/// /// Jatsm 1* mtr/j /// © * Vj. • I • ** Članom in poverjenikom Vodnikove družbe. Za leto 1929. je izdala Vodnikova družba štiri knjige, ki jih prejmejo člani po poverjenikih. Te knjige so: Vodnikova pratika za leto 1930. Juš Kozak, Lectov grad. Slavko Savinšek, Zgrešeni cilji. Dr. Iv. Lah, V boju za Jugoslavijo. II. del. Vsak član prejme knjige pri poverjeniku, pri katerem se je vpisal. Člani, ki so se vpisali naravnost pri družbi, prejmejo knjige pri njej v Ljubljani, po pošti pa le tedaj, če so ji poslali poleg članarine v znesku 20 Din še 7 Din za poštnino in zavojnino. Vse stroške za pošiljanje denarja in prejem knjig morajo po družbenih pravilih člani povrniti poverjenikom. Hkrati z razdelitvijo knjig se začne vpisovanje za leto 1930. Članarina za leto 1930. znaša za Jugoslavijo 20 Din, za sosedne države 34 Din in za Ameriko 1 dolar. Člani se nabirajo z nabiralnimi polami in nabiralnimi knjižicami, ki so priložene vsaki pošiljki knjig. Nabrani denar naj se pošilja po priloženih položnicah z nabiralnimi polami vred sproti Vodnikovi družbi v Ljubljani. Nabiranje naj se vrši čim hitreje, zaključiti pa se mora (po družbenih pravilih) konec meseca marca. Ostanek denarja z nabiralnimi polami vred naj se pošlje do dne 10. aprila 1930. v Ljubljano. Na naročila brez denarja in na prepozno dospela naročila se družba ne bo mogla več ozirati. Za leto 1930. izda Vodnikova družba zopet 4 knjige, in sicer: Vodnikovo pratiko za leto 1931, dve pripovedni in eno poučno knjigo. V družbeni pisarni in v knjigarnah se dobijo posamezne družbine knjige : Fr. Bevk, Hiša v strugi. Povest. Iv. Matičič, Na mrtvi straži. Povest. Fr. Govekar, Olga. Povest. Slavko Savinšek, Zgrešeni cilji. Povest. Juš Kozak, Beli mecesen. Povest. Dr. Iv. Lah, Vodniki in preroki. - S slikami. Juš Kozak, Lectov grad. Povest. Dr. Iv. Lah, V boju za Jugoslavijo. I. del. Zofka Kvedrova, Vladka in Mitka. Povest. Dr. Iv. Lah, V boju za Jugoslavijo. II. del. Vlad. Levstik, Pravica kladiva. Povest. Iz tajnosti prirode. — S slikami. Vsaka broširana knjiga stane 12 Din, v platno vezana pa 20 Din. V Ljubljani, meseca septembra 1929. Vodnikova družba. Ljubljana, Miklošičeva cesta 16. VODNIKOVO PRATIKO JE UREDIL PAVEL KARLIN ne bo treba pogostokrat kupovali novega pefi-1«. Na tisoče gospodinj ve, da je nnoGo d e n arja Vam as "kine v žepu »k« perete perSe po prefakušantii previtih* NK več p«ri-gos- vei da je najbolj praktična metoda na svetu. Perik> se čez noč namoči v raztopini praška za pranje »Ženska 'hvala*'. Zjutraj se perilo nalahno izpere s Schichtovim JELEN milom, a ko se v raztopini tega mila še prekuha, oprano je brez mencanja in drgnjenja. Perilo postane belo kot sneg, ker Jtenska hvala" in JELEN m Ho odnašata nesnago. Vsak oprani kos postane kot nov, a tako pranje niti najmanj neškodijpeftiu. DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI MIKLOŠIČEVA CESTA 16 BRZOJAVNI NASLOV: DELTISK T> JBKv RAČUN POŠTNE HRANILNICE TELEFON 2132 * TISK IZ IZDOLBE-NINE V BAKRU (BAKROTISK) TISKARNA IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, KNJIGE, REVIJE, ČASOPISE, DIPLOME, DELNICE, SREČKE, KOLEDARJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE SLIKE POLJUBNE VELIKOSTI, VREDNOSTNE PAPIRJE, RAZGLEDNICE, LETAKE, LEPAKE, POSETNICE, OVITKE, OSMRTNICE, POROČNA NAZNANILA, OVOJE ZA RAZNE INDUSTRIJSKE IZDELKE ------------------ STEV. 11.630 POSEBEN ODDELEK ZA IZVRŠEVANJE IZVIRNIH RISB IN SLIK ZA RAZLIČNE REKLAME, VREDNOSTNE PAPIRJE, ILUSTRACIJE, UMETNIŠKO OPREMLJANJE KNJIG, REVIJ IN POLJUBNIH NAROČENIH TISKOVIN SKICE NA ZAHTEVO * * KNJIGOVEZNICA JE OPREMLJENA Z MODERNIMI STROJI IN NAJNOVEJŠIM MATERIALOM TER IZDELUJE RAZLIČNA DELA, KI SPADAJO V KNJIGO-VEŠKO STROKO, NADALJE IZVRŠUJE UMETNO VEZAVO KNJIG Z ROČNIM ZLATENJEM PO ORIGINALNIH NAČRTIH IN NAROČILU IZDELOVALNICA TRGOVINSKIH KNJIG V POLJUBNI VELIKOSTI IN OBLIKI Z LASTNIM ČRTALNIM STROJEM 44197 VODNI KOVA PRATIKA 1930 / >, -5 Ž\ ! J ^1 l i - Ifj J V •?.. /, ? • -- > > ^ j \ . , _ Vv- . • C S* - ' \ . .b^^y ' \ ytna OioDZi/lf IZDALA IN ZALOŽILA VODNIKOVA DRUŽBA V UUBLJANI NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA D. D. V UUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ) RODOVNIK KRALJEVSKEGA DOMA Njeg. Vel. kralj Aleksander I., rojen dne 17. (4.) decembra 1888. na Cetinju. Zasedel je prestol dne 17. (4.) avgusta 1921. Njeno Vel. kraljica Marija, rojena dne 9. januarja (27. decembra) 1899. v Goti, poročena v Beogradu dne 8. junija 1922. Njeg. Visoč. prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. septembra (24. avgusta) 1923. v Beogradu. Njeg. Visoč. kraljevič Tomislav, rojen dne 19. (6. januarja) 1928. v Beogradu. Njeg. Visoč. kraljevič Andrej, rojen dne 28.(15.) junija 1929. na Bledu. Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič Jurij, rojen dne 8. septembra (27. avgusta) 1887. na Cetinju. Njeno kralj. Visočanstvo kneginja Jelena, rojena dne 4. novembra (23. oktobra) 1884. na Reki. Poročila se je z Njeg. Visoč. knezom Ivanom Konstantinovičem dne 3. septembra (21. avgusta) 1911. v Peterhofu. Njeg. Visoč. knez Arsenije Karagjorgjevič, stric Njeg. Vel. kralja, rojen dne 16.(3.) aprila 1859. v Temišvaru. Njeg. Visoč. knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. (15.) aprila 1893. v Petrogradu. Njeno Visoč. kneginja Olga, hči grškega kneza Nikole, rojena 29.(16.) maja 1903. v Tatoju. Poročena 22. (9.) oktobra 1923. v Beogradu. Domnevno vreme leta 1930. po stoletnem koledarju. Saturn je mrzle in vlažne narave, zato imajo tudi vsa leta, katerim on vlada, tak značaj. Pomlad je suha in mrzla; če nastopi deževno vreme, mu po navadi sledi škodljiva slana. Poletje je tudi hladno, dnevi brez moče so redki. Jesen je takisto neprijazna in kmalu zimasta, le v novembru dobimo še lepe dni. Zima je začetkoma mokra, potem zelo mrzla in se dolgo vleče. Dozdevno vreme v posameznih mesecih. Januar. Od 2. do 4. temačno in zmerno mrzlo. 6. dež in sneg. 9. megla. 12. sneg. 13. temačno in vetrovno. 14. sneg. 16. temačno in vetrovno. 21. zelo oster mraz. 22. in 23. veter in sneg. 24. in 25. jasno in jako mrzlo. 29. in 30. sneg in vihar. 31. srdit mraz. Februar. Do 5. zelo mrzlo. 6. sneg in mraz. Od 8. do 10. brezprimerno mrzlo. 11. in 12. malo milejši mraz. 13. in 14. silen vihar s snegom. Od 15. do 20. motno in mileje. Od 21. do 28. dež, ki stopi velike množine snega. Marec. Do 4. močan veter s snegom. 5. in 6. lepo jasno. Od 7. do 9. dež. 11. sneg. 12. rezko. 13. in 14. lepo, toda mrzlo. 15. sneg. 16. in 17. jasno in mrzlo. Od 18. do 20. zelo mrzlo in sneg. 21. mraz in veter. Od 22. do konca neugodno in mrzlo. 30. sneg. April. Do 4. zelo mrzlo. 5. lepo jasno in milo. 7. in 8. megla in dež. Od 12. do 17. hud mraz, jasno in vetrovno. 19. dež. Od 20. do 22. zelo sršljivo in mrzlo. 23. toplo in zatohlo. 24. in 25. topel dež. Od 26. do 28. lepo toplo. 29. dež, nato lepo. Maj. 8. zjutraj mrzelica, sicer lepo. 4. grom in dež. 5. nestalno. 6. jasno, huda slana. Od 7. do 26. hladne noči in topli, suhi dnevi. 27. neugodno. Od 28. do 30. kalno in dež. 31. ostra slana, zvečer dež. Junij. Do 4. mrzlo in rezko. 5. hladen dež. Od 7. do 9. topel dež in solnce. 26. dež. 28. sijajno vreme. 30. mračno. Julij 2. mračno in mrzlo. 3. dež. Od 4. do 8. huda vročina. 10. in 11. neurje in plohe. Od 12. do 18. velika vročina, nato močen dež do konca meseca. Avgust. Od 1. do 4. mračno in nekoliko dežja. 6. sijajno vreme s hladnimi nočmi. 7. dež in grom. 8. precej lepo. Od 9. do 14. stalen dež. 17. lepo. 18. močna nevihta, nato nestalno vreme do konca meseca. September. Do 5. vetrovno in mrzlo. Od 6. do 8. grom in dež. 11. mračno. 13. in 14. nočne primrzlice. 15. jasno in toplo. 16. in 17. mračno brez mraza. Od 18. do konca meseca megleno, mraz in vetrovno kot pozimi. Oktober. Do 9. dež z nevihtami. 10. in 11. jasno. 21. in 22. mračno in dež. Od 24. do 26. megleno in nestalno. Od 29. do 31. megla in mraz. November. Do 3. jasno. 4. in 5. dež. Od 6. do 8. lepo vreme. Od 9. do 15. dež in nalivi. Od 16. do 20. deževno. 23. in 24. mraz. 25. dež. 26. lep jesenski dan. 27. po-dnevi lepo, ponoči dež. 29. jasno. 30. veter. December. 5. dež in sneg, potem do 7. lepo. 8. dež, 9. motno in toplo. 10. močan dež. 11. lepo. 12. temačno. 13. hud dež. Od 14. do 18. temačno. 20. jasno in led. 30. jasno in mraz. 31. megla in tema. Navadno leto 1930. Ima 365 dni, začne se s Astronomski letni fiasi. Pomlad se prične dne 21. marca ob 9. uri 30 min. Poletjv <$e prične dne 22. junija ob 4. uri 53 min. Jesen se prične dne 23. septembra ob 19. uri 36 min. Zima se prične dne 22. decembra ob 14. uri 40 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči po srednjeevropskem času. OodoTinsko število. Zlato število 12 Epakta ali lunino kazalo . . . . XXX (*) Solnčni krog 7 Rimsko število 13 Nedeljska črka E Značaj leta ali praznično število . 30 Nedelj in zapovedanih praznikov . 60 Letni vladar Saturn Nebesna znamenja. Pomlad: Jesen: Iff oven T r*7 tehtnica ** bik škorpijon iH dvojčka n strelec Poletje: Zima: rak G SjL kozel £ lev Sl vodnar devica »p ribi K sredo in konča s sredo. Mrki Mine« in luae leta 1930. Solnce mrkne dvakrat, luna tudi dvakrat; viden pa bo v Srednji Evropi samo neznatno, delni mrk lune dne 7. oktobra. 1.) I>elni lunin mrk dne 13. aprila: pričetek mrka ob 6. uri 21 minut, sreda ob 6. uri 58 minut, konec ob 7. uri 36 minut. Mrk bo viden na jugozapadu Evrope in na severozapadu Afrike, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki in na Tihem oceanu, razen v njega zahodnem delu. 2.) Kolobarjasti, popolni solnčni mrk 28.aprila: začetek ob 17. uri 20 minut, konec ob 22. uri 46 minut. Viden bo v severovzhodni Aziji, v severnem delu Tihega oceana, na Severnem ledenem morju, v Severni Ameriki in na severnem Atlantskem oceanu. 3.) Delni mrk lune dne 7. oktobra: pričetek mrka ob 19. uri 46 minut, konec ob 20. uri 27 minut. Ta dokaj malopomemben mrk bo viden v Evropi, Aziji, Afriki, na Indijskem oceanu in v Avstraliji. 4.) Popolni solnčni mrk dne 21. in 22. oktobra: pričel se bo 21. oktobra ob 20. uri 4 minute in končal 22. oktobra ob 1 uri 23 minut. Mrk bo viden v vzhodni Avstralji, v južnem delu Tihega oceana in na južnem koncu Južne Amerike. Vremenski ključ po zvezdoslovcu J. W. H e r s c h 1 u. Pomeni, kadar se spremeni mesec: Premakljivi prazniki. Sedemdesetnica 16. febr. Binkošti 8. junija. Pepelnična sreda 5. marca. Sv. Trojica 15. junija. Velika noč 20. aprila. Telovo 19. junija. Križevo 26., 27., 28. maja. Srce Jezusovo 27. junija Vnebohod 29. maja. Prva adv. nedelja 30. nov. Od Božiča do pepelnice je 70 dni. Predpust traja 57 dni. Post se začne 5. marca in konča 19. aprila, traja torej 46 dni. Državni prašniki. Vidov dan 28. junija. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra. Rojstni dan kralja Aleksandra 17. decembra. Znaki ca mesečne spremene. Mlaj....................& I Ščip ali poina luna .® Prvi krajec . . . \ Zadnji krajec . . £ ob uri poleti pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo sneg ob severo-zapadnlku, Bneg ob Tzbodnlku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12 do 14. mnogo dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od ] 6. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadulku, dež ob .lugu ali Jugozapadnlku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo l» § PROSinEC Zvezda sije na snežene ceste . . . Sveti trije kralji, kam pa greste ? Srečo voščit se pri vas ustavimo, bob, kolače v cekarje pospravimo. Novo leto Genovefa Sv. 3 kralji a Valentin Pavel, p. Ernest Veronika Hilarij Anton, p. Sebastijan A ^ A A A A A A A A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Neža Vincenc Spreob. Pavla Franc. Sal. Peter Nol. AAAAA&AAAAA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 S Novo leto. Obrezov. Gospodovo Beležke. 2 e Makarij; Mil jeva 3 p Genovefa; Slavimir 4 s Tit; Angela 5 N po N. 1.; Telesfor; Grozdana 6 P 5 kralji ali razgl. G.; Darinka 7 T Valentin, šk.; Svetoslav 8 S Severin, op.; Bogoljub, muc. 9 e Julijan 10 p Pavel I., p.; Dobroslav 11 s Higin, p. m.; Božidar, op. 12 N I. po razgl. G.; Ernest, šk. 13 P Veronika, d.; Zorislava 14 T Feliks (Srečko); Neda . 15 S Mavri j, op. 16 Č Marcel, p. 17 P Anton, pušč.; Ratislav 18 S Sv. Petra stol v R.; Priska, d. m. 19 N 2. po razgl. G.j Kanut, kr. 20 P Fabijan in Sebastijan, m. 21 T Neža, d. m.; Janja 22 S Vincenc, m.; (Vinko) Dan je dolg od 8h 25' do 911 26'. 23 Č Alfonz; Zaroka M. D. Dan zraste za lh 1'. 24 p Timotej, šk.; Milislava Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 19h 33'. 25 s Spreob. Pavla; Kosava ^ Prvi krajec dne 8. ob 4h 11'. 26 N 3. po razgl. G.; Polikarp, šk. 27 p Janez Zlatoust; Slavoja Ščip dne 14. ob 23h 21'. ST 28 T Egidij; Julijan, šk. 29 S Frančišek Sal., šk. (j^ Zadnji krajec dne 21. ob 17h 7'. 30 Č Martina, d. m.; Hiacinta, d. Mlaj dne 29. ob 20h 7'. 31 p Peter Nolaški, sp.; Divna Ilr>j Di£LL:i lokat*-.. 1& Ples in smeh, šegavi dirindaj. . . Krepke roke, ljubezniv smehljaj . Kaj od srca se do srca spleta, očka, mam ca zvedeti ne smeta. Ignacij Svečnica Blaž Agata Apolonija Katarina Valentin Julijana Simeon Konrad © ▲ A ▲ 11 12 13 A A A A 17 18 19 20 Aleksander Maksimilijan Stol sv. Petra Matija Roman 24 ▲ 26 1 S Ignacij (Igo, Ognjesl.); Budimil 2 N 4. po razgl. G.; Svečnica 3 P Blaž, šk.; Oskar 4 T Andrej (Hrabroslav); Daroslav 5 S Agata, dev. 6 Č Doroteja; Amand 7 P Romuald, op.; Malina 8 S Janez Matajski; Zvezdodrag 9 N 5. po razgl. G.; Apolonija 10 P Sholastika, dev.; Vojmil 11 T Deziderij; Adolf, šk. 12 S Evlalija; Zvonimir 13 Č Katarina, dev.; Vrativoj 14 P Valentin (Zdravko); Cvetna 15 S Favstin; Ljuboslava 16 N 1. predpepel.; Julijana, d. m. 17 P Kristijan, m.; Vesela 18 T Simeon; Dobrana 19 S Konrad, pušč. 20 Č Aleksander (šaša) 21 p Maksimilijan; Miroslava (Irena) 22 s Stol sv. Petra v A. 23 N 2. predpepel.; Peter Dam j., šk. 24 P Matija, ap.; (Bogdan) 25 T Valburga, dev. 26 S Matilda, dev. 27 Č Viktor; Leander; Baldomir 28 P Roman, op. Beležke. Dan je dolg od 9h 29' do 10 h 57'. Dan zraste za lh 28'. Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 10» 0'. ^ Prvi krajec dne 6. ob 18h 26'. Ščip dne 13. ob 9h 39'. Zadnji krajec dne 20. ob 9h 44'. Vedi, sinček, za bodoča leta: Zemlja skrbna je in dobra mati kar ji daš, stotero ti povirne — ali treba težko je dajati. Albin Kunigunda Pust ▲ ▲ A ▲ 3 4 5 6 Janez od Boga 40 mučencev ■r4olP 9 10 Gregor Matilda Jedert Edvard Jožef AAAAA^AA^a 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 • Benedikt Mar. oznanjenje Rupert šk. Janez Kap. Beniamin 21 22 £ A A 23 24 25 A A A A £ A 26 27 28 29 30 31 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Albin (Belko), šk.; Belin 3. predpepel.; Simplicij, p. Kunigunda, ces.; lici jan, šk. Pust; Kazimir, spoz. Pepelnica; Janez Jožef od križa Evzebij; Danica Tomaž Akvinski, c. uč. Janez od Boga, sp.; Bodin i. postna; Frančiška Rim. 40 mučencev; Viktor, m. Sofronij, šk.; Heraklij Gregor I., p.; Božana Rozina, vd.; Teodora, muč. Matilda; Desimir Klemen, M. D., sp. 2.postna;.Hilarij, m.; Ljubisl. Jedert, dev.; Patricij Edvard; Ciril, c. uč. Jožef, ženin M. D. Aleksandra, muč.; Joahim Benedikt, op. Katarina; Lea 3. postna; Jožef Oriol; Pelagija Gabrijel, nadang.; Simeon, m. Marijino oznanjenje Emanuel, muč.; Dizma; Srdan Rupert, šk.; Janez Dam., c. uč. Janez Kapistran; Sikst, p. Ciril, m. 4. postna (sredpost.); Janez KI. Benjamin; Modest Beležke. Dan je dolg od ilh 1' do 12h 46'. Dan zraste za lh 45'. Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 9h 30'. Začetek pomladi. ) Prvi krajec dne 8. ob 5h 0'. Ščip dne 14. ob 19h 58'. Zadnji krajec dne 22. ob 4h 13'. F prožnem loku se vihti desnica: „Vuj nam, oče, naš vsakdanji kruh; v bajti čaka nanj otrok kopica o in spet nova pride k nam sestrica Hugon Rihard Vincencij Fer. Viljem, op. © Albert Viktor Justin Helena Rudolf Vefika noč AA&AAAAA&& 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Simeon Adalbert m Jurij Marko A A A A A A 21 22 23 24 25 26 Peregrin lM £ A ▲ ▲ 27 ‘28 29 30 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 Hugon Frančišek Pavl.; Gojmir Rihard, šk. Izidor, šk.; Dušica Vincencij Fer.; Irena Tiha ned.; Viljem, op.; Sikst, p. Herman Jožef; Helena, kr. Albert, šk. Marija Kleofova Ezekijel, pr. Lev I., p.; Rada Viktor; Julij I., p. Cvetna ned.; Ida, d. Justin Helena, kr.; Teodor, m. Benedikt; Turibij Vel. č.; Rudolf, m. Vel. p.; Apolonij, m.; Gradislava Vel. s.; Ema, vd.; Leo IX., p. Velika noe; Neža Mont. Vel. poned.; Simeon Soter in Kajetan Adalbert (Vojteh) Jurij, m. Marko, ev.; Tugomir Klet in Marcelin l.povel. (bela); Peregrin, sp. Pavel od kr.; Vital, m. Robert, op.; Peter m. Beležke. Dan je dolg od 12h 49' do 12?'. Dan zraste za lh 38'. Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 21h 6'. ^ Prvi krajec dne 6. ob 12h 25'. Ščip dne 13. ob 6h 49'. Zadnji krajec dne 20. ob 23h 9'. ■ih'*'4' 3 !V' VELIKI TRAV C n MAJ Spominčice že sanjajo kraj brega, pesem slavca se v večer preliva, vsa skrivnostna, sladka, zapeljiva . (e ni še slajša — fantova prisega. Filip in Jakob Najdenje sv. križa Florijan Stanislav Gregorij N. Antonin Servacij Izidor 13 Janez Nep. .m Pashal, sp. cim 16 17 AAAAAA£>AA 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Julija Urban 21 22 Magdalena A A 23 24 25 26 27 28 29 Vnebohod Angela Mer. A ▲ 30 31 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Filip in Jakob, ml. ap. Atanazij, šk.; Živana Najdenje sv. križa 2. povel.: Florijan (Cvetko) Irene j, šk.; Pij, p. Benedikta; Janez Ev. Stanislav, šk. m. Prikazen sv. Mihaela Gregorij Nacijan Antonin, šk. 3. povel.; Frančišek; Mamert Pankracij, m.; Ahile j in Nerej Servacij, m. Bonifacij, šk. Izidor; Zofija Janez Nepomuk, muč. Pashal, sp. 4. povel.; Erik, kr.; Venancij Celestin, pr.; Ivo, sp. Bernardin, sp. Feliks (Srečko), sp. Julija, Emil. Deziderij, šk. Mar. Dev., pom. kr.; Afra, m. 5. povel.; Urban I., p. Filip Nerij Janez, p.; Beda Čast. Avguštin, šk. Vnebohod; Magdalena, p. Ferdinand, kr.; Angela Mer., d. Beležke. Dan je dolg od 14h 30' do 15h 45'. Dan zraste za lh 15'. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 20b 42'. ) Prvi krajec dne 5. ob 17b 55'. ^ Ščip dne 12. ob 18» 29'. Zadnji krajec dne 20. ob 17*> 22'. Mlaj dne 28. ob 6h 37'. v; * •.».> *JL-, ROZMIK junu Kam, pa s panji v mlado nar jo, mo£? • JE'j, s čebelami na letovanje, treba pašo bo dobiti zanje. Dal obilne jim, svetnik Ambro«! Klotilda Bonifacij Norbert Binkošti Felicijan in Primož Ant. Pad. Sv. Rešnje Telo Alojzij AAAA^AAA A A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ahac Janez Krstnik & Ladislav Vidov dan 1389 Peter in Pavel ▲ £ ▲ A ▲ ▲ A A & ▲ 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 N P T S č p s 6. povel.; Fortunat; Radovan Erazem, šk., m. Klotilda, kr. Frančišek Kar. Bonifacij, šk. m.; Valerija Norbert; Pavlina Pavel, šk.; Robert, op. Binkošti (Duhovo);Medard, šk. Binkoštni ponedeljek Marjeta, kr. Barnaba, ap. Janez Fakund, spoz. Anton Padovanski, sp. Bazilij, šk. 1. pobink.;Vid, muč.; Sv.Trojica Tanez; Franc; lošt Adolf, šk. Efrem Sirski, c. uč. Telovo; Gervazij in Protazij Silverij, p.; Milava Alojzij (Slavko), sp.; Vekoslav 2. pobink.; Ahac, m.; Pavlin Agripina Janez Krstnik Viljem, op. Rudolf, šk.; Janez in Pavel Ladislav; Hema, vd. Vidov dan; Leon, šk. 3. pobink.; Peter in Pavel, ap. Spomin sv. Pavla Beležke. Dan je dolg od 15h 46' do 16h 2'. Dan zraste do 21. za 19' in se potem skrči do 30. za 3'. Solnce stopi v znamenje raka dne 22. ob 4h 53'. Začetek poletja. ^ Prvi krajec dne 3. ob 22h 56'. ® Ščip dne 11. ob 7h 12'. Zadnji krajec dne 19. ob 10h 0'. * - JULIJ JnALI SRPAIl Zlatolasa, polna je pšenica, rdečelična, brhka je ženjiea, kosmi v solne u kosa se blešči, škrjanček poje himno dobrih dni. Obiskovanje M. D. Urh Ciril in Metod Elizabeta Vilibald (S) Vincenc Pavl Marjeta Moh. in Fort. AA£sAAAAAA£ 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Magdalena 21 22 Apolinarij Jakob Ana Ignacij ▲ A A ▲ & 23 24 25 26 27 28 29 30 31 1 T Teobald, pušč. Beležke. 2 S Obisk. Mar. Dev. 3 Č Lev II., p. 4 P Urli, šk.; Berta, dev. 5 S Ciril in Metod, šk., slov. ap. 6 N 4. pobink.; Izaija, pr. 7 P Vilibald, šk. 8 T Elizabeta (Špela), kr. 9 S Veronika Jul., dev. 10 Č Amalija, d. (Ljubica) i • ■ 11 p Pij I., p.; Olga 12 s Mohor in Fortunat \ 13 N 5. pobink.; Marjeta, d. m. 14 P Bonaventura; Just, m. 15 T Vladimir, kr.; Henrik, kr. 16 S Dev. Mar. Karmelska; Bogdan 17 Č Aleš, sp. 18 p Miroslav (Friderik) 19 s Vincenc Pavlanski; A vreli ja s 1*1 T7'l * * TT• • 20 N 6. pobink.; li.11 ja, pr.; rlieronim 21 P Daniel, Angelina Dan je dolg od 16h 2' do 15h 7'. 22 T Magdalena, spok. Dan se skrči za 55h. 23 S Apolinarij, šk. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. 24 e Kristina, dev. ob 15h 42'. 25 p Jakob (Radoslav) Začetek pasjih dni. 26 s Ana, mati Mar. Dev.; Jana ^ Prvi krajec dne 3. ob 5h 3'. 27 N 7. pobink.; Natalija (Božena), m Ščip dne 10. ob 2ih 1'. 28 P Peregrin, sp.; Viktor, m. 29 T Marta, dev. Zadnji krajec dne 19. ob 0h 29'. 30 S Abdon in Senen, m. f!| Mlaj dne 25. ob 21h 42'. 31 Č Ignacij (Ognjeslav) VELIKI Trudno, zlato klasje je požeto in v bahave, težke snope speto. Zdaj se cepec v pesem bo pognal, za življenje naše bo koval. Petra vezi Alfonz Lig. Dominik Marija Snežnica Lovrenc £ Klara Veliki Šmaren Rok Bernard Ivana Fr. Š. 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Timotej, muč. Filip Benicij Jernej Avguštin Obgl. Janeza 22 __ — aaa£aaaaaa£ 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 P S N P T S č p s ¥ p T S e p s TJ p T S Č p s ¥ p T S e p s TT Vezi Petra, ap. Porciunkula; Alfonz Lig. 8. pobink.; Najdenje sv. Štefana Dominik, spoz. Marija Snežnica; Ožbolt, kr. m. Sikst, p. Kajetan, sp.; Donat Cirijak in tov. m. Afra, m.; Emigdij !>. pobink.; Lovrenc, m.; Juriča Tiburcij in Suzana, m. Klara, dev.; Hilarija, m. Kasijan in Hipolit, m. Anastazija, dev. Vnebovz. Mar. Dev. (Vel. Gosp.) Rok, sp. 10. pobink.; Emilija (Milica) Helena; Agapit (Ljubo) Ludovik Tol., šk. Bernard, opat Ivana Fr. Šantalska Timotej, m. Filip Benicij (Zdenko) 11. pobink.; Jernej, ap.; Bori voj Ludovik, kr. Zefirin I., pap. Jožef Kalasan, sp. Avguštin Obglav. Janeza Krstnika Roža Limanska, d.; Milka t2. pobink.; Izabela. d~ Beležke. Dan je dolg od 15h 4' do 13h 30'. Dan se skrči za lh 34'. Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 22h 27'. Konec pasjih dni. Prvi krajec dne 1. ob 13h 26'. Ščip dne 9. ob llh 58'. Zadnji krajec dne 17. ob 12h 31'. ^ Mlaj dne 24. ob 4h 37'. Ded starina drevje je sadil, cepil, čakal, a sadu ni vžil . . . Glej ga, svoji ded vnuk njegov težko nosi sadni blagoslov. Egidij Rozalija Regina Rojstvo M. D. Nikolaj Tol. A. A A A A A £ A A A 123456789 10 Ime Marijino Notburga Pov. sv. Križa Ljudmila Evstahij 12 13 14 16 20 A A A £ A A A A A A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Matevž Emeran Kozina in Damijan Mihael Hijeronim £ ▲ ▲ ▲ A A ▲ A A A 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 P Egidij; Ana, prev. Beležke. 2 T Štefan, kr.; Antonin 3 S Doroteja, d. m. 4 č Rozalija 5 p Lovrenci j Just., šk. 6 s Caharija, pr. 7 N 13. pobink.; Regina; Bronislava 8 P Rojstvo Mar. Dev. (Mala Gosp.) 9 T Peter Klaver, spoz. 10 S Nikolaj Toledski, sp. / • 11 Č Erna, d.; Prot in Hiacint 12 P Ime Marijino; Gvido, spoz. 13 S Notburga, dev. t -.-.V-,' ", ; 14 N 14. pobink.; Povišanje sv. Križa 15 P Nikomed, m. 16 T Ljudmila, vd. 17 S Hildegarda, ap.; Lambert, šk. 18 Č Irena, muč. 19 P Januvarij, m. on Q Evstahij, m.; Morana zu O 21 N f5. pobink.;Matevž ap. in ev. Dan je dolg od 13h 26' do llh 46'. 22 P Emeran (Jerko) Dan se skrči za ih 40'. 23 T Tekla, muč.; Linus, p. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. 24 25 S Č Gerard; Mar. Dev., rešen. ujet. Kamil in tov., muč. ob 19h 36'. Začetek jeseni. 26 P Ciprijan in Justina Ščip dne 8. ob 3h 48'. 27 S Kozma in Damijan Zadnji krajec dne 15. ob 22h 13'. 28 N 16. pobink.; Venčeslav, kr. 29 P Mihael, arh. Mlaj dne 22. ob 12h 42'. 30 T Hijeronim, c. uč. ^ Prvi krajec dne 29. ob 15h 58'. Solnce v gorice razsipa zlatd, grozdje se s trte prepolne smehlja. Čriček o vinski dobroti drobi, kdor ne verjameš mu, vina ne pij! Remigij Frančišek Ser. Roženvenska Brigita Dionizij Uršula Kaist Terezija * ▲ £ ▲ ▲ A ▲ A A £ A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Klotilda Rafael Evarist Simon in Juda Volbenk ▲ ▲ ▲ .i. ▲ JL ▲ ▲ ▲ ▲ .1. 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Remigij, šk. Angeli varuhi; Miran Kandid, m.; Vitomir Frančišek Seraf inski 17. pobink.; Placid in tov., m. Brunon, sp. Sergij, muč. Brigita, vd.; Benedikta, d., m. Dionizij; Svetina Frančišek Borgia, sp. Aleksander Sauli 18. pobink.; Maksimilijan, šk. m. Edvard, kr. angl. Kalist, pap. muč. Terezija, d. Gal, op.; Florentin, šk. Jadviga, kr.; Mira Luka, ev. 19. pobink.; Peter Alkantarski Janez Kancijan Uršula in tov., dev. muč. Kordula, d. m. Klotilda, dev. muč.; Živka Rafael, arhangel Krizant in Darija 20. pobink.; Amand; Evarist Frumencij Simon in Juda, ap. Narcis; Ida, d. Alfonz Rodriguez, spoz. Volbenk, šk.; Beležke. Dan je dolg od llh 43' do 10h 1'. Dan se skrči za lh 42'. Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 24. ob 4h 26'. Ščip dne 7. ob 19h 56'. Zadnji krajec dne 15. ob 6h 12'. ^ Mlaj dne 21. ob 22h 48'. ^ Prvi krajec dne 29. ob 10h 22'. Tu našli so poslednji mirni dom, v naročju matere jim je topl6. Kako so srečni, da nič več za naše težke boje ne vedo. Vsi svetniki Verne duše Karol Bor. 10*1 mi n A £ A 12 3 Martin Stanislav Kostka Leopold 11 12 A A A £ 13 14 15 16 Lenart Bogomir v Gregorij Cudod. Elizabeta A A A A 17 18 19 20 Dar. Marijino Cecilija Katarina 23 24 21 22 Virgilij Andrej ▲ ▲ A A ▲ & 25 26 27 28 29 30 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 N God vseh svetnikov 21. pobink.; Spomin vernih duš Viktorin, šk., m. Karol Boromej, šk. (Dragotin) Emerik, vojv., spoz.; Caharija Lenart (Lenko), o.; Ratislav Engelbert; Zdenka Bogomir, šk. 22. pobink.; Božidar (Teodor) m. Andrej A., sp. Martin (Davorin), škof Martin, pap. muč. Stanislav Kostka Jozafat, šk. m.; Borislava Leopold (Levko), kr. 23. pobink.; Otmar, o.; Edmund Gregorij Čudod., šk. Hilda; Odon, op. Elizabeta, kr.; Jelisava Feliks (Srečko) Val. Darovanje Mar. Dev. Cecilija, d. m. 24. pobink; Klemen, p. m. Janez od Križa Katarina, dev. muč. Konrad; Silvester, op. Virgilij, škof Eberhart, šk. Saturnin, m. 1 adv.; Andrej (Hrabroslav), ap. Beležke. Dan je dolg od 9h 58' do 8h 42'. Dan se skrči za lh 16'. Solnce stopi v znamenje strelca dne 23, ob lh 35'. Ščip dne 6. ob llh 28'. Zadnji krajec dne 13. ob 13h 2?'. ^ Mlaj dne 20. ob llh 21'. ^ Prvi krajec dne 28. ob 7h 17'. Daljne zvezde svetijo na vas in na trudno, tiho, zasneženo polje ... 9 S cerkvice samotne vabi glas: Q Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje. Ujedinjenje Frančišek Ks. Barbara Miklavž Ambrož A ▲ ▲ ▲ 12 3 4 Br. spoč. D. M. Lucija Spiridion Lazar Tomaž 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Božič Štefan Janez Evang. Ned. otročiči Silvester 21 22 23 24 m A A A 25 26 27 £ A A A 28 29 30 31 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Narodno njedinjenje Bibijana, dev. muč. Frančišek Ksaverij Barbara (Bara), d. m. Saba, op.; Stojana Miklavž (Nikolaj), šk. 2. adv.; Ambrož, škof Brezmadežno sp. M. D. Peter Fourier, šk. Lavret. Mati božja Damaz, p. Maksencij Lucija, d. m.; Otilija 3. adv.; Spiridion (Dušan), op. Kristina, dekl. Albina, dev. muč. Lazar, šk.; Kraljev roj. dan Gracijan, šk. Urban V., pap. Evgenij in Makarij, m. 4. adv.; Tomaž, ap. Demetrij, m. Viktorija, dev. m. t Adam in Eva: sv. večer Božič; Rojstvo Gospodovo Štefan, m.; Zlatka Janez Evangelist, ap. l.ned. po bo£.; Nedolžni otročiči Tomaž, šk., m. Evgenij, škof Silvester, p. Beležke. Dan je dolg od 8h 40' do 8h 24'. Dan se skrči do 21. za 20', potem zraste do konca meseca za 4'. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 14h 40'. Začetek zime. Ščip dne 6. ob lh 40'. Zadnji krajec dne 12. ob 21h 7'. 0 Mlaj dne 20. ob 2h 24'. ^ Prvi krajec dne 28. ob 4h 39'. Poštne pristojbine. Pisemske pošiljke. Vrsta pošiljk V tuzemstvu pristojbine redne slučajne V inozemstvu1 pristojbine redne slučajne Pisma. Teža je omejena na 2 kg, razsežnost pa ne sme presegati v nobeni smeri 45 cm. Pisma v obliki zvitka so dovoljena v razmerju 10X75 cm. do 20 g 100 par e „ 40 „ 150 „ S * " „ 60 „ 200 „ co o co „ 80 „ 250 „ itd. za vsakih d 20 g 50 par več. •n s • 0> cu Dopisnice, izdane po poštni upravi ali zasebniku, morajo biti iz trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 10 5—7 cm. navadne 50 par z odgov. 100 „ Tiskovine. Največja teža 2 kg, razsežnost 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 cm. Proste in nezložene v obliki dopisnice 12 X 18 om. Se pošiljajo odprte. Pristojbina za »knjižne oglase* ln »cenike (kataloge)* je znižana na 5 p za vsak posamezni izvod do 100 g. Ce je izvod težji, se plača za vsakih nadal n ih 100 g ali zn del te teže še po 6 p. Noben izvod ne sme presegati 500 g. Ta pri-tojbina se plačuje neglede na to, ali ima vsak izvod svo’ posebni naslov ali pa gre več izvodov pod enim naslovom. Velikost teh pošiljk: kakor tiskovine. Pristojbine se plačujejo in zaračunava o, kakor za časnike ln časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpošiljati kniižni oglasi In ceniki po znižanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja na poštno ravnateljstvo Naslovna stran oglasov ln cenikov z znižano pristojbino mora imeti na levi zgornji strani "pombo: »Krnižni oglas*, na desni strani pa: »Pristojbina plačana v gotovini*. do 50 g 25 par „ 100 „ 50 „ „ 155 a 75 „ „ 200 „ 100 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Tiskovine za slepce (izboklo tiskane). Največja teža 3 kg. Napis, ime založnika in druge označbe, ki se ne smatrajo za pismeno sporočilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadnimi črkami. Takisto tudi označba na napisni strani (.Tiskovina za slepce.) in naslov. Se pošiljajo odprte. do 1000 g 25 par „ 20 0 „ 50 „ „ 3000 „ 15 „ ,£> o o o. d ► O) rfl cž N O M d d ^d 'H. .2 © c * p * M o T3 KJ ° £ Cj g N « i 4) 3 * >aJ T3 -rt £ n 'cš 3 P o o 'o\2 d d »N 0 S a N a ' X s * P Pi co co © (V d ^ N - cT ?! o -S “čo ^ S§ o >o . O S M ■ S a« N ft. rs d « d N '2.° g >8 C o & Z £ o a. a 3 o , -4J ««.2 u t-i do 20 g 300 par2 „ 40 „ 450 „ „ 60 „ 600 „ „ 80 „ 750 „ itd., za vsakih 20 g 150 par več. navadne 150 par* z odgov. 300 „ do 60 g 50 par* „ 1< 0„ 100 „ ., 150,, 150 „ „ 200,, 200 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več. do 1000g 50 par „ 2000 „ 100 „ „ 3000 „150 „ d ^ a S !»fl O vo S lO fl _ s d ‘ČT fl B d a 73 o .2 ® 5 o ” o- .2 m ® ■*-* o S 2.2 3 P P P £4 02 B 0) p fl «* 5 ■ 2 s 0 O) CO O CO VO . rt na . <*> M . P d o s o d n • '■j? 2 -d £ *^T *?- o* -*-» S CO H P d * >33 O * Oh * d -+J ..fl d • O M * d d , ' fl ® •S d fl >o fl o ®P S 2 ° a. p, Oh co M »H ^ U PH P 1 Za tiskovine v republiko Češkoslovaško velja pristojbenik za tuzemstvo. a V prometu z Italijo znaša pristojbina za pisma do 20 g 2 Din 50 par, za vsakih 20 g pa 150 par več. • V prometu z Italijo znaša pristojbina za navadne dopisnice 1 Din 25 par, z odgovorom 2 Din 50 par. * Za časopise in druge periodične publikacije in za pošli, ke s knjigami, kadar jih pošiljajo izdajatelji ali knjigotržci in ki gredo v Italijo, se plača za vsakih 50 g 25 par. Teža pošiljk s knjigami je dovoljena do 3 kg. Vrsta pošiljk pristojbine redne j slučajne pristojbine redne slučajne Vzorci brez vrednosti. Največja teža 500 g. Razsežnost 30 X 20 X 10 cm, v obliki zvitka 30 X 15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. do 100 g 50 par n ^ 50 „ 75 „ „ 200„ 100 „ „ 250,, 125 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Poslovni papirji. Na jvečja teža 2 kg. Razsežnost v ploščatem ovitku 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 cm. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pisani ali risani z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji zavarovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice itd. Pošiljajo se odprti. do 200 g 100 par „ 250,, 125 „ „ 300,, 150 „ „ 350,, 175 „ „ 400,, 200 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Mešane pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci in poslovni papirji od istega pošiljatelja na istega naslovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. Največja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. a p s s « (D rt ož’ -o s a> o a M ■“ > d d > v pO -*-> d d N •>-» O o, M d S..