številnimi predavanji in knjigami širili kulturo na zdravi podlagi. ZapočeH smo z izdajanjem leposlovnega- tednika --Njiva--, res krasne publikacije, na katero smo danes lahko ponosni, dasi je zamrla pri 20tem tednu vsled nemarnosti in prikritega ter očitega nasprotovanja naše slovenske inteligence, ki sedaj lahko leta
iv	-leta čaka, predno postavi podjetje take do- -brine na noge. Zato smo ,pa letos započeli z izdajanjem našega političnega tednika »Delo«, ki se lepo razvija — upamo da v smeri pro>ti dnevniku.
Šli smo med sotrpine kmete, male posestni-ke.» Kmetijska ki vrtnarska zadruga« v Trstu, ki danes šteje nad 600 članov in se s tako preciznostjo tako lepo razvija, je — hočeš noče« tudi naše dete, ki ga moramo skrbno čuvati.
In v zadnjem času je započelo vsepovsod v naši pokrajini novo, veselo, nadebudno življenje. Od povsod- se oglašajo slovenski komunisti in ustanavljajo se komunistične skupine v gorskih krajih, kamor stopiti bi pred vojno bilo socijalistu naravnost nevarno. Javni shodi vsepovsod!
Prihaja dan tudi med nasl In to naj nas bodri pri .praznovanju prvega majnika', —
Kapitalistična -družba je zadela v srce, ne- ✓ ozdravljiva bolezen se je je lotila. Poglej kamorkoli hočeš, v Španijo, v Japonsko, v Skandinavijo, v Romunijo — povsod najdeš isto vretje med ljudskimi množicami, isti okrei socialističnih strank proti rcvolucijona-memu komunizmu. Ni je 'skoro dežele na svetu, kjer ne zadobiva komunizem vedno silnejših oblik ter odriva staro socijalistično stranko, iz katere je izšel. Čudoviti napredek Tretje Inter- ✓ nacijonale, te čud-ovite kreacije ruskih boljše-vikov, priča že sam ob sebi, da koraka revolucija‘hitreje negoli bi človek sodil.
Sodrugi bodite tedaj pripravljeni!
Živel komunizem!
Živela Tretja Internacionala!
Živel prvi majnik!
sodrugi so ta najplemenitejši pokret udušili v J smo danes v splošnem razdeljeni v dva dela krvi. In vendar je pred kratkim časom komu-1 Ogromna- večina biva v samostojni državi, nad nistični Spartak vnovič dvignil svofo glavo v pol milijona nas je tu pod italijansko oku-Ruhrski kotlini, Vnovič zmagan, se je odtegnil I pačijo.
Delavec, prvega maja zaustavi kolo; kolo stroja, ki sl m« til suženj vse leto, zaustavi $a za Štiriindvajset ur. Prekrižaj roke In premišljuj, kaj s! skozi vsi. leto, skozi ose 2!vUeiiJe dajal in kako nulo ali nlf s! zato sprejel
zo
M dogodki v Ljubljani
15 detescen utonem, 22 težko ronjenlh, nad 40 Isbke ranjenih lemež, Golouh in PetrK aretirani - Pl« klerikalne bande
OTON ZUPANČIČ:
ksVaSka
Mi, kar nas j« kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvenč nam duše, bomo poslušali — zakaj ?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo okrog njega se zbrali — — —
Vsi: — črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaplje iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamnarji,
devinski opaljeni rrbarji,
poluagi nosači iz luke tržaške — četa
kot da kiparju ušla je izpod dieta —
vi sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresia ostri dub,
vi mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski v ta čar, ki nam vince mediš,
ti, s winceiu v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtince mirno zroči savinjski plaveč,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briškf kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic - spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova trez mej....
Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poskušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kiadivar, kladivar silni iz nas.... 1
-f-n-t V Prm mrnA itirvi
i=X,
Slike In prilike iz JusoMie
V soboto 24. aprila 1920 so se odigrali na Zaloški cesti v Ljubljani krvavi dogodki, ki -so povzročili težko vrzel v vrstah 'tamošnjega delavstva. Potili so streli izproženi iz pušk in samokresov jugoslovanske žandarmertje in jugoslovanskih' policijotov in tekla je nedolžna delavska kri. Ti jugoslovanski strel*, izproženi proti jugoslovanskem« delavstvu, so zahtevali d os e daj 15 smrtnih žrtev, okolo 22 težko ranjenih in nad 40 lažje ranjenih. Hlapci in sužnji slovenskega liberalnega in klerikalnega meščanstva so lahko zadovoljni in zadovoljno je lahko meščanstvo samo. Toda delavska kri je od nekdaj prijala razvajenemu okusu buržua-zije. In te je pila v Ljubljani v globokih požirkih. Radovedni smo kako ji bo teknila.
•Dogodki so se izvršili tako-Ie: V petek 23. aprila so stopili železničarji v splošno stavko ker ni hotel novi železniški minister, zloglasni Korošec, priznati delovne pogodbe, ki je bila sklenjena med prejšnjim ministrom Draškovi-čem in osrednjim ■odborom železničarske organizacije. Ta pogodba je bila deloma že uvedena od prejšnjega ministra in so dobivali delavci Se plače na podlagi te pogodbe. Korošec je zahteval naj prizna organizacija brez razprave novo pogodbo, ki jo je sam sestavil in, ki je bila in je tako umazana, da je ne bi bilo sprejelo nobeno delavstvo. Le klerikalni kutar je spo-sdben narediti take delavske vislice. Korošec je odtegnil delavcem-železničarjem tildi oni povišek na plači, ki so ga že dobivali na podlagi pogodbe sklenjene z ministrom Draškovi-čem. Zato je pa zahteval v novi pogodbi, da mora biti železničar, ako je treba, tudi 16 ur na razpolago službi. Pač dovolj jasno, da vladajo pri jugoslovenskih klerikalcih še predpotopni nazori. — Železničarji so stopili torej v splošno stavko, ki je bila fes splošna. Ker je pa 'bila stavka res splošna in ker delavstvo ne naseda več na limanice liberalnih in klerikal-mih organizacij, je bila k oj proklamirana mili-tarizacija železničarjev od 18 do 38 leta za dobo 6. mesecev. Železničarji so si morali braniti s stavko že pridobljene poiboljške. Klerikalna vlada jim je napovedala boj do skrajnosti.
23. aprila je sklenilo organizirano delavstvo na Slovenskem, da priredi tridnevno splošno stavko v znak solidarnosti do tovarišev železničarjev. In res se je stavka 24. aprila pričela iin je bila ■resnično splošna. V soboto 24. aprila na vsezgedaj torej na dan, ko je stavka začela, se je začelo zbirati na Zaloški cesti pri tramvajskih remizah delavstvo iz Most, Zelene Jame, Stepanje vasi i. t, d. Od tam so hoteli odkorakati delavci po mestu, da izkažejo tudi na ulici svojo iskreno solidanost z železničarji. Ko je Ljubljanska deželna vlada to videla, je dala takoj zastražiti z žandarmarijo in .policijo vse uhode v mesto. Tako je postavila tudi kordon med deželno bolnico ia »Leo-natoom« na način, da je. zamogla nad 5000 glav broječa na Zaloški cesti zbrana množica le samo naprej ali samo nazaj. Kdor je bal že pri takih prilikah ve, da tisti, ki so v prvih vrstah ne morejo nazaj kar na komando, ker jih tišče zadnje vrste dalje. Poleg tega trde poročila, da je bilo med množico mnogo agamtov-provokatorjev, ki so neprenehoma provocirali in silili množico naj bi naskočila žandarski kordoo. Toda množica je ostala mirna tudi napraai provokatorjem. Teda, ker niso pomagali ničesar med množico se nahajajoči provokatorji, so stopili v delo provokatorji izven množice. Hkratu je namreč počil strel izprožen iz priprtega okna v > Leoninu-mu«. To ni laž, kakor trde plačani hlapci meščanskega časopisja; to je resnica, ki jo poznajo danes vsi in 'Id je bila že dokazana. Takoj za strelom, ki je počal v oknu Leoninuma, so naperili nekdaj avstrijski sedaj jugoslovanski orož ruki in policijoti puške proti delavski množici in pričeli streljali. In zgedito se je krvoprelitje nedolžnih delavcev. Skoro vsi mrtvi in mnogo ranjencev so grozno razmesarjeni, iz česar bi se dalo soditi, da so rabili orožniki dum-dum kroglje. Mnogi so zadeti s svinčenko ali bajonetom od zadaj v hrbet, glavo ali ramena. Znamenje, da so uporabljali orOžndki orožje tudi proti onim, ki so bežali. Zdravniki iz »Leoni-nmna» so nudili prvo pomoč zlasti dr. Robida, dr. Kranjc, Zalokar in Defrattceschi. Ni res kakor trde hlapci nacšjonalističmega časopisja, da bi bilo ljudstvo pretepalo zdravnike. Obratno je ljudstvo zdravnikom pomagalo pri delif.
Po dogodkih na Zaloški cesti se je zbrala na prostoru pred »Slonom« in glavno pošto velikanska množica, ki se ni razšla čeprav je Še-leinburgpvo ulico proti Kazini zaprlo vojaštvo. Okrog 10 ure je govoril tej množici sodrug Golouh in je množico pozval naj obdrži, kljub žalostnim dogodkom, mirno kri, vzdrži red in disciplino v svodih vrstah.
Eno uro po krvopreiitju na Zaloški cesti In med tem ko so matere in žene ia družine po ljubljanskih delavskih hišah jokale in žalovale za svojci, {e stepala po ljubljanskih ulicah stotnija vojakov % nasajenimi bajoneti in ročnimi granatami ter z godbo na čelu. Klerikalna in liberalna buržuazija sta praznonrall svojo zmago.
Delavstvo je hotelo prirediti svojim žrtvam lep pogreb. Oblast je prepovedala. Pokopani so bili brez delavskega spremstva in sicer ne vsi na eno mesto. Boje se oni, ki so zločin zakrivili, da bi naredilo delavstvo žrtvam skupen spomenik, kt bi pričaj o sramoti klerikalne in Hheialae slovenske fcuržuazje. Delavstvo pa ve kje ao žrtve zakopane. Od tam jih bodo delavci izkopali in jih spravili v skupen grob, kakor jim je bilo skupno življenje.
Desadaj vemo za imena 13 mrtvih in sicer 6« ti-le:
1. Gorenjec Franc, 31 let star, kovinar, stru-
Sir v kurilnici južne železnice. 2. Josipiaa j
ečevsr, petletna deklioa stanujoča Pod ježami. Oče jo je držal v naročju. Strel v glavo. 3. Alojzij Sagadin, delavec stanujoč v Mostah *t, 13. Strel v hrbet. 4. Stil« Franc, n&dpremi-ikač luž. železnice. 5. Černe Jakob. 1892. leta
rojen, delavec kemične tovarne. Strel v srce. 6. M. Kuhar, sprevodnik južne železnice, 31 let siar oženjen. Strel v hrbet. 7. Rebolj Pavel, poslovodja Zeschkove tovarne na Viču, 8. Strniša Franc, delavec pivovarne Union, iz Zg. Pirnič. 9, Kramar Franc, 26 let »ter, zidar Kranjske stavbinske družbe. 10. Kavčnik Peter, ključavničar, rojen 1879. 11. Pangerc Franc, ključavničar, rojen 1. 1888. v Lomu pri Gorici. 12. Ježek Maks, tapetnik, Ljubljančan, rojen 1. 1895. 13, Doslej 'še ne agnoscirani 22letni delavec, — Od dveh ne vemo še amen. v Vsi očividci pripovedujejo, da delavstvo ni povzročalo nikakršnih nasilstev, nobenih izi-vanj. Toda mi poznamo krivce prav dobro. Saj se razkrinkavajo sami in hočejo dopovedovati reči, ki jih vsak osel lahlko razume, da so laži. Da bd pa klerikalci se oprali so pustili aretirati ia pozapreti po temnicah vse strankarske odbore, Železničarje zapirajo kar v trumah..Stav* ka traja namreč dalje m vse pripovedke o red-' nem železniškem obratu niso nič vredne. Zapri! so tudi sodruge Lemeia, Golouha ia Petriča, ki naj bi nosili odgovornost za zločine klerikalne bande. Med ljudstvom pa se je raznesla vest, da dobi 10.000jkron oni, ki pripelje živega na policijo sodruga Zorgo, ki je vedno v Ljubljani in se nič ne skriva. Ali krivce, krivce se pozna takoj. Posebna izdaja »Slovenca« ki j« izšla v nedeljo objavlja tudi sledečo vest:
Stavbarski odbori zaprti.
V	Ljubljani, Mariboru in Celju so stavkarski odbori zaprti. Iz Trbovelj so gnali v ječo v Celje vse ljudi, ki so izvršili zločinske čine.
Komunistični terorizem je strt. Ljudstvo naj bede pomirjeno, tvornice ia prodajalne naj se povsod odpro. Za varnost vseh delavcev ia mirnega prebivalstva je poskrbljeno.
Ta’ notica je tako jasna, da obdolžuje več kot vsaka druga stvar klerikalno bando. T.oda komunizem ni strt. Ravno narobe. Še nikdar ni bilo v Ljubljani tolikih simpatij do komunistov kakor sedaj, Sedaj ko je ljudstvo samo izpoz-nalo, da ni v Jugoslaviji nič bolje nego drugod.
Krivci — zločinci.
Nedolžna kri sestradanih proletarcev je pojila tlak ljubljanskih ulic. S prestreljenimi pri so ležali na Zaloški cesti gladni delavci, ki 60 zahtevali kruha. Mesto kruha jim je dala klerikalna vlada kroglje svinčenke. Za tako Jugoslavijo so se torej borili Korošec in njegovi tra-bantje; za tako Jugoslavijo je podpisoval deklaracije in bodil v Pariz ljubljanski škof Jeglič. In ljudje, titdi sodrugi med njimi, so verjeli v poštenost kranjske klerikalne gnojnice, ki hoče uvesti sedaj v Jugoslaviji ogrski Hortyjev sistem. Blagor jim, ki so zamogli verjeti klerikalcem; blagor jim, ki so zamogli verjeti in ki še verujejo liberalcem in- nacijonalcem.
Zaprli so sodruge Golouha, Lemeža ".n dr-uge. Zaprli so nebroj železničarjev in drugih delavcev. Obdolženi so vsi, da so krivi krvavih ljubljanskih dogodkov. Vsi poštenjak: pa vedo prav dobro kdo je kriv. Krščansko katoliške barabe, ki se zbirajo krog ljubljans.kib klerikalnih listov, so. mesece in UfSšece hujskale proti državi in proti vsem avtoritetam. Mesece in mesece so vzgajali klerikalci tako razpoložene, hujskali so, izzivali, lagali m blatili. Duhovnk Korošec je nalašč izdal oni škandalozni pravilnik samo da požene železničarje na ukco, da se napije klerikalna hijena krvi. Klerikalci, od nekdaj sposobni vsakega zločina, so izvršili tudi ta zločin, so ga organizirali in so zanj odgovorni. Kopali so jamo drugim, izkopali so si jo sebi. Kri so hoteli, kri so dobili. Zaloška cesta je vsa rdeča od te nedolžne krvi. Ubili so 15 oseb delavcev, Komunizma niso ubili. Zaprli so najboljše sodruge. Komunistične ideje ne morejo ukleniti, n« morejo spraviti v temnice. Mrtvim tovarišem naš pozdrav, in pozdrav uklenjenim sodrugom. Ost dim naš poziv na pripravljanje za boj, ki se ga bo moralo, ki se ga ba izvo-jevalo.
Hlapci!
Hlapci so vsi uredniki liberalnega in nacionalističnega časopisja. In hlapci so od nekdaj hujši od gospodarjev. »Slovenski Narod* in »Edinost« zavračata to krivdo na socijaliste. Proti klerikalcem, ki so edini krivi tega zločina nista izpregovorila ta dva lista niti ene žal besede. Mi razumemo gospodarje in razumemo njihove hlapce. Delavstvo naj izve, da ne dobi pri teh gospodih in njihovih hlapcih nikdar nobene pomoči. Naj izve, da so njegovi sovražniki in da je dolžnost hlapcev vihteti bič nad ■delavstvom. Naj pišeta le ta dva narodna lista kar hočeta. Pišeta proti delavstvu, ker je to njihova naloga in njihova dolžnost. Delavstvo si bo znalo samo poiskati pot pravice in maščevanja.
Ugotavljamo!
•Ugotavljamo, da sodrug Gustinčič se ni ©d-peljaljz italijanskim avtomobilom iz Ljubljane, kakorpise tržaški slovenski narodni dnevnik, na dan izgredov. Sodrug Gustinčič se nahaja pri nas že delj časa in čaka na svojo poroko in na nastop službe v Trstu. Seveda sumniči "Edinost* Gustinčiča korupcije, in to je naravno. Kdor živi od korupcije, si misli, do so vsi na svetu korump&rani. »Edinost« je torej lagala, ker so njeni gospodarji naročili urednika - hlapcu -da laže.
Ugotavljamo da ni res, kar piše »Slovenec* da M se bil vrtil sestanek med slovenskimi in italijanski socialisti v Mšknu in ugotavljamo, da tvori slovenska oarodno-liberalna in klerikalna žuraalistika največjo sramoto in naj večjo škodo slovenskem« ljudstvu.
Hlapci! Le naprej po vaši potil
Mrtvi (odi ▼ Hrastniku in Trbovljah.
Poročila iz Hrastnika in Trbovelj pravijo, da je ubila žaad armerija tudi tam dva delavca sodruga!
Ulivaj, slovenska buržuarija in pij, pij slastno delavsko kri.
Naši somišljeniki nam ne bodo zamerili, da, celo prepričani smo, da nam bodo hvaležni, ako jim danes kot prvomajniški dar podamo neka} prav neskaljenih vesti iz Jugoslavije. Tako bodo poučeni, kako v borbi med sito buržuazijo in lačnim prdetarijatom niti brat brata ne pozna. Vsi ti posamazm glasovi, ki jih tukaj nanizujemo, bodo podalr verno sliko o veliki borbi v državi, kjer bi menili, da mora po stoletnem skupnem suženjstvu vladati prav bratska vzajemnost, kjer pa poje najvišjo pesem ravno najbolestnejši bič — bič v rokah brata.
Danes, ko z vsemi proletarci sveta brez razlike narodnosti in vere praznujemo delavski .praznik prvega maja, nun bodi v koristen pouk, kar te vrstice govore.
a) V informacijo javnosti.