- P O ^ N o ^ a> d ‘r-= N ._ 'd "3 5 .2. o a .n >s § Š a , v d >• N O) o o P-H fr "X 5 03 p p< CO CO O d Oh a o a •2 " S 'g S ° E o 0 O _ *—* o ® S, a d l O >o .e-g-.s »--s, t ^ t, oj PhHI^ N do 100 g 100 par „ 150,, 150 „ „ 200,, 200 „ „ 250,, 250 „ itd., za vsakih 60 g 50 par več Razsežnost: 45X20X10 V zvitku: 45X15. do 300 g 300 par „ 350,, 350 „ „ 400400 „ „ 450,, 450 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. a S a a : oj d 5 54 « P d ° CJ a — 3 Q o P TO N s ' s « S -22 s Sfi. 3 S © a a 5 m (o coco v - « § C' •> >o 2 - a £ S 2 'S o S. 2 ► S « ► J2 P O o fc H fe CM Opombe: Pisemske pristojbine za Izterjavanje denarnih zneskov do 5000 dinarjev, oj Odkupne pošiljke. — b) Poštni nalogi. Odkupne pošiljke: Pristojbine pri predaji: 1.) kakor za priporočene pošiljke brez odkupnine; 2.) pristojbina za pokaz £0 par. — Dovoljene so samo priporočene pisemske pošiljke. Pristojbine pri izdaji: Od izterjane odkupnine se odbije na-kasuuuu za dotični znesek, cena nakaznične golice in eventualna Uplačnina do 50 Din 50 par, do 1000 Din 100 par, do 5000 Din 200 par, ako sprejemna pošta pošiljke (naslovna pošta odkupne nakaznice) nakaznice izplačuje na domu. Poštni nalogi: 1.J Pristojbine pri predaji: za pismo s poštnim nalogom pristojbina za priporočeno pismo in pristojbina za pokaz 50 par; 2.) pristojbine pri izdaji: kakor pri odkupnih pisemskih pošiljkah in eventualna finančna kolkovina. Pisemske pošiljke se ekspresno dostavljajo le v kraju, kjer je pošta, odkupne pošiljke in poštni nalogi pa se dostavljajo ekspresno samo tam, kjer izplačuje pošta nakaznice na domu, sicer se samo obveste. Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uio, če je pa pošiljka odkupna, samo med uradnimi urami. Predalnina: za navadne in priporočene pisemske pošiljke za predal brez ključa po 10 Din, s ključem po 15 Din na mesec. — Za po- šiljanje za naslovnikom ali za vračanje pisemskih pošiljk se ne zaračunava nobena pristojbina. Kot porto se zaračuni dvakratni manjkajoči del franki. Pisemske pošiljke pod tek. št. 8 do 7 se morajo oddajati vsaj deloma frankirane, sicer se sploh ne odpravijo, v prometu z inozemstvom pa morajo biti popolnoma frankirane. Poštni nalogi v prometu z inozemstvom še niso uvedeni, odkupne pošiljke pa v prometu z Avstrijo, Nemčijo, Švico, Češkoslovaško in Madžarsko. Pristojbina kakor za priporočeno pošiljko v inozemstvo in še 1 Din posebne pristojbine. Iz inozemstva došli «listi za odgovor> se zamenjavajo za znamko. 300 par (pred potekom šestih mesecev). Za nefrankirane ali premalo frankirane pismene pošiljke iz inozemstva plača naslovnik dvojno manjkajočo pristojbino, a najmanj 100 par. Za pravilno frankirane pisemske pošiljke, ki se pošljejo za naslovnikom iz notranjosti kake države v drugo državo (inozemstvo), se plača samo čista razlika med tuzemsko in inozemsko pristojbino. Kazen za poštno-dohodarstveni prestopek znaša lOkratni znesek predpisane pristojbine. Poštna pooblastifa: Za poštna pooblastila se plača razen kolkovine za prošnjo po tarifni postavki 1. zakona o taksah (sedaj 5 Din) in razen kolkovine po tarifni postavki 10. zakona o taksah (10 Din) še poštna pristojbina za hranitev, ki znaša za pooblastila, ki veljajo samo za enkrat ali za dobo do 15 dni, 50 par, za pooblastila, ki veljajo za več ko 15 dni, pa 2 Din za vsako koledarsko leto. Nakaznice (samo za tuzemstvo). Navadne do 5000 Din. Navadne pristojbine: Nakaznina z^ znesek do 25 Din ... 100 par 1000 Din ... 500 par 50 150 „ 2000 „ . . . 600 „ 100 ...... 200 „ 3000 „ . . . 700 „ 300 „ ... 300 „ 4000 „ . . . 800 „ 500 „ ... 400 „ 5000 1000 „ Slučajne pristojbine: i do 50 Bin....................... 50 par Izplačnina J „ 1000 „......................1°° >> l „ 5000 ..................... 200 „ Ekspresnina.................................... 3 Dm Poizvednica.................................... 3 » Izplačilno potrdilo j ^ Prel^aj' • \ Preklic nakaznice, izprememba naslova: (Za tako zahtevo se plača pristojbina za_ priporočeno pismo, eventualno tudi še za brzojavko.) Opomba: Izplačnino je treba plačati samo za navadne nakaznice, ki gredo v kraj, kjer pošta izplačuje na domu. Izplačnine proste so nakaznice, ki so naslovljene poste restanto ali^ na vojake, in nakaznice, ki so prenakazane na poštno hranilnico. Za ekspresne nakaznice se ne plača nobene izplačnine. Pošte, ki izplačujejo na domu, morajo po posebnem slu dostavljati tudi ekspresne nakazniške zneske, druge pošte pa samo obvestilo. Ekspresne nakaznice dostavlja, oziroma obvešča sel samo med uradnimi urami. Ce se izvirna nakaznica izgubi, uniči ali pri prejemniku, oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošiljatelju poškoduje^ se plača za napravo izplačilnega pooblastila (dvojnika nakaznice) razen pristojbin za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih znamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi za podaljšanje roka za izplačilo privatnih nakaznic. , Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje nakaznic se ne zaračunava nobena pristojbina. Predalnina za nakaznice znaša v krajih, kjer se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec. Brzojavne do 5000 Din. Pristojbine: a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah (izplačnine ni nobene); b) brzojavna pristojbina; c) ekspresnina 3 Din, tudi tedaj, če gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte. Opomba: Brzojavna nakaznica so lahko pošlje tudi v kraj, kjer ni pošte, oziroma brzojava. Ce v naslovnem kraju ni brzojava, ampak samo pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaznico pošti kot ekspresno priporočeno pismo. Ce pa gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se ne dostavi, oziroma ne obvesti po posebnem slu, ampak tako, kakor vse druge poštne pošiljke. Pristojbine se plačajo pri predaji. Vrednostna pisma (lettres de valeur) za inozemstvo. Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sedaj z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Brazilijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, z Egiptom, s Francijo, s svobodnim mestom Gdansk, z Grčijo, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, b Poljsko, z Rumunijo, s Švedsko, Švico, Turčijo, z Veliko Britanijo, Estonijo, s Finsko, Holandsko, z Islandom, Japonsko, Letonijo, Litvo, Luksemburgom, Marokom, Norveško, s Palestino, Portugalsko, Saro, Sirijo-Libanom, Španijo, Tunisom in z belgijskim Kongom. Teža 2 kg, vrednost 3000 Din. Pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din. Opomba: Pošiljatelj mora izpolniti pri predaji brezplačni obrazec »Jamstvo pošiljatelja*, v katerem izjavlja, da v pismu ni večje vrednosti od 8000 Din, in da jamči za vse posledice napačne vrednostne napovedi. — Vrednost je treba označiti razen v dinarski veljavi tudi v frankih in centimih po relaciji (hedij 1: 12). Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Pristojbina težna vrednostna do- stavnina ob- vestnina do g par do Din par 20 40 60 80 itd., kih 50 p 400 450 500 550 sa vsa-20 g ir več. 100 500 1000 5000 potem j vsakih 1C ali del te nosti š 100 p 100 200 500 1000 >a za 00 Din vred-e po ar. Ce je naslovljeno pismo v kraj, kjer je pošta cc in dostavlja pošta y vrednostna pisma na g* dom. Ce je naslovljeno g pismo v kraj, kjer v ni pošte. EJ Ekspresnina 3 Din. Pristojbina za pokaz 50 par, če je pismo obremenjeno z odkupnino. Povratnica ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din. Poizvednica 3 Din. Za preklic pisma, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. _ Opombe: Teža 2 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Ekspresno denarno pismo se dostavlja po posebnem slu le tedaj, če naslovna pošta poštne nakaznice izplačuje na domu, sicer se dostavi samo obvestilo. Ekspresno denarno pismo z označeno vrednostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po posebnem slu, ampak se samo obvesti. Prejemnik obvestila o taki pošiljki pa sme zahtevati, da se mu obveščeno pismo dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje) in če plača dostavnino. — Ekspresno se denarna pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 6. do 21. ure, če je pa pismo odkupno, samo med uradnimi urami. — Za ekspresno denarno pismo se ne plača niti dostavnina niti ob-vestnina. Pri odkupnih denarnih pismih odbije naslovna pošta od izterjane odkupnine nakaznino za dotični znesek, ceno nakazniške golice in, če treba, tudi izplačnino, ako se odkupna nakaznica izplača na domu. Ce se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrne sprejemni pošti, se zaračuni samo dostavnina ali obvestnina. Za denarne pošiljke (pošiljke z denarjem ali vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa se plača pristojbina kakor pri paketih. Za denarna pisma, naslovljena poste restante ali na vojake, se ne plača dostavnina, ampak samo obvestnina. Vrednostne škatle (boites avec valeur declaree) za inozemstvo. Promet je dovoljen z Albanijo, Alžirjem, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, Cile, z Dansko, Egiptom, Estonijo, Etijopijo, s Francijo, Holandijo, z Irsko, Italijo in kolonijami, Japonsko, s Kitajsko, Kongom, z Luksemburgom, Madžarsko, Marokom, Nemčijo, s Portugalsko, Švedsko, Švico, Tunisom, Turčijo, z Veliko Britanijo in kolonijami. Teža 1 kg, vrednost neomejena. Pristojbine: a) težna pristojbina za vsakih 50 gramov po 2 Din, najmanj pa 10Din; b) priporočnina 3 Din; c) vrednostna pristojbina za vsakih 300 frs (3600 dinarjev) ali del tega zneska po 5 Din. Opomba: Za izvoz nakitov, dragocenih predmetov, zlata, srebra, dragega kamenja in kovanega denarja je potrebno dovoljenje generalne direkcije carin v Beogradu. Paketi za tuzemstvo. P r i s t o | b i n e težna do kg Din vrednostna do Din par do- stavnina ob- vestnina nakaznina za odkupnino par izplačnina za odkupnino par 1 5 10 15 50 6 10 20 30 40 100 500 1000 5000 100 200 500 1000 5 Din ,5 S Za ločenko (t. j. obsežneiSi paket ali paket,ki zahteva večjo opreznost) se plača dvakratna težna pristojbina. potem pa za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 100 par. cJ C3 O) +3 •*—> sr? g.S.S'5 •Sr10 ^ & S =S « 50 par S £ '■£'3 S.A* ce h -*-> 2 " 'S •2.|« č>.2 ‘JUS cg a. a> t> O JS oj Ph do 25 Din 50 „ 100 „ 300 „ 500 „ 1000 „ 2000 „ 3000 „ 4000 „ 5000 „ 100 150 200 300 400 500 600 700 800 1000 do 50 Din 1000 „ 5000 „ 50 100 200 - Ekspresnina 6 Din. — Povratnica ob predaji 3 Din. — Povratnica po predaji 6 Din. — Poizvednica 3 Din. — Za preklic paketa, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Največja teža 20 kg, vrednost neomejena. Za pakete, ki so naslovljeni poste rcstante ali na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dastavmna, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnma niti obvestnina Paketi se ekspresno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem slu samo pošte, ki nakazniške zneske izplačujejo na domu, druge jih samo obveščajo. Ekspresni paketi, katerih teza presega 5 kg, se nikdar ne dostavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo. Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zahtevati, da se mu paket dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje) m če plača do» Btavnino. — Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostavlja poseben sel le med uradnimi urami. Za paket z odkupnino se plača ob predaji tudi se nakaznina za odkupni znesek in, Če treba, tudi izplačnina, ako sprejemna pošta paketa (naslovna pošta odkupne nakaznice)^ izplačuje nakaznice na domu. Tudi te pristojbine se jialepljajo v znamkah na 8premnieo. Pristojbina za pokaz se pri odkupnih paketih ne plačuje, a od izterjane odkupnine se nikakršne pristojbine ne odbijajo. Predalnina za pakete znaša v krajih, kjer se paket dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavl jivem paketu se iz roči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 50 par. L e ž n i n a za pakete znaša 100 par za vsak dan, za kate rega se ležnina zaračunava. Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vračanje pake tov se zaračunava težna pristojbina, vrednostna pristojbina (če je vrednost označena) in dostavnina, oziroma obvestnina. Glede paketov z denarjem in vrednostnimi papirji glej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna pisma. Odkupni zneski preko 1000 do 5000 Din se izplačujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostavnem okraju pošte. Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozemstvo in kakšne so pristojbine, se lahko poizve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer so carinarnice, skrbe za ocarinjenje pošiljatelji sami, ki potem pošti predajajo že ocarinjene in plombirane pošiljke. Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pakete ondotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lopenke, zavite v platno (če mogoče voščeno), ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, ne s svinčnikom in samo v latinici. Vrednost mora biti označena v frankih z besedami (v latinici) in s številkami. Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Ravno tako 6i mora pošiljatelj sam preskrbeti razna potrebna izvozna in uvozna dovoljenja. Pošiljatelj mora na Bpremnici označiti, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslovniku ne mogel izročiti. V prometu z Avstrijo, Nemčijo, s Švico, CeškoslovaJko in z Madžarsko so dovoljeni tudi odkupni paketi. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) je veljavna tri leta in stane 10 Din. Čekovne položnice. Pristojbine: 1.) za zasebna sporočila na drugi strani (hrbtu) položnice 50 par; 2.) za prejemno potrdilo, ki ga plačnik davka zahteva, 50 ali pa 100 par, kakor pač želi, da dobi to potrdilo po dopisnici ali v pismu. Za čekovne nakaznice plača naslovnik izplačnino kakor pri poštnih nakaznicah, če gredo v kraj, kjer jih pošta dostavlja na dom. Zaklenjene torbe. Prejemniki, ki ne stanujejo v kraju, kjer je pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Pošta jo odpira in zapira. Za opravljanje tega dela se plača po 10 Diu na mesec. Časniki in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravništva, se plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par, če ima vsak izvod svoj posebni naslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari. Za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov, oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo zasebniki, se morajo frankiraii kot tiskovine po pristojbeniku za tiskovine. Prodajalci časopisov plačajo za časopise, ki jih vračajo neprodane upravništvom, po 2 pari za vsak izvod do 100 g teže. Za težje izvode se plača za vsakih nadaljnjih 100 g ali del te teže zopet po 2 pari. Najmanjša pristojbina takih pošiljk je 50 par, največja teža je dovoljena do 10 kg. Časopisi za inozemstvo se morajo frankirati s frankov-•nimi znamkami po pristojbeniku za tiskovine. Za časnike in časopise, ki gredo v Alžir, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Madžarsko, Marcko, Nemčijo, Paragvaj, Poljsko, Portugalsko in kolonije, Rumunijo, Rusijo, Saro, Sirijo-Liban, Španijo, Tunis in Urugvaj in ki jih pošiljajo časopisna upravništva,, xnaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. Kolki za listine. 1.) Listine o jamstvu in kavcijah 0-1 % polistinje-nega zneska. 2.) Zadolžnice in pobotnice 0-5 % polistinjenega zneska. 3.) Odstopnice 2 % polistinjenega zneska. 4.) Pogodbe.....................................2 Din. 5.) Oporoke.....................................3 „ 6.) Izpričevala................................20 „ Mojstrsko izpričevalo.......................60 „ Pomočniško izpričevalo.......................5 „ Izpričevalo osnovnih šol..............5 „ Izpričevalo srednjih šol . . . 5 in 10 „ Maturitetno izpričevalo.....................30 „ 7.) Računi trgovcev in obrtnikov: a) do 100 Din...............................10 par, b) preko 100 Din............................20 „ 8.) Lepaki ....................................10 „ 9.) Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati, temveč se morajo kupiti znesku primerne golice. 10.) Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati. Ad 9.) in 10.): Kupnina za menične golice, oziroma kolek za zastavne listine znaša: do 300 Din . . . Din 0-60 preko 300 Din „ 600 „ . . . „ 1-20 600 „ „ 1.200 „ . . . „ 2— 1.200 „ „ 2.000 „ . . . „ 4— 2.000 „ * 3.200 „ . . . „ 6-20 3.200 „ „ 5.000 „ . . . „ 9-80 5.000 „ „ 6.800 „ . . . „ 13-20 6.800 „ „ 10.400 „...................19— „ 10.400 „ „ 14.000 „ . . . „ 25— „ 14.000 „ „ 20.000 „ . . . „ 34— 20.000 „ „ 26.000 „ . . . „ 43— preko 26.000 Din do 32.000 Din . . Din 52 — 32.000 „ 38.000 „ . . 61— 38.000 »» „ 44.000 „ . . * >1 70— 44.000 „ 50.000 „ . . * 1» 79— »» 50.000 n „ 60.000 „ . . * J? 94 — M 60.000 „ 70.000 „ . . * J* 109 — 70.000 „ 80.000 „ . . 124— 80.000 „ 90.000 „ . . * 1? 139— 90.000 „ 100.000 „ . . * 154— ?» 100.000 ., 125.000 „ . . * 192— V 125.01 Ul 1 hO 000 , . . 260 — „ 150.000 ?? „ 175.000 „ . . ' 268— 175.000 „ 200.000 „ . . 306— 1» 200.000 „ 250.000 . . * 1» 382— 250.000 „ 300.000 „ . . • 1» 458— »1 300.000 ., 350.000 „ . . • 534— »J 350.000 400.000 „ . . >1 610— >9 400.000 „ 500.000 „ . . 760— preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jemlje za polnih 1000 Din. Koledar sa leta 1801. do 1980. S tem koledarjem se more določiti, katerega dne v tednu se je izvršil ali se izvrši katerikoli dogodek iz let 1801. do 1980. A LETNICE B. MESECI a s S —> S - Z £ I marec c "■* a c B D B = M s* c J £ « S. S | i c o C 1 E I •c 1801 1829 1857 1885 1925 1953 4 0 0 3 6 1 3 6 2 4 0 0 2 30 58 86 26 64 5 1 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 3 31 69 87 27 55 6 2 2 5 0 3 6 1 4 6 2 4 4 32 60 88 28 56 0 3 4 \j 2 5 0 3 6 1 4 6 5 33 61 89 1901 29 57 2 5 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 6 34 62 90 2 30 58 a 6 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 7 35 63 91 3 31 5^ 4 0 0 3 5 1 3 6 2 4 o 2 8 36 64 92 4 32 60 0 1 2 6 0 3 5 1 4 6 2 4 9 37 65 93 5 33 61 0 3 3 6 1 4 6 2 5 0 3 5 10 38 66 94 6 34 6* 1 4 4 0 2 5 0 3 6 1 4 li 11 39 67 95 7 35 6 H 2 5 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 12 40 68 96 8 36 64 3 6 0 3 5 1 3 6 2 4 0 2 13 41 69 97 9 37 65 r> 1 1 4 6 2 4 0 3 5 1 8 14 42 70 98 10 38 66 6 2 2 5 0 3 5 1 4 6 2 4 15 43 71 99 11 39 67 0 3 3 6 1 4 6 2 5 0 3 6 16 44 72 12 40 68 1 4 5 1 3 6 1 4 0 2 6 0 17 45 73 13 41 69 3 6 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 18 46 74 14 42 70 4 0 o 3 5 1 3 6 2 4 0 2 19 47 75 15 43 71 5 1 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 20 48 76 16 44 72 6 2 3 6 1 4 6 2 6 0 3 6 21 49 77 1900 17 45 73 1 4 4 0 2 5 0 3 6 1 4 6 22 50 78 18 46 74 2 5 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 23 51 79 19 47 75 ; 6 6 2 4 0 2 6 1 8 6 1 24 52 80 20 48 76 4 0 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 25 f>3 81 21 49 77 6 2 2 6 0 8 6 1 4 <> 2 4 26 54 82 22 50 78 0 3 3 6 1 4 6 2 5 0 3 6 27 55 83 23 51 79 ! 4 4 0 2 5 0 3 6 1 4 6 1828 1856 1884 1924 1952 1980 2 5 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 C. TEDNI 1 8 15 22 29 36 nedelja 2 9 16 23 30 37 ponedeljek 3 10 17 24 31 torek 4 11 18 25 32 sreda 5 12 19 26 33 četrtek 6 13 20 27 34 petek 7 14 21 28 35 sobota Pojasnilo. Vprašanje: Prešeren Je umrl 10. februarja 1849. Kateri dan v tednu? — Odgovor: V soboto. Rešitev: V razpredelnici A poiščeš letnico 1849. in greš na desno v razpredelnico B do februarja, kjer dobiš številko 4. Tej prišteješ številko mesečnega dneva, v našem primeru 10. Vsota 14 v razpredelnici C ti pokaže soboto. V. Vodnik je preminul 8. januarja 1819. 5-f8 = 13, torej petek. Ivan Cankar ee je rodil 10. maja 1870. 1 -f 10 = 11, v sredo. n$m' *■ ^C/ VnaSV^ Novi zdravstveni domovi v Lukovici, Tržiču in Cerkljah pri Krškem Proslava desetletnice Univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. % \ i V ‘ r. - < P '"J'*' > ?\\ 4feš Spomenik Simona Jenka vPodrečah. Godbeni dom v Domžalah. Polaganje temeljnega kamena za gradbo pravoslavne cerkve v Celju. Pogreb ministra v p. dr. Gregorja Žerjava. Prihod prekmurskih Slovencev v Ljubljano. Posvetitev ljubljanskega pomožnega škofa dr. Rožmana. Sprejem vvestfalskih Slovencev na ljubljanskem kolodvoru. Trije pogledi v novo ljubljansko klavnico. Gradnja mostu v Zidanem mostu. Športno kopališče Ilirija. Iz naše notranje arhitekture ing. arh. D. Serajnik: Hiša dr. H. Baumgartena v Trbovljah. Prof. A. Sič: Kot jedilnice v gorenjskem slogu. Svetiljka v spalnici (gorenjski slog). Ing. arh. J. Omahen: Jedilnica in spalnica iz lastnega doma. Ilirske svečanosti v Ljubljani Narod se klanja pesniku Valentinu Vodniku. Francoski general Rozet izkazuje z dve-minutnim molkom čast spominu neznanega Napoleonovega vojaka. Odkritje spomenika Iliriji oživljeni. (Trg in ilirski steber po načrtu arh. prof. Plečnika.) ZA NOVO LETO V novo leto vozi vlak Kam pripelje tebe, mene? Glave Še tako učene ne odkrijejo resnice: morda v pekel, morda v vice, morda pred nebeški prag. Odgovarjaš: „Učenjak, on pozna le hipoteze, kakšne so z ozvezdjem veze, njemu vedno bo uganka. Hiromantik le, ciganka, sveti v dni bodočih mrak." Naj vse vkup jih vzame vragi Saj ni vredno to prepira; dobra je še vsaka vera: naj ta dvomi, drugi upa. Ali vina zlata kupa bodi vsem prijatelj drag! Naj bo lek bodrilen, blag, za nevernike, dvomljivce, za trpeče, bojazljivce, drugim naj množi veselje: Čaše v roke, vlak že pelje, na svoj prostor sedi vsak! ALOJZ DR. I. LAH: NAPOLEON IN VODNIK. (OB 120LETNICI ILIRIJE OŽIVLJENE.) Slavnosti, ki so se vršile letos meseca oktobra v Ljubljani, kjer je Slovenija postavila spomenik Napoleonu, ustanovitelju Ilirije, so bile dokaz, da šele sedaj «duh Kranjce navdaja Napoleonovi, in da šele sedaj čimdalje bolj razumevamo pomen Ilirije za naše narodno življenje. A ta pomen bi ne bil tako velik, da se ni z delom Napoleonovim združilo delo našega tedanjega največjega moža, našega buditelja in voditelja Valentina Vodnika, ki je dal slovenskemu delu Ilirije dušo in srce, kakor ji je dal Napoleon voljo in moč. Brez «pevca Ilirije» bi bila ona doba za nas mrtva ravno tako, kakor bi brez Ilirije ne bil mogoč oni razmah, ki ga je razvil naš pesnik s svojim delom v tej dobi. Zanimivo je, kako se izpopolnjuje to dvoje imen v naši zgodovini. Na eni strani Napoleon, eno največjih imen v svetovni zgodovini, vojak in za-konodavec, presnovatelj Evrope in zmagovalec sveta, nemiren duh, poln velikih načrtov, na drugi strani Vodnik, skromen pesnik, preprost duhovnik, pratikar in časnikar, znan komaj lastnemu narodu, a vzgojitelj mladine in bodritelj naroda, poln dobrote in ljubezni, vere in navdušenja za izobrazbo ljudstva in njegov splošni napredek. Kakor da ju je usoda prinesla ob istem času v našo sredo! (1796.) Ko se je gospod Balant poslavljal od bohinjskih gora in se pripravljal na pot v Ljubljano, da tam s Zoisovo pomočjo vrši veliko vzgojno in narodno delo s svojo «Pratiko», se je poslavljal tudi Napoleon od Pariza in se pripravljal na pot k italijanski armadi, da ž njo prestopi meje Francije in nese z orožjem ideje francoske revolucije v Evropo. In komaj je naš pesnik začel (leta 1797.) izdajati svoje «Ljub-ljanske Novice», že je stal Napoleon po slavnih zmagah onstran Soče in se pripravljal, da preko naših pokrajin zada glavni udarec Avstriji, ki je bila voditeljica nasprotnikov Francije v Evropi. Tako sta se srečala naš pesnik in mogočni zmagovalec. Takoj od prvega začetka so «Novice» polne poročil o vojni in vmes se začne ponavljati ime glavnega generala Bonaparta, dokler ne izvemo 28. malega travna, da je prišel Napoleon v Gradec. — «Na gracarskim polji je Buonaparte pregledoval 12.000 francoskih soldatov, kateri so stali na enem prostoru od ene ure hoda po dolgim.> Napoleon, ki je šel s svojo vojsko preko Goriške in Koroške je stal sredi Avstrije. Zanimivo je, s kako mirnostjo poroča Vodnik o vojnih dogodkih. Nikjer se ne izpostavlja proti Francozom, navaja samo dejstva in graja le, kar je slabega, zato pa pohvali celo francosko strogost in pravičnost. Kako naravno poroča n. pr. o Napoleonovem bivanju v Ljubljani: «General Bonaparte je v petek (28. aprila) v Ljubljano prišel zjutraj ob osmih, je počival do pol enajstih, generale pred se pustil, z njimi ob poldne kosil ino se ob dveh popoldne dalje po tržaški cesti peljal. Prebivališče je vzel v škofiji ino ljudem se pri oknu pokazal; je truden videti, vendar pravijo, da ima trdno zdravje.» — Ali sta se videla? Mogoče, da je stal tudi Vodnik kot poročevalec med ono množico pred škofijo, ko se je Napoleon pri oknu pokazal Ljubljančanom. Natančnejšega poročila o tem nimamo. Gotovo je, da je veliki zmagovalec vzbujal zanimanje in občudovanje. Seveda ni mogel nihče misliti, da je to šele začetek velikih pohodov in zmag, iz katerih se bo dobrih 10 let pozneje rodila tudi Ilirija. In da bo ta mladi general čez nekaj let cesar Francije, ki je v revoluciji prelila toliko krvi, da se je iznebila kralja in postala republika! In da bo čez sto let stal v Ljubljani spomenik temu cesarju! Napoleon je odšel iz Ljubljane v Trst, kjer so — kakor piše Vodnik — «vse barke generalu Bonaparte na čast streljalex Trst je imel plačati tri milijone franc, liber «zdaj je Bonaparte sam v Trstu pričujoč štiri sto tavžent liber na ti nakladi doli spustila. Iz Trsta je «Bonaparte dalej šel z več generali ino konjiki, kakor menimo v Gorico. Njega voz je šest konj vozilo; kaže, da ni popolnoma zdrav; on se je tukaj v morji kopal>. Napoleon je odšel v Benečijo, kjer so «nekatere vrele glave beneške gospode ob njih last hotele pripravit. Bonaparte je zapovedal, da prebivalci v beneških deželah imajo v 24 urah vse beneškim gospodom slišajoče graščine ino lastnine nazaj dati. — Taki ljudje» — pravi Vodnik — «pozabijo, da prostost ni samo-p a š n o s t. Brez lepega reda ino vrste ne more bit nobena dežela srečna». Tu bi bila zanimiva primera s časi v in po svetovni vojni. Vodnik poroča dalje, da so ^Francozi na premoženje beneških gospodov bili roko položili ino so mislili vse nase potegnit. Al general Bonaparte je povelje dal, da naj se vse premoženje ino države beneškim gospodom nazaj izročijo. Znano je, da so nekateri generali in komisarji zelo izrabljali svojo oblast in hoteli hitro obogateti, kar smo videli tudi pri nas ob času svetovne vojne. Tudi o tem piše Vodnik in pravi, da je «general Bonaparte iz Maj-landa v Benetke eno ostro okazo čez francoske komisarje poslal, kateri so v Benetkah več reči od deželnega premoženja proč vzeli ino sebi prilastili.Ti komisarji so prave prijavke... Zavolj takih goljufij je že general Bonaparte nekateriga od službe pognal, med drugimi vemo, da je tudi eden tistih komisarjev za goljufa spoznan ino ob službo djan bil, kateri so tukaj v Ljubljani sebi mošnjo debelili». Tako slišimo v «Novicah» o Napoleonu same dobre stvari, dasi je bil ves ta čas v vojni z Avstrijo. V št. 62. je Vodnik napisal njegov življenjepis, ki se glasi: «General Napoleon Bonaparte je rojen v otoku Korsika pod francosko krono. Njegov oče je prebival v mestu Ajaccio proti večernemu solncu tega otoka pri morju ino je imel dosti zemelj pod seboj. Pred 15 leti umrje ino zapusti štiri sinove ino dve hčeri. Francoski oblastnik čez Korsiko je rad imel Bonapartove otroke, je poslal dva starejša sina v Pariz v kraljevo vojskno šolo, to je sedanjega generala Napoleon z imenom, ino Jožefa. Oblastnik Marboeuf umrje v letu 1786. Fantje zgube nad njim svojega dobroinika ino pridejo iz Pariza domu k materi. Napoleon Bonaparte, sedanji general, je bil takrat v devetnajstem letu svoje starosti, je tedaj letos (1797) 30 let star. Kadar se je v letu 1790 v Korsiki začelo prenarejanje deželske oblasti, je bil Jožef, mlajši brat, zvoljen za moža pri vižarstvu (vladi) otoka Korsike; starejši brat pak, to je ta, ki je sedaj general, je bil postavljen za komandanta enega bataljona deželnih straž v mestu Ajaccio. Laški jezik se je v zibeli naučil, francozovsko zna bolj kakor vsak Korsikanec. Je srednje postave, bled, medel, vendar trdnega zdravja; ima rujave oči, kljunast nos, naprej pomaknjeno spodnjo čeljust, široko čelo. Se mu vidi, da je globoko zamišljen ino bistrovid. Je tih, malo besedi, dostih misli; ne tako živ kakor drugi Francozi. Spomin ima trden, nikoli nič ne pozabi; kar je obljubil, vselej drži. — Dva brata sta se dobro priženila v deželi Provence. On je vzel v zakon eno vdovo generala Beauharnois (Boharnoa).» Tako so «Novice» spremljale Napoleona na njegovi zmagoviti poti in ko se je leta 1800. vojna odmaknila od naših dežel in je nastal za nekaj časa mir, so tudi «Novice» prenehale, ker so imele premalo naročnikov. Zato imamo o letu 1805., ko so šli Francozi drugič skozi naše kraje, dosti manj poročil in le med ljudstvom se je ohranilo nekaj spominov na generala Masseno, ki se zelo ujemajo s tem, kar piše o tem generalu že Vodnik v «Novicah>. Kako je Vodnik sodil o geslih in delih nove nove dobe, vemo iz «Novic»; naravno je, da ni odobraval tega, dasi kaže kot duhovnik dovolj razumevanja za nenavadne dogodke. Seveda pravi, da «tem časi je to res, da vsaka vojska je vselej več hudega kakor dobrega storila*. Ko se je leta 1808. Avstrija pripravljala na novo vojno proti Napoleonu, je začela ustanavljati brambovske bataljone in da jih navduši na boj, so nemški pesniki zlagali bojevite pesmi za brambovce. Te pesmi je prevedel tudi Vodnik, ki je bil takrat profesor na gimnaziji in pridal nekaj svojih, med katerimi je najlepša «Brambovska dobra volja*, zapeta v narodnem duhu in polna šegavosti; velja pa pred vsem naši domovini, ker pravi: Drava čigava Soča čigava ga bomo kdo jih če pit Ako pomislimo, da so se sto let pozneje pri polni narodni zavesti in dozorelosti jugoslovenske misli našli slovenski pesniki, ki so ob času svetovne vojne proslavljali avstrijske zmage in zlagali pesmi proti Srbom, ki so nam prinašali svobodo, se ne bomo čudili, aa je Vodnik izdal «Pesmi za brambovce», ki so vprašali. odgovarjale tedanjemu našemu narodnemu razpoloženju, kajti Ilirija še ni bila oživljena. Ko pa je prešel bojni vihar in se je na evropski karti pojavila nova država Ilirija — je Vodnik spoznal, da je prišel naš čas in se z vso vnemo lotil dela kot «vodja latinskih, prvih in delavskih šol*, napisal potrebne šolske knjige in se vkljub vsej negotovosti popolnoma predal na francosko stran, kar nam najlepše priča njegova «Ilirija oživljena*. Tako sta se po desetih letih zopet našla vojskovodja in pesnik: a vojskovodja je bil sedaj cesar, ki je v svoji mogočnosti ustvaril Ilirijo in jo priklopil k svojemu kraljestvu, pesnik pa je bil duševni vodja naroda, ki je spoznal, da nam je v novih, svobodnejših razmerah dana prilika razviti svoje narodne sile, in je tako izpopolnil delo velikega zmagovalca. Napoleon pri svojih svetovnih načrtih ni imel časa, da razrešuje vprašanje malih narodov, ki so se takrat šele prebujali. Karadžorda, ki ga je prosil pomoči proti Turkom, je tolažil z negotovimi odgovori, obetajoč mu pomoč v slučaju, če bo to njemu, Napoleonu, kazalo. Ilirija (glej karto) ni bila narodna enotna dežela, ampak zmes Slovencev, Hrvatov in Srbov, pomešanih z Nemci, Turki in Italijani. Uradni jezik je bila francoščina, poleg nje sta se v šolah učili italijanščina in nemščina, in le za širše oglase se je rabila tudi slovenščina ali srbohrvaščina. Odvisno je bilo torej le od naroda, kako bo porabil zase njegove darove. Štiri leta Ilirije niso bila čas miru, zato se v njih ni moglo ustvariti mnogo stalnega. Zato je upravičeno govorila «Ilirija oživljena*, ki prvem prebujenju ni mogla niti ^razločiti svojih otrok»: Zveličana bodem zaupati smem, godi se eno čudo, naprej ga povem: Duh stopa v Slovence Napoleonov, en zarod poganja prerojen, ves nov. Spomenik Napoleonovi Iliriji v Ljubljani. Od tega zaroda je bilo odvisno vse; tega se je zavedal tudi Vodnik, saj so besede, ki jih govori Ilirija Napoleonu, njegove misli in njegove besede. Zato se je v tem času tako posvetil šolstvu in poudarjal važnost narodnega jezika v šoli in pouku. Vojni vihar, ki je dvignil Napoleona od ubožnega poročnika na višek moči in slave, ga je odnesel z ruskih poljan nazaj v Pariz, na Elbo in končno na Sv. Heleno; Ilirija, ki jo je vzbudil «vitez mogočni*, je zaspala, toda Vodnikovo delo je ostalo. On, ki je bil njen prvi glasnik, je postal tudi njen mučenik, delil je usodo z njenim ustanoviteljem: oba sta preživela svoje dni v pregnanstvu; četudi je Vodnik smel živeti v Ljubljani, je bil vendar kakor izgnanec iz lastne domovine. Tako ju je rešila smrt: Vodnika leta 1819., Napoleona dve leti pozneje na Sv. Heleni. Toda oba sta vstala — kakor pravi Prešeren: kot ptič fenis na dan. Ilirsko ime ni zamrlo ampak se je oblikovalo v nov pojem jugo-slovenskega edinstva in mladina ga je sprejela kot svojo vodilno misel. Prešeren je dvignil Vodnikovo ime, ob njem je začenjal narod novo življenje in po stoletju dosegel svojo narodno državo, ki je bila zasnovana v Iliriji. In Napoleon? Skoraj istočasno, ko se je pri nas začelo zopet uveljavljati Vodnikovo delo, je hvaležna Francija prepeljala svojega velikega cesarja s Sv. Helene v Pariz (1.1840.) in mu dala častno mesto v Panteonu; sto let po njegovi Iliriji je nam ista Francija stala zopet zvesto na strani v borbi za našo narodno državo. In v spomin na to se dviga danes v Ljubljani Napoleonov spomenik, da obenem z Vodnikom priča, da je bilo njuno delo, ki je bilo tako ozko združeno, pravo, in če ga je zrušil čas, ga je moral uresničiti osvobojeni narod. Gesla francoske revolucije: enakost, bratstvo, svoboda, ki so se svetila na čelu Napoleonove armade, so gesla današnje svetovne demokracije, in Vodnikove besede v «Iliriji oživljeni*, da «Ilirija \ srcu Evrope leži* in da «Ilirija prstan Evropini bo*, so danes uresničena v naši narodni državi. Tako se po stoletju še vedno miselno srečujeta obe imeni — Vodnik in Napoleon — in naša družba, ki nosi ponosno ime «pevca Ilirije*, bo vsekdar zvesto vršila svojo dolžnost, razširjajoča v narodu pravo pojmovanje naše preteklosti, da spoznamo, kaj je bilo v nji velikega in našega, in da v tej smeri gradimo tudi svojo bodočnost. DE. GREGOR ŽERJAV. Dotrpel je ... Kajti, kaj drugega nego trpljenje je bilo njegovo življenje, polno žrtvovanja? Toda to je usoda vseh velikih ljudi, ki ne žive sebi ampak javnosti. In zanj življenje brez dela za druge ne bi bilo imelo vrednosti. Od rane mladosti do teh zadnjih let, ko so ga že zapuščale telesne sile, je bilo vse njegovo življenje polno snovanja, dela in ustvarjanja in tudi, če je doživel neuspehe, ni nikoli izgubil vere, kajti delal je vse iz najboljšega prepričanja, iz svoje notranje nujnosti, svest si svoje dolžnosti in poln zaupanja v dobro stvar, uverjen, da dobro seme, vrženo na plodna tla domače grude, prej ali slej obrodi svoj sad. Zato skoraj ni poznal slabe volje; yedno radosten in nasmejan je snoval svoje načrte in iskal okoli sebe ljudi, ki bi mu pomagali pri tem delu. Ob času najhujših političnih bojev se mu ni zmračilo lice, zdelo se ti je, da ima vse ljudi rad, prijatelje in sovražnike, in da je boj samo zato, da se iz njega rode nove misli in uspehi. Prihajal je le malo v družbo; bolezen in delo mu nista dopuščala, da bi bil hodil med narod, zato je bil rad obdan od kroga svojih najzvestejših in poln vedre misli, radostnih nad in vesele volje do dela in zmage je bodril svoje sotrudnike, dajal pobudo in nasvete in z bistrim pogledom motril široko polje naše narodne organizacije, misleč pri tem vedno na vse in vsakega, premišljujoč dan in noč, česa nam še manjka in kaj bi bilo še treba storiti. Le malo je bilo onih, ki so imeli vpogled v njegovo delavnico, a tu je bilo sre- dišče duha, snujočega in ustvarjajočega, in srca, vse ljubečega in odpuščajočega. Njegovi načrti so bili vedno velikopotezni, premišljeni in utemeljeni, ako ni v vsem uspel, ni bila to njegova krivda in škoda, ampak onih, ki mu niso sledili. En sam pogled v dobo zadnjih 25 let, ko je stal v ospredju našega boja za slovensko in jugoslovansko misel, nam razkrije, da je hodil in kazal vedno pravo pot. On sam ni imel od vsega svojega dela in boja drugega nego zavest, da je želel vedno vse najboljše v korist vseh, in zadoščenje, da je čas pritrdil njegovemu delu, da je imel prav. Ustanovitev družbe, ki bi skrbela za dobre knjige in s tem za vzgojo širokih plasti naroda, je bila misel njegovih mladih let. Takrat smo v dijaških društvih mnogo predavali in govorili o ljudski prosveti, prirejali smo ljudska predavanja, ustanavljali društvene in potujoče knjižnice in končno ustanovili «P r o s v e to>, ki naj bi bila središče, iz katerega bi mladina nosila zdrave misli in dobre knjige med narod. (Ustanovili smo v Ljubljani prvo javno ljudsko «Simon Gregorčičevo knjižnico», ki posluje še danes v upravi Sokola I.) Opazili pa smo, da manjka dobrih ljudskih knjig. Z Mohorjevo družbo nismo mogli biti zadovoljni: le preveč sta črno-rumena in belo-rumena zastava zakrivali njeno slovensko trobojnico. Poudarjanje avstrijske zvestobe in verske strani, kakorkoli je bila v namenu družbe utemeljena in razumljiva, se nam je zdelo vendar le v nesoglasju z zahte- vami nove dobe. Njeno tedanje število 90.000 članov je bilo gotovo lep dokaz organizacije in knjigoljubnosti našega ljudstva, vedeli pa smo, da bi bilo treba vzporedne organizacije za one tisoče, ki so ostali izven Mohorjeve družbe. Dr. Žerjav se je dobro zavedal, kakšnega pomena bi bila taka družba za širjenje novih nacionalnih idej med širokimi plastmi naroda. Toda v tedanjih stisnjenih razmerah je bilo to nemogoče, zato se je leta 1907. osnovala le cNarodna z a 1 o ž b a», ki je imela skrbeti za dobre ljudske povesti. Kot prva knjiga je izšel Cankarjev «Aleš iz Razora». Toda pri založbi je manjkalo delavnih sil in Žerjava samega, ki si je obetal od te ustanove toliko uspeha, je objelo burno politično življenje domačih bojev in «Narodna založba» ni izpolnila svojega namena. Nekaj podobnega se je zasnovalo pozneje v okviru «V e d e> v Gorici s cProsvetno knjižnico, a tudi ta se ni razmahnila po širokem programu, ki si ga je bila ustvarila. Tako je prišla in prešla svetovna vojna in ob času, ko je človeštvo, sito klanja in krvi, segalo zopet po višjih duševnih užitkih, se je ustanovila «T i s k o v-na zadruga» v Ljubljani, ki je v desetih letih svojega obstoja obdarovala slovenski književni trg z marsikatero lepo slovensko knjigo. Vse te književne ustanove, ki so nastale na njegovo pobudo kot deli njegovega širokega kulturno-prosvetnega programa, še niso bile to, kar je bila njegova najiskrenejša želja; on, ki je snoval vse načrte na široki podlagi narodnih mas, je želel imeti ljudsko prosvetno organizacijo, ki bi vsako leto nesla nekaj lepih knjig med narod in stalno družila v sebi krog članov in čitateljev, kot idejno družbo, zavedajočo se svojega poslanstva. Razgovori o tem so se večkrat ponavljali, posebno ko je «Slovenska Maticai sprejela višji kulturni program. Končno se je uresničila njegova srčna želja. Nastala je cVodnikova d r u ž b ax Bil je takrat že slaboten in bole- Rešitev je v delu, in sicer v pozitivnem delu. Narodno delo lahko delimo v «veliko» in «drobno» delo. Brez drobnega dela ni narodovega napredka ... Nepregledno je polje tega drobnega dela: ljudska izobrazba v šoli in izven šole, v društvih vseh vrst, v naši šolski družbi, v občini, v sokolstvu, v gospodarskih društvih itd. K drobnemu delu je poklican ves narod, pred vsem inteligenca ... Težišče slovenske politike in našega dela se prestavi v drobno delo; tu porabljena energija se izgubiti ne more. Dr. G. Žerjav leta 1904. v «Omladini». hen, a povabil je odbornike k sebi na dom, da so v njegovi delavnici podajali svoje programe in načrte. Videlo se je, koliko je sam premišljal o tem in kako je imel pred očmi že davno jasno sliko take družbe. Govoril je nam o splošnih ciljih in posameznih knjigah, kaj naj obsegajo in kakšne naj bodo. Zdelo se mi je takrat, da smo zopet v onih naših prvih študentskih letih, ko še ni bilo visoke in strankarske politike in smo imeli dovolj časa, da se razgovarjamo o knjigah in knjižnicah. Zdelo se je, da mu je več mar za uspeh te družbe nego za notranjo politiko, katere nestalnost je tako mnogokrat izkusil v lastnem življenju. Ko je videl, da je njegova misel uspela in da je Vodnikova družba zbrala okoli sebe 18.000 članov, je bil to morebiti eden najradostnejših trenutkov njegovih poslednjih let. Zdelo se mu je, da je bila s tem zadelana vrzel v prosvetni narodni organizaciji, kakor si jo je on predstavljal. Poleg cZveze kulturnih d r u š t e v >, ki je nastala po njegovem načrtu, da skrbi za predavanja in knjižnice po naših društvih, je imela postati «V o d n i -kova družb a» drugi steber stalnega prosvetnega dela, ki ohrani svojo vrednost, ne oziraje se na politične razmere. In mi, ki smo bili priče njegovih težkih dni, smo se od srca veselili z njim, kajti vedeli smo, da se je izpolnila njegova življenska želja. Prvoboritelji za velike ideje pogosto doživljajo v življenju poraze, a njih ideje vedno zmagajo. Tako je bilo tudi v življenju drja. Žerjava. Ko je odhajal, se je videla svetla vrsta del, ki so ga spremljala na zadnji poti. Vkljub težkim oviram časa, so se uresničevale njegove misli. Saj je doživel celo osvo-bojenje in ujedinjenje naroda, ki je bilo da-leki sen njegovih mladih dni. V svežo, prerojeno zemljo je sejal svoje misli in med mnogimi, ki so vzklile in vzrastle, mu bo ohranila «Vodnikova družba» večen spomin. Mnogo smo napredovali preteklo leto v naši organizaciji, mnogo se je storilo na polju ljudske izobrazbe in gospodarske samopomoči. Moč za naše delo nam daje ljubezen do ljudstva in veselje nad vsakim njegovim napredkom. Ta ljubezen nas usposablja, da lahko odpuščamo tudi sovražnikom_________ Z ustanovitvijo Vodnikove družbe smo zamašili veliko vrzel v naši ljudski prosvetni organizaciji. Z njo je bila izpolnjena naša davna želja, da poskrbimo narodu poceni dobro poučno in zabavno knjigo. Dr. G. Žerjav 1926, Dr. B. ŠKERLJ: RASNE SLIKE IZ SLOVENIJE. Da delimo človeštvo v več skupin, ki jih razlikujemo po barvi kože, oči in las, po velikosti, po obliki lobanje, nosu, ustnic, ušes, oči, po značaju las itd., je splošno znana stvar. Razlikujemo na tej podstavi tri do štiri večje skupine, belo, rumeno, črno prapleme in — ako hočete — avstralska in druga praple-mena. Toda tudi te velike skupine razpadejo na več manjših, ki jim pravimo rase (ali plemena). Rasa je skupina ljudi, ki se po svojih, v geografsko omejenem prostoru dednih znakih loči od druge skupine. V Evropi razlikujemo sedaj pet ras: nordijsko, vzhodno (ali vzhodno-baltično), alpsko, dinarsko in mediteransko (ali sredozemsko). b Sl. 1. a) kratkoglavi tip lobanje, b) dolgoglavi tip lobanje. Naša ožja domovina leži takorekoč na križišču vseh naštetih ras. Fotografije nam olajšajo opis, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da na fotografiji niti ne vidimo vseh tipičnih znakov, niti ne smemo videti v fotografiji posameznika točne slike te ali one rase. Nordijska rasa je pri nas dokaj redka. Glavni njeni znaki so: velika telesna višina (približno 172 cm), v pogledu od zgoraj dolga lobanja (sl. 1.), ozek nos, modre oči, svetli lasje, rožnata koža. Vzhodna rasa je po barvah podobna nordijski, vendar manjše rasti in odločno okrogle lobanje. Da ni le mešanica med nordijsko in alpsko (o kateri bomo takoj culi), je s stališča vede o dednosti gotovo. Alpsko raso odlikuje mala rast (približno 162 cm), okrogla lobanja, temne oči in lasje, tudi koža je temnejša nego pri nordijski, nos je pogosto bolj širok in zavihan. Za dinarsko raso je značilna velika telesna višina (vsaj taka kakor ipri nordijski), pri tem izredno kratka, zadaj kakor odsekana lobanja, temne oči in lasje, koža svetlorjav-kasta. Nos je velik, ozek, toda mesnat. Končno je sredozemska rasa izredno male rasti, še manjše nego alpska. Dolga lobanja, podobno kakor pri nordijski, temne oči in lasje ter malo temnejša koža nego pri dinarski so njeni glavni znaki. Priložena kartica (sl. 2.) nam ponazoruje približno geografsko razdelitev naštetih ras; označene so le v glavnih središčih. Edinole na ozemlju Slovenije sem jih zarisal nekoliko bolj, da bo laže razumljivo, v kaki smeri so različne rase prišle k nam. Bel prostor, ki ga je na zemljevidu največ, označuje kraje s pretežno mešanim prebivalstvom oziroma s prebivalstvom, katerega rasna sestava ni znana ali pa je nedoločljiva. Jako težko je spoznati raso na posamezniku, kajti rasno čistih individuov danes skoro ni več, gotovo pa ne v tako mešanem in vrhu tega v tako majhnem ozemlju kakor je Slovenija. Po dosedanjih opazovanjih mislim, da nismo daleč od resnice, če trdimo, da je dinarske, vzhodne in alpske rase približno po 20 %, nordijske in sredozemske približno po 5 %, ostalo so pa najrazličnejši nedoločljivi mešanci. Tudi pri rasah, ki sem jih naštel po 20 %, si ne smemo predstavljati, da mislim s tem «čiste» pripadnike — teh je komaj par od tisoča vsake (prej manj) —, kajti skoro na vsakem človeku najdemo en ali drug znak, ki moti celoten vtis enotne slike te ali one rase (to velja tudi za naše slike, ki kažejo le čim bolj «čiste» predstavnike). Tako dobimo na primer dinarce s svetlimi očmi ali svetlimi lasmi, ali pa tudi alpca s svetlimi lasmi in podobno. V tem primeru, kjer gre za pojav Približna rasna karta Li/rope L eqenda (Ulili nordijska irectoicm vzhodna dinarska alr,sj,n depigmentacije, po naše nekako cod-barvanja>, je seveda težko določiti, ali so ti svetli lasje znak druge rase (n. pr. nordijske ali vzhodne) in imamo torej pred seboj mešanca ali pa imamo opraviti samo z vplivom menjavosti (variabilnosti) in udomačenju (do- Sl. 3. Dinarec (nekoliko mešan). mestikaciji) bolj podvrženimi poedinci. Ravno barva oči in las, v manjši meri (z izjemo umetnega solnčenja) tudi kože je močno podvržena menjavosti. Toda, kakor pravi na primer nemški antropolog E. Fischer, nihče ne trdi, da albinotičen, torej depigmentiran zamorec, ni zamorec, ker ima modre oči in svetle lase ali tudi belo kožo. Važnejši so znaki, ki so menja-iVosti manj podvrženi. Težkoče za spoznavanje rasnih sestavin posameznika so torej skoro nepremostljive. Manj težka je določitev rasnih sestavin izvestnega naroda na izvestnem ozemlju. Za ta del je pa malo ozemlje, kakor je ravno Slovenija, dokaj preglednejše. Naše slike kažejo različnost prebivalstva v prirodoslovnem in rasnem Sl. 4. Pripadnica vzhodne rase (najbrž o avstrijskem kazenskem zakoniku s sodbo izrečena, ni nikdar zastarala. Samo glede smrtne kazni je bila ustanovljena določba, da se po dobi 20 let ni mogla izvršiti, ampak izpremenila se je v težko ječo od 10 do 20 let. Po novem kazenskem zakoniku bo stvar drugačna. Tudi smrtna kazen in dosmrtna robija bo mogla zastarati, t. j. se ne bo smela več izvršiti, če preteče 25 let od tistega dne, ko bi se bila sodba mogla kot pravnomočna izvršiti. Enako pa bodo tudi vse druge kazni na prostosti zastarane po preteku dob, ki jih je zakonodajec za različne vrste kazni različno odredil; n. pr. najnižja vrsta kazni na prostosti, zapor do 1 leta, bo zastarana v 2 letih, dočim je bilo po avstrijskem kazenskem pravu treba imeti take kazni v razvidnosti in so se morale tudi n. pr. še po desetletjih izvrševati. Izvestna doba preteklega časa naj povzroči, da pred leti še potrebna izvršitev kazni zapade pozabnosti. Da se je smrtna kazen ohranila v nizu kazenskih sredstev novega kazenskega zakonika, je res; ali utesnila se je na najtežje primere, tako da bo obdržana le pri desetih zločinstvih. Očividno zakonodajec še ni smatral naših ljudi za tako napredne v prosveti, da bi se dali tudi brez zapretnje inače odurne in nečloveške kazni odvračati od najtežjih nečloveških zločinov. Sicer bo pa. imelo sodišče pravico, da tudi samo omili smrtno kazen v najmanj desetletno robijo, če bo kaj olajšujočih okolnosti. VIII. Še eno silno važno novo okolnost moramo navesti. Po starem pravu je bil s o d n i k tako rekoč suženj mrtve črke zakonika. Četudi je vedel, da se — presojajoč stvar raz občečloveško stališče — obtožencu godi krivica, vendar ni imel nobene moči, da bi opustil strogo izvajanje kazenskega zakonika, za čigar uporabo je bil zaprisežen s sodniško prisego. Odtod je prišlo, da so porotniki mnogokrat raz občečloveško stališče bolj pravično sodili nego učeni sodniki, n. pr. ako so oprostili reveža uradnika, ki ni mogel s svojo borno plačico tešiti gladu svojim otrokom, pa mu je med prstmi ostalo nekaj uradnega denarja. Odslej, ko pride novi kazenski zakonik ,v veljavo, bo sodnik mnogo slobodneje posloval. Novi kazenski zakonik mu daje širše kazni, n. pr. od 7 dni strogega zapora do 5 let, od 1 leta do 20 let robije itd. V tako širokih okvirih bo pač laže najti kazen, ki bo pravično ustrezala krivdi. Razen tega pa bo imel sodnik pravico, radi olajšujočih okolnosti kazen zelo omiliti, v nekaterih primerih pa bo smel, namreč če je krivda storilca tako neznatna in tako malopomembna, da ni .videti potrebe za kaznovanje, sploh oprostiti, v drugih, od zakona posebej za take določenih primerih, pa bo smel kazen po svojem prostem prepričanju čisto svobodno določiti. Taka uredba stopnuje torej sodnikovo oblast v veliko večji meri, kot jo je imel doslej. IX. Toliko iz splošnih določb novega kazenskega zakonika, ki utegnejo zanimati tudi la-jika. O vseli različnih poedinih težjih in manj težkih zločinih v tem člančiču seveda ne gre govoriti, pa najsi bodo po novem pravu drugače urejeni kot doslej. Samo dve tri naj izpre-govorimo o važnejših izpremembah, pa še to seveda čisto na kratko. — Po starem kazenskem zakoniku se je razločevalo med umorom in ubojem tako nesrečno, da je dobil tisti, ki je hudobno uničil življenje drugega, nemara kazen samo leto dni ali pa nekoliko mesecev, dočim je bil vsak umor (storjen z naklepom storilca, da usmrti nasprotnika) kaznovan vedno s smrtjo. Novi zakon kaznuje vsako naklepno (t. j. zavestno in hoteno) izvršeno usmrtitev s kaznijo robije od 10 let naprej do 20 let ali pa tudi dosmrtne robije. Le če se zgodi usmrčenje na resno zahtevo ali prošnjo usmrčenega, gre kazen le do 5 let zatočenja, t. j. neke milejše vrste zaporne kazni za zločinstva. Če pa je bil nagib k slednje navedenemu zločinu usmiljenje radi bednega stanja prosilca za smrt (n. pr. mati vidi, da se njen sin bori s smrtjo in trpi grozne bo- lečine, pa mu da na njegovo prošnjo strupa, da mu konča trpljenje), bo kazen lahko navaden zapor najnižje vrste od 7 dni do 3 let. Nasprotno pa odreja novi kazenski zakon smrt ali dosmrtno robijo pri naklepni usmrtitvi, n. pr. če je storilec zrelo premislil ves načrt usmrtitve, ali če je svojo žrtev zastrupil ali ji na mučen in okruten način vzel življenje. Pripomniti je treba, da novi kazenski zakonik nima posebnih določb glede d.voboje-van ja. Po prejšnjem kazenskem zakoniku je smel vsak dvobojevalec pričakovati milejšo kazen. Po novem bo ravno tako kazniv kot vsak drugi ubijalec, torej s kaznijo od 10 let robije do dosmrtne robije. Na ta način bo srednjeveški razvadi dvobojevanja ^visoke gospc-de» skoraj konec, kar lahko le pozdravljamo. Nasnovanje (nahujskanje) ali pripomoč k s a m o m o r u , ki se je res izvršil, bo prestopek, ki se kaznuje samo s kaznijo od 7 dni do 5 let strogega zapora; če pa smrt namišljenega samomorilca ni nastopila, samo z navadnim zaporom iste dobe. Le če je nasnovatelj samomorilca pripravil k samomoru s težkimi in nevarnimi predstavljanji kaznuje se radi zločinstva z robijo od 1 do 10 let. Detomorilke, osobito tiste, ki store zločin ob porodu na svojem novorojenčku iz sramote in bede, bodo mnogo mileje kot doslej kaznovane. V posebno ozira vrednih primerih jim bo sodišče smelo dati malenkostno kazen zapora ali celo samo v denarju. Nalašč povzročen splav bo sam po sebi mileje kaznovan kot po starem zakoniku, namreč samo z zaporom od 7 dni do 3 let. Če pa nezakonska ženska, ki je zanosila, odpravi svoj telesni plod iz nagibov, ki so s splošnega človeškega stališča zelo tehtni in zato vpoštevani (n. pr. ker je bila kot reva preslepljena od brezvestnega pohotneža, ki jo prepusti poslej veliki bedi), smelo jo bo sodišče sploh oprostiti vsake kazni. V primerih, kjer preti zastran pričakovanega poroda smrtna nevarnost ali neizbežna nevarnost za zdravje, bo odločevala posebna zdravniška komisija, ali sme zdravnik noseči ženf-lti pripraviti splav ali vzeti telesni plod. Meja spolne godno sti, ki je bila po današnjem pravu pri nas izpolnjeno 14., v Srbiji pa izpolnjeno 13. leto življenja, bo enotno urejena z izpolnjenim 14. letom. Toda p o -h o t n a d e j a n j a, ki še ne značijo kot spolno posiljenje, se bodo kaznovala samo, če pride predlog za kaznovanje od strani dekleta, in to kot prestopek s strogim zaporom od 7 dni do 5 let. Spolno posiljenje ženske samo pa bo težko kaznovano; kazen za tako zločinstvo bo robija od 1 do 10 let. Glede kazni.vih dejanj zoper čast bodo kazni zelo poostrene, zlasti če klevetnik postopa naravnost po načrtu, kako bi uničil dobro ime ali pridobitni kredit svojega nasprotnika. Pri tatvinah bodo kazni zelo stroge (zlasti tudi za tatvino domače živine v vrednosti nad 1000 Din); nasprotno pa bodo male tatvine (vrednost ukradene stvari izpod 300 Din) zelo milo sojene. Če se pa store vobče v zelo slabih gospodarskih prilikah ali pa na živilih in drugih vsakdanjih potrebščinah za življenje, bo kaznovanje odvisno od predloga oškodovanca, tako da javni obtožitelj ne bo, kot doslej, primoran pri vsaki tatvini predlagati pregon. V posebno lahkih primerih bo sodišče smelo sploh vsako kazen izpregledati. X. Kdor premotri vse te novote kazenskega zakonika, ki bo veljal od 1. januarja 1930. enotno za vso našo državo, zlasti pa duha, ki veje iz njegovih splošnih določb, pač ne sme odrekati zakonodajalcu prave in dobre volje, da uveljavi za glavno načelo to-le: Osebnost storilca se postavi v ospredje; torej naj se predvsem v p o -števa njegov značaj, njegovo ponašanje n a p r a m človeški družbi v pogledu moralnosti in socialnosti, ko se mu določa kazen za storjeni zločin. Kazen pa bodi resno in smotreno sredstvo, strogo le toliko, kolikor je potrebno za dosego ciljev, zlasti da se storilec poboljša, človeška družba pa obvaruje škodljivcev. Naša država je stopila s tem zakonom v kolo tistih držav vsega kulturnega sveta, ki so si ustvarile kazenske zakonike po pravilnih modernih načelih. M. PREZELJ: ROMANTIKA KEMIJE. Človek je pač tak: vse, kar je bilo in minulo, hvali kot zlate stare čase, a vse udobnosti, ki jih nudi njemu in vsemu človeštvu sedanjost, so le trpljenje v primeri z udobnim življenjem v preteklosti. Kako lepi so bili oni časi, ko še ni bilo aeroplana ne avtomobila in ne železnice in ko je bila pot, ki jo danes prevoziš v eni uri, dolga več dni! Takrat še ni bilo ne telegrafa in ne telefona, ne radija in ne rotacijskega stroja, pa je bil Slovenec zadovoljnejši nego je danes, dasi je čepel vse svoje življenje doma brez vsakršne zveze s svetom in brez zanimanja za dogodke izven meja rodne vasice. Časopisov, znanstvenih in leposlovnih knjig naši predniki niso poznali, zato pa jim je bilo prihranjenega marsikaj, kar mora slišati, čitati, znati in vedeti človek dvajsetega stoletja. Kdo danes še je ovsen kruh, ki je v onih srečnih časih tako dobro teknil kot nam razvajencem najfinejši izdelki kuharske in pekarske umetnosti, in kdo se še oblači v raše-vino in hodi bosonog, kot so to delali stari Kranjci, ki še niso poznali diktature v modi in sličnih novodobnih tiranij?! Sodeč po dejstvu, da je sreča otrok zadovoljnosti, zadovoljnosti mati pa skromnost v živ-ljenskih potrebah, ne moremo niti najmanj dvomiti, da je bil človek najsrečnejši takrat, ko se še ni zavedal, da ga je usoda uvrstila v rod Homo in v vrsto sapiens. Danes po toliko in toliko tisočletjih razvoja v kulturi in civilizaciji je poedinec malodane v vseh fazah svojega življenja zavisen od vseh mogočih faktorjev in prav ta zavisnost je eden izmed vzrokov, zakaj se nam zdi, da je solnce svetilo v prejšnjih dobah v lepših barvah kot sveti danes. In vendar ...! In vendar se motimo, ako mislimo, da je nekdaj bilo boljše kot je danes v dobi vsesplošnega napredka na polju znanosti in vseh tehničnih panog, in krivico delamo vsem iznajditeljem in veleumom zadnjih desetletij, ki so nam darovali s trudom odkupljene iznajdbe in izume, ako uživamo vse udobnosti modernega gospodarstva, pa jadikujemo za časi, o katerih ni dvoma, da so bili boljši od današnjih le v pomanjkanju. In pa romantika prejšnjih časov, pa stroga realnost današnje dobe, ki je brez poezije in ki nas z neizprosno silo tira v puste in hladne forme tega, kar razumevamo pod izrazom amerikanizem?! Nešteto je primerov, na katerih moremo z lahkoto dokazati, da so tudi naši časi polni romantike in da je v sleherni še tako malo pomembni iznajdbi vsaj medel odsev one lepote, ki je ovekovečena v monumentalnih delih starih Grkov in Rimljanov. Pojdimo preko iznajdb in izumov v drugih znanstvenih in tehničnih panogah ter na kratko preglejmo vsaj nekaj iznajdb naj mlajše teh- nične vede, kemije, pa se uverimo o romantiki, ki živi tudi v današnjih dneh tako v znanstvenih laboratorijih in institutih kakor v teh ničnih delavnicah. Menda ga ni, ki ne bi vedel, kako se je skozi stoletja in stoletja razvijala kemija in se iz špekulativne alkimije razcvetela v to, kar predstavlja in hoče danes. Danes je skoraj ni več panoge človeškega udejstvovanja ne na gospodarskem in ne na strogo znanstvenem poprišču, v katero ne bi več ali manj posegala kemija s svojimi ugotovitvami, in izključen je napredek kjerkoli brez uporabe in vpošte-vanja njenih iznajdb, zakonov in naukov. Koliko blagoslova je prinesla kemija po popolnosti, zdravju in sreči hrepenečemu človeštvu! V kemiji živi bolne zdraveči Eskulap, v njeni službi so vsi oni dobri duhovi, ki napajajo in hranijo žejne in lačne, kemiji je pokoren Prometej, ki nam ustvarja toploto in svetlobo, kemija navdihuje Ateno, o kateri poje stari pesnik, da je ljubiteljica lepote, in kemija je, ki zapoveduje orjaku Herkuleju ter ukazuje Midasu. Ej, če bi se vse uresničilo, za čemur stremi kemija, bi si človek že na zemlji ustvaril raj! Odkar se je kemija udinila v službo poljedelstva, se je izboljšala kakovost zemlje stotero in postoterili so se poljski pridelki tako po kvaliteti kot po kvantiteti. Minulo je jedva nekaj desetletij, ko je začela kemija natančneje proučevati sestav zemlje in raziskovati način, kako se prehranjuje rastlina in kaj potrebuje za razvoj svojega organizma, danes pa že obratuje noč in dan nešteto tvornic, kjer se izdelujejo ogromne količine umetnih gnojil, s katerimi povračujemo zemlji z bogatimi obrestmi vred vse one sestavine, ki jih ji odvzamemo z vsakoletno žetvijo. Čilski soliter je do nedavno bil edino splošno rabljeno umetno gnojilo, ki pa ga je bilo treba dovažati iz daljnih prekomorskih dežel, danes ga vedno bolj in bolj izpodriva norveški soliter, ki je skoz in skoz proizvod grandioznega, romantike polnega kemijskega procesa. O čemur si včeraj še ne bi upali niti sanjati, je danes uresničeno in tako samo ob sebi umevno kot da bi tako moralo biti. Mar ne vsebuje polno globoke romantike čudoviti proces, med katerim se nam tako rekoč pred očmi pretvarja zrak v solitrno kislino, ta pa se spaja z ugašenim apnom v soliter, ki je pravi blagoslov za pokrajine, katerim manjka za rodovitnost zemlje potrebnega kalcija in dušika? Noben opis in nobena slika nam ne more dovolj nazorno predočiti romantike tega veličastnega procesa, čigar potek označuje kemik z dvema, tremi suhoparnimi enačbami. Le oni, ki pozna pogoje, pod katerimi postaja kemijska enačba realnost, more do dna doumeti lepoto, ki odseva iz sleherne, navidez še tako malo pomembne in neupoštevane substance in pa razumeti vzroke, zakaj ne prezira kemija ,v svojih raziskovanjih prav nobene substance od povsod razširjenega apnenca in gline tja do redkega zlata, platine in radija. Iz manj vrednih in manj koristnih substanc izdelovati čim dragocenejše in koristnejše snovi — to je ena glavnih točk v obširnem programu kemije, ki hoče dvigniti blagostanje slehernega posameznika kakor blagostanje človeštva do čim višje popolnosti. Kdo drugi,če ne kemija, je omogočil današnji dobi bohoten razmah in procvit železne industrije in po njej ustvaril železno dobo? Oglej si katerokoli železno rudo, hematit, limonit ali siderit, vsaka je tako, rekel bi, ,vsakdanja in navadna, da ji nikdar ne bi prisodil one velikanske vrednosti, ki jo je odkrila v njej radovedna in duhovita kemija. Ne vem, če je katera evropska država tako revna, da je še brez plavžev, onih visokih peči, v katerih se predelujejo železne rude v železo, čigar uporaba je postala merilo za kulturo naroda. Enostaven, a ravno zbog svoje enostavnosti tako čudovit je proces izločevanja železa iz rud, prav tako pa nas navdaja z občudovanjem predelovanje sirovega železa v kovno železo in jeklo ter nastanek vseh stranskih proizvodov v tehnologiji železa. Ker ravno govorimo o moderni tehnologiji, ki je rezultat raziskovanja in eksperimentiranja v kemijskih laboratorijih, ali naj ne omenimo metalurgije bakra, svinca, ko- Sl. 1. Simbol današnje kulture. Tovarna za pridobivanje sirovega železa in njega predelovanje v kovno železo in jeklo. Avtogensko varenje železa Rezanje jekla na avtogenski način Električne žarnice napolnjujejo z dušikom V plavže napeljujejo kisik Z utekočenim zrakom hlade shrambe za jestvine Aparat .s kisikom za vdihavanje Z dušičnatimi gnojili dovajamo rastlinam potrebni dušik Z utekočenim zrakom razstreljujejo V konservah je dušik, v katerem jestvine ne morejo gniti Sl. 2. Tudi poglavje iz romantike kemije. Nekaj primerov za tehnično uporabo zraka, odnosno njegovih zmesnin, kisika in dušika. sitra ter metalurgije aluminija in vseh drugih kovin, brez katerih bi morali marsikaj pogrešati, česar imamo danes v izobilju?! Predaleč bi zašli, ako bi si hoteli podrobneje ogledati način izločevanja iz rud ene same omenjenih kovin, zadovoljimo se le z ugotovitvijo, da je najmanjši košček bakra, svinca, aluminija, cinka ali katere koli druge kovine dokaz in priča, da uravnava kemija utripanje modernega gospodarstva. Kemija je solnce, izžarevajoče na celokupno gospodarstvo energijo napredka, v njej je vsebovana romantika, ki iz umazanih rud pričara na svetlo bleščeče se kovine, iz katerih kujemo in ulivamo vsakovrstne predmete od najpreprostejšega lonca do najfinejše in najbolj luksuriozne umetnine. Sl. 3. Spoznaj nastanek substance in spoznal boš romantiko kemije. Ulivanje raztaljenega stekla v razne oblike. Poznaš premog in ti je znan njegov nastanek? Kdo ga ne bi poznal, saj je prodrl malodane že v zadnjo gorsko vasico. Poznaš ga, pa se prav nič ne zavedaš, kadar ga vržeš v peč, kako dragocenost si izročil uničujočim plamenom. Kos premoga — kos romantike onih prostranih pragozdov, ki so črpali solnčno energijo milijone in milijone let v pradavnih zemeljskih dobah in nam jo v premogu rezervirali prav do današnjih dni. Premog je akumulator solnčne energije, iz njega pridobivamo svetlobo in toploto v gospodinjstvu in v tehniki. Kadar mislimo na premog, nehote mislimo na plinarne, kjer pridobivajo iz njega koks, o čigar pomenu v metalurgiji je vsakdo že čul, dalje katran, plinsko vodo, svetilni plin in še celo vrsto drugih pomembnih tvarin. Kdor je le enkrat uporabljal svetilni plin bodisi kot kurivo ali svečavo, ta ve ceniti pomen tega epohalnega izuma moderne kemije, in kdor ve, kaj vse se v kemijskih tvornicah izdeluje iz premogovega katrana, ta razume upravičenost trditve, da je kemija polna romantike. Anilin-ske barve! Če nobena druga substanca, tedaj nam svedočijo te prekrasne snovi o vzvišenosti stremljenj, s katerimi je navdahnjena kemija, ki hoče pomagati povsod in osrečiti slehernega zemljana brez razlike stanu in poklica. Pomagati in osrečiti! Kako malo je moglo pomagati trpinom zdravništvo, dokler ni vstopila v njegovo službo kemija, bi nam znala povedati zgodovina. V okviru kratkega sestavka se ne dajo našteti vsa mnogobrojna zdravila, ki so proizvodi, nastali v retortah in epruvetah in brez katerih bi bilo trpljenje v marsikateri bolezni neznosna muka. Samo bogovi morejo odvzeti bolečine. Stoletja in stoletja je bilo to prepričanje neizprosna kruta resnica, danes, ko nam je bila kemija ustvarila kloroform in eter ter druga anestetska sredstva, je operacija brez najmanjših bolečin prvo, kar zahteva bolnik od zdravnika. Naj zdaj še omenimo genialne metode, s katerimi je v zadnjem času kemija obogatila aparat sodne medicine in kriminalistike do neverjetne popolnosti?! Ne mine dan, da ne bi čitali o zločinih, ki bi jih nikdar ne mogli ne ugotoviti in ne dokazati brez kemijskih sredstev in ki bi ostali nemaščevani od pravice. Brez šuma in hrupa, brez nabijanja in razbijanja se v kemijskih tvornicah vrše reakcije, kojih proizvodi so pogoj za obstanek nešteto podjetij,kjer služijo armade delavcev vsakdanji kruh. Danes, ko imamo vse, kar spada k udobnosti življenja, si nam je težko predstavljati, kako so naši predniki izhajali brez žveplenk,ki so zdaj.vendar dostopne še tako revnemu zemljanu, brez črnila, s katerim piše že vsak šo-larček, brez papirja, ki poroča vesele in žalostne dogodke v revno bajto in v razkošno palačo, skratka, čudimo se, da se je v času brez dobrot, s katerimi nas obsiplje kemija,sploh moglo go- voriti o človeka dostojnem življenju. Kot pravljica iz zbirke «Tisoč in ena noč»se čita poglavje o nastanku umetne svile, ki si je tako hitro osvojila priznanje v modnem svetu in bolj romanu kot suhoparnemu študiju sliči čitanje o izdelovanju in uporabi strelnega bombaža ter dinamita, ekrazita in drugih snovi, ki so se v kemijskem laboratoriju prepojile z gigantsl o močjo in s katerimi prestavljamo gore in doline. Prost polet in razmah za napredkom stremečemu duhu! To je geslo, napisano na praporu moderne kemije, čije delovno polje je neomejeno, bogato in rodovitno na premnogih iznajdbah in izumih ter polno še nepričakovanih odkritij. Napredek je plod njenega delovanja in v vsakem njenem izumu je vse bovana lepota in poezija, doumljiva slehernemu, kdor je prost predsodkov ter duha in srce zastrupljajoče domišljije. ROALD AMUNDSEN. Od vseh raziskovalcev neznanih dežel so polarni raziskovalci morda najslavnejši in najbolj znani. Sirčke množice vseh narodov, posebno pa mladina, se zanima predvsem za one, ki so si upali naskočili zemeljske tečaje. Saj je za taka podjetja potreben prav poseben pogum poleg energije, vztrajnosti, zaničevanja samote in smrti. Velik polarni raziskovalec doseže mednarodno slavo, in če umrje, žaluje ves svet za njim. Roald Engebrecht Amundsen S3 je redil 16. julija 1872. leta v Bcrgeju ob Christiania-f jordu na Norveškem, v «zemlji mislecev, pisateljev in energičnih mož, ki dviga proti skrivnostnemu severu svoj pogumni greben.» Bil je sin posestnika ladjedelnice in se je že v mladosti pred vsem zanimal za znanstveni študij. Njegova mati je upala, da bo študiral medicino in postal zdravnik ter ga bo lahko tako vedno imela poleg sebe. Toda tik rojstnega kraja našega junaka se je raztezalo brezkončno morje tja do bližnjega skrivnostnega polarnega ozemlja. Poleg tega je že v zgodnji mladosti navdušil Amundsena slavni tečajni raziskovalec Fridt-jof Nansen. «Dan 30. maja 1889.», tako piše Amundsen, «bo ostal neizbrisen v zgodovini mojega življenja. Nansen se je vračal v Christianio, potem ko je na smučeh napravil slavni prehod preko Grenlandije. Iz vse dežele so prihiteli mladi smučarji, da pozdravijo junaka našega narodnega športa, občudovanja vrednega energičnega moža, ki je z vprav čudovito vztrajnostjo dosegel nedosegljivo. Bili srno pijani veselja in ponosa ... Jaz pa sem zasanjal... ,Tudi jaz bom pestal raziskovalec!