Neverjetne so razmere, ki so zavladale v Jugoslaviji, nepregledna je zmešnjava, v kateri se nahajamo in ki se z vsakhn dnem po-ostruje. Normalen človek, ki -vse, kar vidi okrog sebe, brez strasti premotriva, se mora nehote vprašati: Kaj vendar vladajoči krogi mislijo? Ljudska beda narašča od dne do dne, nezadovoljstvo v najširših plasteh pro-let arija la- in takozvanega srednjega stann pri-kipeva do vrhunca in neko tajno grmenje naznanja bližajočo se hudo uro. Vodilni politiki in krmarji te nesrečne države pa so slepi in gluhi ter kaikor v najaortnalnejših časih brezskrbno nadaljujejo svojo ozkosrčno mini* stroko poKtiko. Ljudje, in to taki, ki so posvetili vse svoje delavne sile skupnemu blagru človeške družbe, umirajo dobesedno gladu. Za primer navajamo med neštetimi drugimi sloji samo vpokojcnce južne železnice. Nihče v državi se ne briga zanje.
Zakoni se teptajo. Kar ima še danes ne-oporečeno veljavo, se posta« jutri na glavo. Najsijajnejši in oči vidnejši dokaz žito je ona Se toliko obdelana kolektivna pogodba, ki je bHa sklenjena med ministrstvom saobračaja in železničarji in katera je vsej javnosti znana pod imenom »Protokol sporazuma*. V vsaki vsaj delno urejeni državi bi se take, splošnost v nevarnost spravljajoče stvari ne mogle in ne smele dogajati, pod ministrovanjem Protič-Koroščevega nasilja je pa to samo ob sebi umevno.
Železničarji so doslej vedno kazali, da so zavedna in riobro disciplinirana armada, ki se v vsakem oriru zaveda svoje težke naloge in velike odgovornosti napram najširšim plastem naroda, toda tudi njih požrtvovalnost ima svoje meja, katere bodo prekoračili, če se jim bo zdelo to .potrebno.
In zato so stopili železničarji cele Jugoslavije pred javnost, proseč jo, da trezno pre-aedi nph položaj.
fcnržuazoa vlada je sklenila in podpisala pogodbo, pogodba je bila objavljena v »Ursd-«en listu*, In če smemo tsam listu verovati, je pnsUia zakrni. Ker p* fe zopet buržoazna vlada -tista, ki kar meni nič tri* nič razve-ftavlia ©Vsfrctečt zakone, in ksr gre zato,
da ne zavlada popolna anarhija v Jugoslaviji, zato so zavzeli jugoslovanski železničarji obrambeno stališče v zaščito obstoječih zakonov, kateri so plod buržuaznih strank m katere sedaj zopet buržoazne stranke teptajo in gazijo.
b)	Zakaj so stavkali železničarji?
Neznosno stanje, v katerem se železničarji nahajajo, izigravanje njih interesov, omalovaževanje od strani vlade in železniških uprav ter sovražno postopanje železniške birokracije napram železničar jem, vse to je izzvalo gibanje, ki je sedaj v polnem teku.
Vedno naraščajoča draginja, ki je dosegla že vrtoglave višine in ki še vedno skokoma narašča, zlasti odkar imamo reakcijonamo Protič-Koroičevo vlado, je eden glavnih vzrokov, da so železničarji stopili v boj. Če stane na primer sladkor v železniški aprovizaciji že 66 kron, liter olja 100 kron in bo kmalu sta 130 kron, če se je moka tekom zadnjih mesecev podražila na 16 do 19 kron, na drugi strani pa za revno železničarsko paro ni sredstev, je to stanje naravnost obupno.
Glavni vzrok stavke pa je teptanje že pridobljenih pravic železničarjev. Gosp. dr. Korošec si je kot prometni minister stekel žalostno slavo kršilca zakonov in pravic. Pljuni je na naredbo svojega prednika g. Draikovica, naredbo, ki je z odobrenjem v ministrskem svetu in z objavo v »Skržbenih Novinah* dobila zakonito veljavo. Kjer je le količkaj možatosti in poštenja v navadi, se spoštuje zakone.
Očitalo se je železničarjem zlksti v -Slovencu«, da niso pomislili na posledice tega boja. Podtika se stavkajočim politične namene, ter pravi, da je stavka --zločin proti državi in na-rodu-. Klerikalna gospoda, od Korošča pa do zadnjega hribovskega mežnarja, postopa po ge>!u: Primite latu?«
Da, če je stavka zločin, ga niso zakrivili železničarji! Zakrivil je ta rrioiia« g. dr, Korošec, ki je poteptal dva zakona naenkrat. Izzivalec stavke je doktor Korošec, ki je železničarjem odvzel osemurni delavnik, ki j« v zakoniti veljavi za vso državo in za vse delavstvo. Odvzel jim je nadalje starostno in bol-j niško zavarovanje, pri trgal jim je na plači in prejemkih, onemogočil uvedbo železniških svetov, ki bi imeli urejevati personalna vprašanja itd. Lahko bi eaStek celo vrsto krivic, ki j& je gosp. dr. Korošec zakrivil nad železničarji, in ki so vse naravnost gorostasne.
Gosp. dr. Korošcu, ko* duhovniku morajo hita znam itirje vnebovpijoči grehi! Potem tudi prav gotovo ve, kaj se pravi pritrgovati delavcem zasluženo plačilo!
Nikakršen politični hoj ni ta stavka, temveč hoj za košček kruha, ki ga železničarjem odvzemi vlada.
Železničarji niso Iah&anušljeno stopili “v stavko. Dobro in trezno so premislili vse okol-nostf, predno so storili ta najskrajnejši korak. Čakali so nad eno leto, svarili so vlado in vse merodajne činitdje, toda vse zaman! Vedno
so bili prigMSSvijeoi na sporazum * želeariško upravo in bi se hali zadovolji tudi z razmeroma majhnim napredkom, če bi h&i videli ie količkaj dobre volje od druge strani. -
Toda gospodje so udarjeni s slepoto. Namesto kruha smo doUM svobodno trgovino, namesto urejenih razmer brezglavo zmešnjavo; namesto znižanja cen drnkoms naraščajočo draginjo, namesto človeka vrednega plačila batine! Kot hra«K> vsemu temu pa še povrhu znižanje in prklrževanje zasluženih prejemkov in brezmejno podaljšanje službenega časa!
Gospoda pa se še čudi, da je čaša trpljenja polna in da je vried tega srd teptanih železničarjev z elementarno silo izbruhnil na dan. Igrali so se gospodje z ognjem in sedaj, ko je izbruhnil požar, dolžijo zatirane železničarje požiga. Sram vas bodi!
Pa Se več! »Slovenec < in njegov sinko ^Večerni tist« dolžita železničarje, da so s svojo stavko povzročili podraženje moke za tri krone na kilogramov isti sapi pa zatrjujeta, da že od Velike noči ni prišlo nobeno žHo v Slovenijo. Saj železničarji vendar ne stavkajo od Velike noči sem! Kdo pa sili verižnike in oderuhe, da podražijo moko, ker že več dni ni dovoza? To ni nič drugega nego hujskanje javnosti proti železničarjem, da oderuhi in ve* rianiki, kojim je ProtičKoroščeva vlad« zelo naklonjena, brez skrbi na tihem spravijo v svoj žep ogromne dobičke.
Medtem se je vršil tudi
c) Zaupni shod »Zveze jngoskrr. železničarjev* one krumirske ustanove, ki v svoji zaslepljenosti še vedno prisega na buržuazajska narodna« načela.
Na tem shodu je poročal Rupnik o železničarski stavki. Med drugim je trdil, da je zahteva ' Zveze« ugodena, da je že v del« službena pragmatika in da vsled tega nimajo vzroka nadalje vztrajati v stavki. Na koncu govora je pozval vse one, Id se strinjajo s so-cijaUsti v zaderi stavbe, se odstranijo. V tistem trenotkn je pretežna večina zborovalcev zapustila s hrupom dvorano in ostalo je v dvor aru samo ie nekaj uradnikov. S tem se je pokazalo, kako mislijo pošteni železničarji. »Zveza se je s tem popolnoma razkrinkala in člani so obračunali z onimi, ki so hoteli zavesti poštene železničarje na stran pot a kršitve železničarske solidarnosti.
Dobi mešetarjenja in ribarjenja v kalni vodi je menda odklenkalo tudi v Jugoslaviji. Kar je zdravega jedra med pravimi socijslteti, ki so v prvem navdušenju se dah po svojem temperamentu za voditi, to se vrača v naše vrste. Drugih ni škoda. Zato nas je zadovoljila vest o d emisiji sodruga Kopača.
Izkušen sodrug Kopač, ki je za organizacijo in vzgojo slovenskega ljudstva ie tofcko storil, je z ozirom na mšnisterijalne razmere v stari stranki odložil mesto političnega tajnika jugosfov. soc. demokratične stranke ter razne druge funkcije. To smo z veseli*.n vseli na znanje, ker je sodrug Kopač š tem dokazal, da ostaja zvest starim, poštenim načelom čš-* stega soctjali/jna in razrednega boja, za katera se je bojeval leta in leta.
Medtem se je vršil
d) Prvi strankin zbor knmnnintičnt stranke
v Jugoslaviji.
Vršil se je tako, kakor smo pričakovali: Velika udeležba delegatov iz vseh važnejših krajev. Moč naše stranke se je pokesala v polnem obsegu. Sklenilo ae {s sjedinjeaje z »Radničko Socijatističko Partijo Jagoalavije-(komunistov). Zboru so prisostvoval sodrug! Filipovič in Marijanovič iz Beigrada za srbske sodruge ia dr. Radoievič iz Zagreba za hrvaške. Ta važni strankin sbor je postavil *• vse čase trdni temelj sodjahstičsemu pokretu v Sloveniji.
Sprejeta je bila soglasno naslednja restiucije:
L Strankin zbor delavske aodH»tične stranke za Slovenijo ktjsvtja, da je aspretrganl razredni boj, Iri fena sa cfij odstranitev kapita-fističnega družabnega rcds'nnjm pogoj popebti zmagi sodjalizma. V to snho je treba nameriti vzgojevaino In orgaošzatoričao deio stranke ia «piob vse njene boje predvsem zn tem, 4s se pokaže in ojači razredno revolucionarno stališče in zavest proletariata. Strankin sbor stoji na staUhEn, ds je vsako sodelovanje pro-lcitfijsit z BtifefiriMi strankana ob Ttt~ Jftftat fe pottboo pa wwtc loriji ▼ McUuafi revolucionarni dobi sa proletariat ikjo&rvo m zato ga načrtoma edktanjs
Da se borbena moč proletariata pasla, satatra strankin sbor takojšnje	>
Socialistično stranke Jugoslavija (komunistov) za absoiatao potrebno, vsled česar pro-glaia, da se imstirs od danes napmj zassstaral del te stranke na temelja raaoind) In sklepov velikonočnega kongresa lmrfrsga leta v Bel-gradn.
Na sboru je sodrug Radoiev« a Zagreba poudarjal paralelo med tocejabatičnfan pokre-tom v Sloveniji in na Hrvartskem. Slovenski in brvatski proietarijat je živel pred letom 1914. v istih razmerah — socrjafci In nacionalni pritisk nemške ia madžarske buržuazije, vsled česar je bil bej mnogo bolj kompliciran in mnogo težji. Z razsulom stare države in z ustanovitvijo Jugoslavije so odpadle vse stare ovire. Slovenski m brv atski proletarijst je našel sedaj samo enega nasprotnika — jugoslovansko buržuazijo. Toda obenem so se pojavila nasprotstva v socjialno-demokratičoft strankah. Nekateri so bodel* hoditi po potih Kompromisov z nseščs»sfc*mi strankami in zavesti na to pot preletarijat. Hrvataka stranka se je ccpila. Govorilo se je po drugi strani v vseh taborih ves čas do volitev, da komunistov na Hrvatskem ni, ali volitve so jim zaprle usta. Kakor je bio na Hrvatskem, isto se je zgodilo v Sloveniji. Visoko razvita d»eJphna med slovenskim industrijskim prdetarijatom je sicer vzdrževala dolgo enotnost $ban;a. In to je prav. Ali,priti je morala tudi tu cepitev. Prepričaš pa je, da kssns ves slsvsaski prole-
a	akad
tenjm wm MtrSBO !**•
O	voBtvah smo peroCsii ie ▼ prejfcnph št«*. »Dela«, danes dostavljamo nova poročil* o tem veleznačilnem pojav«.
Prvi mnjnik - svet naj tl bo. ker je edini prodnik dHtovnoga ljngistira nase zemlje. Praznuj ga na način, da bo tvoje praznovanje giasen opomin uživajočim, ki jih rede tvoji žulji.
LEO TROCKfJ:
]Movemberska revolucija
Ob priliki druge obletnice novembrske revolucije smatram kot potrebno, da izpregovorim o neki »jeni karakteristiki, ki se je ni vzelo v črticah in člankih zadosti v obzir. Novemberska revolucija je bila določena za dan 25. oktobra. Pri tem je treba pripomniti, da se ni sklenilo napraviti revolucije morda na kakšni tajni seji. Sklep je bil storjen odkrito, javno in se je izvršil zmagoviti upor faktično dne 25, oktobra 1917., kakor je bilo določeno.
V	zgodovini je pač zabeleženih veliko revolucij Jn uporov, ampak mi bi zaman iskali v njej kak drugi sličen upor zatiranega razreda, lo je upor, ki naj bi •bil javno določen na golov dan in, Iti naj bi se tudi zmagovito izvršil. S le strani in tudi v mnogih drugih efbzirih, je novemberska revolucija edini fakt, fc se nikakor ne da primerjati.
Sklenjeno je bilo, da se mora izvršiti polastitev oblasti v Petrogradu na dan otvoritve drugega vseruskega kongresa sovjetov,- To »naklttčje« ni bilo posledica zarotniških kalkulacij, marveč rezultat vsega, kar se je dogajalo v predrevol'jcijon arrri dobi, a posebno pa rezultat organfzatoričnega in propagandističnega dela naše stranke. Mi smo zahtevali, da preide .vsa politična oblast sovjetom. S tem geslom smo zbrali pod zastavo naše stranke večino vseh najvažnejših sovjetov. Ham pa ni bilo niti- mogoče »zahtevati* prehoda oblasti sovjetom, temveč smo morali kot vodilna stranka sovjetov »vzeti« politično moč enostavno v svoje roke. Bili smo gotovi, da bomo imeli na drugem kongresu sovjetov večino. Tudi naši nasprotniki niso imeli glede tega nikakih dvomov. Vendar pa so se z vsemi silami - zoperstavljali sklicanju II. kongresa. Sam (menj-ševik) je skušal na seji demokratičnega sveta sovjetov na vse mogoče načine, da bi preprečil sklicanje drugega kongresa. Ker pa sc mu to ni posrečilo, je delal na to, da se kongres odgcdi. Svoj nastop proti sklicanju drugega kongresa sovjetov so utemeljevali menjševiki in socijalrevciucijonarji s tem, da bi postal kongres lahko opora za zavzetje oblasti od strani boljševikov, Ko smo z naše strani nastopali za sklicanje kongresa, nismo zakrivali svojih misli, namreč: da je kongres neobhoden in to baš zaradi tega, da se iztrže vladi Kerenskega politično oblast. Končno se je pri glasovanju v demokratičnem svetu sovjetov posrečilo Danu, odgoditi drugi kongres od 15, na 25. oktobra. Na ta način je »realistični« politik menfŠevizma iztrgal zgodovini odlog desetih dni.
Na vseh petrograjskih zborovanjih, — bodisi delavcev ali vojakov — se je delal sledeči načrt: dne 25. oktobra se zbere drugi vseruski kongres sovjetov. Petrograjska posadka in proletarijat bosta zahtevala od kongresa, da se potavi kot prva točka dnevnega reda vprašanje oblasti, ki naj preide v roke vseruskega kongresa sovjetov. V slučaju pa, da bi skušala vlada Kerenskega razpustiti kongres,
— tako so se glasile namreč neštevilne »resolucije«
— bo izrekla svojo zadnjo besedo petrograjska posadka.
Agitacija je naraščala od dne do dne. Da smo sklicali kongres za dan 25. oktcbra in da smo predvsem stavili kot prvo točko dnevnega reda vprašanje oblasti, — ki je bilo edino vprašanje — ali bolje rečeno vprašanje o izvršitvi (ne razprava temveč izvršitev) prehoda oblasti sovjetom, je pomenilo to, da če smo mi določili, da se prememba vladnega sistema izvrši dne 25. oktobra, smo mi odkrito pred vso »družbo« in njeno » vlado«- pripravljali oborožene sile za izvršitev te premembe. S pripravami kongresa je tudi tesno zvezano vprašanje cd-poklicanja pretežne večine pctrograjske posadke. Kerenski se je bal petrograjskih vojakov {to je popolnoma umevno). Generalu Čeremisovu, — pod kojim vodstvom se je nahajala tedaj severna vojska
— je ukazal, da vpokliče na fronto nepokorne polije. Čeremisov pa, — kot pričajo pisma, najdena po 26. oktobru, — je skušal izogniti se temu ukazu, smatrajoč petregrajsko posadko za »okuženo- in radi tega nesposobno za imperijalistično vojno. Pod pritiskom Kerenskega pa, ki sc ga vodili izključno politični razlogi, je Čeremisov ta ukaz izvršil.
Takoj nato, ko je za vpoklicanje čet višji deželnf §tab oddal povelje izvrševalnemu odboru sovjetov v Petrogradu za izvršitev, je za nas predstavitelje proletarske opozicije postalo jasno, da zamore biti ta zadeva za bodoči razvoj odločilnega pomena. V mrzličnem pričakovanju upora 25. oktobra, je skušal Kerenski razorožt-bi uporni Petrograd. Nam m pre-ostajalo drugega, nego da v tej zadevi postavimo prot* vladi Kerenskega ne le delavce, temveč vso posadko. Predvsem se je sklenilo ustanoviti revo-lucijonarni vojaški odbor, za vojaški pregled ukaza, tičočega se edpoklicanja petrograjske posadke, V resnici se je tem potom ustvarjalo poleg političnega predstavništva {vojaška sekcija sovjeta), viž ji štab revohidjoname akcije posadke same. Menjševiki in
»sotijalrevolticijonarji* so takoj razumeli, da se gre za ustvaritev organa za oboroženi upor, kar so izjavili javno na seji sovjetov.