‘> «Štiri leta pozneje je Nansen odpotoval na svojo slavno ekspedicijo. Kljub moji mladosti je bila moja najprisrčnejša želja, spremljati ga, toda materinska ljubezen je dosegla, da sem moral opustiti ta načrt, in ,vrnil sem se k svojim knjigam. Nekaj časa pozneje mi je umrla moja ljuba mati. Tedaj me pa nič več ni zadržalo, pustil sem svoje študije ter nastopil pot polarnega raziskovalca. Amundsen. S temi kratkimi besedami nam pove Amund. sen, da je bil takorekoč rojen za svoj poklic. L. 1894. je stopil v službo na ladji, ki je šla lovit morske pse in je tako prvič plul po Severnem ledenem oceanu. Naslednje leto je služil na kitolovcu in nato napravil izpit za ladijskega kapetana. Vozil se je pred vsem okoli otočiča Jan Mayen, kjer se nahaja danes norveška magnetična in vremenska opazovalnica. Tako je postal Amundsen izkušen brodar. Slavni belgijski raziskovalec de Gerlache ga je vzel na krov ladje «Belgica» kot prvega poročnika. cBelgica> je odjadrala iz Anversa avgusta meseca leta 1897., da preišče južno tečajno ozemlje, prevsem zračne tokove, pretakanje vode po oceanih in življenje morskih živali. Tu se je učil mladi norveški poročnik, med tem ko je ladja tičala v polarnem ledu od srede februarja 1898. do januarja 1899. Ko se je Amundsen vrnil v domovino, se je popolnoma posvetil svoji davno zaželjeni nalogi. Odpotovati bi bil moral na severni tečaj poleti 1914. leta na ladji «Fram». Izbruhnila pa je vojna in začasno onemogočila odliod ekspedicije. Amundsen je javno izjavil, da je pristaš antante, napravil je načrte za eventuelno obrambo Norveške za slučaj nemškega napada in vrnil v Berlin vsa svoja nemška odlikovanja. Šele 25. junija 1918. leta je zapustila Oslo majhna ladja ICO ton, zgrajena nalašč za odpor proti pritisku ledovja, dolga 37 metrov in široka 12, krščena na ime «Maud» na čast norveški kraljici. Amundsen se je hotel to pot okoristiti z Nansenovimi raziskavanji ter si je napravil sledeči načrt: prodreti je hotel z ladjo čim najbolj daleč proti severu ter se pustiti zamrzniti v ledovju. Ker se pa to severno le-dovje, plavajoče na morju, pomika polagoma v gotovi smeri naprej, bi se bil pustil več let tako nesti v smeri proti tečaju. Ko bi ladja dospela dovolj blizu, bi na saneh, vlečenih od eskimovskih psov, odhiteli na tečaj. Ta nagli in varni način potovanja se je izborno obnesel na južnem tečaju. «Maud» se je odpeljala vzdolž sibirske obale v smeri, v kateri se je vozil leta 1878. Norden-skoeld o priliki svojega slavnega potovanja na ladji «Vega», in pozneje leta 1893. Nansen na ladji «Framx Amundsen pa je kmalu zadel na ledo,vje. V bližini rtiča Čeljuskina, najsevernejše točke starega sveta, je bil prisiljen poiskati si prezimovališče. Tu je preživel zimo leta 1918./1919. Na tem težavnem potovanju ga je spremljal švedski profesor Malmgren, ki je leta 1928. postal žrtev Nobi-love ekspedicije. Tudi drugi poskus, prodreti preko ledovja proti severu, se je ponesrečil jeseni leta 1919. in Amundsen je moral spet prezimiti, to pot na otokih Aiaon (1919./1920.). V teh dveh letih, ko se je Amundsen na žalost zaman trudil, da bi našel prosto morsko pot skozi ledovje, so izčrpali ladjine zaloge in tako so morali pomladi 1. 1920. pristati v mestu Nome, pristanišču na severo-zapadnem obrežju Alaske, kamor prihajajo predvsem ribiške ladje. Majhna ladja je nadomestila svoje zaloge in se spet vrnila meseca avgusta istega leta proti severu. Amundsen je upal, da bo v bližini otoka Wrangela zadel ob tečajno ledovje, s katerim se bo potem pomikal tekom petih let preko .vsega tečajnega ozemlja ter prišel ven na nasprotni strani, to je v smeri Svalbarda. Toda tudi ta tretji poskus se je ponesrečil, enako kot oba prva, kajti ledovje je ustavilo ladjo že ob sibirski obali pri vhodu v Behrin-gov preliv. Zato se je leta 1921. Amundsen vrnil v Seattle, veliko industrijsko središče ob Tihem oceanu, na severo-zapadu Zedinjenih držav, da tam popravi svojo l?djo. Š id ENLIA Zemljevid Amundsenovih poletov leta 1925. z letali in 1926. z zrakoplovom «Norge». Popolnoma tajno je nato Amundsen odpotoval na Norveško in prebival nekako mesec dni na svojem posestvu v bližini Christianie, med tem ko je ves svet mislil, da se nahaja v mestu Seattle. S pomočjo sive brade in ponarejenih brk ter potnega lista na ime Mr. Johnson, meščan New-Yoi’ka, se je Amundsen spet vkrcal za Ameriko 17. marca 1. 1922., ne da bi ga bil kdo spoznal. Za svoj naslednji, četrti poskus, se je Amundsen dogovoril z oddelkom za zemeljski magnetizem Carnegiejevega Instituta v Wa-shingtonu zaradi sodelovanja pri študiju zemeljskega magnetizma in zračne elektrike. Razen tega je sprejel nove ljudi v službo. Njegova posadka je sedaj štela deset mož (devet Norvežanov in enega Eskima). Vzel je seboj tudi letalo, s katerim je mislil odleteti z rtiča Barro.va, najsevernejše točke Alaske, na tečaj ter pristati pri rtiču Colombii, najbolj proti severu ležečem pasu ameriškega tečajnega arhipela. Slavni norveški raziskovalec je v spremstvu pilota Omdala zapustil Seattle 3. junija 1922. ter se odpeljal v smeri Behringove ožine. Vendar mu je bila nesreča stalno za petami. Vsled neugodnih ledenih razmer ni prišel dlje kot do zaliva Wainwrighta, 100 morskih milj jugozapadno od rtiča Barrova. Tam se je ustavil meseca avgusta. Tečaj je od tam oddaljen 2130 km, to je 17 ur poleta. Amundsen se je odločil za četrto prezimovanje ter zgradil prostorno kočo za svojega pilota in zase. Prebil je v njej zimo 1922./1923. v družbi nekaterih redkih Eskimov, ki žive v tej pokrajini. Ostal je v zvezi s civili- ziranim svetom potom brezžične brzojavne postaje v Nordwicku na rtiču Hope. Amundsen je bil prepričan, da bo njegov polet uspešen. Hotel je leteti naravnost preko vsega polarnega ozemlja: iz Wainwrighta preko tečaja na Svalbard, to je na daljavo približno 3400 km. Polet bi trajal 25 ur pri povprečni hitrosti 180 km na uro. Pilot Omdal je vse skrbno pripravil, tcda na žalost se je že pri enem prvih poskusnih poletov letalo tako pokvarilo, da ga ni bilo mogoče več popraviti, in tako so zopet Amundsenove nade splavale po vodi. Amundsenova energija pa ni pojenjala, čeprav tudi v sledečih letih ni imel uspeha. Slučajno pa je imel Amundsen 1. 1924. srečo, da se je spoznal z ameriškim bogatašem Lincolnom Elsworthom, ki se je za njegove načrte zelo zanimal ter mu ponudil denar za novo ekspedicijo na severni tečaj. To pot je hotel Amundsen poleteti v nasprotni smeri kot 1. 1923., in sicer iz Sval-barda na severni tečaj, potem pa, ko bi dosegel to točko, leteti v ravni smeri naprej proti severozapadni obali Amerike in pristali v mestu Nome v Alaski, ob obrežju Behringove ožine. Polet bi bil dolg okoli 3340 km. Amundsen-Elsworthova ekspedicija je odletela na dveh avionih 21. maja 1925. leta v smeri proti severnemu tečaju, a je le za las ušla smrti. Letali sta morali pristati sredi ledu, nekako 250 km od tečaja. Pravi čudež se je zgodil, da je pri pristanku med ogromnimi ledenimi skladi ostalo eno letalo popolnoma nepoškodovano. Drugo se je razbilo, toda posadki se ni zgodilo nič žalega. Tri strahovite tedne so se pogumni raziskovalci sredi ledu borili s smrtjo in se mučili, da bi odleteli na preostalem letalu. Nazadnje se je pa zelo obteženi avion, ki je moral sedaj nositi posadko obeh letal, le dvignil v zrak in srečno so poleteli nazaj na Svalbard. ' m *» ** «Norge> se vkrcava v svojo lopo na Svalbardu.* Ta polet je Amundsenu pokazal, da letalo ni primerno sredstvo za raziskovanje teh pokrajin, kjer ni ravnin, primernih za pristajanje in odlet, temveč štrli povsod v zrak ledovje najrazličnejših oblik. Letalo, ki bi mu odpovedal motor in bi bilo prisiljeno, spustiti se na takšna tla, bi se gotovo razbilo. Amundsen je imel tedaj velikansko srečo, da je vsaj eno njegovo letalo ostalo pri pristanku celo. Take nevarnosti se pa nima bati s plinom polnjeni * Slike tega članka so vzete iz knjige: Dr. Pavel V. Breznik, Junaki prekomorskih poletov. Založila Tiskovna Zadruga v Ljubljani, 1928. vodljivi zrakoplov. Če se njegovi motorji ustavijo ali pokvarijo, nikakor ni potrebno, da takšen zrakoplo,v pristane, kajti plin ga še vedno drži v zraku-. Hiba v motorju se la lik o v tem času popravi in nato zrakoplov nadaljuje svojo pot. Zato se je Amundsen odločil, da uporabi .vodljivi zrakoplov za ?voj polet preko arktičnih pokrajin. S finančno podporo Elswortha je kupil Amundsen od italijanske vlade majhen vodljiv zrakoplov, ki je imel cbliko velike smotke. Dal mu je ime «Norge», kar pomeni v uor-veškem jeziku Norveško. 11. maja 1926. leta je ekspedicija, katere se je udeležil tudi italijanski polkovnik Nobile, odletela iz Kraljevega zaliva na Sval-bardu, dosegla severni tečaj in po 71umein, proti koncu silno otežkočenem in aevirnem poletu pristala ,v mestu Tellerju v Alaski. Tako se je po dolgoletnem trudu Amund-senu vendarle izpolnila želja njegovih mladih dni: priti na severni tečaj. Naskok nanj mu ni uspel niti z ladjo, niti s sanmi, niti z letalom — do zmage ga je pa privedel po 18-letnem boju slednjič vodljivi zrakoplov. Amundsen ima ,vprav edinstveni rekord: on je bil do sedaj edini človek, ki je videl oba tečaja naše zemlje! Junaka južnega in severnega tečaja pa je zadela tragična usoda, ki je ni bil zaslužil. Nam vsem je še dobro v spominu katastrofa italijanskega zrakoplova cltalie» v severnem ledovju spomladi leta 1928. Stari Amundsen bi bil lahko prepustil mlajšim, da bi šli na pomoč generalu Nobilu in preostalim članom ponesrečene ekspedicije, toda pozabil je na nasprotje, ki ga je imel z italijanskim oficirjem ter se je vkrcal na krov francoskega letala, ki ga je vodil komandant Guilbaud, in odletel iz Norveške 18. junija proti severnemu polarnemu ledovju ponesrečencem na pomoč. Veliko vodno letalo pa je s posadko šestih mož izginilo za vedno. Pozneje so našli del stroja v morju in ni dvoma, da je letalo padlo v vodo ter se potopilo. Bele smrti» se Amundsen ni bal. Leto dni pred svojo smrtjo je dejal nekemu novinarju: «Upam, da bom končal svoje dni nekje med snegom in ledom. Vse, kar si želim, je, da pride konec naglo in brez bolečin.» Ta želja se mu je izpolnila. Tako je izginil Roald Amundsen, obžalovan od vsega civiliziranega sveta. Žalna slovesnost za njim se je vršila na pobudo njegove domovine Norveške 14. decembra 1928., kajti ta dan je preteklo 17 let, odkar je bil stopil Amundsen kot pr,vi med zemljani na južni tečaj. Po znanstvenih in zemljepisnih društvih vsega sveta se je ta dan proslavljalo njegovo delovanje, vsi kulturni narodi so še poklonili spominu tega velikega moža. VLADIMIR KAPUS: KADAR GOZD OZELENI. . . Ptice. Koncem februarja je bilo, ko je potegnil jug. Zima je omagala. Prve ptice selivke, kak divji golob, škorci, pribe in razne vrste malih divjih rac so nam oznanile, da bo tudi letos pomlad, pač tako, kakor druga leta in to kljub temu, da je bila tako strašno dolga in ostra zima. Prijetni solnčni žarki so vse oživeli. Zbudili so korenine. Prvo cvetje je pognalo v drobnih srčecih ptic občutke ljubezni, v naših dušah pa hrepenenje po nečem neskončno lepem. Ptice, ki so pri nas prebile, bolje rečeno prestradale hudo zimo, so kaj hitro pozabile na slabe čase. O Sv. Gregorju so se že ženile. Takoj po ženitvi so samice odletele na gnezda in pričele leči jajčeca. V ranih jutrih in prijetnin toplejših večerih pa je odmevala po naših logih in vrto- vih pesem samcev. Vsak dan, posebno v jasnih nočeh so prihajale z juga nove jate ptic. Nekatere vrste so ostale pri nas, druge so jadrale naprej proti severu. Popotnicam na sever so se pridružili tudi klateži, ki so se zatekli v hudi zimi v naše kraje. Zadnje ,v tisti dobi so priletele pastaričke, lastavice, penice in črnjevke. Cvetje. Kjerkoli je skopnel sneg, je pognalo cvetje. Prvi je bil teloh. Mlado popje je nekaj časa skrivalo glavice ,v mehkem mahu. Kakor hitro je občutilo, da je zima premagana, se je popje odprlo in bahato cvetje je klicalo občudovalce, prijatelje cvetja. Takrat, ko so travnike pobelili beli zvončki in njih posestrime, zlatoobrobljene kronice, so bregove zlatile trobentice. Nad pestrim cvetjem žafrana so v lepih dneh zaplesali pisani metulji, ki so pa svojo preuranjenost kaj drago plačali v slabih dneh, ko je burja ponovno hotela postaviti na prestol šele napol pregnano kraljico zimo. Zvončki so ostali v dolini in kaj kratka je bila doba njihovega cvetja, doba veselja in sreče. Kronice, žefran in teloh so se skozi vso predpomlad in se še sedaj polagoma pomikajo v višje lege, dočim trobentice neprestano čepe v nižjih pobočjih in še vedno zaman pričakujejo tistih prijaznih pozdravov, ki so jih bile deležne takrat, ko so se bile rodile kot prve oznanjevalke lepših časov. Čakale bodo, dokler jih ne prerase trava. Ko je teloh odšel proti planinam, je v dolinah pričel odpirati sivkaste očke jetrnik. Družbo mu je delal kcsmatolistni pljučnik, ki mu je še vedno zvest spremljevalec proti višinam. Nekam otožno so pokukali ,v pomlad modri cvetovi zimskega junaka zimzelena, ki tekmuje v krasni modrini celo z jetrnikom. Cisto drugače pa so razpoložene drobne gozdne balerinice vetrnice. Z visoko dvignjenimi krilci bi najraje kar poskočile in zaplesale veseli pomladanski ringaraja. Prvo zelenje. Pod besedo zelenje menijo Gorenjci samo mlado zelenje bukve. Veseli so bili, ko so utr- gali pr,vi teloh, njihova sreča se je stopnjevala, ko so zaslišali spev kosa, veličasten je bil za njih čas vstajenja, višek pa je bil dosežen, ko je zablestela v rjavi rebri'prva zelena bu-^ev, pozdravljajoča prijateljico, belo oblečeno nevesto cvetočo češnjo. To se je zgodilo takrat, ko so otroci ob potoku zapiskali na vrbovo piščal in so k nam prileteli zadnji selivci, srakoperji, smrdokavre, kobilarji, kukavice in prepelice. Ko je kukavica zakukala in so po brdih vzcvetele češnje, je šla po polju procesija kmetov. Prosili so Bega, naj blagoslovi njihovo težko delo. Nad njimi je žvrgolel škrjanček. Ponoči je porosil lahen dežek in ko je prihodnji dan pomladansko solnce poljubilo gozd, se je v rebri odprlo popje. Zavriskala je prva bukev, odeta v najlepšo obleko, v nepopisno lepo sveže zelenje. Vrisk bukve je odmeval v srcih kmetov. Božji blagoslov pa se je razlil tudi na polja in travnike. Čez par dni sta bili trava in ozimina tako visoki, da sta pokrili prepelico, ki je topot prvič zapedpedikala letos. Med zelenjem travnikov je zasijala modrina potočnic in zlato kalužnic. V gozdnem vlažnem zatišju so zadehtele šmarnice, dočim je aprilsko cvetje, med njim posebno lepi mačji očki, ki bi zaslužili pač kako lepše ime, jelo od padati. Bukve so pričele tekmovati in kmalu je bilo zeleno ,vse pobočje hribov. Iz še pred mesecem dni drobnega, skoraj ne opaženega, v zadnjih dneh precej nabreklega popja se je razvilo ogromno naravno zagrinjalo. Veličastna zelenje je zagrnilo cele pokrajine in že se širi od dneva do dneva, skoraj od ure do ure, proti vrhovom. Življenje v gozdu. Prava pomlad je nastopila šele, ko je ozelenela bukev in ž njo večina gozdnih listovcev. Pod zelenim zagrinjalom so se oddahnile ptice, posebno tiste, ki jim je ogrel srčeca prvi topli solnčni žarek. V slepi ljubezni so se ženile. Ko so občutile posledice lahkomiselnega svato-vanja, so hitele iskat primernih krajev, kjer bi lahko vsaj nekoliko skrile svoj bodoči naraščaj. Večina prvih gnezdilcev gnezdi v duplih, kjer si vsaj nekoliko prikrijejo svoja gnezda. Druge vrste, ki nočejo sedeti na gnezdih v temi, pa si izberejo zatišja v iglavcih ali v kakem gostem vejevju. Ali povsod so v nevarnosti, da jih opazi sovražnik. Najnevarnejši ptičjemu zarodu je bil tudi letos pomladanski mraz, ki vsako leto uniči mnogo naših drobnih pevcev. Velika nevarnost pa je sedaj odstranjena, ko je gozd zagrnjen. Sedaj, ko je vse zeleno, se tudi ni več bati strupenega mraza. Preskrbljeno pa je tudi za hrano. Na zelenju so se pojavile žuželke, ki so izborna hrana pticam. Baš sedaj, ko je gozd ozelenel, je večina ptic izleženih. Mlad zarod bi bil v veliki nevarnosti med speljavanjem, kakor imenujejo prve ptičje polete iz gnezda, ko stari uče mladiče letati, če bi jih ne čuvalo zelenje. Ptice roparice bi imele lahko delo. Uničile bi ves mladi zarod. Četveronožci v zelenem gaju. Prvi, ki so zagledali v letu luč sveta med gozdnimi sesalci, so bili mladi jazbeci. Skoteni so bili, ko je bila zunaj še zima in mati jazbe-čevka je imela hude skrbi, kako bo hranila sebe, kaj šele svoj rod. Boljši časi za njo so nastopili, ko je jugovina izvabila iz zemlje žabe in slično golazen. Sedaj, ko je vse ozelenelo, pa so jazbeci že precej odrasli. Starka jih pridno vodi sleherni večer po gozdnih tratah, kjer se hranijo s koreninami, mehkužci in črvi. Po jazbecih so bili skoteni mladi zajčki, ki jih je pa, kakor vsako leto, tudi letos precej uničil pomladanski mraz. Kar jih je ostalo, so sedaj dobro preskrbljeni. Pred roparicami jih krije visoka trava, kjer najdejo tudi zadostno hrano. Kmalu za prvimi zajci, čijih stari bodo v doglednem času že drugič polegli, so bile skotene ............. oo kune in lisice. Tudi te so sedaj že precej odrasle in hodijo s starimi na roparske pohcde.Vse, kar dosežejo, jim tekne.Stari jih pridno vežbajo za poznejše krvoločne posle. Čez dan navadno počivajo kune zlatice z mladimi vred v večjih zapuščenih gnezdih, kune belice v duplih,lisice pa v jazbinah. Kadar pa se prične solnce nagibati k zatonu, ko se oglasi večerni ptičji zbor, tedaj previdno zapuste skrivališča in cela družinica jo mahne na roparski pohcd. Dokler se ne stemni, se drže gozda, ko pa zakraljuje noč in zaskovika skovir, takrat si upajo iz okrilja zelenega zagrinjala na polje, kjer najdejo največ hrane. Posebno pripraven učni predmet je mladi zajček, ki kaj drago plača šolanje roparic. Stara lisica ga toliko polomi, da ne more ubežati, mlade pa ga z veliko naslado trpinčijo in trgajo, dokler ne pogine, na kar se pulijo in koljejo za masten p’en. Hitrejše opravijo z drobno miško, posebno dobrodošla pa so jim jajca večjih ptic. Srna. Veseli dogodek pa pričakuje tudi krasitelj.ca naših gozdov, srna. Kakor hitro je minula zima, se je družina lazšla. Srnjak, ki si je pred kratkim ogulil rogovje in oblekel rjavo poletensko obleko, je že pred mesecem dni zapustil samico, ki pa ji tega ni prav nič žal. Vesela je, da je stari sitnež, ki z novim rogovjem kar nepremišljeno suje okoli sebe, odšel. Nevaren bi bil njenemu naraščaju. Zalezla se je v goščavo blizu gozdne jase, tam kjer cveto šmarnice. Varna je p:d okriljem gozdnega zagrinjala pred vsemi sovražniki. V ranih jutranjih in zgodnjih večernih urah se pase, čez dan pa počiva. Ne bo pač trajalo dolgo, pa jo bosta spremljala eden ali dva drobnopikčasta mladiča. In z njima se bo začelo zopet novo življenje. DR. IVO PIRC: PREHLAJENJE IN BOLEZEN. Ob vsakem letnem času, najbolj pogosto pa jeseni in spomladi srečavamo znance in prijatelje, ki nam tožijo, da so se prehladili in nakopali lnid nahod, angino, pljučni katar in bogve kaj tega še vse! O drugih zopet čujemo, da leže doma bolni na influenci, gripi, ali da so celo dobili pljučnico. Včasih sledi eno iz drugega. Včasih hitro preide, drugič se dolgo vleče, vedno pa povzroča težke skrbi in velike izdatke. Žal, včasih konča tudi s smrtjo. Ker so pojmi glede prehlajeuja in iz tega izvirajočih bolezni med ljudstvom močno zmedeni, je potrebno, da jih razbistrimo in razjasnimo. Napačno naziranje o tem pojavu ima namreč slabe posledice v tem, da ljudje v odvračanju posledic prehlajenja ravnajo napačno in s tem pospešujejo širjenje bolezni. Sedež posledic prehlajenja so navadno naši dihalni organi ali dihala. K tem spadajo: nos, žrelo, sapnik, dušnik, produšnice in pljuča. Kot pomožni dihalni organ rabimo tudi usta. Pravilno vdihujemo zrak le skozi nos, ki je zato namenjen in omogoča, da se zrak, preden pride v žrelo, očisti in ogreje. Pot zraka skozi nos v sapnik je daljša od poti skozi usta in zato pride zrak skozi nos toplejši v sapnik. Čistilne naprave v nosu so nosne dlačice in smrkelj, na njih obvisijo prašni delci, pa tudi mikrobi iz oddilianega zraka, zato pride zrak skozi nos čistejši v sapnik. To spoznanje nam bo dobro služilo za razumevanje razprave. Moderna zdravniška veda je ugotovila, da veliko število bolezni povzročajo posebne bolezenske kali ali mikrobi. Te kali izhajajo namreč iz bolnega človeka v njihovih izločilih in se nastanijo v zraku, na tleh, na stenah, na pohištvu in vseh predmetih okoli bolnika. Zrak v okolici bolnega človeka, navadno v stanovanju, hrani torej kužne klice, ki so prišle vanj iz bolnikovih izločil in prosto plavajo v zraku ali pa so se obesile na prašne delce; najdemo jih tudi v izdihalnih kapljicah. Pri difteriji, škrlatinki, ošpicah, oslovskem kašlju, tuberkulozi, pljučnici, vnetju možganske mrene, influenci ali gripi, kugi itd. prihajajo kužne klice iz človeka pri kihanju, kašljanju, pljuvanju, govorjenju in smejanju v drobnih kapljicah, in so na daljavo do enega metra okoli bolnika. Kapljice ostanejo deloma v zraku, deloma popadajo na tla, stene in po- hištvo, se tam v prahu posuše in na prašnih delcih dvignejo v zrak. Prah in kapljice ostanejo pri dosedanjih opazovanjih štiri ure v zraku, dokler zopet ne popadajo na tla. Osebe, ki bivajo stalno ali mimogrede v takem zraku, obole za kapljično ali prahovo infekcijo na oni bolezni, katere bolezenske kali kot povzročitelje bolezni so vdihali. Zrak v stanovanju je torej prav dober posredovalec infekcije, dočim je zrak na prostem hudo razredčen in se vedno menjuje, zato se na prostem težje okužimo. Kapljična infekcija je druga činjenica, potrebna za razjasnitev pojava prehlajenja in posledičnih bolezni. Prehlajenju se pripisuje po krivici prevelik vpliv na postanek bolezni. Prehlajenje nastane zaradi nenadne in večje izgube telesne topline po vplivu kakega hladnega činitelja n. pr. vetra, prepiha, mokrote itd. Raziskovalci so z mnogimi opazovanji in poskusi na sebi ali pa na drugih dokazali, da prehlajenja samega še ni smatrati za povzročitelja bolezni, marveč, da je mogoče dvoje: prvo naziranje pravi, da sploh ni bolezni iz prehlajenja in gre v vseh primerih, kadarkoli nastanejo bolezenski znaki po predhodnem prehlajenju, za infekcijo po mikrobih. Po drugem splošno priznanem naziranju prehlajenje samo ne more sicer povzročiti bolezni, toda ima vendar pri njenem postanku nekak pomožni pomen. S prehlajenjein so namreč deloma oslabljene telesne obrambne sile, tako da je telo manj odporno in napada bolezenskih kali ne moremo odbiti. Te bolezenske kali pridejo v telo od zunaj ob času prehlajenja, ali pa so bile v telesu že pred prehlajenjem v nestrupeni obliki. Pogosto so namreč že našli n. pr. povzročitelje pljučnice v ustih zdravega človeka. Bolezen se torej pojavi kot posledica združenega učinka infekcije v glavni vlogi in prehlajenja v stranski, toda le pri neutrjenih, že drugače oslabljenih ljudeh. Utrjen človek, navajen na veter, mraz in mokroto, kljubuje prehlajenju prav lahko, kar so pokazali že mnogoštevilni poskusi in dokazujejo vsak dan skušnje. Mnogo ljudi je dan na dan na prepihu, na mrazu in v mokroti, a ne obole, ker so utrjeni. Toda brž ko se pregreše proti zakonom narave, n. pr. s pijanostjo, se že pojavi obolenje. Jasno je, da utrjeni, pravilno živeči človek prenese več nego pomehkuženi. Pred obolenjem nas ne bo varovalo dvojno perilo, kožuh, volna, vata v ušesih in zapiranje oken, marveč utrjenje telesa s krepilnimi kopelmi v vodi in zraku, bivanje na prostem, zračenje stanovanja itd. Najbolj enostavna in pogosta posledična bolezen iz prehlajenja je nahod, t. j. katar nosne sluznice. Kdo ga še ni imel? Kdo je varen pred njim? Tako kakor vse druge posledične bolezni iz prehlajenja, nastaja nahod po vplivu nekih bolezenskih kali, mikrobov, bodisi v stanju prehlajenja ali tudi brez tega. Znanstveno se sicer to še ni posrečilo dokazati, a praktično življenje nas o tem vsak dan prepričuje. če ste se sešli z znancem, ki je imel nahod, vam ga je gotovo oddal, ako se niste znali čuvati! To se da doseči najlaže tako, da se okoli takega «nahodiiega> človeka gibljemo le v razdalji nad enim metrom. S tem se izognemo okuženim kapljicam, ki prihajajo iz njega. Dobro je, če se takemu človeku ne postavimo nasproti, marveč vštric, kajti tudi to nas varuje njegove okužljive sape. Kar smo rekli o nahodu velja tudi glede katarjev ostalih delov dihal, zlasti pa še glede influence, gripe ali španske bolezni. Ta je namreč posebno hudo okužljiva. Hipoma zbole kar množice in to zaradi velike okužljivosti in okolnosti, da se trosijo povzročitelji s kašljanjem, kihanjem in tudi z dihanjem bolnikov. Prav posebno pa pospešujejo obolenje lahko oboleli, ki se nemoteno kretajo med zdravimi. Okužljivost je največja v začetku bolezni. In-kubacija bolezni, to je doba, ki poteče med vgnezdenjem bacilov in izbruhom bolezni je kratka, zato obolevajo ljudje drug za drugim. V večji nevarnosti so zlasti starejši ljudje. Pozročitelj gripe se naseli v nosu, grlu in pljučih ter povzroča takoj ali pa najkesneje tekom dveh dni predhodne znake bolezni, nahod, zbitost, težo v glavi, glavobol. Nato pa začenja bolezen s tresavico, veliko toplino in močno utrujenostjo. Bolnika mučijo glavobol, omotica, bolečine v hrbtu in udih in nima teka. K temu se pridruži v mnogih primerih še vnetje sapnika in produšnic. Gripa je prav za prav sama na sebi prav nedolžna in dobiva pomen šele zaradi okolnosti, da vpliva močno na zmajšanje bolnikove odpornosti, zaradi česar se lotijo bolnika še ostali mikrobi. Tako nastajajo po gripi pridružne bolezni ali komplikacije, n. pr. pljučnica, vnetje rebrne ali pljučne mrene, vnetje možganske mrene ali bolezni ledvic, živčevja itd. Z veliko verjetnostjo se bomo ognili obolenju na gripi, če bomo, kadar divja epidemija, čim manj zahajali med ljudi. Če bomo s kom govorili, bomo držali roko ali robec pred ustmi. Pazili bomo tudi, da se ne bomo prem razili in prehladili, ker v prehlajenju je okužitev najhitrejša. Bolnik pa naj ostane na vsak način doma, tudi če ni še resno obolel. To storiti je dolžan zaradi sebe in v dobro drugih in je nespametno, če skuša, da bo bolezen prehodil. Iz prehlajenja nastajajo tudi še angine ali vnetja žrelnic, zelo neprijetna obolenja večinoma nedolžne nravi, vendar se lahko razvije iz take nedolžne angine smrtnonevarno zastrupljenje. Povečane žrelnice lajšajo pot raznim okužitvam in ne morejo več vršiti svoje naloge, ki obstoja v odstranjevanju strupa škodljivih bolezenskih kali. Zato je treba povečane žrelnice z operacijo odstraniti. Mnogo je še drugih bolezni, ki se začenjajo v naših dihalih zaradi okužitve v glavni vlogi in prehlajenju v stranski, zlasti v otroški dobi. Škrlatinka, davica, ošpice, oslovski kašelj nastajajo po večini po okužitvi s kapljicami iz ust bolnega človeka sicer tudi brez predhodnega prehlajenja, vendar še večkrat v prehlajenju. Ako se bomo torej čuvali prehlajenja, se bomo s tem izognili tudi mnogim boleznim. STANKO TRČEK: NEKAJ MALEGA O STARI TELOVADBI. Stremljenje naše dobe za čim popolnejšo skladnostjo življenja je zrastlo v mogočno gibanje. Na mesto čezmernega krščanskega asketizma znova prihaja ideal, podoben onemu v starem veku, ki je srečo videl in iskal na tem svetu, pa je zato mnogo skrbel za telo. Spoznanje o neprecenljivi vzgojni .vrednosti telovadbe naglo prodira v ljudstvo. Zlasti sloji, ki jih delo sili k enostranski telesni delavnosti ali pa vobče k nedelavnosti, so in bodo še bolj prisiljeni, seči po telovadbi kot najboljšem — nadomestku za prirodno gibanje. Telovadil, v najobsežnejšem pomenu besede, je človek vedno rad, bodisi da se je na ta način skušal izuriti za borbo, bodisi da si je s telovadbo vzdržal že pridobljeno telesno moč in urnost. Sporočila pravijo, da so že dva do štiri tisoč let pr. Kr. Kitajci, Babilonci, Asirci in Egipt-čani telovadili. Njihova telovadba je bila predvsem vojaška. Moško mladino so urili v teku, skoku, streljanju z lokom, borilnem metanju, pestenju in drugih vajah, ki jih je moral vojak pred iznajdbo smodnika dobro obvladati. Pogosti ukleski na ohranjenih kameninah v Egiptu in Mezopotamiji pa pričajo o veliki razširjenosti in priljubljenosti telovadnih iger, med katerimi jih je mnogo, ki so se ohranile do danes (lov, žoganje). Stadion v Delfih. Naše znanje o vsem tem je kajpada zelo pičlo. Narodi starega veka, dasi razmeroma visoki kulturni, niso poznali ne gor papirja, ne sodov črnila. Vse, kar so nam zapustili, so v kamen in opeko uklesani ali na posodo slikani kratki napisi in prizori iz tedanjega življenja. Včasih najdemo tudi kipe. Prirodno, da si je iz tako revne zapuščine težko ustvariti popolno sliko. V poslednjih stoletjih pr. Kr. se je obrnilo na boljše. Znanje pisave in izobrazba se je širila, z iznajdbo bolj cenenih in pripravnih pisalnih sredstev pa so se množili pisatelji, a z njimi izročila. Tako si je razlagati, da smo o telo,vadbi v najstarejših časih sila slabo poučeni, čim bliže pa smo krščanski dobi, tem obširnejše in zanesljivejše je naše znanje. Vprav v tistih stoletjih pr. Kr. je cvetela najvišja kultura starega veka, helenska (grška), ki je prva spoznala in izrabila vzgojno vrednost telovadbe. Ko so Grki nekako 1200 let pr. Kr. začeli prodirati s severa v svoja današnja prebivališča, so tu že našli plemena s primeroma visoko kulturo. Ta plemena so mnogo občevala s tedaj najvišje stoječima narodoma ob Sredozemskem morju, s Feničani in Egipčani, in tako se je samo po sebi zgodilo, da so tudi Grki z njima navezali stike. V novi domovini so že našli nekaj telovadbe: pestenje, borenje itd., kar je vse bržkone prišlo iz Egipta. Če so je Grki sami prinesli kaj s seboj, ne vemo zanesljivo, znano pa je, da so imeli navado, ob smrti veljavnejših mož prirejati dvoboje z običajno dobrim izidom. Ta običaj je bil med takratnimi ljudstvi razširjen in naj bi bil nadc-mestoval človeške žrtve, ki so jih še v starejših časih darovali umrlim za spremstvo na oni svet. V dobi, ko se Grki pokažejo v zgodovini, so bile te krute pogrebne navade pri njih že čisto omiljene in bolj simbolične. Že v dobi pred slavnim pevcem-pesnikom Homerjem so opustili krvave dvoboje in so na čast mrtvim raje prirejali tekme v teku, borilnem metanju, pestenju itd. Sedaj nam postane razumljiva tesna zveza med grškim verstvom in grško telovadbo, zveza, ki je trajala čez 1500 let. Vse številne velike in male tekme so prirejali v čast begov in so jih vedno družili z bogoslužjem. Grki so že zgodaj odkrili, da je telovadba izvrstno sredstvo za vzgojo mladine; predvsem za vzgojo vojaškega naraščaja, nič manj pa za vzgojo zdravih, trdnih, značajnih občanov. Vrhu tega je imel Grk bistro oko za lepo telo in lepo držanje in večidel vprav radi tega so mladeniči in možje marljivo zahajali v gimnazije, takratne telovadnice. Telovadba Helenov je bila v najstarejših časih preprosta, kakor je bilo preprosto vse življenje. Zbog vse večjih zahtev in časti se je sčasoma spopolnila po obsežnosti kakor tudi v kakovosti. Višek zdravega razvoja je. dosegla nekako v 6. stoletju pr. Kr., od tedaj pa je začela sprva polagoma, nato hitreje in hitreje .propadati. Že takrat je gimnastika začela postajati sama sebi namen in širila se je poklicna telovadba (atletika). Značilna je Evripidova sodba o tem pojavu: «Čeprav je na Grškem mnogo lopovov, težko najdeš kaj bednejšega od svojati atletov. V mladosti se ponašajo s svojo slavo, ko pa oslare, morajo hcditi v oguljeni obleki.