Ko so menjševiki glasovali proti ustanovitvi revo lucsjonarnega vojaškega odbora, so pa vendar vstopili v njegovo sredo kot notarji in k opis ti, da sesta-vi jo akt državnega preobrata,
Tako se je sklenilo sklicanje kongresa za 25. oktobra. Stranka, koji je bila zagotovljena večina; je stavila na dnevni red kongresa vprašanje o zav zetju vlasli, Posadka, ki se je branila: zapustiti Petrograd, je bila mobilizirana za obrambo bodočega kongresa,
Revolucijonarni vojaški odbor, postavljen proti deželnemu višjemu štabu, se je preobrazil v višjr revolucijonarni štab revolucijonarnega petrograj-skega sovjeta. Vse -to se je vršilo popolnoma javno, pred vsem Petrogradom, pred vlado Kerenskega. in pred vsem svetom. Doslej nevideni dogodek!
Istočasno se je v strankinih krogih in v tisku razpravljala javno zadeva oborožene ustaje. Te razprave pa so se večinoma oddaljevale od razvoja dogodkov, ker niso spravljale v zvezo upora ne s> kongresom in ne z odpoklicem posadke. Upor se je smatral kot tajno pripravljena zarota. V resnici pa je bil oboroženi upor ne samo od nas »pripoznan , temveč se je tudi pripravljal za odločilni trenotek. Zato je bil tudi značaj vstaje preddoločen — vsa; za Petrograd —. Kot potrdilo za to naj služi dejstvo, da je posadka osiala v mestu; — značilno je iudi, kakšno stališče je zavzemala napram kongresu sovjetov.
Pred dejstvom, da je bila revolucija takorekoč določena po koledarju, je mnogo sodrugov ostalo skeptičnih. Zdelo se je, da bi bilo ugodneje in si-gurneje dati vstaji zarotniški značaj, in sicer s tem. da se uporabi važno .ugodnost spontanosti. Mislilo se je namreč, da. ako se pričakuje vstaja za 25, »oktober, bi Kerenski utegnil debili sveže sile, s kojimi bi »očistil* posadko itd.
Dejstvo pa je, da je zadeva izmenjave moštva petrograjske posadke postala glavna oporna točka revolucije, ki se je pripravljala za 25. oktober. Posku-s Kerenskega, ki je hotel izmenjati moštvo petrograjskih polkov, smatral se je že v naprej — in popolnoma upravičeno — kot nadaljevanje Komifovega atentata.
Legalna vstaja je »hipnotizirala-, sovražnika. b lem, da se ni izvršil ukaz o odpoklicanju posadke na fronto, je Kerenski še bolj povečal drznost vojakov in s tem je bil uspeh revolucije, še bolj zagotovljen,
Po revoluciji 25. oktobra so menjševiki — in prvi izmed njih Martov — mnogo govorili o uzurpaciji oblasti, izvršene s strani peščice zarotnikov in za hrbtom sovjetov in delavskega razreda. Težko si je misliti bolj goljufivega pačenja dejstev. Kadar smo mi na seji sekcije sovjetov »Demokratičnega sveta« z večino glasov sklenili, da se skliče kongres 25. oktobra, so menjševiki govorili: »vi sklepate revolucijo- Ko smo mi v petrograjskem sovjetu z velikansko večino sklenili, da ne pustimo, da bi odšli pelrograjski polki, so menjševiki govorili:	»to je
pričetek vstaje«. Ko smo v petrograjskem sovjetu ustanovili revolucijonarni vojaški odbor, 30 menjševiki konstatirali:	»t<J je organizem oboroženega
upora.« V določenem dnevu pa, kadar je potom tega ustvarjenega in v napre j ^razkritega* organizma izbruhnila vstaja, so vedno isti menjševiki kričali: »peščica zarotnikov je napravila revolucijo za hrbtom delavskega razreda.« V resnici pa bi bila največja obtožba, ki bi se nam napravila ta, da smo pripravili neke podrobnosti tehničnega značaja /-za hrbtom« menjševiških asesorjev.
Lahko bi se mislilo, da bi poskus,vojaške zarote neodvisno od drugega kongresa sovjetov vojaškega revolucijonarnega odbora zamogel prinesti tekom te perijade zmešnjavo v tok dogodkov* ter da bi tudi začasno škodoval revoluciji. Posadka, ki je imela v svoji sredi malo politično zrele polke, bi zamogla smatrati uzurpacijo oblasti, izvršeno potom zarote, zase nekaj tujega. Za iste polke pa je bila za-vržba povelja odpotovanja iz Petrograda in sklep obrambe 'kongresa sovjetov, ki so imeli postati deželna oblast, jako naravni, logični in potrebni fakt. Oni sodrugi, ki so smatrali revolucijo, določeno za 25. oktober kot nekaj utopiš ti črnega, niso znali zadosti ceniti vso silo našega političnega vpliva v Petrogradu napram onemu vlade Kerenskega.
Vojaški revolucijonarni odbor, ki je obstojal legalno, je imenoval svoje komisarje v'vseh oddelkih petrograjske posadke. Tako je postal v pravem pomenu 4>esede gospodar situacije. Pred seboj smo imeli strategično karto, petrograjske posadke. Imeli smo možnost, da v vsakem -trenotku koncentriramo sile in zagotovimo vse sirategične točke Petrograda.
ili ostaio drugega kot uničiti indiferentnost in morebitni odpor najbolj zaostalega dela posadke, namreč del konjenice. To ee je »tudi dobro izvršilo. Naša parola: »ne geniti se iz Petrograda pred kongresom sovjetov in zagotoviti z oboroženo silo prehod Oblasti sovjetom, — to je parola, ki se je poudarjala na polkovih zborovanjih — se je odobravala od pretežne večine. V polku Seraenovski, ki je bil najbolj konservativen, so Skobelov in Goz prinesli senzacionalno vest o diplomationem odpotovanju Sko-belova v Pariz, kjer naj bi poučil v teh zadevah Lloyd George j a in Clemenceaua, Ne samo, da ni vzbudilo to nobenega navdušenja, temveč so do-tični n ara vnos L. pogoreli. Večina je glasovala za našo resolucijo. V »Modernem Krožku«, in sicer na zborovanju kolesarjev — katere se je smatralo za glavno oporo Kerenskega — je bila naša resolucija sprejeta z velikansko večino. Kvartrimojster Pera-djelov jc govoril mirno in dobrohotno, a njegovi iz-gibijivi izgovori niso bili sprejeti.
Zadnji odločilni udarec pa je bil zadan sovražniku v srce Petrograda in sicer v PetropavlovskT trdnjavi.
Ko je adjutant, poveljnik dežele videl razpoloženje posadke, ki se je udeležila vseh naših zborovanj na dvorišču trdnjave, nam je predlagal na najuljudinejši način, da »naj se poravnamo in uredimo vsa nespo-t ažurni'on j a.« Mi srno z naše strani obljubili, da bomo vzeli vse potrebne mere za odstranitev nesp-o-razumljenja. V resnici se je po dveh ali treh dneh odstranilo vlado Kerenskega, ki je bila največje ne-sporazumlje-nje ruske revolucije.
Mm gospodom..-.!
Kakor raz vidimo v zadnjih časih, je tudi' naša gospoda začela nekako simpatizirati z rusko sovjetsko republiko. Zakaj pa? Mor d 3 zato, ker je slovanska? Najhrže ne radii tega, ker simpatija v tem smislu ne bi imela za sovjetsko republiko nobenega pomena in tudi ona strašna beseda komunizem jih ne bi tako vznemirjala. Zakaj pa jih tista grozna beseda tako straši? Bog znaj.. .1
Vidimo in razumemo! Tla so se vam začela majati, kajti grozno se je začelo razlegati tuljenje belega medveda. Od severa do juga, od vzhoda, do zahoda pretresa zemljo njegov glas. Zal nam je gospoda, ker radi bi vam v lem usodepolnem trenotku pomagali — ali gorje — velik prepad zija med nami
Ali- popolnoma nič ne čutite, da vas armada zapušča? Ali prav nič ne vidite, kako je vaš verni narod obrnjen proti vzhajajočemu solncu? Ali nič ne vidite, kako danes narod »delavska masa« pozdravlja drugega boga in ne več vas?! Krtko bi vi vse to videli, ko vam megla v kavarni zastavlja pogled v daljine.
Da se je tako zgodilo ste vi sami krivi in no mi! Kajti vi; naši pastirji, ste v tej dolgi zimi vsega trpljenja in ponižanja pustili, da vam je uboga revna čreda zmrzovala, vi pa ste šli, se zavili v tople kožuhe ter tako prespali ono dolgo petletno zimo našega trpljenja in ponižanja.
Dolgo smo se mi, uboga čreda, potepali po svetu pod bičem nam popolnoma tujih pastirjev. Prosili smo, molili in preklinjali smo, da bi nam vsemogočni bog vrnil naše pastirje, In pravični bog nas je uslišal, kajti pokazal nam je in dejal: »Glejte vaš pastir«!
Kako smo s a pri teh besedah prestrašili mi uboge ovčice, kajti zbali smo se onega groznega pastirja, z velikim bičem, ki je tako neusmiljeno tolkel, da je z enim udarcem pobil kar cele črede. — 'Nismo ga videli, temveč pripovedovali so nam oni pastirji boječ se, da jih zapustimo. Ali mi smo ubogali besedo božjo in podali smo se na pot.
Kako grozna ije bila pot v temi in nevihti, ali pravični bog nam jc kazal pol. In glej, kar se nekega jutra prebudimo, nji-uboge ovčice v samem paradižu.
Zlato jutranje solnce nam je pregnalo s svojimi žarki one goste megle, ki so ovirale pogledu v daljino, Vse jasno!. Velika livada brezmejne ‘lepote nas je pozdravila. Vsi zvonovi so peli slavo vzhajajočemu solncu, Ni bilo onega groznega pastirja s krvavim bičem, temveč bil je sam Krist, ki jc v vsej slavi narave delil blagoslove nad livado,,, Tudi velik čudež se je zgodil namreč. Iz ubogih ovčic sme naenkrat postali ljudje telesne in duševne moči. Obrnili smo se — zagledale smo naše meglene, mrtve poljane. Tedaj se nam je vzbudil v prsih krik: s-Na delo! Premagati .je treba megle — razorati poji j-ane, naj stane kar hoče...!«
Jn danes smo tu, da. preženemo megle laži, krivice in sleparstva — da požanjemo plevel, katerega so sejali- tisočletja — da potegnemo mogočno brazdo, da nikdar tako v naše puste njive!!
Bratje., na delo!!!
NareiaSfe in širite „DELO". To ja vaš list, Sist iz« k®rlš<%nžh in brsiprmmifi.
Iz taMtM propiua
Oblast kapitala, delavski ra/red in revni ljudski sloji na deželi.
Pmi preobratom in po praabratu v oktobru gospodari v vseh deželah, izvarmši Rusijo, moč in ofblasrt kapitala — do -oktobra tudi v Rusiji. Vzemi,mo na primer vsako poljubno državo —- napol samovlaidarsiko Prusko, ali republikansko Francijo, ali takoimenovano demokratsko Ameriko —• povsod drži velekapital popolno' moč v rokah. Mala peščica ljudi — bankirji, veleposestniki in tovarnarji
— drze milijone in stotine miljonov delavcev in revnih vaških prebivalcev v sužnosti in hlapčevanju, prisilijo jih, da delajo do skrajne moči, ko pa niso več zmožni in so jim moči od prenapetega dela opešale tako, da ne morejo več nositi dobičkov kapitalu — tedaj jih poženejo na cesto,
Takšna grozna moč nad milijoni pridnih delavcev daje bankirjem in tovarnarjem bogastvo. Zakaj mora ubogi, če je prognan na cesto, Umreti lakote? Ker ničesar drugega ne premore razen dveh rok in dveh nog, katere lahko proda kapitalistu, če jih dotični kapitalist potrebuje. Zakaj pa živi bogati Kankir ali veleolbrtnik v brezdelju in obilnosti, ter si vsak dan, vsako uro in vsak 'trenotek kopiči velike in gotove dohodke? Zato, ker ne premore samo dveh rok in nog, temveč tudi vsa ona delavna sredstva, brez katerih je nemogoče delati:	tvornicc,
stroje, železnice, rudnike, zemljišča, parobrode, vse mogoče priprave in različna orodja. To od ljudstva nabrano bogastvo pripada na vsem svetu, izvzemat sedanjo Rusijo, edinole kapitalistom in veleposestnikom, ki so se spremenili tudi v kapitaliste. V takšnem položaju pa ni čudežno, da ima peščica ljudi potrebne in najpotrebnejše -reči v rokah, da vlada" nad litimi, ki ničesar ne premorejo. Revež prihajal z dežele v mesto, da bi si poiskal dela. Pri kom? Pri lastniku. Pri dotičnem, čegar last je tvomictf ali pa plavži. Lastnik pa ga sme tlačiti, ali pa milostno ravnati z njim. Če so njegovi zvesti služabniki — ravnatelji in knjigovodje — izračunali, da se s pomočjo novih delavcev dobi v večji meri zlata* kakor samo s starimi, potem »d-aja delo«. Če ne, potem reče delavcu: »Pojdi svojo pot!« Kapitalist je v svoji tvornici vladar in bog. Njemu so vsi podrejeni, pokoriti se morajo njegovim ukazom. Na njegovo povelje se tvornica razširi ali skrči. Na njegov ukaz, ki ga izvedejo njegovi zvesti služabniki, se delavec sprejme ali pa odpusti'. On določi, kolike morajo delavci delati, in kako naj se jih plačuje In -vse to je zategadelj, ker je tvornica njegova tvor, nica, plavež — njegov plavež, ker je to njegova za* sebna lastnina. To pravo zasebne lastnine produktivnih sredstev je ravno vzrok grozne moči, ki jo imajo v rokah kapitalisti,
Isto se dogaja tudi* glede zemljišč. Vzemimo z3 primer najsvobodnejšo ter najbolj demokratsko de* želo — Zjedinjenc država, v katerih je buržuazijal že vsem napolnila ušesa. Na tisoče delavcev obdeluje tam tuja- zemljišča, zemljišča veleposestnikov
— kapitalistov, Tam je urejeno vse kakor v veli* kanski tvornici:	na sto in sto električnih plugov, strojev za košnjo itd. ob katerih' dela od ranega jutra do poznega večera na tisoče plačanih sužnjev. In kakor v tvoraicah tudi tam ne delajo ease, temveč za lastnika (gospodarja), ker je »etnija, seme,* stroji — kratko rečeno vse, razen delavskih rok, zasebna lastnina posestnika — kapitalista. On je tu samovladar. On ukazu je in vodi delo-tako, da se množina potu in krvi, spreminja v rumeno kovina
— v zlato. Delavci se pokore, zgodi se tudi, da. godrnjajo, a vendar nadaljujejo v svoji služnosti da! gospodarja zlata, ker on ima vse — delavci kt ubogi vaščani pa ne premorejo ničesar.
Zgodi se včasih, da posestnik ne nafme delavcev', marveč daje svojo zemljo v zakup. Prt nas v Rusiji so imeli kmetje lastno parcelo, na kateri bi se ko* maj petelin pasel, a zato so bili primorani imeti- V zakupu veleposestnikova zemljišča. Oni so delali tam s svojo živino, svojimi' plugi,' svojimi branami. Toda tudi tam- so jih neusmiljeno 'izmozgavali. Čin? večja je bila potreba v deželi, tem- večje zakupna obresti je zahteval gospodar. Napravil je iz ubogegtf kmeta pravega sužnja. Zakaj je on to mogel napraviti? Ker je bilo posestvo njegovo, ker je bilo posestvo zasebna last veleposestniškega — kajpitali-' stičnega razreda,	*
Sedanja kapitalistična družba se deli v dva ta« bara: v tiste, ki mnogo delajo, malo in slabo jedo; in v tiste, ki malo ali prav nič ne delajo, zato $4 mnogo in dobro jedo, To pa ne odgovarja popob noma »sv, pismu«, ki pravi:	»Kdor dela, naj je.«
To pa tudi ni oviralo duhovnikov vseh veroizpovedi« da .bi kapitalističnega ustroja ;klju!b temu ne čislali in povzdigaili: saj dobivajo duhovniki vendar povsod dobra plačila le od kapitala.
Sedaj pa nastane drugo vprašanje:	Kak«	moire
peščica parasitov dokazovati pravico zasebne lastnine do vseh potrebnih delavskih sredstev? V 6eb?
FRANCOSKA REVOLGCUfl
Mogočen vpliv so morale imeti tudi svobodomiselne ideje, ki so prihajale preko oceana iz Amerike, Tedaj se je ustanovila v severni Ameriki neva, povsem demokratična država, ika ji je ravno francoska vlada s svojo politiko pripomogla do svobode m pripeznanja, sicer edinole iz zavisti do Anglije, Med Ameriko in Francijo so nastale tesne zveze. Bogati marki Lafayette je celo s francoskimi prostovoljci jadral ameriškim ustašem na pomoč ter je postal osebni prijatelj Washinigtona, voditelja ameriških republikancev. Ko so se francoski prostovoljci vrnili domov, so raznesli po vsej državi čudovito povest O ameriški svobodi. Bili so očividci, neuki morda, ali v praksi sila -uspešni propagandisti nove svobode, kakor — če objektivno primerjamo sedanje s prejšnjim — so to danes vojni ujetniki, ki so v ruskem ujetništvu doživeli rusko revolucijo ter se vrnili nato domov*. Zgodovina se pač vedno in vedno po navija im zgodovinarja osobito zanima, če naleti na take paralele ob sličnih pojavih.
Vidimo torej, da je Francijo tlačilo gorje mori enako. Napačen pa bi bil sklep, da bi se to gorje ne ddto odpraviti drugače negoii s silo- s krvavo revolucijo, če je vendarle prišlo do revolucije, ima to svoj povod v tein, da je buržuazija, ki jo je povzročila, le presite© čutila svojo sposobnost do vladanja, in da francoska krona vseh teh težkoč ni znala obvladati.
iLudovik X/. je zapustil driavo brez ugleda, obremenjeno s 4ežo dolgov. To dedžčino je prevzel Ludovik XVI. v dvajsetem letu svoje starosti. Ne moremo zanikati, da ni gojil želje izboljšati obupne razmere svoje države, ali ta želja se ni povscela
nikdar do odločne volje. Vedel pač ni, kako bi se klil ogromnega dela. Nsdostajalo mu je znanji bistroumnosti, eneržije. Neokreten ier v svesti si svoje duševne šibkosti je Ludovik XVI. postal nezaupljiv ter je zato tern' lažje zapadel v odvisnost. Francija pa je ravno tedaj rabila čilo, ustvarjajočo silo, našla- pa je v svojem kralju le omahljivost —■ trs v vetru«. Ob strani kralja je stala Avstrijska Marija Antcnijeta, hči Marije Terezije, obdarjena z vsemi pomanjkljivostmi habsburškega plemens, obsovraiena že radi svoje domovine, ker je bila Avstrija dedni sovražnik Francije, ter sila lahkomiselna. Tako kralj » kraljica nista niti na dvoru našla potrebne epore; kaj šele med ljudstvom! Kraljeva brata sta bila oba lahkoživca in polna sovraštva do kraljice. Kraljem- bratranec Filip Orleanski, ki! se je pozneje pod imenom 'princ. Egali te« pridružil revolucijonarcem in je še kasneje .izgubil svojo glavo pod giiillotino, je i>r! čisto nayaden pustolovec,
»	*	»	-V
(Najsijajnejši zastopnik francoskih predrevolucijo-narnih pisateljev je bil Voltaire (1694.—1778.), pravi Parižan, vsestransko izobražen, ujedljiv, duhovit prorok svobode in človeškega dostojanstva. V pesmih, romanih In zgodovinskih delih je napadal absolutistično vladavino v Franciji ter pokazal prednost angleške konstitucije. Drugi je bil marki D'Argeuson, ki je zahteval demokracijo v monarhiji. Dalje Montcsquieu, ki je dosegel s svojo knjigo .Duh' zakonov« 'f»Esp;ii des lois«) velik uspeh. Zahteval je konstitucij analno vlado ter strogo ločitev zakonodajne od izvrševalne in sodnijske moči, ki ne smejo biti združene v ena osebi. Vse, kar je do-tedaj razkrila znanost, vse svoje težnje in nazore so msatela zbrali v naivečiem delu onega časa v
>,Enciklopediji«, ki jo je izdajal Diderot, kljub .največjim težavam. Glavna smer »Enciklopedije;; in njenih pisateljev, »enciklopedistov«, je bil duh zanikanja in razdejanja. Delo, v obliki obsežnega -slovarja, je postalo sila popularno. Še večji Vpliv pa so imeli spisi J, J. Rcusseau-a, Njegova prva in zadnja beseda je bila: »Priroda!« On ni verjel v moč vzgoje; zavrgel je vzgojo. Zahteval je padec tedanje človeške družbe in to v imenu vekovečnih prirod-nih zakonov. V nasprotju s cerkvenimi načeli je Rousseau proglasil, da je človek ipo rojstvu dobro bitje, ki ga je pokvarila le kultura. Zanikal je privatno lastnino; pozdravljal je revolucijo kakor edlinl dogodek, ki more ustanoviti prvotno stanje človeške družbe. Stal je torej Rousseau skoro povsem na komunistični podlagi, bil je propovednilk enakosti in bratstva, kakor je bil Voltaire prepovedni k svobode, Vpliven pisatelj je bil med drugimi tudi kraljevi zdravnik Quesnay, ki je trdil, da je edini vir državnega bogastva obdelana zemlja. Dejal je: »Reven kmet pomeni revno kraljestvo!« (»Pauvres paysa»s, pauvre royaume, pauvre roi .) Zato so njegovi pristaši, ki so se nazivali »ekonomisti«, zahtevali razbremenjenje krnel a od davčnega pritiska ter pravično razdelitev davkov med vse stanove.
Prevelikega vpliva pa lej predrevolucijonarni li-toi-atmi, kakor je bila -Uidi sijajna, ne smem« pripisovati. Saj je bil krog njenih bralcev precej omejen. Vendar je pripravila tla posj-ne^l- revolucija « tem. da je odstranila pomisleke, kjer bi morda še obstali, ter je ra>OK,žih< branitelje star« tradicije, hkrati p«t pokazala novim bojevnikom pat, po kateri jim je hoditi.
Tako so se prikazovale spiosne razmere, medtem ko je zapeče! boi med krono, oziroma vlado
in pariškim sodnim parlamentom. Denarne 'zadrege so naraščale, Vlada je zahtevala denar, »-parlament --pa pravico, da sme pred vpisom odobriti ali pa zavreči fcraijeve odloke. Že pod Ludovikom XV, so pariamentai svetniki cd časa do časa ustavili svoje delovanje, t. j, stavkali so enostavno. Ali kralj jih je pognal ter jc imenoval druge, ker še je bila krona močnejša sila. LufdOvik XVI. pa je uporne svetovalce poklical nazaj. S tem pa nasp-roteiva še niso bila poravnana^ in boj se je obnovil v hujši o'Mik-1. Pariški sodni »parlament/ se je mmrvih pričel srna--, trati za nekakega zastopnika tretjega stanu, za zastopnika buržuiaziije. Več ministrov je moralo oditi', vsi poizkusi kakoršnesibodi reforme so se ponesrečili, Vedno silneje se dviga klic, da je korenita pre-osnova obdačenja možna le, ako se k tenrn pritegnejo vsi stanovi. Medtem pa je državni dolg strahovito naraščali in z njim sovraštvo ljudstva do kraljevega dvora. Letni deficit je znašal d-ve«to milijonov, državni dolg pa štiri tisoč milijonov liver. Tedaj je bil poiklican finančni minister de Galonne, da reši državo iz denarnih stisk, Ali mož se je lotil dela po starem navodilu, t. j. delal je nov« dolgove, Ker pa je izprevšdek da ni ničesar .pričakovati od pariškega takozvanega ->parlamenta«, sMk-al je zopet zstopniike »notablov«, t. j. priviiUginancev {du-hovsfcva in plemstva), ki že dolgo niso bili sklicani1.
V	njih je upal C alarme najti zaveznike proti pariškemu ; pariamenUu, Zmot*! se je. V seji dne 2Z februarja 1787. jim je sicer razkril d® tedaj zatajen ogromni letni defidi »n vš&ino državnega dolga ter jih je prosil, da se prostovoljno odpovedo svoje davčne svoboščine. Naletel je na igjlu&a ušesa; go,> ftoda ni htoiela ničesar čuti o tem, da fcf morala sedaj odpreti svoj mošnjiček ter slednjič enkrat tudi dati, ko je skozi stoletja vedno le sprejemala. Taka
fiaq«s
oWla-ža goopacferstv«. Tore) vsaj Jo takrat ostaja sovjet eariaatrteto gospodarski sovjet in je k po o4>-seg» razMeen.
Zeman se tud* zapleta bufžt«**K> časopisje za-ptdne Evrope nr rtt»!ri »ovjet, češ, da se- je jei »evo-lucijeniratir*, Ja je za »sodedovacje«. Naj bodo le potoJažeof; rueka fcesauna je že daVBo prestala krizo, sovjet odstrani je le Še zadaje zapreke, ki se stavijo komunizmu nai pot,	,	{Dalje	prih,}
J. Sr.
prve vrste, 44 stopinj alkohola, kristalno čist, se proda v omožim 8 hi, raje skupno a 4udi na dr akno,
V	drugem slučaju po 11 L liter, v prvem podrast po dogovoru, Franko postala Pazin.
toči izborno belo In črno domače Tino In Ima na razpolago vedno gorke In mrzle jeli. Postrežba točna.
se proda v via Giimastica 6 upravo jedilne sobe.
vpisana zadmgn z om. zavezo
v Dobravljah na Goriškem
iz tovarne Čevljarske zadruge v Mirnu pri Gorici se prodajajo:
v Gorki: zadružn. prodajalna v hiši ==================== centralne posojilnice —
Corso Giuseppe Verdi štev. 32.
u Trstu “ zadružna prodajalna v ul. "-"iT'*'"— 'i-=«=£ dei Rettori štv. 1.
v Vipavi: trgovina S. Beltram.
Blago se pošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu pri Gorici in sicer na drobno in na debelo. Ceniki se
Daje od 56 Ht. naprej
tfeisSrgouista z vinera
£gas*i«ai pšJažaKil in «te£aBnii»i pridelki
TRST - Ul. Torre bianca 22
TELEFON št. 18-07
pošiljajo na zahtevo vsakomur,
vk njižena družba z omejenim jamstvom
xvn. ts&m -n i. iasaffis n ji. mm* isia - xvn zoMmuta.
i& zocias k*t aairifoega razreda <Jo se<£at? Kje tiči vznA tega?	,
Ta vardk fe sfetft v M VT5tlfi orgaribradji sovražnikov daJavskega 'ijmfetva-, V (tem, kipu ne Modeme noti «ne kapitefottiene dežele, . kje* fei kapRa-fetf petsacMzso dedov*#, Nasprotno. vsak komod njih je trden ut zaseMia-fr rif*teri:e-<rrgar2 z arije. In ravno takine jsaaehno^nstoinaci>e imaio vse v svofft rokah; inmja ne tisoče njim zveetih agentov, kateri ffo» ošso uriam le iz strahu, temveč iz fwepri-Ceatje, Celo eirenomsko in govprkfenuca žh-ijas^e vsake. kapftaMeiiltoe dežele stoji popolnoma na razpolago pooeboan zasebao-laatniiiikim organizacijam: Sindikat), tesati in hemčne zasknsge. Te zadrege vladajo nad vsem In razpolagajo x vsem.
Naj važnejša podjeten zadrvsjja je pa meščanska država, Ta zasebno-lastnicska organizacija drži vse niti v s vejiti rokah. V takšni državi je vso pretehtano m prevačiififeno, vse prerrnM)cnK> in pripravljeno, <£a se pri prvem potok-usii upora dekivrkega razreda proti c&last-t kapitala zaduši takoj, ko začne upor komaj tleti. Na raapeiago stoji državi v takšnem slučaju surova iratoriKvln.«. moč, {vohuni, policijski uahrfbejK):, sodnije, rahttljjrr, dresirano brezčutno vojahtvo) iat duševna moč, ki delavce tn revac ljudi polagoma morefeo izprjia, vzgajajoč krive pojme. V to svrfeo fena meščanska: država šolo in icetfcev, katerima	še	kapitailrstačaio časopisje.
Znano j« vsakomur, da z-aapo živ-onciejci rediti takšne prašiče, tla ne m-ar.cjo niti hoditi radi prevelike jtMiožtoe mašiti, za kiar.je so pa taki eajfodLj sposobni. Taikšne jpraSiča rede tako, da jim dajejo dati za dnem posebno hrano, vsled katere poa tonejo tako mastni, Ravno tako ■ravna buržacalja z delavskim tiazredaai. Daje jc«i sicer prav malo prave hrane — od katere se ne rodijo. Dan za ilnet« pa streže delavcem z neko pasatom Jusevpo lirano, rib«g katere pfcsta-nojo cnežgaai delavcev mastni ter nehajo delovati. Baržuazrja hoče spremeniti delavski razred v čredo prašičev, ki je .pokoraa in vedno spenobna za klanje, kt ne iafeM nie in ji je vedno podrejena. Zato vlije huržuarija pofeeao šele in cerkve že otrokom missS, da se je treiba .pokoriti oblasti, katera je ibla-gcs*le*v4}aa» od boga.
Dobra organizacija meščanskega razreda jim omogoča, da aagotavljafo zasobco 1-sstnino. Milijonarjev je sicer malo, toda na njih strani stoji številna množica njim zvestih, u dani h in dobro plačanih služabnikov: ministri', tovarniški ravnatelji, bančni ravnatelji 4txL; poleg teh še mnogo pomočnikov, ki so sicer anaoje plačani., iada so ravisni cd njih, v pjih duhu vzgojeni, ter jim ramenama p-reskrbe taka meita, kjer jim je mogoče dosegati višja s&tžbena dcetcijsmstv*. Njiin pa sledijo še manjši uradniki in agenti kapitala itd. Vsi pa so vezani po enotni or-gaaszaciji meščanske države in drugih zasebno lastninskih organizacijah. Take organizacije pokrivajo vsako deželo kakor mreža, v kateri brezuspešno c&plja delavski razred ...
Vsaka kapjtaiističsia država se resnično spremeni v nekako cgromno zasebno laskarnsko zvezo. Delavci delajo — lastniki uživajo; delavci izvršujejo <— lastniki ukazujejo; delavce sleparijo — lastniki sleparijo. Ta 'red je .r&vjio, ki se imenuje kapitalistični. In da se vse podvrže tenvu redu, zahtevajo gospodje kspiitolisti in njih služabniki:	duhovniki,
inteligenca, roenšoviki, somjaini revohtešjonarii in dirrigi dobro znani vsakemu delavcu tn kmetu,
N. Baharln.
Imtte zadruge ali litne^e komune?
'Ne .m&re biti .govora, da fca komuna zaostajala v rtnoikovnem smislu dela za delom oa mali posesti, bodisi v kateremkoli oziru. Zložno delo se pojavi v komuni z vso ovbjo mc-čjo tn razvojem. Komuna n* Izrabiti le strojev pri setvi in žetvi, pri industrijalizi-ranju produktov, komuna izrabi tudi vse druge tehnične in pelrodtae sile; živi inventar, vodo in poin.ee in vse d^tige kliniatičaie pojave; izrabi za-meljrto usposobljenost v polni meri v prospeh pro-dukdje.
Drug važen snomeijt, kf vede 'r komimi je točen, lahek račun dela in produkta. Delo se disciplinira v sogkteju z delom na labriki. Onemogoči se lenarjenje in prenapoa'. Kontrola je prosta, cčrvidaa, in je zahteva posebnih s troskov. Produkt se zbira v primernem skladišču, se lažje oibvaruje kvare in kraje; je družbi na razpolago brez prikrivanj zavist-a ega maloga posestnika, nadpotrebnd del je na razpolago v zameno z& dritge potrebščine. Nepro. d«dctivn/0 delo se uikmc, ne na škodo delavca, cm psic v kartel produktivnega dela. Koanuna stasu ksrtelA-deiarvva v pravo in edina razmerje dela; edmo- cd dela izvaja del as posebni pravico do svojih potrebščin, roaterijalruh, drušvvnih, moralralz
Sirenv^euje k enaki disciplini dela na fabriki in kmetiji, to je oni moment, ki ga mi ne utegnemo ppozlU v ruski revolucij!. Ta moment so vsi za-padni tovariši prezrli, a j« tako značilen za rusko revotucijk), tako značilen za bol jš e vike - k c mun I ste. belavci iz Putilavskih tvomic v Petrogradu so ob
pomanjkanju dela v hidustrijelni kriči zapustili mc-sio in so iti po guberoijab ustatiavl)&t kmefike ko-n»u»«. Mnogo kooraKi imamo v Sara lovski, Kurski, TuJfki h. dr. gubonuj&h, ki so sc ustanovile po iniciativi industrudnega delavstva. Mnogo komun' so ustanovili učitelji-agronomi in učiteljice-agranomke; pri vsakem olorožn&ro sovjetu je odsek za ustanav-jjaisje komu«. Ta m-obilncst ruskega pr okt arija la je eonogc pripomogla k okrepitvi revolucije, k združitvi ksnetonrelca in' fabričnega delavca. Videl sem cd blizu to delo ia je občudoval. Nov pojav, nov nnpuiz prihaja v naše gospodarsko življenje, v naš nazor o delu. Kmečko delo’ se oživlja, naša njiva bujnejše vzklije. Človek stopa bliže k prirodi, prirod« mu da nov vzgojni princip.
Fabrično delo ib delo na zemlji potrebuje tudi vzajemnosti. Ob setvi in žetvi, košnji se kmet izčrpava z delom do Onemoglosti. Treba mu je izrabiti čas in vreme, a delavnih rok mu primanjkuje. PrisMjen je raztezati svoj delavni čas od rane zore, do poznega mraka, Mnogega krepkega, zdravega k-naeta je ta naper za vedno uničil. Kaj more fabri-čni delavec-kormtuiat zreti s hladnokrvjem rra to strženjakio dela? Treba, da v takih momentih prr-hiti izbrik-a delu na zentiji na pomoč. A to bo smiselno La aspešno, Se se naša setev in žetev uredi, zloži; izginiti mora saejaštvo, razdrobljenost kultur; obde!oorati moramo po širokem, pravilnem načrtu. Kmet m delavec morata stopiti na goli, čisti princip dela, izloči t! vse možica te, podedovanih, lastninskih, špekulativnih pravic; o potrebnosti ' ali nepotrebnosti kakega dela utora odločati komuna, potem izigme 'tudi vseka predpostavljanje oziroma zapostavljanje dela.
Vzajemnost dela pa je nujno potrebna in važna za fafcrrčnega delavca v zdravstvenem oziru. Fa-brično delo naravnost žre človeško zdravje. Ca bo Irigijena še tako napredovala, nam ne bo mogla dati nadomestila, ki nam ga daje priroda pri kmečkem delu. Sobice, svež in vlažen zrak sta potrebna človeku, Ikakcr ribi voda. Koliko je bledičnih, jeličnSh. bolehnih delavcev, ki se shajajo okoli bolniških blagajen le v varljivo tclažfco. Te izmučene, izmozgane delavce sprejme kmečka kc-muna v oskrbo, jim da lahko delo in zdravje. Saj že vsak zdravnik, ki ni slepo zaverovan v svojo mogočnost, priznava, da je v primeri s prirodo vsa njegova modrost skoro da ne copernija.
A za delo na -zemlji treba tudi novega kmeta; kaset mora biti poučen v osnovnih prirodoslovnih naukih, sacra poznati svejetvo zemlje ia rastline, živali. V ljudsko šolo mera vstopiti obsežen pouk .v prircdtslcvju. Ravno na pomanjkanju prirodooiovja talko močno boleha naša ljudska šola ia to je zelo v kvar obdelovanju naše zemlje. Ruski komunisti so tudi v tem pogledu ,preosnovak šolo. Šola je organizirana kot kaka samoupravna občina. Za red ’n snetgo, za pripravo jedi in drugih -potrebščin skrbc odrasti učenci sami. Učenci upravljajo pod nadzorstvom učitelja tudi sami svoj vrt, kjer se v delu vadijo v tem, kar sc v prirod-osl&vju učijo.
Spoznavanje skrivnosti prirode, oživi ia odnievj kmečko delo, vzbudi v kmetu radost do njega, osmeši eno dobo, ko je šel že vsak abecedar s kmetije med žairdarje m linancarje.
Komuna naravno izloča tudi konkurenco in tekmo iz gospodarstva. Komuna uničuje ekonomičen boj in organizira ekonomično delo. Često .prikriva naš mali obrtnik in kmet svoje hrepenenje po izkoriščanju s trditvami, da mu sedanji red daje svobodnejše delo, kakor bi mu je dal sccijalističen oziroma, komunističen red. S tem slepi le sebe in si skuša potolažiti veot radi pobožnih želja po »bogastvu« to je, po izkoriščanju. Kajti ravno mali obrtnik in kmet sta prava igrača konkurence, ki vedno in povsod odločno posega v njiju »svobodno* delo in jima določa gospodarske načrte. Kar »nese* to mora pridelovati in ne tega, kar zemlja zahteva in kar je njegovi usposobljenosti priljubljeno.