^ Poleg poklicne atletike je še naprej obstojala in bila spošto,vana vzgojna in zdravstvena telovadba. Toda v telovadnice se je začela vrivati mehkužnost v mnogoterih oblikah, zlasti po rimski zasedbi. Prišle so v navado gorke kopeli, maziljenje z dišavami in drugo gojenje telesa, kar bi bil Grk 300 let prej smatral za sramotno in nemožato. V prvih treh stoletjih po Kr. je s propadom vse tedanje kulture naglo propadla tudi telovadba,največ radi silno prodirajoče krščanske misli, ki je preklinjala, kar je bilo dotlej sveto. V 4. stoletju zginejo zadnji ostanki nekdaj cvetočega življenja po gimnazijah Grške. Kakor vidimo, je bila telovadba na Grškem v raznih dobah zelo različna, a prav tako različne so bile z njo zvezane naprave in ustanove. Zategadelj je treba pripomniti, da je bila telovadba, o kateri navadno govorimo, v veljavi v dobi razcvita (6. do 3. stoletja pr. Kr.) v Ateni in Šparti. Po teh dveh najvplivnejših med grškimi državicami so se ravnala malone vsa ostala mesta na Grškem in v grških naselbinah ob Sredozemskem in Črnem morju. Stari niso poznali telovadbe na orodju, temveč le ,vaje, ki jih danes čisto napačno spravljamo pod oznako «sport»: tek, pestenje, borilno metanje, metanje orodij, jahanje, streljanje z lokom, igre itd. Zelo značilna za staro gimnastiko je velika tekmovalnost. Brez tekmeca si je gimnast težko predstavljal vadbo, ne glede na to, da se v nekaterih panogah brez nasprotnika vobče ne da vaditi (n. pr. borilno metanje). Najimenitnejši je bil «pentatlon» ali peteroboj. Obsegal je tek na daljavo enega stadiona, skok ,v daljino, met kopja, met diska in borilno metanje. Pentatlon je bil izvrsten skupek vaj za skladen razvoj telesa. Grški pisci hvalijo pentatlonovce kot najlepše raščene. Seveda so gojili tudi samo posamezne vaje iz peteroboja. Tek je ena najstarejših vaj pri tekmah. Tekali so v načina. Dovoljeni so bili prijemi od pasu navzgor v stoji in leži. Pazili so na to, da sta bila nasprotnika enakih moči. Težko razumemo vnenvo visoko kulturnih Grkov za vprav na nečloveški način izvajano pestenje. Imeli so zanj le malo pravil. Borilca sta se bila največ po glavi, dokler se eden ni udal. Neredko se je pripetilo, da se je premaganec mrtev zgrudil ped pestjo zmagovalca. Tekmeca sta imela roke povite z nekako rokavico, ki je obdajala dlan, hrbet in del spodnje lehti, ne pa prsto,v. Sprva je rokavica varovala pest pred pretrdimi udarci, kesneje pa so mehko usnje nadomestili s trdim, ostro razrezanim za napad. Toda tudi to še ni zadoščalo in obložili so rokavico z žeblji in trdimi želodi iz svinca, ki so zadajali globoke, nevarne rane. Ime sv. Pankracija nas še danes spominja vaje «pankracion», v kateri je bilo borilno metanje in pestenje združeno. Tekmeci so se borili stoje in leže z brcami, sunki, udarci, z vsakovrstno silo in zvijačo, kajti pri pankracijonu je bilo dovoljeno vse, celo izvijanje udov in davljenje. Boj se je končal z udajo, včasih tudi s smrtjo enega obeh nasprotnikov. Grki so vedeli ceniti težavo poslednjih treh vaj, zato so onega, ki je v enem dnevu zmagal v borilnem metanju in pankracijonu, obsuli z visc-kimi častmi. Sila priljubljene so bile dirke s konjskimi vpregami, ki pa so vedno ostale pravica premožnih. Podobna je bila z jahanjem. V strelbi z lokom so le malo tekmovali, čeprav si lahko mislimo, da je Grška premogla mnogo izbornih strelcev. Prav čudno pa je, da Grki skoraj niso poznali tekmovalnega plavanja, skakania v vedo, veslanja in jadranja. Le nekajkrat stari pisci omenjajo eno ali drugo teh panog, kar je tembolj čudno, ker je Grška obdana od morja in so bili v starem svetu Grki poznani za najboljše mornarje. V najstarejših časih so Grki pri vadbi nosili opasnik. Že zgodaj pa so, iz ne čisto jasn h nagibov, opustili tudi tega in vadili popolnoma goli, kar je bilo v ondotnem vročem podnebju mogoče in celo priporočljivo. Poleg golote je že v najstarejših časih prišlo ,v navado mazanje telesa z oljčnim oljeni, ki ga na jugu ne manjka. Trdili so, da olje dela ude gibke, zadržuje pot in hladi. Naoljeno telo je bilo seveda zelo gladko in težko prijemljivo, zato so se potresali z drobnim, skoraj sprašenim peskom. Kakšen je bil tako namazan in c d vadbe zdelan telovadec, si lahko mislimo. Treba je bilo precej potrpljenja, preden se je očistil. Storil je to v kopališču, ki ga v nobeni gimnaziji ni manjkalo. Najprvo si je z železnim, sr.pu podobnim čohalom odstranil plast olja in prahu, nato se je umil z lugom ali pepelom in gobo ter splahnil z /vodo. Vzporedno s telovadbo so se razvijala telovadišča. Iz preprostih livad so sčasoma nastali Pred dirko. obširni prostori z odprtimi stebrišči, številnimi zaprtimi sobanami ter zgradbami (kopališča, prostori za oljenje, uradi, zimske telovadnice itd.). Zlasti Rimljani so zanesli v deželo tudi v tem pogledu dotlej nepoznano razkošje. Pouk plesa. Telovadne ustanove Grkov so bile javne, dasi večinoma ne državne. Zakoni so sicer predpisovali pravila za posečanje gimnazij in red v njih, ostalo pa je bilo prepuščeno dobri volji občanov, ki je, zlasti pri premožnejših, nikoli ni manjkalo. Načelnike gimnazij in važnejše činovnike je ljudstvo volilo. Navadno so to bili bogati, ugledni možje, kajti s častjo načelnika so bile zvezane občutne dajatve za različne potrebe na telovadišču, ki jih je me ral izvoljenec utrpeti iz svojega. Stari so prav dobro poznali vpliv posameznih vaj na telo. Natančno so vedeli, katere vaje in v koliki meri so primerne za razne starosti. Mladino so delili po starosti nekako tako kakor mi in vsako skupino vzgajali na njej primeren način. Zenska v javnem življenju ni mnogo pomenila, zategadelj ženske telovadke Grki vobče skoraj niso gojili. Izjemo delajo nekatera mesta (Sparta, Kios), v katerih so redno telovadila tudi dekleta. Mnogo pa so se udejstvovala dekleta pri telovadnih plesih in telovadnih igrah, zlasti žoganju, ki mu je bilo zelo udano staro in mlado obeh spolov. Najvidnejše v vsem gimnastičnem življenju so bile velike tekme ali kakor jim pravimo, igre, ki so jih prirejali v rednih obdobjih na raznih krajih. Najbolj znane so igre v Olimpiji, Korintu, Ateni, Nemeji in Delfiju. Poleg teh velikih tekem, h katerim so se shajali gimnasti in gledalci iz vse Gi’ške in njenih naselbin, je bilo mnogo neznatnejših, manj pomembnih. Grška telovadba je bila, kakor rečeno, veliko bolj tekmovalna kakor naša. Niso pa poznali absolutnega rekorda. Grk je tekmoval s prisotnimi drugi, ki jih je skušal premagati. Kakšni so bili uspehi v primeru z uspehi, doseženimi na drugem kraju in ob drugem času, ga ni zanimalo. Taka je približna slika stare gimnastike, ki si jo je ustvarila zgodovina s stoletnim študijem raztepenih in pomanjkljivih drobcev. O STRUPIH Ne mine dan, da ne bi slišali ali čitali o umorih in samomorih, izvršenih s strupi, o nezgodah in nesrečah, povzročenih po teh zahrbtnih sovražnikih človeškega zdravja in življenja. Strup! Kar zamrazi nas, kadar slišimo o njem, in nehote pobledimo, kadar ga zagledamo, saj strup je ona strašna snov, ki nam utegne ugasniti luč življenja, čim pride v naše telo. Zares, strupa se nam je bati; čim dalj je od nas, oziroma čim dalj smo od njega, tem bolje za nas. Kdo bi mogel našteti vse neštete snovi, ki učinkujejo na naš organizem strupeno, in kdo bi mogel na kratko razložiti vse, kar nam je storiti, kadar 3ino se zastrupili?! Na kratko lahko rečemo, da je strup vsaka snov, ki zaužita ali na kak drug način došla v organizem, zrahlja naše zdravje ali ga celo v najkrajšem času uniči. Ej, koliko je snovi, ki jih — lahko rečemo — uživamo, oziramo vdihavamo vsak dan, ne da bi takoj čutili njih pogubonosne posledice, ki pa so kljub temu prav pravi strupi! Posledice zauživanja opojnih pijač in posledice kajenja so pač že tako natančno proučene in splošno poznane, da bi bilo vsako dokazovanje o strupenih svojstvih alkohola in nikotina na tem mestu odveč, in danes ga ni več pametnega človeka, ki bi si upal trditi, da je uživanje kofeina docela brez zlih posledic za naše zdravje. Alkohol, nikotin, kofein in mnoge druge navidez nedolžne snovi nam je prav tako uvrščati med strupe, kakor arzenik, kar-bolno kislino, cijankalij, strihnin, beli fosfor, svinčeni sladkor in razne druge tekoče in trdne substance, ki jih hranijo in prodajajo v steklenicah, na katerih lepi etiketa z mrtvaško glavo in z napisom: Strup. Sreča v nesreči, ki nam preti z uživanjem nekaterih strupenih snovi, je ta, da ima človeški organizem čudovito lastnost, da se — kakor pravimo v navad- nem življenju — privadi na strupe in da more njih učinke, če ne povsem uničiti, pa vsaj omiliti. Vsakdo je gotovo že slišal o ljudeh, ki uživajo strahovit strup arzenik brez vsake vidne škode in ki začno hitro hirati, čim ga morajo iz tega ali onega vzroka opustiti. Ali niso enaki nesrečneži tudi naši kadilci in alkoholiki, ki si s strupom omamljajo živčevje, dokler jim to končno docela ne odpove? Naj mar kokaina, morfija, opija in tem sorodnih dražil ne smatramo za strupe, četudi za par trenutkov prijetno razdražijo živčevje, koncem koncev pa privedejo svojo žrtev prav na rob življenja? Počasno je sicer njih uničevanje človeškega zdravja, zato pa tem sigurnejše. Sl. 1. Mitscherlichova aparatura za dokazovanje fosfor a. Gorilnik, dva vrča, steklena upognjena odvajalna cev in hladilnik — to je vse, iz česar sestoji aparatura, s katero moremo dokazati najmanjše količine fosfora. Od strupov, na kojih zauživanje se naš organizem lahko več ali manj hitro privadi, se po svojem učinku docela razlikujejo strupi, katerim v najkrajšem času neizprosno zapade življenje, ako ni takojšnje zdravniške pomoči. Teh strupov je, rekel bi, cela armada od ogljikovega monoksida in svetilnega plina tja do groznega strihnina. Vsega pomilovanja vredni so oni nesrečneži, ki posežejo po njih, da si ž njimi končajo življenje, in najstrožje obsodbe so vredni brezvestneži, ki so ž njimi spravili s sveta neljubega jim bližnjega. Sreča, da je predelovanje in izdelovanje strupov pod jako strogo kontrolo varnostnih oblasti in da je te snovi mogoče kupiti le z dovoljenjem zdravnika ali kake druge, oblasti odgovorne osebe, ker sicer bi bili umori, samomori in smrtne nesreče še pogostejše kot so žal že itak. Oblast strogo čuva nad izdelovanjem in prodajo strupov in ukrenila je vse potrebno, da se čim bolj prepreči njih uporaba v zločinske namene. Težko je danes uiti roki pravice onemu, ki se ni ustrašil zastrupiti sočloveka, kajti ni ga več strupa, ki ga ne bi bilo mogoče ugotoviti tudi v najmanjših količinah v zastrupljenčevem truplu. Sodna medicina razpolaga z duhovito izdelanimi in temeljito preizkušenimi metodami nele za kvalitativno, ampak tudi za kvantitativno določevanje vsakršnih substanc, ki imajo količkaj pogubne posledice na človeški organizem. O teh zanimivih metodah govore cele knjige in napeto kot kriminalni romani se čita o načinu njih praktične uporabe. Sl. 2. Aparatura za dokazovanje arzena po Marshovi metodi. Enostavna, a genijalna je metoda, s katero se da hitro in neizpodbitno dokazati, jeli bilo zastruplje-nje izvršeno z arzenom, oziroma s kako njegovo spojino. Strašni sovražniki dragocenega nam življenja so strupi, a, kakor mnoge druge sovražne elemente, je znal človek ukrotiti tudi te snovi in se ž njimi okoristiti. Nebroj je strupov, ki jih je zdravniška veda sprejela v seznam zdravil, nebroj je snovi, ki so, nepravilno uporabljene, strupene, pod veščim nadzorstvom zdravnika pa pravi blagoslov za trpečega bolnika. Predaleč bi zavedlo podrobno naštevanje strupov, ki nam služijo za zdravila, in razume se, da je v okviru kratkega sestavka nemogoče navesti njih uporabo pri zdravljenju te ali one bolezni, zato naj tu zadostuje le kratek nasvet: Varuj se strupov, da si ne ugonobiš življenja, kadar pa ti jih predpiše zdravnik, zaupaj v njih zdravilno moč. ČLOVEK S KNJIGAMI!» MIRAN JARC: «PROČ, «No, nikar, nikar se ne obotavljajte, kar vstopite. Povedali so Vam morda, da sem danes precej strupen. Ali Vas že sprejmem. Vidite, tako je z menoj: po napornem delu je človek potreben počitka, med delom pa sem še bolj potreben miru. Toda, pomislite, danes so me že trikrat zmotili. Pa veste kdo? Vsiljivi razprodajalci knjig. To so vam strašni ljudje: ko je človek ves zamišljen v računanja in kalkulacije (ali si mislite, kaj je to biti tovarnar, tovarnar v sedanjem času brezobzirne konkurence?!), ko je človek ves osredotočen v važne dopise, listine in račune, pa Vas zdramijo kakor iz sanj.. .» «Razumem, razumem, gospod tovarnar, nenadoma zabrni pri telefonu, ali pa vas prekine uradnik, ali pa ...» «Ne, ne, dragi moj, to ni tisto. Telefon... uradnik... to vendar spada k mojemu delu, toda to... to, če nenadoma vstopi pred me človek,otovorjen s knjigami,in mi jih ponuja... .... to je vendar že od sile. Za boga vendar: jaz, tovarnar, naj mar kupujem knjige? In kakšne knjige? Ne morda telefonski imenik, ali pa seznam poštnohranilničnih računov, ali pa potopisne prospekte... ne, ne: nesrečni človek je razložil pred mano, pomislite, romane! Za božjo voljo: romane, povesti, drame, pesmi. Ne, tu se vse neha! Ali ni to norčevanje. Odgovorite !> «Gospod tovarnar, čemu bi bilo to norčevanje. Raznašalec Vam je prišel z isto pravico ponujat romane, povesti, pesniške zbirke, kakor kak krošnjar svojo robo, edina razlika je v tem, da predmete, ki jih krošnjar prodaja, kupite lahko v trgovini in z vso točnostjo tudi vem, da boste vse tiste potrebne predmete kupili v trgovini, dočim ...» «Tudi knjige dobim v trgovini.. .» «Roman?» «Lepo, vse lepo, toda vsakdo ni umetnik, dragi moj.. «Zato pa vas umetnine teh redkih vidcev in oblikovalcev obudijo v tak nasfroj. Podobno doživljate ob d r a m i, kakor jo poznate iz gledališča, samo, da vam pisatelj tu ne prikaže življenje v vsej širini, ampak v določenem križišču dveh sil, vtelesenih v igralcu. Zami- slite se v človeka, ki ste ga nenadoma šiloma postavili v okolje, ki je razvoju njegove osebnosti nasprotno. Junaku bo njegovo prvo, naj- iskrenejše čuvstvo upora in odpora ojačilo voljo za borbo. Vidite: postanek tega čuvstva, njegovo rast v končno obliko dejanja, v katerem junak podleže v spoznanju, da je bil njegov boj samo brezmočno poskušanje, uveljaviti svoje hrepenenje po uresničenju svojega osebnega, večnostnega ideala v svetu kompromisov in opredeljevanja — to: razvoj čuvstva od prve slutnje pa do izžaretja v požaru osebnosti — je vsebina drame. Gledalec, ki tako spremlja odigravanje na odru ob uprizarjanju Shake-sperarejevega «Hamleta«, Cankarjevih «Hlap-cev», ■ i nrtT Delniška tiskarna v Ljubljani, eno največjih in najmodernejših tiskarskih podjetij v državi, ki liska tudi knjige c Sl. 9. Pentlja. Slediti hočemo rajše utemeljenim praktičnim zahtevam naše dobe ter se bomo skiuali kljub temu bližati tudi v kompozicijah po možnosti sestavnim posebnostim narodnega stila. Te podrobnosti bi se dale opredeliti približno takole : Sl. 11. Sestave ploskovnh vzorcev. a) temelj vsaki kompoziciji v borduri ali v sklenjenem prostoru, je glavna poteza, ki daje rastlinam svojo smer. Z njo začni vsako kompozicijo. b) Ne uporabljaj samo enega motiva, ampak več različnih. Enotnost kompozicije radi sorodnosti motivov s tem ne trpi. V ostalem veljajo za te sestave vsa pravila, ki sem jih navedel v prej omenjenem članku lanske Pratike. Sl. 10. nam kaže nekaj primerov uporabe narodnih motivov v borduri. Začetek kompozicije je ozuačen v levem neizpolnjenem delu vsake bordure. Ker so te bordure razmeroma ozke, je seveda raznoličnost motivov omejena. Pri bordurah širšega obsega bi se dala povečati pestrost celotnega motiva z .večjim moti-vičnhn bogastvom. Zelo lepa je tudi uporaba narodnih motivov pri ploskovnih vzorcih, dasi smo baš pri teh prisiljeni oddaljiti se najbolj od njih prvotne uporabe. Kot ploskovni vzorec na originalih narodnih delih smemo sicer smatrati enakomerno raztresene male šopke ali vejice, kakor jih često srečamo na pečah v okolici glavnega šopka. Vendar pa primeri na sl. 11. dokazujejo dovolj, da tudi drugačen način sestave ohranjuje radi značilnosti motivov svoj posebni ko-lorit. Najtežja, pa tudi najhvaležnejša je uporaba narodne polnitve v danem sklenjenem prostoru. Ne da bi hotel s tem vplivati na naše ornamentike, hočem vendar izraziti mnenje, da bo treba pri večini teh sestav ohraniti kompozicijsko obliko šopka, ki ga najpogosteje srečavamo pri pečah. Praktik bo vedel, da tvori pri takih sestavah največjo težavo začetek. Pri proučevanju teh začetkov sem našel v glavnem sledeče varijante na pečah: a) peclje združuje pentlja (trak, «mašna»), gl. sl. 9. b) peclji izhajajo iz košarice. c) peclji izhajajo iz srca in d) peclji tvorijo brez vezave s svojo (paralelno) lego samo na sebi dovolj dekorativni začetek. Sl. 12. Dekorativna polnitev pravokotnika v narodnem slogu. Na drugih narodnih delih vidimo poleg tega skoraj vedno e) majoliko ali vazo, iz katere izhajajo peclji. Slika 12. nam kaže primer take ornamentalne polnitve, pri katerem je bila naloga izpolniti pravokotnik z ornamentom v narodnem stilu. Menda ne bo odveč, če končno še enkrat poudarim, da sem si izbral za gradivo tej študiji samo eno vrsto narodnih motivov. Za dela v eni barvi bo to utegnilo zadostovati. Vsakomur je pa znano, da je naše etnografsko bogastvo dokaj večje ter da najdemo obilo gradiva na kožuhih in na drugih oblačilih, ravno tako na slikanih dekorativnih delih, na skrinjah, na pohištvu, na panjskih končnicah, na hišah samih, a tudi na svetih podobicah, na posodah itd. Poleg ivsega tega pa ne smemo pozabiti na rezljane in sploh lesene predmete (preslice, žličniki, okvirji itd.), ki nudijo zelo mnogo gradiva. A vse to je žal za praktične namene risarjev kolikor toliko nedostopno, ker leži v najboljšem slučaju v omarah naših etnografskih zbirk. Zato je treba tudi na tem mestu pozdraviti namero, da se izpopolni in razstavi čim prej naša lepa in povečana etnografska zbirka v Narodnem muzeju v Ljubljani. DR. PAVEL V. BREZNIK: BRETANIJA IN BRETONCI. Bretanija je velik polotok na severozapadu Francije, ki leži kot klin med Atlantskim oceanom in Rokavskim prelivom. Ima obliko trikota, katerega vrh moli proti zapadu daleč ,ven v morje. Bretanija je visoka planota, sestavljena iz granita. Gričevje, ki se dviga v njej, dosega komaj višino 400 metrov. Večjih rek v deželi ni. Splošni vtis, ki ga ima potnik v Bretaniji, je veličastna enoličnost Med ogromnimi granitnimi skladi in skalami raste hrastje, toda imamo tudi majhne, a lepe pašnike in zelene trate ter pustinje, porastle z rdečo reso ali rumenim bodičevjem. Človeku se zdi, kot bi hodil po Krasu ali kje v našem Primorju, samo da je mesto apnenca granit. Tudi zelenja je nekaj več, toliko golega kamenja kot na Krasu v Bretaniji ni videti. Polja in pašniki so obdani z zidovi iz nabranega kamenja, ki jih tu pa tam prepreza bršljan. Morje, ki obdaja Bretanijo, pa ni modri Jadran, temveč temnosivi in rjavi Ocean, oziroma Rokavski preliv. To temačno vodovje, ki objema deželo, ji daje nekaj težkega, turobnega in resnega. Zajedlo se je globoko v zemljo ter jo tako zglodalo, da štrle iz vode čeri in skale, večji in manjši otoki, ob katere neprestano udarja peneče se valovje. Kljub temu, da je granit eden najtrših kamno,v, ga je v dolgi dobi mnogih stotisoč let voda le premagala. Pogled na razburkano valovje, ki pridivja iz širine oceana in zadeva ob strmo bretonsko skalovje, je tako mogočen, da ostane človeku neizbrisno ,v spominu. Bretonsko pcdnebje ni ravno privlačno: je čisto primorsko podnebje, ni mrzlo pozimi, ni vroče poleti. Solnce nima dovolj moči, da bi grozdje dozorelo. Pogosto dežuje iD zrak je vlažen, kajti veter prihaja skoraj neprestano z morja, bodisi z ene, bodisi z druge strani. Nizko po zraku se skoraj stalno vleče topla sopara in meglene proge, ki delajo otožen vtis. Bretanija je uboga, nerodovitna dežela in prebivalstvo od poljskih pridelkov ne bi moglo živeti. Vendar morje deloma nadomešča revščino zemlje: Bretonec živi predvsem na morju in oceanskemu vodovju se ima zahvaliti za velik del svoje trgovine in industrije. To je v glavnem značaj te dežele, ki je radi svoje posebnosti in različnosti od ostalih delov Francije vedno privlačevala Francoze in tujce in jih bo še ,v bodoče. Oglejmo si najprej v glavnih obrisih zgodovino te posebne dežele. Kdo so bili prvi prebivalci tega polotoka, ki leži osamljen proč od vseh večjih prometnih zvez, ne vemo. Zapustili so nam pa spomenike, ogromne sirovo okle-sane skale, ki so jih postavili posamič ali v dolgih vzporednih vrstah. Občudujemo jih še danes, kajti ni nam razumljivo, kako so mogli postavljati te velikanske kamne. Celo naša dandanašnja tehnika bi bila takemu delu komaj kos. Prazgodovina Bretanije je torej zavita ,v skrivnostno temo in le malo verjetno je, da bomo mogli vanjo prodreti. Prvi zgodovinski, to se pravi v zgodovini znani prebivalci Bretanije so bili Kelti ali Galci, ki so tvorili tam kot po drugih delih Francije močne države za časa Rimljanov. Kelti so indoevropski ali azijski narod, so bele polti in sorodni nam Slovanom kakor tudi Germanom in Romanom. Kelti so pred kakimi 2000 leti prebivali po precejšnem delu Evrope, tudi po slovenskih krajih, a so jih v teku časa povsod izpodrinili drugi narodi, pred vsem Rimljani. Ostali so samo še v nekaterih pokrajinah Velike Britanije in v Bretaniji na Francoskem. Tam je bilo zadnje pribežališče keltske svobode. Tjakaj za skalovje in ,v ogromne hrastove gozdove, ki so takrat pokrivali skoraj vso deželo, so se umaknili zadnji ostanki starih prebivalcev Galije. Imenovali so svojo deželo Armor, to je dežela morja, ar-mor. Živeli so v neprestanem boju z nerodovitno zemljo, mračnim podnebjem in divjim morjem in so vse to tem bolj vzljubili. Ta zemlja jim je bila zadnje svetišče njih bogov in slika velike domovine, ki so jim jo bili odvzeli. Tu se je ohranila keltščina, stari jezik njih prednikov, katerega je izpodrivala latinščina. Tu so narodni pevci, imenovani bardi, še ,vedno slavili v svojih pesmih stare bogove in junaštva voj-nikov, in po vsem Armorju se je razlegalo bojno petje proti preganjalcem. V 5. stoletju po Kr. so se priselili v deželo še drugi Kelti, Bretonci iz Velike Britanije, ki so zbežali pred vpadom Anglo-Saksoncev. Tako so ti še okrepili keltski značaj dežele. Zagospodovali so ji in tudi dali staremu Armorju po sebi novo ime. Od tedaj naprej se je dežela imenovala Bretanija. V srednjem veku je Bretanija ostala čisto zase in se je tudi razvijala zase. Skrbno je pazila na to, da se ne vmešava v večstoletni boj med Angleži in Francozi. Ko se je 1. 1532. grofica Ana iz Bretanije poročila s francoskim kraljem Karlom VIII., se je tako Bretanija združila s Francijo, toda skrbno je čuvala svoje privilegije in se vedno upirala kraljevskim naredbam. Bretanija se je tudi med vsemi francoskimi pokrajinami najdlje borila proti novim idejam in vladi, ki jo je vpo-stavila velika francoska revolucija koncem 18. stoletja. V zgodovini te dežele nahajamo povsod odpor in ta njen značaj se kaže še dandanes. Kljub temu, da je od revolucije sem Bretanija tesno združena s Francijo, je vendar do danes ohranila večino svojih starih navad in običajev, svoj jezik in svoje vraže. Nikjer drugod v Franciji se ni preteklost tako ohranila v sedanjosti: Bretanija tvori tako rekoč srednjeveški otok na skrajnem zapadu moderne Francije. Vendar je začelo v zadnjem času moderno življenje pritekati tudi v Bretanijo: najprvo po železnicah in prekopih, potem po avtomobilskem prometu, po novo zgrajenih cestah. V zadnjih letih se je temu pridružil seveda tudi radio, ki ga niso Bretonci nič manj vzljubili kot mi Slovenci. Otroci se uče francoščine že v osnovni šoli in tako se keltščina vedno bolj umika. Izginila pa ne bo, nasprotno, začelo se je močno narodno gibanje za nje ohranitev in izdaja se že lepo število knjig in časopisov v starem jeziku bardov. Dobrodelni vpliv modernega življenja se občuti že v vseh panogah narodnega gospodarstva, v industriji, trgovini in poljedelstvu, ki se prav lepo razvijajo in izpolnjujejo ter prinašajo blagostanje v poprej revno deželo. Bretonke ob preji. Tudi vprav srednjeveška nevednost naroda polagoma izginja, na žalost pa obenem tudi stari običaji, narodne noše in pripovedke, kar je tvorilo največjo zanimivost polotoka. Kljub stremljenju raznih krogov, da se stari običaji ohranijo, bo narod Bretoncev enkrat popolnoma opustil svoje srednjeveško življenje ter se bo za vedno priklopil moderni Evropi. Oglejmo si sedaj deželo samo. Deli se v dva dela: vzhodni se imenuje Visoka Bretanija (Haute-Bretagne), zapadni pa Nizka Bretanija (Basse-Bretagne). Prva, ki meji ob Francijo in je bolj odprta, je bolj podlegla francoskemu vplivu in že od 10. stoletja sem se tu govori izključno francosko. Že pogled na zemljevid nam kaže razliko: krajevna imena v Visoki Bretaniji so skoraj izključno francoska in le malo je keltskih, med tem ko ima Nizka Bretanija večinoma keltska imena. Zavednih Bretoncev keltske narodnosti je še manj kot Slovencev, nekako 1,330.000. Ne- kaj stotisoč jih je med njimi, ki ne znajo nič ali le prav malo francoskega. To so večinoma starejši ljudje. Bretonski ali keltski jezik se deli v štiri narečja, ki se precej razlikujejo med seboj. V marsikaterih krajih Bretanije molijo še k naravnim silam in še vedno prerokujejo iz studencev in visokih dreves. V saka kapela ima svoj studenec, katerega voda vsebuje posebno zdravilno moč. V bližini mesta Treguiera je izvir, posvečen sv. Yvesu. Matere prihajajo od zelo daleč in potopijo vanj svoje otroke zaporedoma tri ponedeljke, da shodijo. Sv. Gildas, sosed sv. Yvesa, se zanima predvsem za konje in za živino; pobožni romarji stopajo spoštljivo v njegovo kapelo in s koščkom kruha drgnejo po trebuhu kipa. Ta kruh dajo živalim jesti in so prepričani, da jih to obvaruje stekline. Drugi svetnik za živino je sv. Herbot; iz bližnje in daljne okolice privedejo k njegovemu 9 prihodnjih 99 99 19 10.000 „ 4% 99 99 99 99 99 10.000 „ 6 % 99 99 99 99 99 10.000 „ 8% 99 99 99 99 99 10.000 „ 10 % 99 99 99 99 99 10.000 „ 12 % 99 99 99 99 99 10.000 „ 14% Dopolnilni davek se odmeri od vsote skupnega čistega dohodka vseh davku zavezanih zgradb istega posestnika na področju ene in iste davčne uprave. Če ima kdo na področju ene in iste davčne uprave več hiš, se za odmero dopolnilnega davka seštejejo najemnine, odnosno najemne vrednosti vseh hiš in po odbitku stroškov za vzdrževanje, upravo in amortizacijo izračuni dopolnilni davek. Od najemnine letnih 1000 Din na deželi, znaša odbitek za stroške 30 %, to je 300 Din. Od ostanka 700 Din se odmeri 12%ni osnovni davek 84 Din in 2 %ni dopolnilni davek.....................14 „ Zgradarina za to hišo znaša torej 98 Din. Za nove hiše in za nadzidke in dozidke k starim hišam dovoljuje zakon posebne olajšave. Za nove hiše se plačuje v Ljubljani za dobo 20 let, v ostalih krajih za dobo 10 let, namesto 12 % osnovnega davka in dopolnilnega davka samo 3 % davek, to je 3 Din od 100 Din čistega dohodka, brez vsakih doklad. Isto ugodnost uživajo tudi nadzidki in dozidki, toda samo za dobo 10 let v Ljubljani in za dobo 5 let v ostalih krajih. Prošnjo za to olajšavo je vložiti pri davčni upravi tekom 30 dni po pretekli meseca, v katerem se je izdalo dovoljenje za uporabo zgradbe, odnosno če se porablja brez dovoljenja, po preteku meseca, v katerem se je začela zgradba porabljati. Osnovni davek se odpiše: a) če se zgradba ali del zgradbe, za katerega se plačuje zgradarina, ne uporablja; b) če postane neporabna; c) če je najemnina sodno neizterljiva in najemniki s hišnim lastnikom niso v sorodstvu ali svaštvu. V prvih dveh primerih je vložiti prošnjo za odpis v 14 dneh od dne, ko prestane uporaba, v zadnjem primeru pa najkesneje v šestih mesecih po preteku leta, za katero se najemnina ni mogla izterjati. Ponovna poraba zgradbe ali dela se mora prijaviti istotako v 14 dneh Lastniki zgradb morajo v 30 dneh od dne, ko je izprememba nastala, prijaviti davčni upravi: a) dograditev nove zgradbe; b) izpremembo poklica, ki vpliva na davčno dolžnost, na primer, če se kmetovalec začne baviti s trgovino ali obrtjo in s tem izgubi za svojo hišo davčno prostost; c) izpremembe na hiši sami, če se postavijo novi deli v višini, širini, ali če se poderejo obstoječi itd.; č) izpremembe, zaradi katerih se pridobi ali izgubi pravica do trajne davčne prostosti. PRIDOBNINA. Pridobnini je zavezano vsako pridobitno podjetje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak samostalen poklic, če se opravlja na ozemlju naše kraljevine radi dobička. Ni ji pa zavezano poslovanje v okviru svojega gospodinjstva zgolj v lastne namene in vse panoge kmetijstva in gozdarstva pri kmetovalcih, ki so zakonito zavezane zemljarini, če nimajo izrazito industrijskega značaja. Oproščeni so pridobnine hišni obrti, obrati vojnih invalidov in drugih oseb, ki ne zaslužijo več nego znaša običajna dnevna mezda v dotičnem kraju, dalje dninarji, žagarji, nosači in podobni poklici, če se ne izvršujejo v stalnem lokalu, itd. Davčna dolžnost se začne s prvim dnem prihodnjega meseca, ko se je podjetje ustanovilo, prestane pa koncem onega meseca, v katerem se je podjetje trajno in popolnoma ustavilo. Pričetek in prestanek davčne dolžnosti so davčni zavezanci dolžni prijaviti davčnemu oblastvu v 14 dneh po nastanku ali pre-stanku davčne dolžnosti. Pridobnino plačuje lastnik podjetja ali obrata, odnosno izvrševalec poklica. Če ni jasno, koga je smatrati za lastnika, jo plačuje oni, na čigar račun se podjetje ali obrat vodi ali poklic izvršuje. Podlaga za odmero nove pridobniue je enoletni čisti dohodek v poslovnem letu, minulem pred davčnim letom. Davek se odmerja za tekoče leto, podlaga za odmero pa je dohodek predidočega leta. Tako se za leto 1929. plača pridobnina od dohodkov leta 1928. Za odmero davka je dolžan davčni zavezanec prijaviti kosmati dohodek, dalje režijske stroške in čisti dobiček. Kosmati dohodek so celokupni prejemki po odbitku stroškov za nabavo blaga, sirovin itd., za režijske stroške pa se smatrajo vsi izdatki, ki so potrebni, da se doseže, vzdrži in zavaruje kosmati dohodek. Med te stroške spadajo izdatki za najemnine, za mezde, za obresti obratnega kapitala, za davke itd. Med izdatke te vrste pa ne spadajo, najsi so tudi dokazani med drugimi stroški za povečanje podjetja ali obrata (n. pr. za nove stroje itd.), izdatki za delo družinskih članov, stroški za gospodinjstvo itd. Ako davčni zavezanec ne vloži prijave, odnosno ne predloži verodostojnih računov, ali če se davčni odbor prepriča, da podatki prijave niso pravilni, oceni čisti dohodek po možnosti sorazmerno z onimi podjetji, za katera je čisti dohodek ugotovljen po redno vodenih knjigah. Če pa davčni odbor čistega dohodka ne more ugotoviti s primerjanjem z drugimi podjetji, ga oceni po prostem preudarku, pri čemer mora upoštevati višino vložene glavnice, višino opravljenega prometa in možni dohodek. Za odmero pridobnine razvršča zakon davčne zavezance v razne skupine. V prvi skupini, v katero spadajo vse trgovine, industrije in oni obrti, ki prodajajo, dasi le deloma, tuje izdelke, znaša osnovni davek 10 %. V naslednjo skupino spadajo odvetniki, zdravniki, notarji, inže-njerji itd. Ti plačajo 8 %ni osnovni davek. V isti izmeri 8 % plačajo osnovni davek tudi obrtna podjetja, ki delajo s stroji na pogon ali delajo z več nego štirimi kvalificiranimi pomočniki. Vsi ostali obrti plačajo 6 %ni osnovni davek, dninarji, žagarji, nosači itd., kolikor so pridobnini sploh zavezani, pa plačajo 4 %ni osnovni davek. Poleg osnovnega davka se pobira na ugotovljeni ali ocenjeni čisti dohodek še dopolnilni davek, ki znaša v prvih stopnjah: do 10.000 Din . . . 