Konkurenco izgovarja vsa buržoazna ekonomija kot važno gospodarsko potrebo, a v resnici znači le gospodarsko razbrzdanost, ki mori človeka pri lovu za opolzkim dobičkom. Komunistična družba stavi gospodarstvo ira širšo, temeljitejšo podlago, komunist .proizvaja, da zadošča živijenskim potrebam; konkurenco in Lekmo prepušča športu, igri ia šali.
V	komuni prihaja organizacija dela, gospodarstva, od poedinca na skupnost delavcev, na sovjet, kojega najznačilnejša poteza je ravno ta, da skrbi v prvi neatno marksističen, se mi, kakor kaže, docela še vrsti za organizacijo dela. Tega momenta, ki je emi-ne zavedamo, če postavljamo sovjet kot nekako >poKtično* vlado in ga hočemo po bistvu ločiti od fabričnega sovjeta in poljedelskega sovjeta, kakor je stcril to s precejšnjim trudom čiankar g. m, s. v »Lavcratcre«. Ruski sovjet v vasi, mestu, okrožju, »e n* razlikuje po bistvu od sovjeta v fabriki, kmečki komuni, od gospodarskega sovjeta. Oa je prisfca raprezentaat Marlesovega m at erij alisti čnega nazora, da namreč gospodarske razmere opredeljujejo duševne in socijaJoe pojave človeške družbe in to vsaj do takrat, dokler človeška družba v celoti ne
wthtev«{ — To je nečsrveoo! — Konservativci med potafeli «a kritrkovaM, jedikovdi in odklanjali odo-brenje novih vaož, 'liberalci med njimi z roarkijesn Lafayettom na čelu pa so zahtevali sklicanje zastopnikov vseh fcrefa stanov, takoavanih »etate gi-ošraus«, ki 6e od leta 1614. naprej n»o sestali, t. }. cd časa ko je v Franclji zavladalo samodritvo. Čakam* se je upiral, .prišlo jc do nevšečnih prizorov, ki m> našli odmev v vsej državi. Calonne je nato odložil svoj mandat, sledil urn je Brienue. Ta je razpustil ffolaiie ter se obrnil zopet do »parlamenta«. Ali budi parlament je sedaj zahteval sklicanje državnih stanov. Brienne je razgnal pariamentne svetnike. Tem huje je za vršelo med narodom.
Vlada je stala pred državnim bankrotom. Zaman je skušal Brienne preostrojiti -parlamente -; duhov-kčina' mu j%tudi odrekla vsako pomoč. V pokrajinah je zavrelo, ljudsko j« prešlo k nasilju. Mera je bila polna, Brienne odslovljen, Francija v pokrcnu. K pospešitvi dogodkov je sedaj pripomoglo časopisje. Prava povodenj časopisov j« preplavila državo.
Brienov naslednik je Ml Necker, Id je bil ž« prej minister, Ta mož hi morda, morda še rešil državo poloma, aii kralj mu ai zaupal. Necker slednjič skliče državne stanove F etate gžnčmos«) in sicer 5. maja 1789. Pariški »parlament« se hoče sedaj temu upreti. S tem p* izgubi svojo popularnost ter se — potem ko je pripravljal pot revoluciji — zgrudi brez ob-žalovauja v grob.
-Medtem so te vršile volitve zastopnikov državnih stanov, imele so sledeči izid:	v	,	/
I. stan {duhovniški) 308 zastopnikov
II.	„ {pleaiMd) 285 zastopnikov	'
III. „ (meičanski) 621 zastopnikov.
Skupno tedaj 1214 zastopnikov.
Med zastopniki prvega stanu so imda nižji duhov-, iriki, večinoma župniki', večino; med osumi stanu posestniki; v tretjem stanu pa so MM močno zestopam pravniki {juristi}, ki so vsied tradicije do danes ostali izvoljeni ža predesthačranž zagovorniki buržuaziie. Vsi ti ljudje pa om> mteii naloge zoeto-pati celokupnega francoskega naroda, temveč edinole vsak svoj stan in ojegove težnje. Bil je to pač stanovski državni zbor.
Najprej se je vnel hud razpor, po kakšnem načrtu naj bi zastopniki zborovali. Tretji stan je zahteval, naj se skupno zboruje tn glasuje, tako da ima vsak zastopnik svoj glas. Prva dva, priviMgfrons stanova pa sta zahtevala, saj zastopniki vsakega stanu posebej in zsse zborujejo in »j se vrti glasov anje po stanovih, torej po ključu 2 preti 1. Po prvem načinu zborovanja in glasovanja bi imel tretji {bter-žuazijski) stan zagotovseno večino; po drugem načinu pa priviHglranci Dvor je seveda podpiral dragi način, ki je bil v prid dufaovstvo in plemstvu.
In tedaj se je zgodilo — 17. junija 1789. — da so ee zastopniki tretjega stanu proglasiti za edino veljavno »narodno skupščino«; proglasili *o se torej za zastopnike celokupnega naroda in ne več enega, four-žuaripkega, stanu. Bil je to drzen, odločilen korak. Kralj je seveda zatikžtzal t«^*mcro*kii skupščini«, ki se j t je pridružilo tudi nižje duhovništvo in nižje plemstvo, naj se razide, ali na ta ukaz je izjavil duhoviti grof Mirabeau, izvoljen kot zastopnik tretjega stanu, kraljevemu poverjeniku: »Tu smo se : '	' vsied vdje naroda in se bomo umaknili le
ir „ ntvn bajonetov!«
m»Iio n rib A
Stsdkofisi SjsCemi, bofeiiii jeter In gsdvl«, oleKJl«! želodca in čraves, krcnHr.ema katarja želodca In fraves, žo!d j5Ssaiu k-cieau, hemocoldom in metiurleniin boleznim, petiki in da&aEostl,
la CBiSaliH gjfct« nmnia ičctBm aininčiu cia .Sigsilifl attea".
»Hosaška slatina"
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji.
Hidroterapija, daktrciurapli*, inlrelator?!, glmnastJka za zdravtlanje,
z csiikovo kislim*
solne, smradne, parne, zračne, soinfae kofriji, kopeiji z vročim zrakom,
Vojuikn l Othr (42 mož, med tem! abs i Jraaf konservatoristi) Za vsakovrstne zabave Je pr*'-krt?t} no, kakor v največjtb svetovnih zdraviliščih. (UmetnHki koncert!, tombole, plesni venčki, glo^ališke predstave, kino, Izletf Itd.)
Seslja od 1. staja do 15. oktobra«
RAVNATELJSTVO.
Neseni obračun
razdal jenu blaga i
v računski dobi	1920	1919
januar...............Lir. 3.035,666 64	Kron	2.334,591-39
februar .......	3.389,435-—	,	2.790,050-72
ttiorC . • • . • * »	5.591^594.45	m	3.180,201-18
Ur	11.765,693.09	Kron	8.304,843*29
Zadružno gibanje:
Vpisanih zadružnikov 29. marca 1920	  29.250
,	,	31. decembra 1919	...........	24.007
Naraščaj v dveh mesecih 5.243
Hranilni oddatek:
Stanje ulog 31. marca 1920	 Ur	62295^66-96
, 31. decembra 1919	   4.968,497-27
Naraščaj v dveh mesecih Lir 1,336,769-69
Od 1. januarja do 31. marca 1929 so bile izplačane podpore bolnim in za umrle zadružnike Ur 13.275.71.
Dokodki skladišča oblek:
(2* vstati v UMI razatalivvaaja blaga.)
Oddelek proizvajanja	Lir	496,564-63
„	manofaknmri ,	315,611.48
m	obuvala	«	240,114*35
9	klobukov_____.__ 46,662 40
Ur 1,098,972-86
TRST, dne 31. marca 1920.	Ravnateljstvo.
In naj zaplapolajo rdeče zastave prvega majnifea. in naj zaorf naša delavska pesfm; rdeče zastav© tn pdeža pesem« znak In krik tlačenih« ki verujejo v veliki dan vstajenja.
e)	Nadine zmage hrvatskih lw«wnistov.
Izvoljeni so bili v Hrvatskl-Slavonifi še sledeči sodrugi:
Županja .... 5 Cortanovci . > 6 Lokve (na celi Mi) Lovac , . . * 6 Lašče	,	.	.	,	7	Sotlo . •	•	*	H
Čovič	.	,	,	,	.6	Tompojevci	.	.	7	.
Sinac	.	.	»	»	7	Mikluševci	.	.	8
Ranovljanc	t	,	A	"Bfirafc .	«	.	•	T2
Djakovo .	*	*	4	Tordinei	.	.	12
Medjurič .	,	,	9	Antin .	»	-*	»12
Kraljeviča	«	*	9	čakavci;	<	»	r	8
Šid .	,	,	,	,	5	Kaven • *	•	»	12
Retfelu , t f . 12 Vrbovac ... 7 Pakrac , , . . 4 Vojafcovac ... 5 Varaždin . . » 3 Sv.Peter-Orehovac 5 PetrovaracHn	,	.	6
Uspehi so, ako jih prištejemo že objavljenim, brezdvomno lepi- Ah kakor je naglaševal sodr. Radojevič iz Zagreba, v "prvo nam gre za
I) Ujednjenje jogosloTCnfikega proletarijaita.
To ujedinjenjc' je v naših posebnih razmerah nujno potrebno, potrebno iz strankarsko orga-nizatoričnih razlogov, potrebno tudi iz sploS-nih potlitičnih razmer, Nositelj ujedinjeuja vsega jugoslovenskega ljudstva je edino scci-jahstični prolelarijat. Zato pozdravljamo oav-d uš eno sklep strokovne komisije za Slovenijo, ki se je sedaj združila z ostalim*1 strokovnimi organizacijami v državi. 'Ustvarila se je s tem enotna fronta vsega razredno organiziranega delavstva, ki bo neprenljive kcristi za vse naše gibanje, Ta uspeh nas veseli bolj kot vse drugo. Sodrugi naj se oklenejo svojih strokovnih organizacij bolj kot prej. Te ga bodo uspešno branile. Naš spot ne sme več segati v strokovne organizacije niti najmanj, Fe so že dosegle svoj bližnji cHj, cilj ujedinjene moči za skupne neizbežne zmage, Z veseljem prinašamo naslednji članek iz Delavca«, ki prav predcčuje vso važnost tega koraka. Glasi se:
»Dolgotrajni pregovori glede uj edin jen ja strokovnih organizacij v Jugoslaviji niso ostali brez uspeha. Enotna' fronta strokovnega po-kreta proti enotni fronti kapitalizma je zarobila vidnih obrisov. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani je na zadnji svoji seji sklenila sklicati plenarno sejo vseh centralnih odborov pri njej včlanjenih strokovnih organizacij, na kateri naj bi se razpravljalo o priključitvi oziroma pristopu k centralnemu radnič-kemu sindikalnemu vječu {osrednja delavska strokovna komisija) v Beogradu. Plenarna seja centralnih odborov se je vršila dne 28. marca 1920 v Ljubljani v posvetovalnici' na magistratu. Centralni odbori strokovnih organizacij so se udeležili konference domalega polnoštevilno.
Točno ob 9. uri popoldne otvori sodr.Tokan zborovanje ter poda pregled o dosedanjem stanju dela za ujedinjenje strokovnih organizacij v Jugoslaviji, pozdravi tudi zastopnike zveze privatnih nameščencev, ki se prvikrat udeležujejo aktivnega organizatoričnega dela, kar so navzoči burno pozdravili. Končno tolmači predlog strokovne komisije za pristop k centralnemu radničkemu sindikalnemu vječu. Nato se je vršila razprava, katere se je udele-ležila cela vrsta navzočih. Na konca je bil sprejet soglasen sklep, da se strokovna komisija z vsemi svojimi ndmženimi organizacijami priključi s 1. aprilom 1920 k centralnemu radnič-kemu sindikalnemu vječu.
Izvršitev tega sklepa se je naložila tajništvu strokovne komisije. Soglasen in velepomemben sklep je bil burno aklamšran.
(Dalje prih.)
Domna nestniH
Pni majnlft v Trstu
Ob 10 zjutraj se vrši javen shod pod milim nebom na trgu Donadoni kjer poročata dva poslanca.
ŽELEZNIČARJI se pridružijo praznovanju prvega majnika s splošno stavko, ki bo trajala od 6 ure zjutraj 1. maja do 6. ure zjutraj 2. maja.
Razdelitev olja s strani naše aprcvizacijske komisije je ta teden izostala, radi — stavke v tvornicah olja! Slanmo občinstvo torej, ki noče svoje solate, svojih rib itd', »s figo osoliti in s križem zabeliti«, je naprošeno, da se glede olja obme do s vbodnih odiralcev, ki so z oljem dobro založeni, tako da jim nobena stavka nič ne more, pa tudi noben »uradni cenik« ne, ker se olje prodaja od 12, 13, 14 iir naprej pa postopno do 20, 30, 40, če bo namreč še kaj dolgo stavkala — pamet in previdnost onih, Id jim je poverjena prebrana mesta, pokrajine, države.
Cerkvenik Ivan iz Lokev je ‘bil ujetnik v Sibiriji. Kdor bi kaj o njem vedel, jo naprošen, da to sporeči našemu uredništvu.
k Skednje. Dramatični krožek priredi v ponedeljek 3. maja ob pol 8. v dvorani /Gospodarskega društva« E. Ganglovo dramo »Sin*, v Štirih dejanjih,
Aagte9ri in francoski začetni in nadaljevalni tečaji sa odrasle is za deco ▼ Trsta. Prihodnji teden se otvori več tečajev za začetnike in za one, ki se hočejo izpopolniti v teh dveh ve-levažnih svetovnih jezikih. Otvorijo se tudi posebni tečaji za trgovsko korespondenco {angleško in francosko). Vpisovanje vsak dan eJ IS—21 v GM šoli na Acquedo4tu 20, I. n.
Pelnpshl Mtflal
Stavka trgovinskih uslužbencev,
i.j	v Trata se nadnifuje
konpaktno. Vsled zaprtih trgovin kaže mato ■prav nenavadno lice, kt spominja na dmeve voj-
vcu-u.
Zveza težakov opozarja svoje člane, da ne prevzamejo nobenega dela Mr*ni trgovcev, ko-j.h uslužbenci stavkajo.
Stavka kovinarjev.
Dne 29. aprila je nenadoma izbruhnila stavka kovinarjev zaposlenih v tržaških ladjedelnicah in tržiški ladjedelnici. Stavka je popolna.
Stavk« uslužbencev kemijskih industrij
traja dalje, dokler se ne uklonijo še ozri delodajalci, ki še nočejo pristati na delavske zahteve. Proglas zveze težakov velja za te delodajalce ravno tako kakor za trgovce. (Glej stavko
trgov, uslužbencev!)
Bančni uslužbenci
štirih glavnih kreditnih zavodov {Banco di Roma, B. Ilaliana di Sccnto, Credšlo Italiano in B. Commearciale Itahana) so stopili predvčera-njem v stavko.
Slovensfio sietfnlišfe
Karel Schooberr: Otroška tragedija,
15. aprila 1920.
Sam« tri osebe nastopajo v tej drami z dvojnim dejanjem. Eno dejanje, tragedija otrok, se vrši na odru pred gledalci, a drugo, vzrok tragedije, za kulisami.
Trije otroci, zelo prirastli k hiši in družinskemu življenju, doživljajo na sebi razpad družinske sreče vsled materinega greha. Njih oče je gozdar, poročen s še mlado, lepo žensko, ki ima ljubavno razmerje z mladim, gozdarskim pomočnikom. Slučajno je rešil iz vode gozdarjevega najmlajšega sina, materinega benjamiSna, ter ga prinesel prestrašeni materi. Tako se je seznanil z žensko, ki je poslala njegova ljubica. Dobro delo, storjeno z rešitvijo otroka, se je izprevrglo v začetek prešestva. ki tako prihaja v hišo mladi človek, ko je gozdar odsoten. On je še neveden, toda njegovi otroci se povrSti zavedo materinega greha, ki je ob enem njih nesreča in sramota. Najstarejši sin, ki strašno trpi pod težo skrivnosti, skriva z velikim naporom svoje spoznanje. Nato zve še sestra, a iz usmiljenja do očeta in iz strahu pred posledicami skleneta, da ne izdaš ta ničesar očetu, še-več, da bosta po možnosti preprečila, da bi on izvedel svojo sramoto. Najmlajši brat, bolehen deček, trpi največ, ker .pogreša materine ljubezni, ki jo je užival v veliki meri do onega usodnega dne. Končno zve tudi on vse in trpljenje je splošno. V zadnjem dejanju, ki se godi v gozdu, /.vemo, da se je pustila sestra zapeljati od nekega mladeniča. Tako je tragedija popolna. Katastrofa nastopi, ko ubije mlajši 'brat materinega ljubimca, in se pri tem sam zgrudi mrtav na
Karel Schoaherr ima mojstrsko tehniko, obilo notranjega in zunanjega dejanja, vendar je naslikal to tragedijo vse pretemno, pretirano. Tudi je padec sestrin premalo motiviran, »jabolko ne pade daleč od jablane« pa je svarilni nauk. Pretirana črnogledost in lociranje sta hibi tega sicer lepega dela.
G. Kralj si je izbral to delo za svoj častni večer, ki je b3 dobro biskan. Gosp. Kralju je treba priznati, da se je v 2 sezonah povzpel do dobrega igralca. Sploh pa je pri njem možno zaslediti nov napredek vsakikrat, ko nastopa v sebi .primernih ulogah. Tudi to pot je rešil svojo nalogo povsem dobro. Dobro je podal nekliko razvajenega, bolehnega otroka. Prepričani smo, da bo g. Kralj s svojo vztrajnostjo, a še .več z vnetostjo do igralske umetnosti dosegel še velike uspehe na slovenskem odru.
Občinstvo je z burnim odobravanjem izrazilo g, režiserju svoje priznanje, nekateri častilci pa so nui poklonili nekaj darov, med temi tudi lovorjev venec s trakom.
Tudi g. Terčič in gdč. Gradišarjeva sta bila dobra, le g. Terčič bi bil moral (bati bolj možat kot najstarejši brat. Itak pretirano dejanje zahteva umerjenega igralca, a zgodilo se je, da je dejanje obvladalo njega.	—o—
Uudski oder
Za vse informacije, naročila in zahteve od strani že obstoječih podružnic ali na novo se ustanavljajočih, kakor tudi za vse stvari tičo-čih se društvenega delovanja je na rapoiago v društvenem urada v ulici Madonnina 15 v Trsta sodrug M. Lovko in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 10—13 are.
Iščejo se »Berde« in drugi komadi tamburic. Ponudbe naj se pošlje na tajništvo - Ljudskega) odra« Madonnina 15. H.
Kupijo se tudi knjige bodisi nove ali že rabljene.
Kdor izmed občinstva ima knjige doma; ki mu ne koristijo več in jih lahko pogreša, je naprošen naj blagovoli poslati svoj naslov v tajniški urad »Ljudskega odra«, ulica Madonnina 15. II. nadsir.; ako je pripravljen iste predati ali darovati v kulturne s vrhe. Tudi en« sama knjiga nam je dobrodošla,
• • •
Ustanovni občni zbor podružnice »Ljudskega odra« pri Sv. Jakobu, ki se je vršil v nedeljo zjutraj v dvorani' »Koosumnega društva« je vspel sijajno. Velika dvorana je bila polna izobrazbe željnega občinstva. Občni zbor je otv«ril upravni tajnik »Matice« Lovko, ki je v ognjevitem govoru dokazoval potrebo in koristi »Ljudskega odra«. Nato je čital in razlagal glavna društvena pravila. Za tem je bila volitev odbora. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno Albert Širok, ki se je zahvalil za izkazano mu zaupanje in je obljubil, da bo posvetil svoje moei tej prekoristm podružnici. Sledila je izvolitev osmih odbornikov in dveh nadzornikov. Pri slučajnosti so se nekateri člani oglašali k besedi y svrho informacij, »katerim je Lovko v zaključnem govoru odgovoril, ter bodril k takojšnjemu resnemu delu. Ko je bil dnevni red izčrpan, se je predsednik zahvalil zborovalcem za zanimanje in za veliko udeležbo in je zaključil zborovanje. V ca to sledeči seji s« je sestavil odbor tako-le: Podpredsednik Jamšek Vinko, njegov namestnik Babič Jožef; tajnik Vrtovec Albin, namestnik Furlan Jožef; blagajnik Mešek Valentin, nam, Ukmar Emilija; knjižničarka Svetlrč Marija, nam. Vodopivec Emil; nadzornika M a te vlač Emil in Turk Ivo, Odbor ima sejo vsak tedes ob'osmih in pol.
• * *
, V nedeljo, 2. mujnika se vrši v dvorani Fr. iMflkoriča Stev. 60 ob 16. uri v Gropadi
ustanovni občni zbor ><podr. ljudskega odra«. Dnevni red:	1. Nagovor upravnega tajnik«;
2,	oitanje in odobrenje pravil; 3. volitev odbora; 4. slučajnosti. — Vabljeni so že vsi vpisani in nevpisani člani, da se zbora polnoštevilno udeleže.
Odbor podružnice »Ljudskega odra« aa Kon-tovdjn se iskreno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali na nedeljski prireditvi podružnice, posebno še pevov odji J. Martelancu in g. Alojziju Bonu. Posebna zahvala gre tudi g, Gorjupu za posojilo stolic,
Komen. Pripravljeno vse! Pričakujemo pooblaščence, da sprejmejo potrebno in odneso domov v društvo,
RmetlisRi pregled
Paljeisli Mleli JI. ta. zadreg"
v Trstu
Ko so se v letu 1903. ustanovile »Delavske koivsumne zadruge«,.ki' so štele tedaj le par sto čl a n ov -ust ano viteljev, in jim je bil kapital malenkosten, smo že tedaj imeli v mislih, da bodemo nekdaj prišli skozi razne faze razvoja do celokupne zadružne organizacije, ki bi stopnjevalno obsegala razne panoge kensuma in produkcije, in bi končno združila v harmonijo skupnih interesov in bratske solidarnosti delavstvo trgovine in industrije s kmetijkimi delavci.
Kmetovalci so že videU na delu organizatorje drugih raeredov in drugih strank; oni so že Iskusiil kmetijska društva, kmetske hranilnice in posojilnice, ki so pod upravo velikih ali srednjih posestnikov, in dobro vedo, kak-4no je bilo delovanje deželnih zvez, ki so bile popolnoma v rokah veleposestnikov. Oni so videli delo raznih klerikalnih zadrug in lastna izkušnja jim je pokazala pomanjkljivost v upravi mlekaren, katoliških ali zasebnih.
Kmetovalci sedaj poznajo metode, namene in administrativne sisteme, kakor tudi moč -Delavskih konsumnih zadrug«^ vedo da naše zadruge ne vplivajo na nobenega, da bi se odrekel vere, vedo da imajo enako spoštovanje do vseh naredov. Čeprav jih upravljajo soci-jalisti, in so socijalisti po večini njene člani, vendar pa ne silijo nobenega, da bi se v političnem mišljenju ravnal po njenih ravnateljih in po večini njenih članov, nasprotno, oni vedo, da naše zadruge znajo tudi ceniti s popolno nepristranostjo sodelovanje onih nas tavljencev, ki so drugih političnih idej.
Delavci, ki so ustanovili naše zadruge in so še danes večinoma naši člani, nimajo potrebe »Delavskih konsumnih zadrug«, da bi potom njih vodili svoje politične boje, za to imajo močno politično organizacijo. Medtem so ravno nasprotniki delavstva, ki so skušali poslu-žiti se zadružništva v politične svrhe. Ker pa vidijo, da nimajo s tem nobenega uspeha pri industrijskem delavstvu, hočejo to sedaj poskusiti pri kmetijskih delavcih. Njih namen je, da preprečijo zbliža nje kmetovalcev in delavcev, medtem ko imata ta dva stanova ves interes sporazumeti se in se medsebojno podpirat?. Ko se je mislilo ustanoviti mlekarno delavkih konsumnih zadrug v Fari, so se klerikalni voditelji v Furlaniji posluževali celo lece, raz katero so dali propovedovati, da se ne sme nositi mleko socialistom. Kler kaini lažrzadrugarji so hoteli toraj preprečiti, da bi se konsumenti in producenti držali zadružni-skih načel, ter hoteli da bi se ne postavili v direktni dotik, izključi vsi vse posredovalce! Je li to zadružniSko delo, ali pa zloraba zadruž-niškega principa v politične svrhe?
Pridige in obrekovanja pa niso prav nič pripomogle, da bi se uničila zadružna mlekarna v Fari. Vsi producenti onega okraja so se končno odločili, da izročajo mleko naši mlekarni, kajti mi smo plačevali mleko po ugodni ceni točno vsakih petnajst dni, medtem ko je klerikalna ■zadružna mlekarna plačevala kadar je mogla, tudi po treh mesecih in bržkone ni poravnala še do danes vseh računov.
Kmetovalci' so nas videli na delu, in po delu so nas tudi sodili, a ne po besedah. Seme zadružništva, kije bilo vsejano, je vzklilo, vzraslo in prineslo 'Delavskim konzumnim zadrugam« obilo sadu, — to dokazujejo pristopi prebivalstva raznih krajev, in 'ti1 pristopi so po večini enoglasni; v nekaterih krajih Furlanije so pristopile vse oadotne družine!
Sedaj pa je prišel trenutek, ko moramo nuditi kaj več našim sedanjim in bodočim članom z dežele. Mi smo že pred vojno pričeli dobavljati našim ■članom-kmetovalcem krmo, mn etn a gnojila, semena in razne druge .potrebščine, To pa nikakor ne zadostuje! V interesu članov-kmetovalcev, kakor tudi konsumentov iz mesta je potrebno, da se napravi mnogo več.
S tem namenom je vodstvo in nadzorstvo sklenilo, da se ustanovi
kmetijski oddelek »Delavskih konsumnih zadrug«
in po nasvetu najbolj izkušenih zadrugarjev. Italije, katera se lahko kosa z malo Dansko v tekmovanju med narodi, kar se tiče poljedelskega zadružništva, sta imenovala kot ravnatelja nove utanove profesorja Franca Dramisa. Omenjeni je bil prej ravnatelj poljedelske šole, je enolog neprecenljive sposobnosti, izkušen, navdušen in srečen v ustanavljanju vsakovrstnih kmetijskih zadrug.
Italijanski »Viničarski list« je v letu 1914. pisal o njem med drugim to le:
•»Franc Drami«, diplomiran v Avellinu, je bil ravnatelj zadružne kleti in destilacijske tovarne v VignaneHu. Po njegovi zaslugi so ta 'podjetja dobila tudi naj večja odlikovanja. Leta 1908. je na posebni razstavi namiznih vin iz Lacija dcijini zadružna klet v Vignanellu po njegovi zaslugi največje častno odlikovanje, to je veliko zlato čašo. Med drugimi odlikovanji je Dramiš tudi dobil prvo nagrado podeljeno tehntearjem od ministrstva za poljedelstvo, in tc vsied tekme za izdelovanje namiznih vin enakomerne vrrte.«
On je bufai pisatelj in goreč razžkjevalec agrarnih problemov. Tekom vojne je ustanovil v provkKa|l Novarl 38 kmetijskih zadrug, kf imajo ve« tfeo* članov ter knajo več**Rijon-sM promet. Up#av z njegovo pomočjo sme «s>rav^i v	orotfran	eolkdekketa	oe-
delka zadrug. Prihaja k nam z namenom da se tukaj stalno nastani in da posveti vse svoje sile, teoretične in praktične Zmožnosti poljedelskemu preporodu Julijske Benečije, za kar so naša društvena predstavništva odobrila v .proračunu za leto 1920 znesek 100.000 Lir.
Program agrarnega oddelka je zelo obširen. Predvsem se bo v delokrogu naše sedanje delavnosti izboljšalo poslovanje naših kleti, to je; nakupovanje, mešanje in ravnanje z vini. Ob enem se bo preskrbovala dobava knnil, umetnih gnojil, semen 1. t. d. ter pripravljal načrt za obširno preskrbovanje mleka.
Ustanovila se bo
Šola kmetijskega zadružništva za Julijsko Benečijo
pod vodstvom prof. Dramisa. Smoter sole bo ta, da s sodelovanjem drugih strokovnjakov širi agrarno propagando, in sicer tadi v slovanskih jezikih Julijske Benečije, da tem potom pomnoži produkcijo v korist vseh koasumea-lov. Učila bo vse oblike agrarnega zadružništva, raziirjala bo natančne vesti o vseh napredkih, ki 60 se dosegli potom znanstvene in zadružniške organizacije poljedelstva v vseh deželah sveta, o skupnih najemih, ki so italijanska posebnost, meljoradjskih delih i. t. d.
Agrarni oddelek bo izdajal časopis v italijanskem jeziku in enega v slovenskem, ki bosta namenjena kmetovalcem, da bodo stalno poučeni o napredku poljedelske vede, ter da -poda poljedelstvu naših krajev takšno smer, ki bo prinašala največ koristi. Smer tega lista 'bo izključno kme tijsko-zadružniška.
Ko kmetijski oddelek pripravi podlago ter izvrši potrebne načrte, bodo »Delavske kon-sumne zadruge« sknbele za ustanovitev lastne tvornice umetnih gnojil v svrho, da dobavijo članom-kmetovalcem umetna gnojila, po najnižjih cenah in zajamčeno pristna.
Ni je panoge kmetijstva, s katero bi se n« pečal naš kmetijski oddelek. Pečal se bode s sadjarstvom, vinogradništvom', z izboljševanjem senožeti, z vrtnarstvom, z izboljševanjem goveje in drobne živine, mlekarstvom, izdelovanjem oglja ter s postranskimi kmetijskimi industrijami, s poiizkuševalniimi polji, drevesnicami, zadružnimi kletmi, zadružnimi tvomica-mi olja, s kmetijskimi denarnimi' zavedi, zadrugami za prodajo in izvoz, zavarovalnicami za zavarovanje živine in proti toči, s pogozdovanjem, — sploh z vsem, kar bi pripomoglo k ,~a>vzdigi gospodarskega položaja naše dežele In njenih kmetovalcev,
Naš kmetijski oddelek bo stal na strani vseh onih kmteovalcev dežele, ki bodo želeli in potrebovali njegove podpore in poduka.
Upamo da bo naš kmetijski oddelek pripomogel utrditi vezi solidarnosti med kmetijskimi delavci; — ne samo, — temveč da ho tud* pripomogel k združitvi v skupno bratsko delovanje za preporod in ekonomični napredek dveh narodov v Julijski Benečiji, to je; italijanskega in slovanskega,
• • •
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga
je imela v nedeljo 25. aprila t. 1. v Št. Polaju pri Nabrežini sestanek v svrho ustanovitve podružnice. Opaziti je bilo splošno zanimanje med kmeti za to občekoristno zadrugo. Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki ima nalog nabirati nove člane tudi v drugih vaseh. Kmetje, živimo v novi dobi, dobi preosnavljanja družabnega življenja, ki zadeva tudi kmeta, zatorej kmetje, združite sc, v vas samih je vaša rešitev.
•	9	9
Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu, javlja svojim članom, da ima na prodaj, v skladišču v ul. Raffdneria 7 ter v svojih po-družnih skladiščih Plavje, Sy. Anton in Bolj uncu raznovrstno orodje (šope, motike, kose, •krivce, itd.), žveplo, »trobe, moko, tob. ekstrakt, raznovrstna semena in druge kmetijske potrebščine, — Pojasnila se dobi pri podružnicah in v zadružni pisarni ul. Raffineria 7, I. n. Novi elani se sprejemajo vsaki dan. Vstopnina
1	L, delež 20 L. — Cenj. občinstvo se opozarja na zadružna ra z prodajali šča na trgih Ponte Roso, Garibaldi in Giuhani.
• • • /
»Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu«
javlja svojim članom, da se obračajo glede ■svojih potrebščin (žvepla, modre galice, orodja, strojev, semen, otrobov itd.) naravnost do osrednjega skladišča v ulici Raffineria 7, pritličje, oziroma do svojih podružničnih skladišč v Pla.vjah, Bolj uncu, Sv. Antonu. Pojasnila dobe istotam. Novr zadružniki se sprejemajo vsak dan,
DOPISI
GORICA.
Praznovanje I. majnika aa Goriškem. Vspcred 1. majnika 1920. *
Ob 8. uri odhod sprevoda iz Renč za sodruge iz Renč in bližnjih vasi z godbo dn zastavo na čelu;
ob 8'30. uri sodrugi iz Bilj in bližnjih vasi se pridružijo sprevodu na biljenski cesti;
ob 9, uri sodrugi iz Mirna, Sovodenj in iz bližnjih vasi se pridružijo sprevodu na mirenski cesti;
ob 9'30. uri sodrugi iz Vrtojbe, Standreža in iz bližnjih vasi se pridružijo sprevodu na tržaški cesti.
Tako sestavljen sprevod se bo pomikal dalje po tržaSki cesti, po ulicah Cipressi, Viale XXIV Maggio, Coreo V. E. III., Alvarez na trg Gin-nastica.
Ob 9, uri odhod sprevoda iz Solkana z zastavo na čelu za delavce iz Solkana in drugih bližnjih vasi; odhod delavcev iz Pevme, Pod* gore, Ločmika in drugih bližnjih vasi.
Ob 10. -uri javen ljudski sbod aa trgu Gtn-castica, — Poročevalca sodr. ConstantkM in dr, H, Tuma,
Ob 11. uri sestava sprevoda z godbo in za< stavami na čelu, kameri se ho pomikal po sledeči! mestnih ulicah: Petrarca, Corso Verdi, Corso V, E. IH„ Viale XXIV Maggio, Cappuc-cini, P. Du omo, Rast el lo, P. Grand«, G. Car-ducd, P. F. D’Arniči« na Catarinijev trg, kjer se ratdde.
a—i —ii	' im mmmtmmmmm r
Ob 13, url zbirališče sodrugov na trgu Gin*, nastica.
Ob 13’15, uri odhod sprevoda v Or-adiSče z godbo in zastavami na čelu, korakajoč po sle-dečih mestnih ulicah: Petrarca, Corso, Verdi* Corso V. E. Ul., Acquileia, čez most pri Barki itd.
Sodrugi iz gornje okolice se pridružijo spre^ vodu na trgu Grnnastioa, oni iz spodnje p*| južnem kolodvoru, sodrugi iz Podgore pri B*rWt sodrugi iz LočnLka na Majnici in sodrugi i Z gornje Furlanije v bližini Fare.
Ob 15'30, uri srečanje sodrugov iz gor,,in dol Furlanije v Gradiškem predmestju.
Ob 16. uri javen ljudski shod na obrežju r Gradiški,
Vsa manifestacija mora biti mirna, tiha ia; ’ disciplinirana. Sodrugi iz vsake posamezne vasi s: morajo imenovati svoje reditelje z rdečini znakom na roki, kateri morajo paziti na red. Deželni politični odbor združ. org. na Goriškem.
DOLINA.	>
Dne 22. t. m, je bil tu sestanek uglednejših m uplivnejžah mož dolinske občine, sezvan P« komisarju g. markiju de Gravist. Sestanka se je udeležilo čez 30 oseb. Poklicani so bHi duhovniki, učitelji, vsi vaški načelniki, bivši žtf» pani in razni vplivnejši »ožje. Točno ob 3, uri je g. komisar otvoril sestanek, pozdravil navzoče, opravičil se, da mora voditi razprava v italijanskem jeziku in pojasnil namen sestanka. Namen sestanka je bil ta; 1. Sestava občinskega upravnega odbora. 2. Posvetovanje za reorganizacijo občinskih financ.
K točki I.
Komisar pojasni, da je vlada raspustila oh* tinski z as top in poslala njega- kot komisarja, v to občino pred petima sneseci. Dos«daj je bi1 z ljudstvom zadovoljen in je tudi hvaležen vsem, ki so mu lii vedno na roko. Prišel je čas, ko treba misliti, da se uprava občine spet poveri v roke ljudstva, zarto se nameruj«. da ljudstvo■{!) izbere 7 članov upravnega odbora; in ti zopet izmed se.be predsednika in pod* predsednika. Tudi ta namera zadeva pri vladi kolikortoliko na odpor, vendar tipa, da bo vlada pristala na to. (!)	1
Bivši župan g. Pangerc meni, da je za na*o ljudstvo .postavitev občinskega upravnega odbora prišla že nekoliko kasno, vendar načeloma. sprejema to. Želi, da bi se izvo&J« upravni odbor 9 članov, tako da bi imela vsaka davčna občina po enega zastopnika.
Vpok, občinski tajnik Sancin izjavlja nato, da vidi danes zbrane zastopnike duhovnikov, učiteljstva, malih kmetov, kar je .povsem prsr, ne vidi pa nobenega zastopnika *aj$tevč$aej> šega sloj«, ki je med vojsko največ trpel, delavstva! Pohvalno omenja do^-edanje delovanje komisarja, ki si je v kratkem času res pridobi zaupanje ljudstva, med tem ko v darugiji občinah ni bilo tako. Izjavlja, da kolikor je megel raz vidi ti iz pogovorov z občinarji m kdi-kor ve iz lastne skušnje, bi bilo edino umestno, da vlada zopet vzpostavi stari občinski eastopt ki naj čimprej poskrbi sestavo voblnah imenikov ter napiše občinske volitve, KoneČno vpraša, do kdaj bi ostajal občinski upr, odboe v moči?