2 % preko 10.000 Din „ 20.000 „ ... 2^ % „ 20.000 „ „ 30.000 „ . . 3% „ 30.000 „ „ E0.000 „ ... 4 % itd. Obrati, ki se ne vodijo v stalnem lokalu, nego s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, plačajo na leto 60 Din pridobnine, ki se za vsakega pomočnika zviša za nadalnjih 30 Din. Potujoči agenti in trgovski potniki plačajo na leto 1000 Din pridobnine. Pridobnina se sme med letom odpisati, ako se ustavi poslovanje najmanj za šest mesecev: a) zaradi smrti ali bolezni davčnega zavezanca; b) zaradi požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, ki niso odvisni od volje davčnega zavezanca. Pogoj za odpis davka iz navedenih povodov je, da davčni zavezanec ustavitev obrata prijavi davčnemu oblastvu ob ustavitvi, to je v času, dokler traja ustavitev. RENTNINA. Rentnini je zavezan vsak dohodek iz imovinskih predmetov in pravic, ki ni zavezan kakemu drugemu davku. Med te dohodke spadajo obresti, rente, dividende itd., pa tudi zakupnine, za katere se ne plačuje kak drug davek. Tako je tudi zakupnina zemljišč, kolikor presega katastrski čisti dohodek, zavezana rentnini. Rentnine so oproščene poleg drugih obresti državnih bonov, državnih posojil, štipendije, invalidske podpore, vzdrževalnine med zakonci in med starši na eni in otroci na drugi strani itd. Rentnino odmerja ali davčna uprava po napovedi, ali pa jo pobere ob izplačilu dolžnik (blagajna) in jo odpremi davčni upravi. Ob izplačilu obresti in rentnini zavezanih dohodkov so dolžni pobrati rentnino: a) blagajne, zavodi in naprave države, oblasti in občin, dalje podjetja oseb in podjetij, ki plačujejo družbeni davek, če izplačujejo ali v dobro zaračunavajo obresti in rente, ki niso oproščene rentnega davka; b) podjetja pravnih in fizičnih oseb, ki se obrto-ma bavijo z bančnimi posli, če izplačujejo ali v dobro zaračunavajo rentnini zavezane obresti od denarja, naloženega na obrestovanje. Dohodkov iz obresti, za katere je davčni zavezanec plačal rentnino že ob prejemu, ko se mu je pobrala z odbitkom, torej ni potrebno navajati v prijavi, temveč samo one dohodke, za katere se davek ne pobira z odbitkom. Prijavljati torej ni treba hranilnih vlog, obresti državnih papirjev, raznih dividend, pač pa obresti, katere izplačujejo osebe ali podjetja, ki niso zavezana pobirati rent-n.ine z odbitkom, razne zakupnine itd. Rentnina znaša za dohodke, katere je prijavljati, praviloma 15 %. Vendar pa se ta odstotek zniža na 12 %, ako ni dogovorjena obrestna mera višja nego 12 %. Ugodnost uživajo glede rentnine tudi vdove, osebe pod skrbstvom in ostale siromašne osebe, kojih skupni dohodek, zavezan neposrednim davkom ni višji nego 10.000 dinarjev na leto. Ti plačujejo od svojih rentnini zavezanih dohodkov samo 8%no rentnino brez vsakih doklad, torej brez občinskih, oblastnih ali okrajnih doklad. Užitkarji, ki nimajo razen užitka, cenjenega izpod 10.000 Din, ne plačajo za rentnino več nego 8%ni osnovni davek. Rentnina od onih dohodkov, ki se pobira z odbitkom ob izplačilu, znaša 6 %, vendar pa se za obresti hranilnih vlog po knjižicah ali tekočih računov pri poštni hranilnici, pri zadrugah, ki so oproščene družbenega davka, in pri regulativnih hranilnicah n. pr. pri oblastni hranilnici v Ljubljani in pri mestnih ali občinskih hranilnicah v Sloveniji zniža na 3 %. Tudi na rentnino te vrste se ne pobirajo nikake samoupravne doklade. DRUŽBENI DAVEK. Družbeni davek plačujejo delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, rudniške družbe, zadruge, zavarovalnice, hranilnice in vse osiale pravne osebe, ki so dolžne javno polagati račune. Oproščene so tega davka razne zadruge in državna in avtonomna podjetja, ako izpolnujejo v zakonu določene pogoje. Družbeni davek se plačuje od dobička, izkazanega po bilanci, vendar pa se ta v toliko popravi, da se po posebnih predpisih prištejemo bilančnemu čistemu dobičku razni neodbitni izdatki, odštejejo pa med drugimi razni dohodki, ki so obremenjeni z drugimi davki. Družbeni davek znaša: a) za zadruge in hranilnice...............10 % b) za industrijska in rudniška podjetja ter za zadruge, kolikor so zavezane družbenemu davku ..........................................11% c) in za vsa ostala podjetja..............12 % Dopolnilni davek, ki se pobira poleg osnovnega davka znaša 2 % do 12 %. Njegova izmera se ravna po donosnosti vložene glavnice. USLUŽBENSKI DAVEK. V splošnem je znano, da so uslužbenskemu davku zavezani vsi službeni prejemki, vendar pa so posamezniki še v dvomu, je-li spadajo pod davek samo prejemki v gotovini, ali pa tudi naturalni prejemki. Nekateri pa zopet ne vedo, kako naj ocenijo naturalne prejemke. V tem oziru določa zakon, da je za uslužbenski davek oceniti naturalne prejemke tako, kakor so ocenjeni za zavarovanje delavcev. Tako znaša po tem predpisu vrednost popolne oskrbe v obratih s stanovanjem na dan 8 Din, na teden 48 Din, na mesec 200 Din in na leto 2400 Din. Za obdačenje z uslužbenskim davkom je prejemkom v gotovini prišteti tudi vrednost naturalnih prejemkov in je od celotne vsote prejemkov plačati davek. Vrednost hrane in stanovanja se ne računi za odmero davka edino pri hišnem služabni-štvu (poslih), namesto tega pa se pobira davek od celotnega zaslužka v gotovini brez vsakega odbitka. Glede uslužbenskega davka so važne tri vrste oprostitev. Prva oprostitev gre pomočnikom, ki so sinovi ali hčere mojstrov in žive z očetom, pri katerem delajo v skupnem gospodinjstvu, kajti ti prejemki družinskih članov so zavezani pridobnini, ker se pri od- meri tega davka ne smejo odbijati. Predmetno določilo se namreč glasi:« Od kosmatega dohodka se ne smejo odbijati, najsi so kot faktični izdatki verodostojno dokazani: ...«namestek delovne moči rodbinskih članov v podjetju ali obratu, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem...» Druga oprostitev, ki prihaja v poštev za obrtništvo, obstoji v tem, da delavci, zaposleni pri postavljanju kmetijskih zgradb na kmetih, niso dolžni od svojih prejemkov plačevati uslužbenskega davka. Ta oprostitev ne gre samo navadnim težakom, marveč tudi kvalificiranim delavcem, to je zidarjem. Edini pogoj je, da gre v resnici za kmetijsko zgradbo na kmetih, to je za postavljanje takih gracfb, ki so po zakonu oproščene zgradarine, to je hišnega davka. Tretja oprostitev zadeva gospodarsko šibkejše sloje. Po zakonu je oproščen uslužbenskega davka vsakdo, čigar prejemki ne presegajo na mesec 400 Din, na teden 100 Din, na dan 16 Din. Ako ima uslužbenec otroke iz zakona, stare izpod 18 let, ki nimajo samostalnega dohodka, se davčni minimum, ki utemeljuje davčno prostost, zviša za vsakega otroka na mesec za 100 Din, na teden za 25 I)in in na dan za 4 Din. Kar se tiče računanja davku zavezanih prejemkov pri plačah od kosa, kakršne so v navadi v nekaterih strokah, odreja zakon, da se v primeru, če dohodek ni določen po času, določi davku zavezan dohodek po znesku, ki bi spadal povprečno ali spada običajno na dan, teden ali mesec, na primer čevljarski pomočnik dobi od mojstra za obutev, izdelano v 5 dneh, Din 200. Torej mu gre za vsak delovni dan zaslužek Din 40. Na odbitke, ki so dovoljeni od zaslužka ter se ravnajo po davčnem minimu, ni potrebno še posebe opozarjati, ker so davčne lestvice, katere so znane vsem delodajalcem, že tako urejene, da te odbitke v naprej upoštevajo. Pri uslužbenskem davku je važno vprašanje davčnih knjižic. Zakon določa, da si mora vsak'uslužbenec še pred pričetkom koledarskega leta, vsekakor pa pred vstopom v službo, nabaviti davčno knjižico, v katero občinski urad vpiše njegovo ime in imena ter starost otrok. Knjižice izdaja tudi davčna uprava, toda ta vpiše v knjižico imena in starost otrok samo, ako uslužbenec predloži za ta vpis potrebne, uradno potrjene listine. V to knjižico vpisuje delodajalec vsa izplačila in vse koristi v denarni vrednosti ob vsakem izplačilu, kakor tudi odtegljaj ter potrdi vpis z lastnoročnim podpisom. Delodajalce, ki te dolžnosti ne izpolnijo, zadene kazen od 20 do 500 Din. Iz tega izhaja, da se mora vsak delodajalec brigati za to, da ima uslužbenec davčno knjižico. Knjižice imajo finančni organi pravico revidirati in ob tej priliki tudi upogledati poslovne knjige, plačilne sezname itd. Kdor bi preprečil tako revizijo, zapade kazni 1000 do 20.000 Din. Delodajalci so dolžni po davčni lestvici pobrane zneske odpremiti davčni upravi s posebnim seznamom najkesneje 15. dan po preteku vsakega meseca. Vendar se sme ta davek za posle odpremljati trimesečno in sicer najkesneje 15. 'lan po preteku četrtletja. Te ugodnosti se smejo poslužiti tudi vsi oni delodajalci, ki redno nimajo več nego pet uslužbencev. Pri tem davku je važno še določilo, da delodajalec jamči za uslužbenski davek, ki izvira iz službe pri njem. Ako delodajalec ne pobere uslužbenskega davka, dasi bi bil za to dolžan, ga mora iz svojega plačati, ako davčno oblastvo ugotovi, da je v tem oziru zanemaril svoj& dolžnosti. Ako bi nameščenec smatral, da se mu preveč odbije, odnosno da je davka prost, dočim smatra delodajalec, da je odbitek pravilen, torej ako nastane glede odbitka spor, je treba tak spor predložiti v odločitev davčni upravi, ki sprejema pobrane zneske. Davčna uprava mora o sporu, ki se ji priobči, odločiti najkesneje drugi dan, ko se je spor priobčil. Ako eden prizadetih delov z odločbo ne bi bil zadovoljen, ima pravico pritožbe na finančno direkcijo, ki o takih sporih končnoveljavno odloča. SPLOŠNO. Po zakonu o neposrednih davkih veljajo za vsako davčno vrsto glede prijav posebni roki, kateri se določijo z občim javnim pozivom. Glede rokov veljajo nekatere izjeme. Predvsem velja izjema, da se v rok ne vštevajo dnevi prevoza po pošti. Če je poslednji dan roka nedelja ali praznik, ko oblastva ne uradujejo, se podaljša rok do prvega prihodnjega delavnika. Če se rok prekorači največ za 15 dni, nima prekoračitev zakonskih posledic, ako se obenem s predloženim predmetom zamuda opraviči s posebno tehtnimi razlogi. Vendar pa se smejo te odredbe porabljati samo takrat, kadar ne gre za plačilo davka. Poleg tega je podaljšanje roka tem potom izključeno, ako gre za priznanje začasne davčne prostosti. Za pridobnino jamčijo lastne nepremičnine, ki služijo neposredno podjetju ali obratu, vendar pa samo, ako ti davki niso starejši od treh let. Istotako jamčijo za zemljarino in zgradarino nepremičnine, od katerih sta ti davčni vrsti odmerjeni. Davki zapadejo v plačilo dne 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta. Davek, dospel v plačilo, se mora plačati najkesneje v 15 dneh prihodnjega meseca. Ako se ne plača v teh rokih, se prisilno izterja. Samo zemljarina zapade v plačilo v dveh enakih rokih, to je dne 15. avgusta in dne 1. novembra. Ako se dolžni davek ne plača do skrajnega roka, se računajo na neplačane vsote 6 % zamudne obresti, to se pravi obresti znašajo za eno leto in 1 Din zaostanka 6 par. Poleg tega povišajo davčni zaostanek tudi eksekucijski stroški. Ti znašajo za opomin 1 paro od vsakega dinarja dolga, za rubežen pa 2 pari, toda najmanj 10 dni. Na odlog za plačilo davka nima nihče pravice. Samo v opravičenih primerih se sme dovoliti odlog na posebno prošnjo. O teh prošnjah odloča, če gre za dolg do 10.000 Din finančna direkcija, v vseh ostalih primerih pa finančno ministrstvo. V tem oziru so torej predpisi poostreni, kajti do sedaj je smela finančna direkcija dovoljevati roke skoro neomejeno. Jako važno je med splošnimi določili vprašanje prič in izvedencev. Po členu 108., odnosno 120. zakona smejo davčna oblastva in davčni odbori zasliševati priče in izvedence, to je takozvane zaupnike, pod katerim imenom so bili pri nas znani po-jasnilniki v davčnih zadevah. Priče smejo zasliševati davčna oblastva, ko pripravljajo predloge za odmero davkov, davčni odbori pa ako smatrajo, da je zaslišanje za razjasnitev položaja potrebno. Glede zasliševanja prič so važne razne omejitve. Tako so po zakonu izključene od pričevanja osebe, ki so ali ki so bile v službi davčnega zavezanca. Take osebe se smejo zasliševati samo, ako davčni zavezanec na zaslišanje pristane. Dalje se ne smejo zasliševati osebe, ki so z davčnim zavezancem v razmerju poslovne konkurence. S tem je torej preprečeno, da bi smelo davčno oblastvo zasliševati za pričo neposrednega konkurenta davčnega zavezanca. Nove davke odmerja, kolikor gre za ocene, davčni odbor, ki obstoji za vsako občino iz predsednika, ki je vsakokratni predstojnik davčne uprave, iz 1 zastopnika finančne uprave in iz 3 zastopnikov davkoplačevalcev, katere izvoli občinski cdbor. Če bodo zastopniki davkoplačevalcev v davčnem odboru, kjer imajo večino, v polnem obsegu izpolnili svojo dolžnost, je upati, da bodo novi davki kolikor toliko prilagodeni plačilni zmožnosti davkoplačevalca. Pritožbe proti odmeri davkov se vlagajo v 30 dneh po vročitvi plačilnega naloga. O pritožbi proti oceni davčnega odbora odloča reklamacijski odbor, ki obstoji najmanj iz 8 članov davkoplačevalcev, izmed kojih imenuje za Slovenijo eno polovico Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, drugo polovico pa finančna uprava. Davčni odbori prično prvič poslovati jeseni leta 1929. Hkrati s sklicanjem seje, toda najmanj 14 dni pred dnem razprave mora davčno oblastvo poslati občinskemu uradu seznam davčnih zavezancev, v katerem mora tudi naznaniti, kakšen predlog hoče staviti davčnemu odboru. Občinski urad je dolžan, da ta seznam javno razgrne in tudi opozori davčne zavezance, kdaj (dan in uro) bo davčni odbor sklepal o njihovi prijavi, odnosno obdačenju. Davčni zavezanec ima pravico, da se udeleži seje davčnega odbora sam ali po svojem zastopniku. Pred odborom sme zastopati mož ženo, žena moža, oče ali mati otroke in otroci, stari nad 18 let, svoje starše brez pooblastila. Na seji davčnega odbora ima davčni zavezanec tudi pravico, da raz- loži nejasne podatke, ki jih je navedel v svoji prijavi in more davčnemu odboru tudi med posvetovanjem staviti razne predloge, ki naj bi razjasnili njegove dohodninske razmere. * To so glavna določila novega davčnega zakona, ki imajo namen nuditi davkoplačevalcem vsaj v šir- ših obrisih pregled o njihovih’ dolžnostih in pravicah. Novi zakon sicer ne izpolnjuje vseh nad, ki so se nanj stavile, posebno v pogledu nove pridobnine, upati pa je, da bodo merodajni krogi, čim po prvem letu dobe pregled v donosnosti novih davkov, mogli misliti na to, da se vsaj najobčutnejše oslrine še naknadno omilijo. A. R. — F. J. POVOJACILI SO GA. I. Lepo je bilo Marku, ko je še prepeval s svojimi tovariši ob sobotah po tihi vasi. Klanec nad vasjo, kjer se je tako lepo razlegala fantovska ipesem preko vse ljube domače vasi, prijetni razgovori, šale in burke veselo razpoloženih, svobodnih vaških fantov mu ne morejo iz spomina. Kako lepo je bilo, ko je potrkal na Franckina okno! Čisto sam je bil. Svojim tovarišem je rekel lahko noč: naj mislijo, da gre k počitku. Toda njegovo srce je govorilo drugače. Skromna bajtica, nagelj se peni na obzidju tihega okenca. In za oknom — Francka, ej, njegova Francka. Ali naj bi hodil spat? Petelini še niso oznanili dneva. «K Francki pod okno! Jaz ji oznanim dan!» mu je pelo v srcu. Ej, takrat, takrat so bili lepi dnevi. In danes? Vsi tovariši vojaki v sobi že spe po svojih posteljnjakih, Marko pa ima nocoj prvič svojo službo. Dolga miza sredi sobe, brleča lučka na njej in Marko na klopi ob mizi. Glavo podpira z rokama in misli. Vse uvodoma povedano se je vrstilo v njegovi glavi in srcu kot kaleido-skop. Poleg matere in očeta, poleg ljubeznive sestrice pa je žarela v tem kaleidoskopu prav na vrhu vsa obžarjena, vsa lepa, draga njegova Francka. Okorna mu je bila roka, saj ni bil še vajen tolike telovadbe s puško. Ponočna služba mu je vse bolj silila spanec na oči nego sobotne noči v družbi vaških fantov, kaj šele pre-srčni razgovori s Francko pod njenim oknom! Mislil je in mislil. Pišem ji, pa ji povem, kako sem in kako mi je. Ej, Francka, Francka! Da si sedaj tu pri meni ob mizi, ob tejle tihi lučki, ko čujem samo uspavajoče dihe svojih tovarišev, ne lezle bi mi oči skupaj. Kramljala bi, lepo kramljala in se ljubila. Takole bi ji zapisal, tole bi ji povedal, da bi vedela, kako hrepenim po njej. Pa je pripravil s težko roko peresnik in papir, odprl tintnik. Precej neroden je bil. Celo malo ponesnažil je mizo s tinto, in jutri bo komandant sobe uganjal sitnosti. Zamislil se je, pomočil je bil pero v tintnik in ga v svoji zamišljenosti vtaknil celo v usta, da je občutil v njih čuden, trpek okus, kakor mu je bilo tudi trpko v srcu. In je začel: / fr, p-vs-esm /dot, /it Jn&ru, jsr/Ksuni JZASl/ -^MiuTTV fl/Ci/ Trufco /DTUftl 'btFife.MZ jvd&m, atoc Xo(,-6(iMs' (P 7ru, o&r? Jl-Usfrč. M l&PIHZ vtefohtc nteyne- tfo-t? I* f&Ttt /MAK*' THUfifolAP" vU/i&M run ffrb/. tu, ?rmv. f-t/ MM'*/ nčbt/, m/ TiZert&ni' ju/tetdo WHy, %tA/ jvuAapft tUMlertj&oa, fiKnsS' Božič se je bližal z vsem svojim veseljem. Francka je imela dela čez glavo. In ko sta pekli z materjo poprtnjake, je bila celo mati nezadovoljna ž njo. Ni čudno, Francka je bolj mislila na Marka in njegov prihod, na njegovo vojaško obleko in zalo postavo nego na to, da bi ročno prijela za delo tam, kjer bi bila materi resnično v pomoč in ne v škodo. Pravkar ji je bila ob mesenju preveč prilila. Seveda gospodinji to ni bilo prav, saj bo morala porabiti več moke nego si je je bila odmerila. «Neroda nerodna», je zagodrnjala in mešala testo dalje. «Kam pa gledaš?» Francka je sicer res gledala materi pod roke, ali njene misli so bile daleč tam v mestu, kjer se pripravlja njen Marko na odhod. Spremljala ga je v mislih po vsej poti. ^Sedajle morda že hodi tam za Brinjem. Ni več daleč. Skoro, skoro morda zasliši njegov glas. Kako mu bo stisnila roko!» In je nagnila lonec in prilila preveč, saj ji je v pričakovanju Marka prekipevalo tudi srce. Delo je bilo izvršeno, peka v peči, podi v hiši posnaženi, veža lepo pometena, okna po-mita, javorjeva miza lepo beia in tudi pred hišo pospravljeno vse. Celo pominjeki v veži, ki sicer dnevno niso kazali najlepše vnanjosti, so bili danes odgrnjeni in so stali lepo v redu, saj pride Marko. Francka je bila sama s seboj zadovoljna. Z žerjavico in s kadilom v loncu ter z blagoslovljeno vodo so bili že obšli z očetom na čelu vse hišne prostore, ko se je v daljavi začulo drdranje voza. «To je Markom, je zagostolelo Francki v srcu. Ali je bil? Ves večer je bila Francka v pričakovanju nemirna. Celo, ko je oče molil tri rožne vence, ni bila ob molitvi povsem navzoča. Ko pa je pri fari ob 23ih zadonel zvon, ko so na vasi začuli streli, oznanjujoči veseli božični večer, ter ko so se jele prikazovati po rebrih iz sosednih vasi bakle, je Francka hitela, da se napravi praznično za polnočnico. Kako ji je pri maši po slavčje zvenel glas na koru, saj poje v čast Kristusovemu rojstvu, saj jo posluša morda tudi njen — Marko. Poslušal jo je in ni čuda, da je ob tposlušanju dobro znane pevke bolj mislil nanjo nego na službo božjo. «Po maši jo dobim, jo moram vi-deti», mu je vedno zvenelo po ušesih. * % Drugi dan sta se videla. «Oh, kako lepo si pri polnočnici pela>, je bil prvi njegov ogovor. Kako bi Francki tak ogovor ne bil ugajal! Tako zvesto, tako ljubeznivo, tako sladko ga je pogledala, da je postalo obema v srcu mehko. «Še rajši te imam, ker te toliko časa nisem videl, in še lepše poješ, odkar te nisem slišal. Veš, Francka, le drži se gospoda učitelja, le veselo mu poj, ker mu je toliko za lepo cerkveno petje v fari, ker se toliko trudi in ker je tako dober, ti ne veš, kako sem mu jaz hvaležen. Za vse, kar imam sedaj dobrega pri vojakih, sem hvaležen njemu, dasi sva včasih zaorala. Pa je bilo prav tako. Kako iprav mi pride, da dosti dobro pišem in mncge stvari vem, česar drugi moji tovariši ne vedo. Tako mi je naš učitelj pripomogel s svojimi nauki, da me gospod kapetan prav lad ima, pa tudi drugi predstojniki. Po strani sem celo slišal, da bom kmalu postal kaplar. O, F rancka, takrat bo vse drugače! Teda, sam o sebi pripovedujem. Kako pa se godi tebi?» «Dolgčas mi je bilo po tebi. Včeraj sem bila zaradi tebe celo kregana. Pa ni bilo hudega. Oj, Marko, ko prideš ti domov, to bo veselo! Ampak tudi ko se vzameva, mi beš moral ipiustiti, da bom še nadalje na koru pela. Še veliko lepše bom takrat pela, kakor pri polnočnici^ «Saj to se ti ravno hotel reči. Ne samo takrat, ko boš moja, ampak tudi sedaj z veseljem poj in razveseljuj gospoda učitelja, ki sva mu oba dolžna hvaležnosti. Ko bova kdaj svoja, boš seveda tudi še pela.» Zaljubljenca sta bila brez besed, govorile so več oči in srce. Le prekmalu je potekel čas dopusta. In zopet je Marko pridno služil vojake, pomagal že naredniku v pisarni in tako iz dneva v dan napredoval v vojaških vedah, kakor tudi v pisavi, ki je imel zanjo posebno veselje, saj je v pismu tako lahko in lepo razkril sveje srce ljubljeni Francki, saj je tako lahko pisal svojim dobrim staršem in svojim tovarišem na vasi. Po par mesecih, ko se je Marko povrnil z dopusta, je moral, seveda jako rad, po naredbi svojega kapetana v podčastniško šolo. Dobro je uspeval in tudi šolo izvršil prav dobro, dasi je moral prebroditi v tej šoli mnoge težave, ki jim ni vsak lahko kos, pa bi bil tudi Marko težko izhajal, da ni toliko koristnega pridobil v domači šoli. Po dovršeni šoli je pisal staršem in Francki. Ker nas zanima bolj njegovo srčno razmerje, priobčujemo njegovo pismo dekletu. umu III. Ni bilo enolično življenje, ki ga je odslej živel Marko. Vsak dan mu je prinašal kaj novega. Posebno, ko je po vsakdanjih vežbah, ki jih je imel z novinci, prihajal v pisarno k naredniku, ki ga je uvajal v pisarniške posle. Dasi izmučen, ga je pisarniško delo jako zanimalo, saj je vedel, da mu bo vse, kar se novega nauči, v življenju koristilo. Odločil se je bil, da po dovršeni vojaški dolžnosti stopi v orožniško službo. Kakor je tudi razmišljal, ,vedno se mu je vsiljevala ta misel, saj doma ni mogel kdove kaj prevzeti po svojem očetu, pa ga je tudi tako delo bolj veselilo nego delo v prav skromnih kmetiških razmerah. Vedel je, da bi mu oče bajto z vrtom in njivico takoj izročil, vedel pa je tudi, da bi bilo očetu, ki je bil tako navezan na to svojo malo domačijo, vendarle težko dejati roke križem in izročiti gospodarstvo njegovim rokam. »Naj bo starček vesel in zadovoljen gosipodar, jaz pa miu bom pomagal, kolikor mi bo le mogoče, saj bom imel kot orožnik dobro službo», so mu šepetale misli. In v take misli se mu je vpletala vedno podoba Francke, ki bo gospodinjila v njegovem novem domu na orožniški stanici. Tako so potekali zadnji meseci njegovega vojaškega službovanja. * * *> Z vojaških manevrov so bili prišli. Koliko je bilo veselja tistega dne! Kakor v mravljišču je gomazelo po vsej vojašnici, vik in krik, petje in ukanje, nervozno tekanje sem in tja! Ni čuda, vse je bilo dobro razpoloženo, saj so odhajali vojaki po dosluženem roku na svoje domove. Tudi Marko je imel na svojem postelj-njaku razgrnjeno civilno obleko, ki mu jo je bila lepo zlikano poslala Francka. Ali preobleči se ni mogel. Polne roke je imel še dela. Prevzemal je po naredbi narednika od doslu-ž ene e v vojaško obleko in vse vojaške potrebščine ter vročal iz skladišča odhajajočim njih civilno obleko1. Polne roke je bilo dela, polno je bilo še zadnji dan odgovornosti. In Marko zadnji dan ni hotel biti manj vesten kakor ves čas svojega službovanja. Zato mu tudi ni posebno težko delo, ko je tu in tam pogledal na svoj slamnjak, odkoder ga je vabila njegova obleka: obleci me in — domov! Pa tudi ta dan je minul. S srčnim zadovolj-stom, božajoč svojo obleko, je proti večeru slekel vojaško suknjo in zavriskal s polno dušo, vihteč svoj klobuk s krivci, stiskajoč roke tovarišem in zahvaljujoč se svojim predstojnikom za njih naklonjenost; v srcu pa mu je klicalo: Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo, nazaj — še pridemo. * * * Doma je bil. Veselil se je te prostosti. Ali bila je kratica. Komaj se je par dni doma dobro ogledal, že je prišla rešitev njegove prošnje za orožniško službo s pozivom, da jo ima takoj nastopiti v L. Srečen in zadovoljen je bil, dasi se tako naglega odhoda od doma ni nadejal. Kratko je bilo njegovo slovo od staršev. Francki pa je stisnil roko in njegove oči so pomembno govorile: Francka, bliže in bliže je čas... Kakor prej v vojaški službi, tako se je tudi zdaj hitro priljubil novim svojim predstojnikom. V orožniški šoli je izredno lepo napredoval. Njegovo pisavo so kazali tovarišem za zgled. Nove napise na pisarnah in učilnici je bilo treba napraviti. «Marko jih naredi», je odločil pisarniški narednik. Izvršil jih je, in kako jih je izvršil. Častniki in moštvo je kar postajalo pred temi napisi in se čudilo njih ličnosti in lepoti pisave. In v tem času je bilo, ko je pisal Marko vnovič svoji izvoljenki: / ^'e /zMeA/sivraudcu/ev /v&ie/a/, ,ctA/y Mi; da Jvrid&rrv/v' (0? @A^em/^ie/ymzy= y4t>?n/^ce/o--^Aočč^/^aAAo'A^O'c^e^ey. cs^o^/^c-' /tfyuy/'<šA0/rn#reJ^i//7nui/tA'', ,Asiy %-ck/, AŽt^M/. @fav/cfaJaAra£', ts^fazvicAjz/, /nus ^. Krepak in čil je Trdina mirno, brez velikih življenskih pretresljajev živel v dolenjski metropoli. Smrt ljubega prijatelja Rudeža ga je sicer pretresla, a Hudovernik, notar v Ko- stanjevici, mu je izpolnil vrzel, ki je nastala v njegovem življenju po izgubi dragega .prijatelja. Tudi ta ga je zalagal predvsem z deli ruske literature, za katero se je Trdina vedno živo zanimal. Skozi odprla okna so pripluli zvoki zvonov kapiteljske cerkve. Tam daleč zadaj se vije zelena Krka. Vse ožarjeno od solnčne svetlobe se svetlika Novo mesto, Janez Trdina črta s krepkimi energičnimi potezami svoj lastni življenjepis. Pred njim vstaja še enkrat njegova mladost, vsa jasna in čista, nato dozorela meška leta in končno miren, idiličen počitek sredi lepe dolenjske prirode. Njegov pogled ni truden. V mladeniškem ognju mu zažare oči, ko mu pogled objema lepo dolenjsko zemljo. Ljubka glavica Radoslave mu vsa ožarjena s sijem prve ljubezni lebdi pred očmi. Vedno motnejša postaja, dokler se kenčno ne potopi v meglo preteklosti. Petinsedemdesetletni starček mirno in vdano sklone trudno sivo glavo. Ciprese na kapiteljskem pokopališču pa so se otožno zamajale nad svežim grobom slovenskega pisatelja Janeza Trdine. Slovenska književnost je zaključila posebno epoho svojega razvoja, dobo, v kateri kraljuje popolnoma samolastna pojava Janeza Trdine. Ocenil je samega sebe z naslednjimi stavki, ki so sicer namenjeni splošnosti, a označujejo zlasti njega samega: «Pesnik se ne sme p-oniževati do tal, mora tudi prostaka prijeti za roko in mu pomagati kvišku v višave božje, da pozabi zemeljsko puščobo in gorje... Vsak pisatelj bo izgrešil pot in pisal brez uspeha, ako se ne drži tega naravnega pravila. In to velja za vsako dobo in za vsako stopnjo v človeškem društvu.> Človeka, kremenitega in značajnega pa ga plastično slika njegova izjava: «Zame je na svetu en Bog, ena vera, ena kranjska dežela, ena ljubica mojega srca!» Tak stoji in bo stal naš pisatelj Janez Trdina pred očmi svojega naroda. Novo mesto. Dipl. agr. A. JAMNIK. KONJUNKTURA IN SMERNICE V KMETIJSTVU KAJ JE POTREBNO ZA PRIDOBIVANJE STALNIH TRGOV IN ZA IZBOLJŠANJE RENTABILNOSTI KMETIJSKEGA OBRATA. Raziskovanje konjunkture je danes za naše kmetijstvo mnogo važnejši posel kakor samo nekako komodno zasledovanje tržnih cen, ki samo na sebi pove še razmeroma malo in katerih večina'kmetovalcev vselej zadostno ne razume. Danes, ko je konkurenčni boj baš v kmetijskih proizvodih jako oster, in ko cene, katere dosegajo naši poizvodi v tej konkurenci, za nas nikakor niso ugodne in omogočujejo kmetijski produkciji le prav slabotno ali no- bene rentabilnosti, da celo direktno in znatno •izgubo, danes, ko so indeksne številke kmetijskih proizvodov v primeri z industrijskimi vrlo neugodne, bi mi ne smeli stati prekrižanih rok in se zadovoljevati z ugotovitvami, da je naše kmetijstvo v težki krizi ter jadikovati: kaj bo! Tudi ne smemo neopravičeno tožiti, da je temu nesorazmerju cen med kmetijskimi in industrijskimi proizvodi krivo pretirano pogodovanje industrije s strani države, nego bi bilo treba pogledati globlje v stvar. Pri takem gledanju bomo morali ugotoviti, da so razmere tudi marsikje drugod več ali manj slične, uvideli bi tudi, da je zlasti kupna moč tistih narodov, ki so bili glavni odjemalci naših dobrin — po svetovni vojni močno padla, dalje da so bili ti narodi prisiljeni v svoji potrošnji postati mnogo ekonomičnejši, dalje da se preskrbujejo racionalno in zato zahtevajo, odnosno dobro plačajo samo kakovostno najboljše, točno obeležene, tipizirane proizvode, ker vedo, kaj in koliko v njih plačajo. Vrhu tega igra pri vnov-čevanju naših kmetijskih proizvodov važno vlogo tudi agrarna politika držav naših odjemalcev, ki gre seveda za tem, da kolikor mogoče zaščitijo svoje lastno kmetijstvo. Naši najopasnejši konkurenti na svetovnem trgu — Združene države severoameriške in še nekaj drugih — so uvideli situacijo, spoznali položaj kot tako elementaren, da se mu z golimi odredbami, samimi trgovinskimi pogodbami, morebitno propagando in z borznimi manevri ne more priti v okom, pa so zato svojo kmetijsko produkcijo usmerili in organizirali tako, da more odgovarjati dejanskim razmeram, to je, produkcijo stalno skušajo povečati in s tem poceniti produkcijski strošek, kakovostno pa jo izboljšati v tem smislu, da more j ocenein dobrota blaga ustrezati zahtevam inskupni moči porabnikov, distribucijo blaga samega pa organizirajo in poce-njujejo v tem smislu, da je pridelovalcu omogočeno doseganje boljših cen loco dvorec in da tako pridelovalci postajajo na svetovnem trgu konkurenčni, in jim rentabilnost produkcije postaja verjetnejša in gotovejša. Pa ne samo to. Z raziskavanjem konjunkture, s prognozo cen in z vsakoletno publikacijo tozadevnih državnih poročil in navodil o stanju svetovnega kmetijstva, o izgledih svetovne letine, neprodanih zalogah starih letin in z direktnim podajanjem nasvetov potom posebnih svojih organov, napredne države omogočajo svojim kmetovalcem presojati tudi to, katere svoje kul- ture naj bolj forsirajo in katere naj zapostavljajo. Pri nas se v tem pogledu, žal, ni delalo tako ter je videti,da nismo imeli niti pravega pojma, niti smisla za kaj tako silno potrebnega in važnega. Zato so naši pridelovalci os ta j ali neorie 11 tirani — na svojo lastno škodo in seveda tudi na kolosalno škodo vsega našega narodnega gospodarstva sploh. Primer! Med vojno je zelo padla poraba hmelja. Zato bi njega gojenje že samo po sebi moralo nazadovati. In tudi je. Poleg tega je postajalo v tako zvanih centralnih silah pomanjkanje živil čimdalje občutnejše, varjenje piva se je zakonito omejilo in tako so polagoma hmelj-niki močno izginili. Njih površine so se v znatni meri obdelale za krompir. Po vojni je zopet začela silno naraščati proizvodnja piva, zato pa tudi cena hmelja. Povpraševanje po njem je bilo zelo živahno, blaga pa je bilo malo. Konjunktura je pcstala za hmelj uprav briljantna! To je mo-mogočno vplivalo na kmetovalca. Hmeljniki so tudi popolnoma na novo, v dotlej nehme-ljarskih krajih rastli kakor gobe po dežju. Leta 1923. je bilo v naši državi za hmelj obdelanih okoli 1600 ha, t. j. 1J2i evropske hmelj-ske površine. Ta površina je do leta 1927. narasla neobičajno visoko — na 8 8 5 0 h a, t. j. na 1JB površine vseh evropskih hmeljnikov, čeprav je poraba hmelja do takrat znatno padla, kajti svetovna produkcija piva je od 295 milijonov hektolitrov v letu 1923. nazadovala do leta 192 7. na 180 milijonov hektolitrov. Evropske države proizvajajo okoli 5/„ celokupne svetovne hmeljske proizvodnje. Z ozirom na velikost površine hmeljnikov, je naša država leta 1923. zavzemala šesto, v letu 192 7. pa že tretje mesto vEvropi in je naša hmeljska površina znašala eno petino cele evropske hmeljske površine. S takim neobičajnim porastom površine za hmelj obdelovane zemlje se ni mogla pobahati nobena država na svetu, ker so njih hmeljarji bili povsod glede porabe in konjunkture hmelja več ali manj poučeni, le mi Jugoslovani smo se malo slavno pokazali pred svetom. Zato pa smo prejeli zasluženo plačilo, od hmeljske trgovine in bogsigavedi odkod še po- sebno nagrado, da se v bodoče niti v tem, niti v katerem drugem kmetijskem proizvodu v svoji brezglavosti ne bi spuščali več v podobne pustolovščine. Okoli leta 1923. se je pri nas prodajal 1 q hmelja po 10.000 dinarjev in tudi znatno dražje. Toda ta posebni porast naše hmeljske proizvodnje je poleg drugih, tudi od strani uvoznih držav podvzetih mer, ter zaradi «osušitve Amerike» povzročil, da je cena hmelju do leta 1927./28. pri nas pri 1 q padla na 250dinarjev in še nižje. A ko računamo celo jugoslovansko hmeljsko proizvodnjo povprečno s 5 q na ha, skupno na 44.250 q, in privzamemo povprečni izkupiček 300 dinarjev pro q, tedaj smo v letu 1927. za vse prodano blago izkupili borih 13,275.000 dinarjev. V primeri s cenami iz leta 192 3. smo tedaj pri vsakem q izgubili po 9700 dinarjev ali skupno 4 2 9,225.000 dinarjev (ako računamo z gori omenjeno količino pridelka), torej samo pri hmelju v enem letu skoraj pol miljarde dinarjev izgube. CENE 1-1 MELJA LETA ipaS. 10000 9000.. 