Komisar ponovi nato različna »»ražena mnenja in dožene, da je dosežen spora«*!*, da se izvoli 9 članov upravnega odbora in 2 vaška načelnika. Člani upravnega odbor« bodo obenem vaški načelniki. Izmed sebe si izvolijo predsednika — ki bi vodi! posle župana — in podpredsednika. V slučaju, da bi bil izbran podpredsednikom kdo, ki bi' ga vlada ne mogla potrditi (!), bi že ob volitvi zastopnik vlade to izjavil, in bi si upravni odbor femed ostaMh 1 8 članov izvolil drugega predsednika.
Na vprašanje*.g. Sancina pojasni, da bi bel upravni odbor provizoričnega značaja, ki bi vodil občino morebiti 5, 6 sli več mesecev, kar ni mogoče danes vnaprej določiti; v#e* kakor pa bi vodil občino do nove odredbe,
k točki n.
Komisar spominja današnji slabi finančoi položaj, v katerem se nahajajo vse države, dežele in občine. Dolinska občina razmeroma/ še ni na tako slabem stališču kakor so druge občine. Glavni vir dohodkov občine so bila razne občinske doklade, ki pa že davno ne morejo kriti izdatkov. Mnogo dohodko v je bilo tudi od »provizacije, {»ustni davek/, op. ur.) ki pa se čimdalje manjšaj« in morejo prej ali slej popolnoma usahniti, ker preskrba živil bo gotovo prešla v roke trgovcev (1) ali tudi znabfti v roke zadrug, V občani' obstojmo razne zadruge, kakor kmetijske, posojilne itd. Umestno bi bilo, da bi občina prevzela v lastno režijo nabavo živil in raznih potrebščin ter -potem oddala v nadrobno razprodajo tr-govcemfl), nabavo denarja in izdajo posodi nabavo kmetijskih potrebščin in prodajo pridelkov, živine itd. V to 6vrho naj bi se izvolil posebni odbor, ki naj bi vso zadevo temeljito proučil in potem tudi napravljal veljavne zaključke..
G. Pangerc, kod predsednik ap4 0vizacij»ke komisije, omenja, da dohodki aprovizaerje in potom aje dohodki občane res močno pone-fbujejo. Omenja, da aprovizadja potrebuje večje glavnice, kot jo ima, v to svrho naj bi priskočile na pomoč obstoječe zadruge, pa tudi ljudstvo samo. Omenja akcijo za preskrbo živil zesedenega ozemlja in sploh gospodarsko povzdigo tega ter .pravi, da je največja napaka vlade, da je pritegnila v dotične odbore le zaupmike italijanske narodnosti, dočim je večina slovanske narodnosti — izvzemši' enega: člana, Mahorčiča — popolnoma prezrla. Roli komisarja, da zastavi pri vlada vse svoj vpliv, da se v tem pogledu razmere preurede, kar bo v korist ljudstva obeh narodnosti, pa tudi v korist vlade same. Je zato, da 6e izvoU od-»ek, Id naj bi proiučil preureditev občinski!* financ,
Žerjal nasvetuje naj bi vsaka davčna občina
v	ta odsek poslala po enega alt dva zaupnika.
Jereb, predsednik dolinske posojilnice, svetuje, da se v ta odsek izbere razumne ki strokovno izvedene osebe. Odsek naj bi zadevo temeljito proučil, ves načrt predložil v pretres strokovnjakom, potem odborom obstoječih Zadru«*. Ka^nei«, oe r<i «e	nn-
voljno razvijala, in se sklicali občni zbori teh j delovati. Saj taka vranji nr«no, da si se borimo
zadrug, ki bi se ra združile in izročile imetje in poslovanje občini, Občina bi morda potem imeti posebne odseke, ki bi ločeno vodili »provteadjo, gospodarstw Itd.
Sancin pravi, da n« sinemo posnemati mi rovne konference in odločati o usodi drugih ne da bi zaatišaH njiit mnenja, zato svetuje da pridejo v ta odsek vsaj zastopniki obstoječih zadrug.
Komisar dož-ene dosežen sporazum posameznih mnenj, določi prekimjenje posvetovan v svrho sporazuma glede izvolitve 9tah članov finančno - gospodarskega proučevalnega odseka.
Po odmoru dožene, da so v ta odsek izbrani komisar de Grarvisn, Pangerc Josip, Jereb Fr, Zobea Josip, Berdon Ivan, Rapoiec Anton Sancin A o ton Pav., Jeroog Valentin in Že-rja Josip.
Sodriig Sancin izjavi nato, da sprejme izvo-!‘lev in obljubi sodelovanje le pod pogojem če dobi zato dovoljenje s strani vodstva soci-julLstične stranke, kateri pripada. Nato se je sklenilo, da bo pgv.o posvetovanje v nedeljo, dne 25, aprila ob 11. uri. Poročali bomo na dalje.
Opomba uredništva:	Objavljamo
to poročilo nekoliko obširneje in to ra di pouka našim sodrugoim, ker se hodo sedaj vsepovsodi delale poskušnje s ■takimi »upravnimi občinskimi odbori«, ki naj kakor jagnje božje prevzamejo »grehe sveta ' Kdor je častilakomen, temu se ponuja sedaj lepa prilika. Kdor pa je mož, ki trezno preudari in brez sovraštva v srcu presodi kako stoje stvari, temu bo vprašanje odgovornosti v prvi vrati odločilno. Nočemo s tem reči, da je ravno v občinski upravi Dolinske občine kaj gnilega; zdi se nasprotno, da je ravno ta občina truda k isreči pametnega in vestnega ko-misarja^- osebi Gravisija. Ali naša stranka s>tofi na staUiču, da naj vodijo posle in usodo vsake obč*»»e od Občinarjev na podlagi splošne voKkie pravice izvoljeni zastopniki — občinski svetoval«, ozir. starejšine. Od kogarsibodi imenovani občinski upravniki ne uživajo za upanja, najsibodo zasebno tudi najbolj pošteni ‘ljudje. Ob&ao Občinarjem, to je naše geslo. Vsi poizkusi s takimi »odbori« se morajo ponesrečiti. Mi hočemo v ustavni državi svoje ustavne pravice in v tem slučaju je to — izvoljeni občinski' zastop in ne — »imenovani « upravni odbor, ki nima zakonite podlage. Razpišejo naj »e torej volitve, ki bi morale toli v Dolinski, kolikor v drugih občinah že biti razpisane. Pripoznama dobro voJjc lega in onega, in zaslugam nikakor ne odrekamo priznanja, ali mi stremimo po ustavnem življenju. Ustava nam je bila odkinuta od začetka vojne potom zloglasne, hvala bogu preminule Avstrije; ustavo naj nam vrne Italija! To hočemo! Vse drugo so zmašila, so surogati.
Zato povsem odobravamo nastop in izjavo ;(.druida A. P. Sancina, ki se je trezno skliceval na odločbo lastne stranke, in ki je dane* v tem oziru storil svojo dolžnost. Odklonil je čast in odgovornost sodelovanja pri občinskih zadevah pod takimi okolnostimi, pripravljen da prevzame težaven posel, ko hitro ga pokliče k temu ljudstvo samo. In tako naj stori vsak naš sodrug ob slični priliki.
Omin pa, ki ne pripadajo naši stranki, in ki ;o it tega ali onega razloga .prevzeli čast in odgovornost — upravnega odbornika, kličemo, da je njihova dolžnost, da čim prej izsilijo občinske volitve, naj stoje že na narodnem ali drugem stališču; edina pravilna rešitev je ta. ki jo mi zastopamo.
SEŽANA,
Pozonto sledim našemu »Delu« ki opazujem,1 da se res zanima za slovensko delavstvo, kar dosedaj ni storil še noben slovenski list. Prav tako!
Prosim poglejte tudi malo na Kras! Tu nat je mnogo delavcev duševnih in ročnih, ki ob mali plači ugibajo, kako bodo prebili mesec. Za svoje slabo plačano delo so pa še prezirani. Poglejte n. pr. med goedne čuvaje. V 6eŽRf-skem okraju jih je krog 65. Od teh jih dobava polovica 100 lir — letno)!! Da se ob tej — plači niso odebelili, to je jasno kot beli dun. Le preračunite: osem lir mesečno! Ob 'tem ne postane človek .kapitalist, to je gotovo. Res so občine revne in obubožane, vendar bi lahko za one, ki jim noč in dan čuvajo občinsko premoženje, kaj malega več žrtvovala. Upamo, da bo naša > Pogozdovalna komisija« kaj kmalu nekaj ukrenila,
(Opomba uredništva:	Poznamo našega in-
formatorja, in vendar'se nam zdi stvar skero n&vorjetna! Sto lir letno, človek se mora nehote prijeti za glavo. To je sramota, ki mora šJmprej izginiti. Trpinom gozdnim čuvajem pa pravimo: V organizaciji je moč; organizirajte «e in naslonite sc ob nas!)
DOBRAVLJE.
Zaznamovati moramo tu pri/nas res lep aa>-predek glede razairjevanja našega »Dela« 4n z ozirom na pristopne izjave k naši stranki.
V nededjo, 18. t. m, sem bil prijateljski povabljen k zborovanju »Zveze kmetov za Ajdovski okraj«. Izmed nacionalističnih društev je ta Zveza« prva, ki je danes dala glas od tabe. Na zborovanju je župnik iz Sv. Križa razpravljal o razliki med boljševiškim programom in — svojim lastnim. Seveda g. župniku navsezadnje boljše viški program nibil popolnoma všeč. Sicer — čast komur čast-— dejal je, da bi pristal morda na komunistični pro-gusm v kolikor se tiče gospodarskega: dela, ■fi v verskem vpraianju ima svoje tehtne pomisleke. Mi priprosti delavci pa pripomnimo k temu, da g. župniku tudi teh pomislekov prav nič ni treba. Komunisti v Rusiji itak niso odpravili »vere«, niti tega ne mislijo storiti. Orni upoštevajo vpliv v*ere na maso m niso delali nasilja duhovnikom, izvzemfii onim, ki sc niso posvečali verskemu pouku, temveč — fcpekulaoijam a svojimi veleposestvi. Mf delavci spoštujemo vero vsakega in ceio želimo, da se najbolj raziiri vera v poštenost in pravičnost; hinavce in zahrbtneže pa sovražimo in bomo z njimi obračunali. G. župnik, zdaj gotovo uv idevate, da brezverci nismo, in da C« da z nami na gospodarskem polju prav lepo
za boljšo bodočnost človeštva; in tako bodočnost privoščate človeštvu slednjič tudi vi. No, tora*!
SV. MATEJ.
Organizacija u Sv. Mateju Ksstav dana« broji 150 članova, i ona M brojila sve više više članova, kad bi se posvetilo više pažnje za prosvješčivanje radnog naooda ne samo tamo, nego po djeloj Istri.
Za ktru potreban je komunistični lj«t u hr-vatskom jeziku. Radaička štampa, to je jedno od najjadog oružja za boj prothr naših protiv-nika. U IsJtri — Pazinu — iziazi kako vam več poznato »Pučki Prijaltelj«, bdje »Pučki Ne-prijatelj«. Oko tog** lista okušajo se gospoda patrijoti — nastražnjad; profesor!, učitelji, popovi i trgovod. I svi ovi bfcjeli bi da radni narod u Istri održe u robstvu. Kada smo mi opo-čeli sa našim organizacijama, taj nsnačrnjački list ti jednom predprošiom broju izrazio se o nama, »da su ervene muhe počele pojavljivati se.« Dakle vidite, mi bi morali nekakvu akciju poduzeti, da se počne sa komunističkim listom u hrvdtskom jeziku za Istru. Takov list bio bi u kratko vreme ' raširen i zadebio bi sUu rad rte mase u socijalistički pokret. A taj po-kret razširi© bi se tako, da bi svi naši proti vnid uvidijeli, da smo mi jedna jaka sila, koja se ne bi dala tako lahko slomiti. -
Za prvog maja tražili smo od komesara do-zvolu za demonstracifu i shod, pa nam ne dovoli. Ovo smo tražili u ime sekcija i naših strokovnih organizacija u Opatiji i Sv. Mateju.
Radnička kamora se s pismom obrnila na ko-mesarijat u Voloskom za dovolienje —•. nc-znamo što hude.
(O;pom. ured.: Stranka bo gotovo čimprej uvaževala željo po hrvaškem komunističnem listu. Dobra izvršitev te zadeve je seveda potem v rokah naših hrvatskih sodrugov. D6 tedaj pa, .dokler se ne uresniči ta načrt, prosimo, da pošiljajo hrvatski sodrugi svoje do pise in članke »Delu«, ki bo v tem pogledu storilo pač toliko kolikor zmore.)
BOLJUNEC.
V nedeljo, 25. aprila se je vršil v Sandnovi gostilni v Boljuncu sestanek kmetov, ki ga je sklicala »Tržaška kmetijska zadruga«. Prisotnih je bilo nekaj nad 60 kmetov ter predsednik zadruge Slobec In dva tržaška odbornika.
Govorilo se je o pomenu organizacije kmeta, ki sam sebi prepuščen le životari, a bi potoni močne in delav®® nakupne i« prodajalne zadruge dosegel vendarle, da bi za Svoje trdo in težavno delo sprejel sorazmerno plačilo, kar danes, ako vse preračunimo, mali kmet ne prejema. Govorilo se je tudi, kako bi se »Tržaško kmetijsko zadrugo* s po polnilo, da bi še živabneje delovala nego že dosedaj de-lufe. V ta namen se bo sklical dne 30. maja poseben shod ▼ Trstu, kamor pojdemo tudi boljunški zadružniki v čim večjem številu.
OglasMA so se k besedi razni pričujočih, živahno »o razpravljali ter izrazili tudi svoj« želje glede plemenske živine in nakupa in izposoja*anja kmetijskih strojev. Tako so se udeležili debate:	Matija	Žerjal, Sancin A.,
Kralji^ Žerjal Miha*!, Ota Ivan in drugi. Ko-nečno so si izbrali zadružniki iz Boljunca svoja dva zaupnika, ki sta Slavec in Žerjal Miha ml.
(h. št. 110). Do Ceh naj se vsakdo obrača v zadružnih eadevali.
Pri slučajnostih so se omenile tudi občinske zadeve, o katerih pa nam poroča že drug dopisnik iz Doline. Kmetje Občinarji zastopajo mnenje, da je vendarle enkrat čas, da se razpišejo občinske volitve -tor preide uprav« občine v roke cAčinarjev.------
Vse kaže, da bomo Boijunčani dobili kmalu avtomobil no zvezo s Trstom, kar bo gotovo v korist domačinom in tudi tržaškim izletnikom, ki nas radi obiskujejo.
KOBARID.
Dne 25. aprila ob 9'A do 12 se je vršil velik shod komunistov v Kobaridu in popoldne ob 3 % do 6 v Bovcu. Priglasilo se je v našo politično organizacijo v Kobaridu okoli 300 članov, v Bovou 150 iz celega sodnega okraja.
Med delavd in kmeti vse vre za nove ideje, amstvo za uspeh pa leži v zavednih, inteligentnih zastopnikih iz delavstva samega. Prišli so iz Nemškega, iz Amerike, iz Ruskega ujetništva in iz vojnih zakopov v domače kraje nazaj. Življenje in ruski vzgled Jim je ustvarilo novo mišljenje, čuditi se je, kako so se delavd 'n kmetje emancipirali abotne ideologije klerikalizma in nacijonalizma. Ob enem pa se za vedajo svoje moči.
Ideje komunizma, ki so se razvijale vsestranski na shodih, so našle že pripravljena tla Ljudstvo jih je zajemalo s pravo željo in polno zavestjo. Ugovora ni bilo nikjer, ker tudi nasprotniki, ki se shodov udeleže, .priznavajor ■ Teodor in Cecutla Jožef, kot revizorja, Orga-
da je komunizem edina pot rešitve in povzdige slovenskega ljudstva, ki je bilo teptano do sedaj od vlade in zadržavano v razvoju po svojih v političnih nazorih omejenih inteligentih in kramarjih. Ljudstvo čuti, da do sedaij ni imelo nobenega pravega prijatelja in, da se ga je držalo v ozkih mejah obzorja domačega zvonika.
V Kobaridu je bilo konsignirano vojaštvo, pametno pa je storilo poveljstvo, da je držalo vojaštvo skupaj. Časten odgovor je dobilo v uglednem ^obnašanju zbranega ljudstva.
Politični komisar, ki je intervmiral na obeh shodih, ni mogel druzega nego konštatirati, da je to ljudstvo zrelo in »redno polne svobode. Na shodu se je sklenila sledeča resolucija Uvažujš, da je slovensko delavno ljudstvo v gorskih krajih politično zavedno ter sposobno upravljati vse svoje zadeve samo brez utikanja nepoklicanih faktorjev;
uvažujš, da je bil dosedanji sistem županstev in uradništva le na škodo ljudstva in zadržanja političnega, socijalnega in gospodarskega napredka;
uvažujč, da je docela nepotrebno in ugledu nove italijanske vlade v deželi kvarno imenovanje ki držanje političnih komisarjev, ki ne poznajo ne jezita, ne mišljenja, ne značaja in ne potreb delavnega slovenskega ljudstva; javni shod zahteva od vlade, da umakne
in da pripravi nemudoma vet potrebno za volitev po splošnem, tajnem in proporcionalnem volilnem redu za občinske, cestne, šolske in druge avtonomne korporacije, da raap&e volitev v najkrajšem tenu tako, da bodo imeli volilno pravico vet moški Ib lenske, ki so prestopali 20. leto in se s svojim dekmt vzdržavajo.
Pori rije »e vlado, da umakne k kraj« do cela nepotrebno vojaštvo, ker je ljudstvo s svojim dosedanjim obnašanjem pokazalo, da razume nov položaj v deželi ter vidi vso bodočnost slovenskega tn italijanskega delavnega ljudstva v polni avtonomiji in-svobodi.
Poživlja se eksekutivno Stranko, da predloži vladi te resolucije s primernim poudarkom.
KOŽBANA.
V nedeljo 2. maja se bo vršil ob 2 popoldne v gostilni Peternela, na cesti med Krožado in Kožhano ustanovni shod kcionffke organizacije. Poročal bo sodrug Štolfa fe Gorice.
NABREŽINA.
Dne 18. t. m. se je vršil v Nabrežini shod Delavskih konsumnih zadrug iz Trsta.
Likvidirala srno samostojno konsumno zadrugo, ki smo jo imeti pred vojno, ter se z vsem premoženjem, kar nam je še ostalo pri-kicpili veliki zveza Tržaških zadrug, ki so nam dne 12. t. m', otrorile lepo in uzomo založeno podružnico. Težko je naše ljudstvo pričakovalo to otvoritev. Ker odiranje s strani zaje-dalcev se je vršilo že brezmejno. V mirnem času smo imeli približno 180 členov. Danes se člani nabirajo kot mravlje. Pa ne samo iz Nabrežine, tudi z bližnjih vasi se dan za dnevom oglašajo novi člani. Iz Slivnega jih je že polovica vaščanov. Da se pa ti ljudje v resnici tudi zanimajo za zadružništvo, pc kazal nam je nedeljski shod. Dvoraaa bolniške blagajne je bila prenapolnjena. Poročal je sodr. Kaučič o pomenu in nameou Delavskih zadrug. Dane?, lahko rečemo, da so te zadruge eno največjih podjetij v Italiji. Pojasnil je, kako člani lahko vlagajo svoje prihranke, kjer jih zadruga obrestuje s 5%, torej bolje ko vsaka posojilnica. Dokazal nam je, kako mnogi trgervd, kjer se ustanovijo zadruge, često prodajajo blago ceneje od zadrug. Seveda taki trgovd kupujejo po večini blago po nepoštenih poteb in potem hočejo pokazati ljudemi, da zadruge dražje prodajajo kot oni. Ali 4o so le manevri odi-ralcev, ki bi zadruge radi unidli, ter potem sami tem huje odirali. Zadruga je, ki prisili gospode trgovce, da nižajo cene. Naše geslo bodi torej: Proč s takimi škodljivci, ne podpirajte jih več!
Nato sodrug Marica peroča članom o važnejših sklepih zborovanja Tržaških delavskih zadrug, ki se je vršilo dne 9. in 10. t. m..
Po shodu so se zbrali, zadružniki na glavnem trgu, postavili si lastne mize in stole in pri kozarcu dobrega zadružnega vinca, ki je poleg tega še ceneje negoli v krčmah, nam je minil čas.
Prvi mejnik r Križu in Nabrežini. Scdrugi iz bližnjih krajev (Nabrežine se bodo zbrali ob 8 zjutraj z Nabrežinci za sprevod z godbo in zastavo na čelu. Ob 9 se vrši na dvorišču gosp. Grudna javen ‘ljudski shod, na katerem poroča sodrug Lovko.
Sodrugi iz Križa, Opčin, Preseka in Kento-velja pa se zbero istotako zjutraj ob 9 v Sv. Krilu, da pri rede obhod po vasi z godbo iu zastavo na čeiu. Javen shod v Križu se bo pa v riti pcpcidan ob 11 uri na vrtu konsumnaga društva. Na shodu bo poročal sodrug Lovko.
Delavce iz Nabrežine in bližnjih kra‘jev, iz Križa, Opčin, Proseka, Kentovelja in drugih vasic, se vabi, da se udeleže teh majniških manifestacij v častnem številu.
Javna ljudska knjižnica v Nabrežini sklicuje
v nedeljo, 2. maja ob 1. uri popoldne (13 ura) redni občni zbeir s sledečim dnevnim r e doni": Poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročalo blagajničarja; 4. poročilo nadzornikov; 5..potočilo knjižničarja; 6. volitev novega odbora; 7. raznoterosti.
PODGOR A.
V naši cd nekdaj rded Podgori se razvija komunistična ideja kaj hipoma. Po zadrjem shodu, ki'smo ga imeli pri nas 28. t. m. se je pa spoznalo,.da korenini ta lepa ideja globoko v dušah našega prebivalstva. Naše bojne vrste naraščajo od dne do dne. Prihajajo venomer možje in mladenid prepričani, da je le v skupnosti, v izobrazbi in v solidarnem delu in boju nr>*a skupna bodočnost. Saj je pač jasno, da je le naša komuntetična stranka edina zastopnica prdetarijata in to radi tega ker jo tvori in vodi prdetrijat.
Na zadnjem sestanku članov politične organizacije smo izvolili odbor iz sledečih članov: Marega Romano, predsednik; Terpin Boleslav, tajnik; Simšič Andrej, blagajnik; Cecutta
VRTOJBA.
Pogreb. Preteklo jeoboto je nagloma umrl v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorid na vnetju Čreves, ▼ cvetju svojega življenja naš splošno priljubljeni sodrug Boštjančič Alojzij, zidar po poklicu. Pogreb se je vrtil v ponedeljek iz bolnišnice na goriško pokopališče, katerega se je ttddežtio ogromno število sodrugov, ki so nalašč zapustili delo, da sprejmejo svojega io-variia_k zadnjemu počitku. Pri pogreba st* bili zastopani tudi politična organizacija in Delavska zbornica v Gorid. Na čelu sprevoda so nosili mladeniči venec z rdečimi trakovi in za krsto dva druga venca sorodnikov in znancev. Družini ki sodrugom iz Vrtojbe izrekamo tem potom naše sožalje.
Družina pokojnikova •» iskreno zahvaljuje vsem onim, ki ®o na en ali na drugi način olajšala njeno žalost in vsem onim,„ki so se udeležili pogreba.
IDRIJA.
Spored praznovanja 1. mejnika. Ob 7. uri
zjutraj godba in zbiranje občinstva na mest nem trgu; ob 8. uri obhod po mestu z zasta vami in godbo na čelu, mimo ljudske šole in Antonijeve čakalnice po glavni cesti črez most mimo pokopališča na Brusovše ter skoz žgalnko na Leopoldovo predmestje in nazaj po stari cesti skoz Rožno ulico na glavni trg, kjer se vrši ob 9. uri dopoldne pod milim nebom pred mestno hišo ah pa v telovadnici ljudske Jole javen ljudski shod z dnevnim redom: So-cijalizem in delavstvo. — Popoldne cb 13. uri zopet zbirališče občinstva na glavnem tr^u, ob 14ih pa obhod z godbo in zastavami na čelu po glavni cesti v Podrotejo, kjer se bo vršila velika ljudska veselica brez vstopnine z godbo, petjem in plesom do 21ih zvečer, potem pa zopet korporativen odhod rmj^j v mesto na glaven trg, kjer se bo ljudstvo mamo in poljubno razšlo. —■ Za slučaj neugodnega vremena se bo vršila popoldanska veselica z istim vsporedom v hotelu g. Didiča. —N* shodu poroča sodrug Regent iz Trsta.
PLUŽNE PRI CERKNEM.
Pretečeni mesec se je zgodil pri nas v Phiž nah čin, ki priča, da niso italijanske oblasti tako svobodoljubne kakor so po zasedbi pisali. Pravili so, da je Italija država svobode in, da so nas osvobodili avstrijskega suženjstva, da nam bo sijalo pod Italijo solnce svobode itd. Kakor pa se razvidi iz mncjjih poročil, ddajo karabinjerji pod to državo svoboide, kakor policija in žandarmerija v vseh kapitalističnih državah.
Imeli smo namreč zaupniski sestanek s pripravljalnim odborom, ustanovili bomo kra-jevrfo komunistično organizadjo, zato na3 je poselil sodrug iz Idrije. Med njegovfrn govorom pa so prišli v hišo zastopniki italijanske svobode, karabinjerji, zastražili vrata in nas vse popisali. Razumeli se ž njimi nismo ker ne znajo slovenski. Končno so aretirali štiri domačine in sodr. iz Idrije; ostale pa pustih domov. Trije aretirani so jim ušli takoj pred hišo, za katerimi je padlo par strelov brez posledic. Ostala dva pa so spremljali v sosedno vas Alalež na karabinjersko postajo. Brez nadaljnih vprašanj so jih zaprli v podstrešje, v prazno luknjo, v kateri ni biio druzega nego par vojaških raztrganih in še za konje preslabih odej. Tcraj trdo ležišče, temnica in post. Torej se trdo ležišče še uporabijo in ne veljajo vrhovni ukazi več za nikogar. Zlasti ne za komuniste, ki zahtevajo delavske in kmečke sovjete. Drugo jutro okoK JO. ure so še ta dva izpustih po daljšem zashšanju, ker. so sprevideli, da ne bo izbruhnila revolucija kot posledica tega sestanka. Izbruhnila pa bo kadar bo izbruhmla kot posledica svobodnega izkoriščanja, kar tvori edino svobodo, ki-jo privoščijo proleta-rijatii* Zato pa priporočamo vsem hlapcem buržuazšje, naj budijo kesanje za storjene grehe, kajti vaš sodni dan se bliža, sodnik vaš pa bo proletarijat, ki bo vas sodil po vaših dobrih delih. Mi vaščani pa pojdimo neustrašeno naprej preko teh zatiralcev svobode, kajti svobodo si bomo sami izvojevali, pa naj delajo ti gnili stebri buržuazije kar hočejo. Vstajenja dan pride preko njih. Zato pa vsi v komunistično organizacijo, za nas kmete in delavce ni mesta drugod.
GORENJA TJtIBUSA.
Odkar je lel od nas resnično dober m k
svojemu duhovnemu poklicu živeči g. kura* Leban, smo dobili novega kurata, ki je ravne narobe od gospoda Lebana. Novi kurat se basi raje s politiko. S prižnice četa klerikalne liste in mesto, da bi oznanjal Kr is tov nauk in učil ljudstvo naj se med seboj ljubi, psuje čez soci-jaloste, obrekuje dr. Tumo, pripoveduje o so-djaMzmu in komunizma neresnične reči ar način, da ne pridejo naši Ijddje nikdar do jasnih pojmov v tem vprašanju in spleh ne dela nič drugega kakor zgago med domačini in »traii fante m dekleta. Novemu gospodu kuratu bd radi priporočali, naj pusti r miru ljudi, ki jih naše ljudstvo niti n* pozna in dasti naj ne dela pri nas sovraštva in zgage. ALo ima take namene, mu bomo kmalu pokazali roge. Rajši naj sledi korakom gospoda Lebana, ki ni nikogar izpraševal po njegovem političnem prepričanju, ki je pa kljub temu skrbel za blagot občine. Duhovnik, ki šunta ijiadstvo, vrši zlodn proti svojemu poklica. Kdor zagovarja danes nesramni kapitalistični sistem in se mu ne smili v dno dnie ljudstvo in njegova revščina, nima pravice, da vrSi posel Kristovega a post ekva. Naj k ve gospod nori kurat, da so se priklatili žarki »ocijalističnega nauka tudi čez Kobilco in nič ne bedo njegove pridige ustavile pota sooijalizmit. Raje naj še sam pomaga, bednemu ljudstvu. Ako ne ve kaj je socijali-zem, ga lahko poučimo mi Ako pa noče delati nič drugega, naj vsaj širi resničen Kristov nauk o ljubezni in o bratstvu med ljudstvom.
Nekaj bi rad povedal tudi o naši aprovizaciji, ki je v nokab ljudi- ki ne vedo kaj bd ž«jo. Vzamejo vse, kar se jim da in petem pa silijo občane, da morajo vzeti tudi smeti ako hočejo dobiti tudi drugo. Zadnji makaroni so bili komaj za živino. Vzeti so jih morali vsi. Ne vemo zakaj. Drugod vzamejo ljudje kar rabijo. Tu je pač narobe. Morda potrebujejo gospodje, da jih poučimo. To storimo tudi radi. — Kaj več morda prihodnjič.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Vtem sodragem naznanjamo, da smo morali odložiti za prihodnjo številko poročilo o zborovanje strankinega sodalističnega sveta v Milanu in sklepe tega zborovanja, ki so za delavstvo velike važnosti.
Mnogo člankov smo bili že staviti ali stavljeni so v meri, ki odgovarja pravi, veliki obliki našega bsta. Vsled pomanjkanja papirje smo tudi danes primorani, poe!užiti se papirja, ki je za spoznanje manjše oblike, v katero sedaj onih člankov ne moremo vseh vrinštf. Clankarji naj nam o proste, ko dobimo zopet svoj papir, pride vse na vrsto. Medtem prosimo drugih člankov.
Prosimo s odru ge dopisnike, da aaa čimprej pošljejo poročila o praznovaaju prvega Majnika po raznih krajih.
Vse pa prosimo, naj pišejo samo aa eao »trsa papirja in s črnilom.
Nabrežina L. St. List se pošilja redno na Vaš naslov. Reklamirajte na pošti, ker leži vsa krivda tam. Sicer smo se potrudili tudi mi, da poizvem# kje neki leži krivda vseh teh neredov.
Podgora-ČepOvan-Dekaeu. Naš upravni tajnik pride osebno tja, kadar bo vse pripravljeno. Odgovorite, kedaj naj pride in kje in ob kaki uri se bo vršilo zborovanje.
Nabrežina M.: Dopis prišel prepozno. Prihodnjič.
Černiče: Vsled preobilice gradVva objavimo dopis prihodnjič.
Čevljarji Trat: Tudi prihodnjič.
Izdaja za soc. zvezo v Julijski Benečiji fn odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore- v Trstu
Preserje pri Komnu
pleshoTabauo
priredi v P/nsarJu pri Kar
v nitfeijo
dna 2. maja delavski oddatak Is Iriiike ladjadelnlce. VaM se k oMInl udeležbi.
vse do sedaj nastavljene politične komisarje delavstvo,
niz&cija šteje do danes okrog 80 članov. Upamo, da ne bo delavca podgorca, ki ne bo v naših organizacijah. Potem smo .ustanovili odbo, vseh strokovno organiziranih delavcev Pod-gore. Odbor je bil tako izvoljen.' Štanta Henrik, predsednik; Susič Jožef, tajnik; Cocs Jožef, blagajnik; Simoneti Mario, Juretič Evgen, Dripin Franc, Delpšn Alojz, Perka Anton bi Kocjantič RudcH, kot revizorji. Organizacija šfeje čez 120 članov.
Tudi naša Podgorska mladina ne zaostaja med zadnjimi. Ustanovili smo podružnico »Ljudskega odra« iz Trsta za slovenske in -Circolo di Cdtura^ aa italijanske sedruge. Podružnica šteje do danes čez 70 članov. Na zadnjem sestanku članov >Ij. <odras smo izvolili sledeči odbor: Delpin Franc, predsednik; Simonetti Peter, tajnik; Kodandč Alojzij, blagajnik; Simonetti Mario, Bandelj Ivan, Delpin Peter in Bisiach Emilio kot revizorji. — Prosili bi tajništvo Lj. odra-;, da nam pošlje v najkrajšem času vae stvari potrebne pri na> šem društvu, da bomo lahko takoj započeU z delom za napredek in izobrazbo .podgorskega proletarijata in njegove mladine,
Vsem onim delavcem, ki se še niso zavedK in, ki ne verujejo še v komunistične ideje, kličemo; Zdramite se in pridite hitro v vrste razredno sa vodnega in revolucionarnega pro- j letarijata. Živelo podgorsko komunistično i
Oelaosbs zadruss za Trst, Istro In nifflo
resiatrovene zadrega z onejdiim poroštvom.
Da izvršimo sk epe zadnjegai občnega zbora, skitoijcmo^ČLANSKE SHOOI in sictr se U razpuv-Ijai na vseh sledeči DNEVNI RED;	r
1. Otvoritev shoda in izvolitev predsednica;
2. Izvolitev skladiščnih pregledovalcev;
3. Ukrepi glede novih skladiič;
4 Slučajnosti.
V pondelfek 3. ma a 1920 ob 39. uri v dvorani »Circolo Ucekar“ Vi« dei Rettori 2
za II. mest m okraj, ki obsega skladišča št 12. Via Pozzo biancho 7 in št. 37 v Via Mafcaiiton 4
V torsk 4. meja 1920 eb 20 url v veliki dvorani »Delavskega doma“ za VI.	o-
kraj, ki obsega skladfšča št 1 v Via de«' lstria 10; št. i06 Via S. Marco 13 št. 46 v Vkl Doaato Bramante 6 in št 50 v Via de! Rivo ^ telrtek O. m s ja 1920 ob 20. uri v veliki dvorani »Delavskega doma" za V. mestni °£,aj; Kl,obse£a skladlši* S v Via Sene Fontane 6: št. 6 r Via Donadeoi 4; it. 38 v Corso Garibaldi 33 in ft. 44 na Piazza deli' OspHale 3.
Opomin vsem članom!
Po članku 12 zadružnih prani spadajo zadružniki v oni okraj, v katerem se nahaja skladišče, v ke-jem se navadno poslužujejo. Zato smejo se bdeležiti samo shoda v svoji občini aii v svojem okraju.
Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udeležila ena čelrtinka upisanili zadružnikov. V slučaj« da ob napovedani uri ni navzoče potrebno število članov, se bo vriU shod pot ure kasneje i vsekim številom navzočih članov. Predsednika shoda se izvoli vsakikrat posebej z večino glasov.
Po članku 3 zadružnih pravil, sme vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tera, da izroči po oblatilo svoji soprogi ati kaki drugi osebi, ki opravlja njegovo domače gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisati v enem izmed zadružnih skladišč ali v osrednjem uradu.
Kot legitimacija x« irteIMbo aa (hodih j» veljavno potrdilo o Uročenih nakupnih /namfcau la Ukazniu Htfi ki mora lm«tl patat sfcladttta, v katerem s* Man r«4no posJaiojf.	ukurta tu,(.
TRST. 27. aprila 1920.	  HA	V	N	ATSUSTV9.
Na dan prvega majnika
rdeči robec z znamenjem sovjetov.
lepo obrobljen po 10 k; iz polsvile lepo izdelan pa po SL komad
in nadalje bo mogoče kupiti pri podgani tvrdki Robec je iz Bale svile, lepo
Nadalje se dobe še sledeče alegorične razglednice:
Vstajenje intemacijonale, črno tiskana po L 9-—; kladvo, ki razbije meč, barvana do 14 Mlada zarja, barvane, po 14— k sto komadov. — Nadalje ‘ "	- - -	-	^
skem.	"R
99.
■da zarja, barvane po ie- h sto komadov - Nadalje kniiga .Socialne irtve* (v ilalijan-m), ki jo je izdal Ust JLmaiuta Nuova* po 3 - t komad; Brošura O. Ztbordifi .AJfe domi*-9— L sto komadov; Carlo laftero .11 cap taie di Carlo Macst po * — L komad — Velik«
zbirka svetinj, pozlačenih iglfe, znakov in Marefbe naj ae
dnigo. — Socialističnim sekcijam Isvrle v skladiJčm tvrdke
in krožkom paf>u»t.
Societd Edltrlce „Avantl!M - Trst
Via M*aaM 39, H.*- TeJetoe 30-«*.
i