8000. fl 7000. OOOO m 4ooo. - 3000 Qooo.r -looo 3004. Seveda cene niso nenadoma tako nizko padle v letu 1928. samem, nego so sporedno z naraščajočo proizvodnjo razmeroma hitro padale, dokler ni prišlo do katastrofe in tudi sicer še danes niso povoljne. Naši hmeljarji in z n j i m i naše narodno gospodarstvo je pri hmelju zaradi n e or i e n t i ra n o sti in nespozna-vane konjunkture utrpelo hudo škodo. Poleg tega, pa, čeprav smo postali v hmelju veliki proizvajalci, naše blago ni bilo standardizirano (tipizirano), zato je bila tudi vera v kakovost našega hmelja naravno manjša in posledica tega: njegova zelo omejena konkurenčna sposobnost. In tako so pridelovalci pri istem blagu dvakrat krivi gori omenjenih velikanskih izgub. Vendar vse krivde ne moremo in tudi nočemo valiti na proizvajalce same, kajti bili so premalo organizirani in neorientirani, da bi se bili mogli iz lastne moči izogniti nesreči. V kolikor sem mogel, sem ob prilikah stare hmeljarje in tudi take gospodarje, ki so se nameravali v večjem obsegu na novo lotiti hmeljarstva — pred izvedbo takih namer svaril in jih opozarjal na riskantnost ter pogubnost takih preveč forsiranih podvzetij, toda taka svarila so več ali manj naletovala, ako ne na gluha, pa vsaj na neverna ušesa. Predvsem bi bila dolžna državna oblast tu urejevalno poseči v stvar, takoj po pojavu prvih neugodnosti, toda, ali je tudi sama bila neodpustljivo nepoučena, ali pa ni imela smisla, razumevanja in časa za take stvari, morala pa je pri tem gledati, kako naše trgovinske bilance od leta do leta postajajo neugodnejše in kako narod gospodarsko propa-da, ko mora biti vesel, če sme inozemstvu vsako leto takorekoč podariti sadove svojega celokupnega truda. Bolj ali manj slične neugodnosti in nesreče smo doživljali in v posledici še doživljamo skoraj pri vseh naših kmetijskih izvoznih predmetih. Glavni vzrok: neorientira-nost, neusmerjenost in neorganiziranost v produkciji in v v n o v č e v a n j u. Ako bi mi bili imeli kake državne ali privatne ustanove, ki bi se bile pečale s pro-učavanjem konjunkture, bi bile te mogle pravočasno in avtoritativno neorientiranim proizvajalcem svetovati, jim dati potrebne smernice in tako narod in državo varovati pred osiromašenjem.* * Pripoveduje se celo o pogostih primerih, baje zares istinitih, da so, posebno na Štajerskem, preprosti hmeljarji mlajšega datuma ob času hude denarne stiske in istočasnega naglega padanja hmeljskih cen hodili svoj hmelj ponujat v mesta došlim tujim kupcem — Židom. Ako je Žid izjavil, da kilogram hmelja ne plača višje kot po 35 dinarjev, so taki naši hmeljarčki zastokali, češ: «Gospod, po tej ceni vam ga ne morem dati. Prosim vas, plačajte mi kilo- Potrebno in želeti je, da si državna oblast ali kaka manj uradna kmetijska korporacija postavi med svoje najvažnejše naloge ureditev tudi teh vprašanji, ki so v prvi vrsti odločilna za izboljšanje in zagotovitev rentabilnosti kmetijskega obrata zlasti pa da: 1.) se uvede stalno raziskava n je konjunkture; 2.) se z vsemi močmi zavzame za urejevanje, u s m e r j e v a n j e in tehniško izboljšanje kmetijske produkcije z ozirom na svetovni trg, in v ustvarjanje njene konkurenčne sposobnosti; 3.) se organizira in podpre distribucijo ter v n o v č e v a n j e sploh kakor tudi 4.)nastoji na izvedbi obeleženja naših proizvodov v tem smislu, da bo naše blago dotekalo na trg striktno odrejeno, tipizirano v smislu tržnih zahtev, s čimer bi prav za prav bilo šele usposobljeno stopati v krog konkurentov, a da o.) se s potrebno propagando skuša pridobiti našim proizvodom boljših kupcev ne saino na starih trgih, iz katerih so že več ali manj izrinjeni, nego da se išče in najde tudi dobrih, plačila zmožnih novih tržišč. V vse to delo bi bilo treba angažirati znanstvene in upravne činitelje, pa tudi prakso, t. j. trgovino in proizvajalce same. Le tako bomo doživeli, da n e bo našim gospodarskim krizam kriva naša ko modnost, brezbrižnost in naše nepoznanje konjunkture ter iz tega sledeče neprilagojevanje svetovnemu trgu, nasprotno omogočili bomo, da se povrne blagostanje ne samo k m e t u, a m p a k celemu narod u. DAVORIN VOLAVŠEK: NAJEZDNIKI, MALO ZNANI PRIJATELJI KMETIJSTVA.' Ze ime je malo znano tistim, katerih se posebno tiče, še manj pa živalice same. Najezdniki tvorijo v ogromni rodbini žuželk zelo močno, na tisoče vrst broječo skupino kožokrilcev. Ne poznaš jih, a vendar jih vidiš lahko na stotine že tekom enournega sprehoda ob kakem gozdnem parobku. Zanimivo jih je opazovati, ko nekako nervozno, a obenem elegantno poletavajo od lista do lista. Le malokdo jih pozna, najmanj seveda naš kmet, akoravno bi jih moral poznati kot svoje dobre prijatelje. Če ga vprašaš, kakšne živali so to, ti bo odgovoril, da so to muhe ali pa ose. Prav dobro pozna naš kmet svojega najhujšega sovražnika med žuželkami, rjavega hrošča. Pozna tudi ose, ki mu uničujejo sladke hruške in grozdje, pozna njihov skeleči pik, pred katerim je mnogokrat sramotno pobegnil s koso v roki, če je pri košnji slučajno zadel na kako osje gnezdo. Znani so mu metulji, iz katerih jajčec se izležejo gosenice, najhujše škod-ljivke rastlinstva, z jezo misli na muhe, ki nadlegujejo živali in ljudi ter slednjič pozna tudi žuželke, ki mu služijo kot vzor marljivosti, čebele gram vsaj po 100 kron in dajte eno štruco povrh!» Zid je «zglihal> za še nekoliko kron manj, dobro profitiral in bil vesel trgovskih sposobnosti takih pridelovalcev. in mravlje. Po največjem škodljivcu, rjavem hrošču, imenuje vse žuželke s trdimi vrhnimi krili «kebre» ali tiče (na Gorenjskem) in misli, da so razen malenkostnih izjem vse žuželke škodljive. Temu dejstvu se ne smemo čuditi, saj bi tudi marsikateri izobraženec, ki je sicer imel priliko obiskovati srednje šole, kjer je včasih s strahom in znojem na čelu opazoval kakor vojake, lepo v vrstah stoječe žuželke, prišel morda v zadrego, če bi moral naglo odgovoriti, koliko nog ima hrošč. Odgovoril bi kakor nekoč neki dijak: «Včasi tri, včasi štiri ali pet, redkokedaj šest.» Profesor mu je moral pritrditi, ker so bili v njegovi šolski zbirki hrošči s šestimi nogami precej redki. Ni čudo torej, da zmeče kmet vse žuželke kratko-malo v en koš; vse so mu škodljive raz?n čebele. Res je, da se ogromna večina žuželk v dovršenem ali v nedovršenem štadiju hrani z rastlinsko hrano, a vendar je tudi res, da je med žuželkami mnogo neškodljivih, pa tudi precej naravnost zelo koristnih. Naj omenimo na primer brzce, ki so razen žitnega brzca, ki je pa pri nas k sreči le redek gost, vsi mesojedi in pravi mesarji med žuželkami ter uničijo mnogo škodljive golazni. Pri nekaterih žuželkah pa zopet ne vemo, ali je škoda, ki jo povzroče, večja od njihove koristi. Našo navadno oso bi lahko primerjali z vrabcem. Kakor vrabec napravi tudi osa mnogo škode na grozdju in sadju, a je, kakor vrabec, tudi koristna. Le opazuj jo ob lepem solnčnem dnevu, kako elegantno se sprehaja po šipah med plebejskimi muhami, ki se ji previdno umikajo! Nenadoma prekine svoj sprehod, se zakadi v najbližnjo muho in zgine ž njo pri drugem odprtem oknu proti svojemu gnezdu. Svoj zarod hranijo namreč ose izključno z mesom raznih žuželk, če ni v bližini mesarja, kamor bi hodile krast. Ker štejejo nekatere osje države po več tisoč prebivalcev, je umljivo, da uničijo oso mnogo nadležnih muh in drugih žuželk. Toda preidimo k našim najezdnikom! Prištevamo jih k žuželkam, ki so oborožene z želom. Njihova velikost je zelo različna. Zastopniki nekaterih podvrst so skoraj mikroskopično majhni, drugi zopei se lahko merijo, če upoštevamo dolžino žela-legala, z našimi največjimi žuželkami. Najezdniki fo para-siti, ali z drugimi besedami bitja, ki se preživljajo na račun drugih živih bitij, katerim izsrkavajo življenski sok. Najbolj znani parasiti so bolhe in uši, med rastlinami pa deteljna predenica, melje itd. Ne mislimo naštevati posameznih vrst najezd-nikov in označevati razlik med njimi, temveč omeniti hočemo le najvažnejše in si ogledati njihov življenski način. Podajmo se v poznem poletju k zelniku! Obupno opazuje kmetica zelnate glave, ki so razjedene od gosenic kapusovega belina in tu in tam dobesedno pokrite z gosenicami zelenkaste barve s črnimi lisami in rumenimi, podolgastimi progami. Če si te gosenice natančneje ogledamo, opazimo, da so nekatere umazano sive barve in izvanredno nemirne, kakor da so bolne. Nervozno dirjajo sem in tja, zapuščajo trumoma svoj pašnik in hite proti bližnjemu plotu ali zidu. Prispejo sicer do mesta, kjer se mislijo zabubiti, toda do zabubanja ne pridejo. Bolestno se zvijajo, a iz njih lezejo na vseh straneh majhni črvički, ki začnejo takoj presti in se v kratkem zabubijo v majhne rumene, jajčaste kokone, ki obdajajo od vseh strani gosenico. Zdi se nam kakor da bi ležala gosenica na svojih jajčkih in zaradi tega imenuje ljudstvo te majhne bube gose-ničja jajca. Dva do tri dni se še zvija nesrečna žrtev v groznih mukah, dokler slednjič ne omaga in pogine. Odkod ti črvički in kako so prišli v gosenico? Ti črvički so ličinke najezdnika Apanteles glome-ratus* (rumenonogi goseničovec). Je to komaj 2-5 milimetrov dolga, črna csica. Oplojena samica je nabodla še mlado gosenico in spustila po votlem želu-legalu 20 do 40 jajčec v rano. Iz jajčec se razvijejo najezdnikove ličinke, ki zlezejo v gosenico in se hranijo ž njenim mesom. Gosenici se prvotno niti ne pozna, da nosi v sebi svoje rablje, ker se ti ne lotijo važnejših organov; kakor da bi vedeli, da bi v tem slučaju poginil predčasno njihov go- * Slovenskih označb za najezdnike nimamo in celo Nemci se poslužujejo večinoma le latinskih imen. stitelj in ž njim tudi oni sami. Ličinke tudi ne izločajo nič, s čimer bi povzročile zastrupljenje svojega gostitelja. V približno 14 dneh izlezejo iz kokonov najezdniki in krenejo takoj po parjenju na lov za novimi žrtvami. Takih «gosenčjih jajčec* s posušenimi gosenicami vidimo lahko povsod na plotovih in zidovih blizu kakega vrta ali zelnika. Samo na enem zidu sem jih naštel nekoč čez 500. Malo pred zabublje-njem lahko ločimo bolne gosenice od zdravih in nespametno bi bilo bolne pobijati, ker bi s tem uničili tudi uničevalce gosenic. Gosenica kapusovega belina ima razun imenovanega še dva druga sovražnika med najezdniki in ta sta Pteromalus puparum in Polynema ovuloruin. Prvi napada že zabubljene gosenice, dokler je zunanji oklep še mehak. V notranjosti bube se razvijejo ličinke in izlezejo iz nje, ko dorastejo ter se zabubijo izven bube. Taka buba je kakor sito. Ta najezdnik napada seveda tudi bube drugih gosenic. Zadnje imenovani najezdnik je skoraj mikroskopično majhen, ker živi, kakor nam pove že ime, v jajčkih belina in drugih metuljev. V kolikih množinah nastopajo včasih gosenice kapusovega belina in kako ogromno škodo lahko povzroče, ve pač vsak kmet, ne ve pa, da bi bil lahko marsikatero leto brez priljubljenega zelja, ako mu ne bi narava sama poslala v najezdnikih Kokoni (bube) goseničarja (Apanteles glomeratus) na gosenici kapusovega belina in kokoni najezdnika (Apanteles congestus). najboljših pomočnikov v boju proti gosenifiji zalegi. Gorje pa kmetu, če iz nerazumljivih vzrokov izostanejo ti njegovi prijatelji! V takih letih nastopijo gosenice v tolikih množinah, da potujejo od njive do njive in so v stanu ustaviti celo vlak, kakor se je to zgodilo pred nekoliko desetletji na progi od Brna do Prage. Na raznih bilkah opazimo včasih bombažaste kokone v velikosti fižola ali drobnega lešnika. Ljudstvo jih ima za pajkova gnezda, katerim so tudi res nekoliko podobni. Če tak kokon prelomimo, najdemo lahko v njem ostanke gosenice in majhne najezdnike, če še niso izleteli. Ta najezdnik se imenuje Apanteles congestus, raz.ikuje se pa od prvega po tem, da napada različne gosenice in da se ličinke ne zabubijo posamezno, temveč v skupnem kokonu. Najezdnik Rhyssa persuasoria pri polaganju jajca v ličinko velike lesne ose. Lep pomladanski dan je. Ob gozdnem, solnčnem parobku vlada živahno, naravnost kosmopolitično življenje najrazličnejših žuželk. Naše zanimanje zbudi vitka črnorumena osa z dolgimi trepalnicami in s tremi zelo dolgimi ščetinami na zadku. Živahno poletava od panja do panja, povoha zdaj tu, zdaj tam in odleti dalje do kupa olupljenih borovih in smrekovih debel. Zdaj zdrči po tem, zdaj zopet po drugem deblu. Gremo dalje in prispemo zopet do nekega panja, na katerem opazimo ravno tako oso, kakršno smo videli malo poprej na olupljenih deblih. Tiho se približamo panju, da si oso od blizu ogledamo, toda osa ne odleti, tudi potem ne, ko sežemo po nji. Seveda ne more odleteti, ker se je sama priklenila k panju. Srednjo ščetino je zarila globoko v les. Ta osa je ne ravno redka prikazen naših iglastih gozdov, najezdnik Rhyssa per-masoria. Srednja ščetina je votla in ž njo polaga jajčeca, ostali dve stranski ščetini varujete srednjo pred poškodbami. Najezdnik more zariti svoj sveder do 6 cm globoko v les. Neverjetno se nam to skoraj zdi, a še bolj se čudimo, če prekoljemo panj in opazimo, da je osa zarila svoje legalo v debelo mastno ličinko in v rano odložila drobno jajce. Kako je mogla vedeti, da se nahaja na ravno istem mestu, kamor je zarila svoj sveder in sicer v dosegljivi globini ličinka, ki naj služi njenemu zarodu kot s hrano dobro založena zibelka? Odkod je vzela moč, s katero je zarila legalo v toliko globino? Oboje nam je uganka. Rhyssa napada navadno ličinke velike lesene ose (Sirex gigas), ki sicer ne uničuje gozdov, ker polaga svoja jajčeca na isti način ko najezdniki, le v panje ali pa v bolna in posekana debla, a vkljub temu je škodljiva, ker prevrta njena ličinka z dolgimi rovi les, ki postane vsled lega manj vreden. V nabodeni ličinki lesne ose se razvija najezdnikova ličinka in namesto lesne ose pride na dan najezdnik. Bolj pogostoma kot Rhysso opazujemo lahko v naših gozdovih velikega črnega najezdnika (Ephial-tes manifesta tor). Ta najezdnik je v splošnem črne barve, nekoliko vitkejši od prej omenjenega, a ima precej daljše ščetine. Svoja jajčeca odlaga na isti način ko Rhyssa v ličinke raznih hroščev, posebno kozličev. Zelo pogosto vidimo lahko srpastega najezdnika (Exobium circumflexum). Njegovo rdeče-rumeno in od strani stisnjeno telo ima obliko srpa. Napada navadno gosenice borovega prelca. K največjim najezdnikom Evrope spada do 28 milimetrov dolgi Ichneumon pisorius. Na črnih prsih ima rumen, nekoliko zvišan ščit, zadek je runi sno-rdeč. Uničuje gosenice raznih gozdnih veščev. Mnogo zanimivosti nudijo poznavalcu žuželk stare lesene ali ilovnate stene. V brezštevilnih luknjicah žive ličinke raznih hroščev in gnezdijo razne ose. V zibajočem poletu stikajo po luknjicah različni mali najezdniki in iščejo žrtev. Na mrhovinah najdemo najezdnike iz vrste Man-ducator, ki odlagajo svoja jajčeca na ličinke raznih muh, ki se hranijo od mrhovine. Zanimiv je majhen najezdnik kovinaste barve iz vrste Litomastix in sicer zaradi tega, ker se njegovo jajce ponovno razcepi. V eni edini gosenici so našteli do 2000 najezdnikov. Nekateri najezdniki odlagajo svoja jajčeca na listne uši, drugi zopet na pajke, muhe, na ličinke vodnih stenic in zelo pogostoma na ličinke svojih lastnih ožjih sorodnikov. Mnogokrat ne dobimo vsled tega iz gosenic niti metulja niti pričakovanega najezdnika, ampak popolnoma drugega. Te najezdnike imenujemo parasite II. vrste. Poznamo pa celo parasite III. vrste. Dosedaj smo omenjali le najezdnike, ki žive v živalskih truplih, a omeniti hočemo tudi dva, ki živita v rastlinah. To sta Isosoma tritici in Blasto-phaga psenes. Seveda bi lahko uvrstili ta dva med ose šiškarice. Prvi je edini dosedaj znani škodljivi najezdnik, ker polaga jajčeca v pšenična stebla in v druga žita. V Ameriki je splošno znan kot velik škodljivec in sicer pod imenom cJoint worm». Pod tem imenom ga bodo gotovo poznali tudi naši slovenski naseljenci, ki se pečajo s poljedelstvom. Drugi je komaj 1 mm dolga osica, ki živi le v sadu neužitne, takozvane kozje smokve, katera ima cvetove s prašniki. Ker ima drevo užitne smokve samo pestične cvetove, je potrebna oprašitev, da postanejo smokve debele in užitne. Oprašitev izvršuje ta mali najezdnik. Že v starem veku, ko niso imeli o tem najezdniku niti pojma, so poznali kaprifikacijo ali umetno oprašitev smokvinih cvetov. Ta dan, ko se je vršila kaprifikacija, je bil nekak ljudski praznik. Ljudstvo se je napotilo h kozjim smokvam, natrgalo vej s sadeži divje smokve, ter pometalo te veje med veje užitne smokve. Najezdniki, ki so obiskovali tudi cvetove užitne smokve, so oprašili pri tem obisku pestične cvetove. Mimogrede naj omenimo, da obstoje smokvine vrste, ki ne potrebujejo tega opraševanja. Že ti kratki podatki nam dokazujejo, da so najezdniki visokega gospodarskega pomena, ker uničijo ogromno množino škodljivih žuželk in vzdržujejo ravnotežje med žuželkami v gozdu in na polju. Brez najezdnikov bi bile marsikatero leto naše njive prazne, naši sadovnjaki goli in uničeni bi bili obširni gozdovi. To žalostno dejstvo so poskusile v zadnjih desetletjih nekatere pokrajine v Ameriki, kjer so nastopile v ogromnih množinah gosenice zlatoritke in gobovci. Uničile niso samo vseh sadonosnikov, temveč celo obširne gozdove. Ves boj proti gosenicam je bil brezuspešen, vsa uporabljena sredstva brez pomena. Šele, ko so iz Evrope dobili več stotisoč najezdnikov in jajčec od goseničjih muh (Tachi-nidae), ki na isti način kot najezdniki uničujejo gosenice, se jim je posrečilo vsaj zajeziti nadaljnja opustoševanja. Zanimivo je dejstvo, da nastopajo najezdniki vedno v sorazmerju z množino gosenic. To so opazovali v sredini 19. stoletja posebno v vzhodnopruskih in v bivših ruskih baltiških pokrajinah. Zanimalo bo morda čitatelja, s čim se hranijo najezdniki? Splošno rabijo malo hrane, a znano je, da ljubijo sladke sokove, kakor metulji. Mnogokrat jih vidimo, ko stikajo med listnimi ušmi in ližejo sladek sok, katerega izločujejo uši. Za plačilo obdarijo kako uš s svojim jajčecem! Tudi na cveticah iščejo strdi. Obrambnih sredstev v splošnem imajo, četudi skušajo s svojim želom pičiti, kar se jim pa pri malo trši koži ne posreči. Žleze s strupom so zasledili do sedaj le pri eni vrsti. Iz teh kratkih vrst razvidimo, da je zanimivo tudi življenje teh večinoma majhnih in malo znanih živalic. Najezdnik vbada listno uš. A. D. DOŽIVLJAJI AFRIŠKEGA LOVCA. POVODNI KONJ. Lahna tenčica, prosojna jutrnja meglica se podi v razcefranih kosmih po reki, zastirajoč obrise v ozadju. Pred nami vzhaja solnee in kutu kut« (parnik) se je usmeril .proti njemu, navzgor po Kongu. Oddaljeni bregovi otokov se zde obale neznanskega veletoka. V dalji bledi vsak odtenek, voda se zliva z bleščečim nebom,najmanjša piroga,ožarjena z zračnim zrcaljenjem, nalikuje visokemu brodu, letečemu prek obzorja v božanstveni svetlobi. Kutu, kutu, kutu, kutu sope parnik, pravcata Noetova barka, koder zamorci ali sklade drv zavzemajo slednji prosti prostorček. Na opolzli pločevini hlapi strojno olje in ves božji dan piha, hrope, bljuje, grmi, drhti po vsem životu, nadaljujoč svojo pot, dokler ne poide gorivo. Kutu kutu naporno .puha, pritisne upehan v škrbino na obrežju ter obstane kraj lesnega skladišča. Na ,vrhu strme brežine motri star Kongolec, kako pristajamo. Pogled nanj podžge novo došle. Izčrpan je od mrzlice, velik, žolt, suh, brez določene starosti, brez plemena; domača zemlja mu je vlila novo dušo, skoro pozabil je na Francijo. V svoji samoti opravlja vsaktere posle in živi kot izobčenec v tem kotu šume, hladne ali vroče po letnem času, vselej vlažne in prenasičene z nezdravimi izparinami črne prsti. Zamorec mi predlaga, da bi šla na bližnji ostrov povodnega konja lovit: parnik odrine odtod zajtra. Vkrcava se na pirogo, čoln iz drevesnega debla, na obeh koncih odsekanega nalik kmetskemu koritu. Dolg je komaj tri metre, več ko najine teže pač ne zmore, .voda mu sega malone do roba. Nikar ne poskušaj sesti, polvalj bi se takoj prevrnil En sam položaj je mogoč: pokonci, roke se krčevito oklepajo neizmernega vesla od trdega lesa, telo se laglje opre ko iia barki, ravnovesje je minut-ljiva stvar, os,vajati ga je vsak hip. Možak spred čvrsto potiska, jaz ga posnemam in venomer raste za nama razprostrana gladina; spred ne opažam znatnega krčenja. Pot je dolga. Naposled se približava in brodiva vzdolž obale, ki je tolikanj izprepletena z nevšečnim rastjem, da ni mogoče pristati. Predroživa se okoli rtiča. Nekaj korakov pred smotrom struja toli silovito dere, da se najin enodebelnik dolgo nikamor ne premakne. Po brezupnih naporih se prerineva vendarle na drugo plat in se izkrcava ob pregazišču povodnih konj. V somraku prejme najina preža plačilo: dvojica se skobaca na kopno in gre mimo naju. Najino orožje zagrmi, prvi vodač jo popiha v hosto, potlej prestane vsak šum, za njim se krvavo sledi; drugi je pete pokazal in štrbunk-nil v reko. Znočilo se je, možak odide po pomoč in po luč, da poiščeva žival. Ob njega povratku ga ja-meva slediti po četverici pod robidovjem, s svečami v rokah. Gaz se konča ob temačni, gladki grmadi: povodnji konj ,v mrtvaščici. Moj lovec ima po nesreči svoj pihalnik v roki. Kakcr iz uma nenadno sproži kar na slepo, zverina vstane, se vleče do reke in pljuskne v vodo. Vrnitev v ribiški ladjici je bila udobna, a čemerna. Sprejeli so naju dokaj veselo, ko so zvedeli za novi način lova na pomorskega konja z voščenicami. Čaj se kadi, okoli svetilnic plešo vešče, vijolične španske muhe prhutajo v celih rojih, spremljajo jih brenčeči govnači, metulj ponočnjak prevaža dve iskri svojih rdečih cči naglo sem ter tja, čudno sikajoč, komarji neutrudno zezljajo. & Ojunačeni po najinem neslavnem povratku pripovedujejo starci mladini v pobudo zgodbo za zgodbo. Eden njih, z obrazom prepalega gusarja, je prijel za besedo in njegove prigode se nespremenljivo pričenjajo tako-le:«Ko sem bil v Sanghi...» Nocoj pa je šel po svoj navdih v Alimo, drugi pritok Konga: Misionar je bil s trgovcem na lovu. Po savani so se pasli bivoli, stopicajoč s tistim umerjenim, a ne umirjenim korakom, ki jih utegne prinesti na milje daleč za en sam obed. Počilo je, samec se je zvrnil, čreda pa je mukaje odpeketala. Lovca sta se zagnala na svoj plen. Trgovec ogleduje žival in gotovo že šteje zarebrnice; duhovni oče pa, željan zasluženega počitka, sede bivolu na viher in misli iztresti navdušeno pridigo iz rokava ... toda g o g u a je bila le napol mrtva, šine pokonci, govornik se nagiboma oklene za vrat in parček ubeži na ves tek, medtem ko si zadaj trgovec, zavzet od osuplosti, več ne upa streljati. Ko sta predirjala nekaj sto korakov, sta se jahač in jahanec zgrudila, oba negibna. Eden je bil mrtev, drugi pa se je p>o dolgotrajni omedlevici osvestil in se rotil, pa malce pozno, da... Nekdo drugi nam opisuje lov otrok, ki so vedno lačni in po večini sami skrbe za svoj bitek in žitek. Njih glavno orožje je nož. Potikajo se okoli vasi, ob meji neznanskega rastlinja, ki poganja ob rekah. Kadar fakle navihanec uzre kje udava, pa naj si bo ta kača še tako močna, se vsa svojat združeno zakadi nanj in ga živega razreže na onoliko kosov, kolikor je lovcev. In prigodki se vrste kasno v noč, sedaj smešni, sedaj grozoviti, brez prehoda, kakršen je pač pripovedač. Tako na primer o potih, ki so jih morali sekati v živ gozd .tako na široko, da sta mogla dva jezdeca vštric udobno dirkati, o pobiranju davkov, o zdravstvu po vaseh: vse to se je vršilo s tolikšno krutostjo, da nam kri zastaja po žilah. Črnci se trepetajo, kadar cu-jejo ime onega sadističnega blaznika, ki si je pozneje sam prestrigel niti življenja. Ako greste tjakaj proti severu, boste zvedeli v N’Deleju, kako je umrl s svojim sinom zadnji veliki poglavar, ustanovnik mogočnega sela, koder pcganja dandanes uborna haloza, tu pa tam še stoji vodnjak, a se vse po malem ruši. Ta turobna preteklost je neizčrpen zaklad, a bolje je, da se pozabi in ne ostane ljudem v spominu. Pred svojo prazno čašo, v kateri se otepajo žuželke, se slednjič ustavi zadnji govornik, ker nima več poslušalstva. Pokojno noč moti tu pa tam slaboten šum. Na «kutu-kutu» se vije para, olje prasketa, krastače pritajeno zvončkljajo, zdaj pa zdaj za-čopota riba in v molku in miru so se radovedni povodni konji ojunačili: približali so svoj debeli gobec in sunkoma puhajo v pločevinasti nestvcr, ki ga boža rahlo čopljajoča voda. NOSOROG. Kje smo? Nihče se za to ne zmeni v naši tolpi nomadov, ki iztičemo za lepimi slono.vimi stezami. Brez vsake ovire in zapreke stopamo, kakor nam pride na misel ali kakor se zazdi debelokožcem. Kak človek spozna ta ali oni vodotok, pa se razvemo brez zamotanih priprav. Blodno življenje, v katerem niti od daleč nimamo dojma, da smo se morda izgubili ali zatepli; N’Dele je tamle na vzhodu, a proti severu, če bi dolgo hodili, bi naleteli na Čad. Kaj točnejšega in določnejšega pač ni treba! Moštvo se trudi, da bi izbavilo okla iz slonove lobanje, neki slezovod ,vzame dvoje crcžij, malo greva na izprehaj. Sredi stepe,skoro ravne, se odpira neizmerna jama. Velika drevesa, ki bi delala čast šumi, se tišče v njej; s krošnjo komaj segajo na obliž-nji svet. Dno r.upe, omejene z dokaj strmimi stenami, se .vijuga studenec. Zrak je vlažen, mokrota pronica povsod na dan, ustvarjaje bohotno rastje v tem toplem ovzdušju. Dolge brade lišajev vise po vejah, obrisi nejasno px-osevajo izpod gostega krzna mahov. Velika divjad se ne more spuščati po strmc-vitih bregih te zelenice, zgolj opice in ptice so se naselile ,v njeni samoti. Na drugi strani zopet utoneva v visoko travo, med katero se spotoma kar dušiva od obilega cvetnega prahu. Prerija, .velikanska reka, se razprostira med dvojnim pobočjem, zeleni valovi se na lahno zibljejo... Bivol! široka, črna hrbtenica mu štrli ven in je videti tako mogočna, da se ne morem ubraniti želji, ogledat si ga cd blizu. Puška mi ,visi na oprti, samo za morebitni napad, kajti mesa ne potrebujemo, včerajšnji slon nam je več ko dovolj! Eden njegovih rogov se zdi cddaleč gorostasen, sličnega rogatca še svo j živi dan nisem videL Radovednost je premočna, polahko se pomikava naprej in morava biti 'sedaj precej blizu. Možak tvega en pogled in z izrazitimi znaki mi priporoči opreznost: M a-zaragba! to je nosorožec! Pase se, do trebuha zakopan v pašnik. Črna, gladka koža mu je še zamazana z blatom močvirij, koder se rad valja. Po hrbtu mu trije kratki, krepki ptiči iščejo ogrcev in so naju vsekakor opazili, kajti vrešče so baš odleteli. Obveščena po svojih prisklednikih, žival voha po zraku v najino smer, z vzdignjenim gobcem nalik papdginemu kljunu je pripravljena na napad. (Tu gre samo za črnega nosoroga, r h i -noceros bicornis. Jako se razlikuje od njega beli nosorog, rhinoceros Bur- c h e 11 i s, čigar gobec je četverooglat, malce sličen smrčku povodnega konja, daljši njegovih dveh rogov lahko doseže 1 m 60.) Prepozno bi bilo za umik. Sicer pa je tarča prezanimiva, da bi jo puščal v nemar. Na dano znamenje ostanem sam. Nosorožec se že razburjeno giblje, a tako spretno, da je čudno za tolikšno grmado, in pomoli svoj bok. Pomerim ga v vrat. Vzpne se na zadnji nogi, se zasuče, zdirja. Po trodelnih stopnjih razberem, da stojim točno na njegovem dohodišču. Grmada je malone pri meni, šine mimo ko strela in v trenutku, ko odskočim s steze na stran, dobi na slepo ,v bok svinčenko. V svojem teku zavije proti moji levici, njegovo bezljanje pa skoro preneha. A kuj! A kuj! Mrtev je! zavpije moj slednik, iz previdnosti čepeč na drevesu. Komaj si upam verjeti v takšno srečo, saj prvič se mi je zdelo, da nisem nič prida zadel, nato pa sem ustrelil kar tako v višini pasu, da bi ga zavrnil. Oprezno rine,va naprej, vsaka nepremišljenost bi utegnila biti smrtcnosua v tej gosti muravi, ki nama sega preko glave. Teda ničesar se ni bati, mazaragba je mrtev, iztegnjen po boku. Na mah se je strla životna vzmet tega organizma, smrt ga je treščila v polnem teku, telo se je zrušilo na travo v jadrnem zaletu. Da bi pobegnil, je udrl po dohodnem tiru. Čisto blizu mesta, kjer je na kup padel, nosi drevo sled njegovega preheda. Razcefrano lubje visi po deblu, nekaj ga je daleč razmetanega, ogo- ljeni les je globoko zarezan z rogmi ogromne živali. Nestvor neznanske postave se razjezi za vsako malenkost. Ob najmanjšem šumu se spusti v dir, za prazen nič se vam raztogoti. Narava je nakopičila v tem potomcu prvotnih osnutkov silovito sirovost v mogočnosti njegovih početij, neredno topoglavost, večno stanje besneče živčne slabosti, ,v kateri vse sile naglično delujejo in se spajajo v skrajno krče-vitost, ki se venomer obnavlja. Nekaj časa bezlja, pa so ti drobceni možgani že pozabili, zakaj so se razhudili, takoj pa je pripravljen na novo pričeti. Človeka pozna in nobeno bitje mu ni tolikanj zoprno. To vam je strašanski naglič, ki se zanese na svoj ovoj iz trdega usnja in ki ga nobena stvar, niti ogenj ne ustavi v dirki. Njegovo ogrodje nosi odtis te divne preobilice moči, njegov ustroj je nežen, strnjen, neraz-rušljiv, vsaka kost usločena, zaobljena, obdana z grebeni in stebri čvrstih potez, z cpornjami ob pričetku aponevroz (belih odpornih open, ki prekrivajo živce in jačijo kosti), vse prispeva v to, da se okrepi to zajetno ogrodje. Rogovi, sprimek tesno zvarjene dlake, imajo razno barvo; kadar so gladki, prehajajo od črnine do mlečne beline preko modrikastih, oniksastih, opalnih odtenkov. Gosta, suha in ustrojena koža nalikuje svetli roževini, ki jo prešinjajo sardoniksasti odbleski. Obveščeno moštvo je prišlo in se nastanilo pri nosorogu. Bilo mi je do njegovih preostankov in, ker nisem našel nobenega sledu o rani, sem si dejal, da je moral poginiti od razdraženosti. Prva krogla mu ni bila nič storila, druga je ... presekala veliko žilo odvodnico. Prebrzel je tri sto metrov, preden se je sesul! Tolikšna žilavost se mi zdi presenetljiva. Vendar se spominjam v tem oziru majhne antilope, nazvane cibisij, ki ji je poloklopna krogla popolnoma izpraznila možgane iz glave. Lobanja ji je visela samo na koscu kože in žival je še predirjala trideset korakov. Z izstrelkom predrto srce še ne povzroči nujno smrti, o pretrgani odvodnici pa bi bil vselej mislil, da mora vsakogar ob tla telebiti. Sicer pa tega ni treba na dolgo in široko razlagati, marsikdo že pozna te stvari, saj naša omika nam je omogočila, po mili volji proučiti to vprašanje izza leta 1914. Noč se je storila, veliki zvezdnati šator nas pokriva vse. Moja sitnica — hočem reči mreža zoper komarje — je že vsa vlažna od rose. Moja postelja, kopica listnatih ,vej, ovenelih na plamenu, mi zaleže za najboljšo žimnico. Zamotan v odeje lahko kljubujem hladu. Čisto blizu rjc-vejo levi v zboru, menda se izpodbadajo na hrabrost. Kar tulite, strašni oroslani, zadosti vas poznamo, da ne bomo bedeli radi vas, in vzhajajoči mesec bo še razširil vaš krog. V zaščiti ognjev, ki jasno gore, spi moštvo v hladnem ovzdušju. ★ ★ ★ KOTIČEK ZA MLADE BRAVCE. PAVEL KARLIN: OPERNIK ČI-BU-HU. (Kitajska pripovedka.) Nekoč, pred leti že, je živel na Kitajskem možakar, ki je pripadal čarovniškemu «Društvu belega lotosovega cveta>. S črnimi umetnijami in prebrisanimi coprnijami je umel vsakogar omamiti in celo uspavati ter po mili svoji volji vplivati kar na cele množice. Zato so si ga premnogi, ki so želeli, seznaniti se z njegovimi čarodejnimi sposobnostmi in črnošolskimi skrivnostmi in spretnostmi, izvolili za učitelja in mojstra. Nekega dne je hotel copernik Či-Bu-Hu, tako se je imenoval ta prebrisani možakar, oditi z doma. Pred odhodom je postavil na sredo s,voje prostorne sobe skledo, ki je bila pokrita z drugo skledo, in zapovedal svojim učencem, da naj skrbno in zanesljivo pazijo nanjo. Tudi jih je resno opozoril, da naj pod nobenim pogojem in za nobeno ceno sklede ne odkrijejo in da naj nikar ne pogledajo, kaj se nahaja v njej. Komaj pa se je čarovnik odpravil iz hiše, so njegovi učenci že privzdignili pokrov in opazili, da je skleda polna čiste, navadne vode. Na tej vedi je plavala slamnata barčica s pravimi jadri in jambori. Zelo so se ji seveda začudili in so za šalo ladjico frcnili s prstom. In glej, še tisti hip se je prevrnila. Takoj so jo spet postavili pokonci, urno, žurno, in skledo so brž spet pokrili. Toda — že je stal pred njimi tudi copernik Či-Bu-Hu in jili jezno ošteval: — Zakaj ste prelomili mojo zapoved? Zakaj se niste ravnali ipo mojem ukazu? Učenci so tajili svoj prestopek. Ali čarovnik je dejal: > ‘ — Saj se je vendar moja ladja na morju prevrnila, kako bi me torej mogli varati! Nekega drugega večera je prižgal sredi sote orjaško svečo in strogo naročil svojim učencem, da naj pazijo nanjo, da je ne bo kar na lepem pogasil veter. Bilo je pač že pozno ponoči, čarodej Ci-Bu-Hu pa se še vedno ni povrnil. Učenci so bili kajpak vsi močno trudni in zaspani, zato so polegli in kmalu trdno usnuli. Ko so se spet prebudili, sveča ni več gorela. Veter jo je bil upihnil, kdo bi jo drugi. Naglo so poskakali s postelj in jo brž spet prižgali. Toda že je pristopil k njim vsevedni čarovnik in jih spet pošteno okregal. — Prav zares nismo spali, so se previdno izgovarjali preplašeni učenci, kako bi nam vendar veter mogel pogasiti plamen te ogromne sveče? Ves razsrjen je zrastel copernik: — Tako torej, tako, sleparski lažnivci! Petnajst milj daleč sem moral hoditi po temi, da za ped nisem videl predse, vi pa zdaj govorite take zmedene čenče. Je že prav, se bomo že še pomenili! Zdajci so se ga učenci zelo ustrašili. Tako so se tresli pred njim, da tega ni mogoče povedati ... Na ta način je copernik Či-Bu-Hu često uganjal črnošolske čarovnije. Vseh njegovih čudoviških početij niti popisati ne znam in ne morem. Zgodilo pa se je nekoč, dolga leta so že pretekla od tistih dni, da se je eden izmed učencev zelo zameril mojstru-čarodeju. Pomislite, kar meni nič tebi nič mu je več tednov zapored izmikal razne dragocenosti in znamenite spomine, ki so bili coperniku Či-Bu-Huju najbolj pri srcu. Vsevedni čarovnik je to reč seveda takoj opazil, kako bi je ne, saj je bil čarovnik, delal pa se je, kakor da nič ne sluti o tatvini, in ni besedice črhnil nikomur o tej zadevi. Nekega lepega dne pa je velel nepoštenemu učencu, naj gre krmit pujse. Komaj pa je ta prestopil svinjakov prag, se je že tudi sam izpremenil v prašiča. Coperuik je poklical mesarja, da mu ga je zaklal. Nato je njegovo meso prodal na vasi. Nihče ni o tem dogodku ničesar izvedel. Končno je nekoč prišel učenčev oče, da bi poizvedel za sina, ki že dolgo ni prišel domov na počitnice in se že tudi davnaj ni nič oglasil. Čaro.vnik je tedaj malobrižno odgovoril skrbnemu očetu, da žalibog že delj časa več ne ve, kje da se nahaja ta mladenič. Oče se je na te besede potrt povrnil domov in je spotoma povsod natančno poizvedoval po izgubljenem sinu, pa ni mogel nikjer ničesar izvedeti o njem. Kmalu pa so ta poizvedovanja prišla na uho nekemu bivšemu sošolcu izginulega mladeniča, ki je na skrivaj vedel, kako je čarovnik Či-Bu-Hu kaznoval neprevidnega učenca. Šel je torej, poiskal je sošolčevega očeta in mu vse pojasnil. Ta je zadevo seveda takoj naznanil oblasti in zatožil copernika pri sodniku. Toda sodnik, oprezen in temeljit mož, se je bal, da se bo zviti čarodej naredil nevidnega in ga zato ni upal kar tako prijeti, temveč je o obtožbi in vsej tej stvari poročal svojemu starejšini, oblastnemu, učenemu gospodu, in ga zaprosil za tisoč dobro oboroženih vojščakov. Ti so tedaj obkolili čarovniško hišo in ga zgrabili z ženo in sinom vred. Nato so vse tri zaprli v velike lesene kletke, da bi jih v njih odposlali v glavno mesto tiste dežele, v mogočno, sijajno prestolioo. Pot pa jih je peljala skozi divje zarastlo in temačno gorovje. In — glej ga spaka, sredi tega gorovja se je tisočglavi vojaški straži nenadoma zazdelo, 110, saj so ga na lastne oči ugledali in na lastna ušesa slišali, da jim prihaja nasproti ogromen velikan. Precej višji je bil ta velikan kot najvišje drevo v tisti okolici, oči je imel kot dva krožnika za juho, gobec kot globoka riževa skleda in za laket dolge in strašno ostre zobe. Če se je le malce prestopil, je zabobnela pod njim zemlja kot ob potresu, če je sredi gozdne goščave le za ped dvignil roke, ki so bile grčaste in nagnusno kosmate, so močna drevesa kar frčala okoli njega, če pa se je okrenil z glavo, ki ni bila nič manjša kot največji vinski sod, so švignili iz jasnega neba kačasti bliski in vse okrog štulaste glave se mu je pokazal rdeč, strašen plamen. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi kar meni nič tebi nič odprl ogromna usta in kaj zatulil ali zajavkal. Pomislite, kdo bi se ne ustrašil takega orjaka! Vojščaki so vsi preplašeni stali pred njim in pošteno so se jim hlačke tresle. Kako bi se jim tudi ne. Niti ganiti se niso upali. Čarodej pa je zinil: — To je gorska pošast, gozdni brdavs. Moja žena bi ga lahko spodila odtod, ona zna take reči. Stražarji so naredili kot jim je bil nasvetoval cotpernik. Oprostili so gospo težkih verig in konopcev in ji cdprli kletko. Takoj je vzela dolgo sulico in šla orjaku naproti. Ko jo je pošastnik ugledal, se je silovito in divje razsrdil, vsaj vojakom se je tako zdelo, in v hipu je gosta, neprodirna megla zakrila velikana in čarodejevo, s sulico oboroženo ženo. Joj, joj, za to meglo zadi jo je orjak gotovo pograbil s svojimi krutimi, lopatastimi rokami in jo požrl s kostmi in lasmi vred. Bog pomagaj, vsem vojščakom so šle čudne mrzle skomine po rumeni koži. Še lasje bi se jim naježili cd strahu, če bi ne imeli zavitih v dolge kite. Čarovnik pa je rekel: — Če mi je ugonobil ženo, ta preklicani brdavs, mora zdaj nadenj moj sin-edinec. In že so stražarji tudi sinu odvezali vrvi in ga izpustili iz kletke. Toda doletela ga je ista usoda. Tudi njega je velikan neusmiljeno zmel s svojimi ostrimi zobmi. Vsi so prestrašeni bulili v meglo, za katero je orjak krvoločno hrustal copernikovega sina, in niso vedeli, kaj bi. Či-Bu-Hu se je razjokal od jeze in besnosti in je dejal: — Najprej mi je ugonobil ženo, ljubljeno ženo, in nato sina, najdražjega mi edinca. Kdo mu bo zdaj to poplačal, orjaku grabežljivemu? Kdo se bo maščeval za nedolžni žrtvi? Samo meni bi se to utegnilo posrečiti! Jaz mu jo zagodem! In res! Vojaki so tudi čarodeju odprli kletko, mu potisnili bridek meč v roko in ga poslali nad pošastnega velikana. Čarovnik in brdavs sta se nekaj časa borila na življenje in smrt, vse se je treslo naokrog, nato se je pred njima odprla zemlja, strašno je zazijala in puhnila cele oblake goste pare iz svoje goreče notranjščine. Zadaj za to neprodirno paro je orjak zagrabil copernika, ga vtaknil v svoje globoko žrelo, regnil z dolgim vratom in z veliko naslado požrl žrtev. Potem je dobre volje odšel in megla se je razpršila. Vojaki pa so prepozno opazili, kako jih je čarovnik potegnil za nos. Šele ko so se brez ujetnikov vsi poparjeni in obupani vračali domov, jim je počasi lezlo v glavo, da je co-pernik velikana najbrž samo kar tako pričaral prednje, da je torej s to zvijačo ženo, sina in še sebe rešil verig in kletke. To je bil tič, mar ne? ... MARIJA JEZERNIKOVA: USMILJENI ZAJČEK. PRAVLJICA. Teta je povabila Hostarjevega Jurčka za nekaj dni v sosedno vas. Deček se je poslovil od ljube mamice, potem korakal skozi gozd. Steza mu je bila dobro znana, bila je močno iz-hojena in jasno začrtana, pa vendar je zašel Jurček. Ubožec ni vedel, da ga zavaja zlobni Zelenec, ki preži sredi gozda na neprevidne otroke. Nastavljal mu je najslajše jagode in najdebelejše borovnice. Jurček jih je nabiral in zobal in ni zapazil zlobnega gozdnega škrata. Grdi spak Zelenec je sedel na grči, bil je zelen kakor trava, brado je imel dolgo in sivkasto kakor viseč lišaj in mah, glavo mu je pokrivala visoka čepica iz drevesne skorje, v roki pa je držal dolgo srobotovino. Zavozlal je zanko, jo vrgel Jurčku čez glavo in deček je bil ujet. Milo je zajokal Hostarjev Jurček, glasno se je zakrohotal Zelenec pa potegnil dečka za seboj v temno, temno hosto proti svojemu domu. Škrat je mislil, da ga ni videl prav nihče. Pa ga je le videlo dvoje velikih prestrašenih oči izza skale. Tam se je bil skril zajček, Jurčkov prijatelj. Sledil je Zelencu, ki je gnal Jurčka, skozi goščavo do ječe za Zelenčevim domom. Tu se je ustavil zlobni škrat. Deček ga je kleče prosil usmiljenja, ihtel in rotil ga je. Vse zaman. Škrat je odprl močna železna vrata, se je krohotal, da je odmevalo od sedmerih skal kakor grom, si je mel roke in je ponavljal: «Imam jetnika, malega čilega dečka! Oblast mi je dana čez ljudi. Nihče mi ne iztrga ujetnika, nihče mi ne vzame oblastih Kako se je tresel zajček za grmom! Plahi prijatelj ni mogel pomagati Jurčku, zato pa je sklenil, da poišče pomoči pri gozdnih in poljskih živalcah. Najprej je tekel domov na polje, da se posvetuje z ženko. Prinesla mu je boben, da bo priklical živali na pomoč. Usmiljeni zajček se je najprej ustavil v sosednem razoru, kjer je gnezdila prepelica. Za-bobnal je; prepelica je dvignila glavico pa poslušala žalostno povest in zajčkovo prošnjo. Ko pa je usmiljeni zajček videl, da dolgo ni pametnega odgovora, je pristavil: «Hitro, prijateljica, meni se mudib Tedaj je odgovorila: Ped pedi, ped pedi. Tri jih 'mam tri. Koliko pa ti? s pa ti? Ped pedi. Samo tri. Pa tol'ko skrbi.-Tedaj je usmiljeni zajček spoznal, da ga prepelica še razumela ni, ker misli samo na mladiče. Žalostno je tekel naprej. Zabobnal je pod goro, kjer je gnezdil škrjanček.Visoko v zraku je plaval samček in žgolel. Samica pa mladiči so dvigali glavico, da bi občudovali očeta. Ko je usmiljeni zajček zabobnal, se je vrgel škrjanček kakor kamen na tla in poslušal zajčkovo povest in prošnjo. Tedaj je zažgolel: «Čirij, čirij! čiri j, čirij! Dvignil se bom v zrak pa bom oznanjal nesrečo daleč na okoli. Pomagamo mu, prijatelju! — čirij, čirij, čirij, čirij», pa se je dvignil v zrak in pel otožno pe-semco o žalostni usodi majhnega jetnika. Usmiljeni zajček pa jo je ubral proti gozdu. Spotoma je videl hrčka in poljsko miško, ki sta vlekla klasje v svoje luknje. «Za zimo, za zimo, za hudo zimo> sta govorila predse. Zajček se še ustavil ni, ker je poznal sebičnost teh dveh prijateljev. Pot ga je peljala čez prašno vaško cesto. Tu so se kopali v cestnem prahu vrabci pa vrabičice. Ko so samice zagledale zajčka z bobnom, so ga poklicale radovednice. Zajček jim je razložil žalostni dogodek, tedaj pa so začivkale vrabičice: «Čiv, čiv, čiv! Ali je živ?> Druge so izpraševale: «Ali je kriv? Čiv, čiv, 5iv?> «Pa ni kriv, če ni živ?» «Kdo je kriv?» «Saj ni živ!» «Čiv, čiv, čiv, kdo je kriv?» «Čiv, čiv, čiv.> «Kriv je kriv!» «Cw, čiv, saj ni živ!» Tako so čivkale vrabčice pa so se kregale, se napihovale, dokler niso posegli vmes gospodje vrabčki, razpenjali perutnice, se naskakovali, se tepli in obmetavali s priimki. Dolgo je bežečemu zajčku donelo na uho: «Ti si kriv, čiv, čiv, čiv.» Žalostno je tekel usmiljeni zajček v gozd. Nenadoma je zapazil nad seboj sivo senco, ki je smukala skozi veje. Spoznal je kukavico. Tudi nji je potožil gorje, povedal je, da čepi ubožec Jurček v jami pod skalo. Tedaj pa se je zasmejala kukavica in zaklicala: «Kuk, kuk, kuk, Kuk kuk smuk! Smukne naj Kar v kraj! Kuk kuk kuk kuk, kuk, smuk,» pa je smuknila obupanemu zajčku izpred oči. Sebičnica je že naprej nabirala debele kosmate gosenice za neutolažljivi želodec. Še je gledal usmiljeni zajček v višino, ko se je zazibala nad njim veverica, ga gledala zvezdavah oči in obmetavala s češarki in lešnikovimi lupinami. Zajček je sedel na zadnje noge, je dvignil ušesa in zabobnal. Tedaj se je zazdelo veverici, da ima zajček važno novico. Segava prijateljica je sedla, privihnila rep in nategovala ušesa. Ko ji je poročal o nezgodi, ki se je pripetila Jurčku, je takoj obljubila, da bo prišla zvečer na kraj nesreče, da bo pomagala po najboljši moči. Izpod sosednega grma je zažvižgalo: «Huj, huj, hij! Hij, hij, hujb Zajček je spoznal kosa, koncertnega pevca s črno suknjico, rumenimi hlačkami. Še enkrat je zažvižgal pevec, potem pa je skočil za nadstropje više k ženki, ji dal v kljunček krasnega mastnega črvička, potem pa poslušal zajčka. Obljubil je, da pride zvečer s sosedom slavčkom, pa da bosta pomagala dečku. Zajček se je ustavil pred veliko skalo, kjer je imel medved svoj dom. Kadilo se je iz edinega okenca, ker je mati medvedka baš kuhala večerjo, ata medved pa je pušil iz dolge pipe, da bi pregnal nadležni mrčes. Otročički so na zeleni tratici pred skalo preobračali kozolce in se skušali. Ko je usmiljeni zajček zabobnal, so prihiteli vsi pa poslušali. Jurček se jim je tako smilil, da so mladi medvedki glasno jokali, mati med- vedka pa si je skrivaj s kuhinjskim predpasnikom brisala solze. Ata pa je obljubil, da pride zvečer pa da bo vse poteptal, kar se mu bo ustavljalo. Nedaleč je stanoval jazbec. Oba, on in ženka, sta pogledala vsak skozi eno odprtino svojega stanovanja, ko je zabobnal usmiljeni zajček. Tudi jazbec je obljubil, da pride in da bosta izkopala globoko luknjo, skozi katero bo ušel Jurček. Še celo lisica je obljubila pomoč in pa krt, kuna, divja mačka in še mnogo drugih. Lunica se je skrivala za oblake. Skozi gozd pa se je oprezno pomikal čuden sprevod. Na čelu je korakal Jurčkov prijatelj, usmiljeni zajček. Za njim so se vrstili okorni medved z ženko in otročički, jazbec z dobrodušno tovarišico, zvita tetka lisica s soprogom lisjakom, rumenosrajca gozdna kuna, bodičasti jež, segava veverica, krvoločni dihur, hitra podlasica. Za sprevodom so letele v dolgi vrsti različne ptice, ki se niso upale skakljati po tleh, ker niso zaupale zviti lisici in kunam. Zajček ni bobnal, medved ni godrnjal, ptice niso pele, da ne bi zbudile Zelenca, ki je že smrčal v svoji kočici iz drevesnega lubja. Kresnice so kazale pot. Ustavili so se za kočico pred jamo, ki je bila izkopana v breg. Edino okno je bilo zamreženo z močnimi železnimi drogi. Tu notri je sedel mali jetnik Hostarjev Jurček. Žalostno je gledal ubožček, kako se je prijazna luna skrila za oblake. Strmel je v črno noč. Naenkrat je zagledal v temi svetlo lučko pa še eno, še eno. Spoznal je kresnice, ki so kazale prijateljem pot. Prijatelj zajček je hitro skočil k zamreženemu oknu in je povedal dečku, da ga bodo rešili njegovi tovariši. Takoj so šli na delo. Ostrozobi prijatelji so začeli grizti in glodati železno mrežo. Lisica in lisjak,kuna belica in zlatica,dihur in podlasica, veverica in zajček so si že skrhali zobe, pa niti ene železne žice niso pregriznili. Medved in ženka sta z močnimi tacami razbijala po železni mreži. Vse je bilo zaman. Medtem pa je jazbec zadaj kopal globok rov, ženka mu je pomagala. Živalce so se veselile, da tako hitro napredujeta. V tem sta prišla kopača do velike skale, ki je niso mogli premakniti ne jazbec z ženko, ne medved, ne vse živalce skupaj. Trudili so se do ranega jutra, potem pa so spoznali, da je vse zaman. Vso noč so tolažili ubogega Jurčka: kresnice so mu razsvetljevale ječo, slavček mu je pel najlepše popevke. Ob prvem jutranjem svitu so se poskrili vsi prijateljčki, samo kos je ostal na bližnjem grmu in je žvižgal veselo razposajeno, čebelice pa so prinašale najslajšega medu prijateljčku Jurčku. Drugo jutro je usmiljeni zajček glasno ihtel, ker niso rešili Jurčka. Kar so prileteli mimo njega metuljčki: rumeni, beli, modri, rdeči, pisani in so se zazibali pred njim. Ko jim je usmiljeni zajček potožil gorje, so rekli, da gredo prosit pomoči za Jurčka, da jih bo gotovo uslišala prijateljica zaščitnica, najljubeznivejša vila, vila Cvetana. Hitro so jo našli metuljčki, sedela je v cvetoči lipi. Gugala se je v svoji nežni zelenkasto rumeni obleki na veji. Veselo se je posmejala metuljčkom, jih pogostila z najslajšim medom, potem pazljivo poslušala. Z nežnim glaskom je odgovorila: Poznam ga, poznam, ljubeznivega dečka Jurčka. Rada bi mu pomagala, pa ne morem; nimam moči nad skalami. Ljubi metuljčki, poletite k moji sestri vili Bistri, izročite ji moje najnežnejše pozdrave, pa jo poprosite pomoči. Ne vem, kje je zdaj sestra, sigurno vam to povedo žabe v jezeru. Hitite k jezeru.■% Metuljčki so se zahvalili prijazni vili in leteli zajčku pravit, kje bo našel pomoč. Ko je prišel zajček k jezeru, so iz obrežnega bičevja poskakale vse žabe v vodo, pa so regljale na vso moč: «Glej ga, glej ga! kvak! Saj ni žaba, saj je spak. Glej ga, glej ga! kvak! Splašil nas njegov korak. Glej ga, glej ga! kvak! Glej ga, glej ga! spak.» Ko so se pa prepričale, da stoji le usmiljeni zajček pred njimi, so radovednice dvignile glave iz vode. Zajček jih je vprašal: «Zabe, sestric', povejte, kje je vaša prijateljica, vila Bistra? > Nekaj časa so se posvetovale med seboj, potem so se poskrile v vodo. Zajček je že mislil, da so mu ušle, ko se je oglasila debela stara žaba: «Srebrna ribica je povedala, da jo je davi božala vila Bistra pa spustila v studenček, ki izvira visoko nad Zelenčevo skalo. Menda je še na gori.> To se je zahvalil zajček žabam in ribam! Hitro jo je ubral v goro. Kmalu se mu je zalesketalo izpod sive skale kakor samo srebro. Spoznal je vilo Bistro, ki je sedela ob izviru žuborečega studenca. Njena obleka je prelivala vse barve bistrega potoka: svetlomodro, temnomodro, srebrno, zelenkasto. Njeni dolgi razpuščeni lasje pa lahka tančica so bili posuti z rosnimi biseri. Z blestečo drobno ročico je poganjala valove v dolino, v vsak valček pa je spustila majhno lesketajočo se ribo. Pohlevno jo je pozdravil usmiljeni zajček, ji sporočil pozdrave ljube sestre, vile Cvetane, pa zaprosil pomoči za Jurčka v Zelenčevi jami. Vila se mu je milo nasmehnila pa rekla, da bo rada pomagala. Stopila je na skalo, nalahko zažvižgala in glej, začudenemu zajčku se je nudil nenavaden prizor. Zašumelo je po vsi gori, zažubo-relo je kakor nešteto studenčkov; zasvetili so se izpod vsake skale, izpod vsakega kamna mali čisti virčki in so veselo hiteli k vili Bistri, ki jim je ukazala: ^Studenčki, prijatelji, prihitite, združite se, zaženite se dol proti Zelenčevi skali, dvignite jo, odnesite jo, rešite ubogega jetnika Hostar-jevega Jurčka !> Studenci so veselo žuboreli in skakljali čez kamne, se zbirali in družili v močan hudournik, ki je mogočno drvel proti dolini. Vso noč je bil hudournik na delu, odnašal je prst in pesek, kopal si je globoko strugo, izpodjedal je Zelenčevo skalo, jo zrahljal, jo polagoma dvignil in odvalil. Potem so pa valovi krenili v stran, Jurček je bil prost. Pred ječo so ga čakali vsi prijatelji. Zajček je skočil v ječo. Tesno objeta sta stopila usmiljeni zajček in hvaležni Jurček iz jame. Kos je veselo zažvižgal, škrjanček se je dvignil v zrak pa je oznanjal veselo novico, čebelice so prinesle Jurčku medu, mladi medvedki so mu ponujali v ličnih košaricah zrele jagode, mati medvedka pehar sladkih hrušk. Oče medved pa je ponudil Jurčku široki hrbet. Deček ga je zajahal, ata medved ga je oprezno nesel proti domu. To je bil čuden sprevod skozi gozd. Deček z zajčkom na medvedu, okoli njega pa medvedka, mali medvedki, lisica, lisjak, kune, veverica, jazbec z ženko, jež, miška. Nad njimi so veselo žvrgo-leli ptički. Pred Hostarjevo hišo so čivkali vrabci pa vrabcice: «Kriv ni kriv! Živ je živ! Čiv, čiv čiv!» Hostarjeva mati je šla na prag gledat, kaj neki imajo vrabci. To se je ustrašila, ko je videla sinčka na medvedu, sredi gozdnih živali, saj je mislila, da je sinček že davno pri teti v sosedni vasi. Jurček se je še enkrat zahvalil rešiteljem, potem je skočil k zlati mami, da ji pove, kaj se mu je zgodilo. Ko se je zbudil Zelenec, je nesel vrč sveže vode in kos črnega kruha malemu jetniku v jami. Pa groza! Jetnika ni bilo, skale ni bilo več, jama odprta. Butal je od same jeze z glavo v deblo debelega hrasta, posebno še ko je slišal zvonki glas vile Cvetane in vile Bistre, ki sta se mu rogali: «Kaj pa oblast? Oblast nad ljudmi ?» Jezno jim je grozil s pestmi. Podrl je v svoji razdivjanosti kočico in ječo in se preselil v drug gozd za deveto goro. IGRE, PRESENEČENJA IN ČAROVNIJE. V naslednjem podajemo čitateljem Pratike izredno zabavo čisto modernega značaja. Vse, kar najdejo tu, se da prav enostavno in brez vsakih priprav uprizoriti doma v rodbinskem ali prijateljskem krogu. Je lahka, a zanimiva zabava. Če na primer dežuje in ne moremo iz hiše, a bi se radi malo kratkočasili, ali pa tudi, če je lepo vreme in imamo obisk ter bi se radi pozabavali na prostem, kaj naj storimo? — Radi bi se kaj igrali. — Toda kaj? Saj nimamo nobene igre pri roki? Za tak slučaj se poslužite sledečih iger, presenečenj in čarovnij. Predmeti, ki so potrebni za njih uprizoritev, se nahajajo v vsakem gospodinjstvu. IGRE. Naskok. Ta zabavna hazardna igra je čisto nova in marsikoga bo razveseljevala ob dolgih zimskih večerih. Načrtajte na papir, najbolje na lepenko, sledečo razpredelnico v tejle velikosti: dolžina 35 centimetrov, širina 15. Vzporedno z dolžino potegnite šest črt v razstoju dveh in pol centimetrov in vzporedno s širino 18 črt v istem razstoju. Sedmo od njih, ki je v sredini, je treba potegniti z rdečim svinčnikom, ali pa mnogo bolj debelo kot ostale. V vsako polje je treba vpisati številko, ki je na sliki. Uve kocki in kozarec, iz katerega se mečeta, je ves pribor te igre. Igralca si sedita nasproti in imata tabelo pred seboj. Na prvo, sebi najbližjo vrsto postavi vsak svoje znamke (gumbe, fižole). Ta vrsta polj, v tabeli zazna-menovana z napisom «Cilj», je izhodišče znamk vsakega igralca, pa tudi cilj prihoda znamk njegovega nasprotnika. Ko sta s kocko odločila, kdo vrže prvi, se partija prične. Začetnik da obe kocki v kozarec, ju strese in vrže na mizo. Recimo, da je vrgel 5 in 2. Tedaj vzame znamko s polja 5 in jo postavi na peto polje naslednje vrste in znamko 2 na drugo polje naslednje vrste. Če vrže z obema kockama skupaj število 7, na primer 1 in 6, 2 in 5, 3 in 4, potem lahko, če hoče, premakne znamko sedmega polja za eno naprej, ali pa ako tega trenutno ne rabi, premakne znamki na poljih obeh številk, ki ju je vrgel. Menjaje mečeta nasprotnika kocke in porivata svoje znamke naprej. Slednjič se bosta znašla drug pred drugim v bližini srednje črte. Sedaj se pa dogaja, da je polje, na katerega bi moral igralec postaviti svojo znamko, zasedeno od nasprotnikove znamke. Tu ne preostane drugega, kot da ostane na mestu ali pa gre eno vrsto nazaj, kar se mu pač zdi bolj ugodno. To velja za vso nadaljnjo partijo. Ko je prišel igralec na ozemlje svojega nasprotnika, pomika svoje znamke po odgovarjajočih številkah sledečih vrst, toda samo, če so te številke prazne. Prvi igralec, ki postavi vse svoje znamke na nasprotnikovo prvo vrsto, zaznamovano s «Cilj>, je zmagal. Igra se more igrati tudi z eno samo kocko na šestih (mesto sedmih) poljih, a traja mnogo dalje časa in ni tako zanimiva in zabavna. Novo kockanje. Za to igro rabimo samo dve kocki in bel papir, na katerega načrtamo sledečo sliko: Vsak igralec položi dve znamki (gumba, fižola) na vsako polje. Nato prvi začne igrfi s tem, da vrže obenem obe kocki. Če znaša vsota točk, ki jih je vrgel, 2, potem so vse znamke, ki so na polju 2, njegove in razen tega mu mora vsak igralec plačati štiri znamke. Če vrže igralec 7 točk, dobi vse znamke, ležeče na sedmem polju, in vsak igralec mu mora plačati dve znamki. Če znaša vsota od njega vrženih točk 4, 6 ali 8, ne dobi ničesar; če znaša vsota 5, 9 ali 11, pobere samo znamke teh polj; če vrže 12 točk, dobi vse, kar leži na tabli, če pa vrže 3 ali 10, mora izplačati vsakemu igralcu dve znamki. Preden začne kockati drugi igralec, morajo vsi na novo položiti po dve znamki na vsako polje. Osvojeni kvadrati. Narišimo na papir velik kvadrat, ki ga razdelimo v poljubno število manjših kvadratov. Igra je za dva igralca. Drug za drugiiii prevlečeta s svinčnikom z debelo črto po eno poljubno stranico enega malih kvadratov. Tisti, ki začne igrati, potegne, na primer črto 00, drugi nato črto RR, prvi potem črto SS in tako naprej. 1 2 3 4 5 6 7 7 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 7 7 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 7 7 • 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6' 7 L 9 S fr e z 1 I Z e fr e 9 L L 9 s fr e Z 1 I Z e fr 9 9 L L 9 s fr 8 Z I I Z e fr e 9 L L 9 s fr e Z l 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Prvi igralec, ki more dokončati en kvadrat na ta način, da potegne četrto stranico, napiše začetno črko svojega imena v tako osvojeni kvadrat in ima obenem pravico, potegniti še eno črto. če si s to črto osvoji še en kvadrat, ima seveda spet pravico na eno novo črto itd. V začetku partije si igralca^ redko osvojita kakšen kvadrat, a čim bolj se igra približuje koncu, tem več kvadratov si osvajata in naenkrat so vsi kvadrati osvojeni. Naravno, da je oni igralec zmagal, ki si je osvojil največ kvadratov, kar se da dognati po vpisanih začetnicah. Slika nam kaže kot primer za razlago igro s 16 kvadrati, partija pa je še bolj zanimiva, ako jin je več, recimo 64. PRESENEČENJA. Čarovničina metla. Vzemite metlo, najbolje navadno brezovo metlo, in razložite svojim poslušalcem, da je «nekdaj» služila slavni čarovnici, ki je jezdila na njej na Klek. Zato ima ta metla še sedaj posebne lastnosti. — Tako na primer hočem položiti to metlo na tla in nihče ne bo mogel stopiti čez njo, kajti mogočni vpliv njene prve posestnice to zadržuje. Kdo izmed vas hoče napraviti poskus? Kdo misli, da je dovolj močan in v stanu premagati skrivnostni vpliv čarovnice? Če se kdo javi, da poskusi svojo srečo, položite čisto enostavno metlo na tla tik zidu in naravno tej osebi, ki tako zelo zaupa v svojo moč, ni mogoče storiti tega, kar prepoveduje čarovnica, namreč stopiti čez metlo. Prelahka stvar! Stavite z enim svojih prijateljev, da se mu ne bo posrečilo storiti nekaj, kar od njega zahtevate in kar je vsekakor prav lahka stvar, namreč razbiti steklenico bodisi s palico, bodisi s kladivom, v prazni vreči. Da ga za stvar zanimate, kar prinesite vrečo, steklenico in kladivo ter pojdite z njim stavit. Vaš prijatelj vam bo zatrjeval, da je ta stvar vendar silno lahka. Da vam to dokaže, vtakne steklenico v vrečo, prime za kladivo in hoče udariti. Tu ga primete za roko ter mu poveste, da vendar vreča ni prazna, saj je steklenica v njej! Kitajski' igra Si-Si-Zo. Še ena igra, ki se je človek zelo lahko nauči, a je prav zabavna. To je kitajska igra Si-Si-Zo. Ta igra obstoji v tem, da poveste družbi, da ni nihče v stanu pritrdilno odgovoriti na prvih šest vpra- šanj, ki jih boste stavili. Naravno, da vam družba ugovarja. — Dobro, pa začnimo! rečete prvemu. Tedaj vzamete škarje in jih držite v levici odpite. Nato ga prosite, naj stegne kazalec leve roke ter položite nanj en dinarski novec. — Toda, ali poznate pravila te igre? ga urno vprašate. Možak, ki je pazno motril skrivnostne priprave, ne misli več, da mora na vsa vaša vprašanja odgovoriti trdilno, in reče: Ne! Tako je igro izgubil! ČAROVNIJE ZA SMEH. Sprehajajoča se karta. Pri kvartanju povejte, da hočete pokazati čarovnijo. Vzemite svoj klobuk ter ga položite daleč proč od sebe v drugi kot sobe. Nato vzemite polovico kart, dajte jih eni osebi ter ji recite, naj si izbere eno izmed njih ter jo vtakne med ostale nazaj. Nato daste te karte drugi osebi ter jo prosite, naj dobro zmeša karte. Ko je to napravila, ji vzamete karte ter jih položite na hrbet svoje leve roke. — Ena karta, za katero ne vem in ki je nihče nt pozna, razen osebe, katera jo je izbrala, se nahaja sedaj zamešana med te karte na moji roki. Znašla se bo pa — prosim, pazite dobro — v klobuku. Pozor! Pazite dobro na karte tukaj in na klobuk tam. Prosim, povejte, katero karto ste izbrali. Recimo, da dotična oseba imenuje pikovo damo. Tedaj položite karte ha mizo, greste iskat klobuk, štejete pri tem na glas korake tja in nazaj ter vr-žete vse karte v klobuk. — Pikova dama je sedaj v klobuku, kot sem to napovedal poprej! Koliko ste stari? Določimo lahko, koliko let je kdo star in katerega meseca je rojen, če nam odgovori na nekaj vprašanj. Prosimo ga naprej, naj si misli zaporedno številko meseca, v katerem se je rodil (januar 1, februar 2, marc 3, itd.), to številko naj na tihem pomnoži z dve, prišteje temu izračunanemu številu 5, to pomnoži s 50, prišteje temu leta svoie starosti, odšteje od tega 365 in nam pove končno številko. Ta končna številka ne znači za to osebo, kakor tudi za vsakega drugega, prav ničesar. V njej nit če ne more ničesar odkrit’. Mi pa, ki se spoznamo na čarovnije, bomo iz te številke dobili mesec rojstva in število let starosti dotične osebe, in sicer na sledeči način: temu številu prištejemo 115. Vsota nam da število s tremi ali štirimi številkami. Če je število troštevilčno, je prva številka meseca, če je pa štirištevilčno, sta prvi dve številki meseca. Zadnji številki pa tvorita število let dotične osebe. Primer: oseba je rojena februarja 1892. Rojena je februarja, torej v drugem mesecu leta. 2 X 2 = 4; 4 + 5 = 9; 9 X 50 = 450 ; 450 + 37 — 487; 487 - 365 = 122. R R lo 0 s s Končna številka, ki nam jo pove, je torej 122. Mi ji prištejemo 115 in dobimo 237. Prva številka tega Števila je dve, torej je oseba rojena v drugem mesecu, to je v februarju. Zadnji dve številki značlta, da je oseba stara 37 let. Steklo, ki propušča vodo. Pokažite s.vojim gostom prazno steklenico, ki jo napolnite z vodo pred njimi. Nato jo zamašite ter jim povejte, da steklo pod gotovimi pogoji propušča vodo, kar se da prav lahko dokazati. Kot je znano, železo privlačuje elektriko, torej blisk, in ravno tako hočete svojim gostom dokazati, da voda privlačuje vodo. .— Prosim, pazite točno na to, kaj delam. Najprej polijem zemljo z vodo, da je pošteno mokra. Nato postavim na premočeno zemljo polno steklenico. Poglejte dobro in prepričajte se, da je res voda v steklenici (tu jo odmašite ter izlijte v dokaz malo vode). Steklenico zopet zamašim in ^.pokrijem z rdečim prtom — rdeča barva je neobhodHd- potrebna, da se poskus posreči — in sedaj se pa za nekaj minut umaknimo ter pustimo steklenico pri miru. Ne izgubite je pn iz oči, da ne bo potem kdo rekel, da je nekdo vodo izlil. Čez četrt ure se s svojo družbo približate in odkrijete steklenico. Zamašena je še vedno — toda niti kapljice vode ni več v njej. Ta čarovnija se da izvršiti čisto enostavno. Vsaka steklenica ima na dnu mesto, kjer je steklo bolj tenko. Tu napravite majhno luknjo z zelo koničastim šilom ali debelo šivanko. Da se vam to posreči, namočite konico v terpentin in imejte malo potrpljenja. Luknjico, ki ste jo napravili, zamašite z majhno kroglo iz voska. Če sedaj nalijete vodo, ne bo iztekla. Zamašite steklenico z zamaškom, ki ste ga preluknjali od zgoraj navzdol z žico, razbeljeno v ognju, to pa zato, da se probkovina ne zapre. Šele ko postavite steklenico na tla. odstranite, ne da bi kdo opazil, voščeno kroglico z nohtom. Tla sfe zmočili poprej zato, da nihče ne opazi, da je voda iz steklenice namočila zemljo, ne pa, ker voda privlačuje vodo, kot ste dejali. Zamašek ima luknjo, da voda lahko izteče. Kar se tiče rdečega prta, je vse eno, kakšne barve je. Če imate bel prtič na razpolago, pač razložile gledalcem, da je bela barva neobhodno potrebna. Takoj ko je poskus končan, pa rečete — da kon u ne pade na misel, natančneje pregledati steklenico — da hočete pokazati še nekaj bolj imenitnega s pomočjo dveh steklenic, češ da bo iz polne veda sama zlezla skozi obe stekli v prazno. V ta namen odnesete steklenico... in se vrnete z dvema d.u-gima enakima. Sedaj pa recite, da se ne morete več spomniti, kako se to dela in da vam je zelo žal. Stvar ostane pri tem in šele sedaj si nekateri gledalci domislijo, da pregledajo steklenico. Našli ne bodo seveda ničesar. * * * MEH ZA SMEH. Vsak po svoje. Policaj, ki zasleduje potepuha: — Ali niste videli nobenega sumljivega človeka? — Razen dveh stražnikov nobenega. Dobro opazovanje. Učenka učiteljici na majniškem izletu proti Bledu, v Gorjah: — Gospodična, tu v tej vasi so pa sami nesrečni ljudje doma. — Zakaj pa? — Ker je na flteh hišah napisano «Gorje». Papanova sreča. — Papa, srečo imaš. — Kako to? — Vse leto mi ne bo treba kupovati novih šolskih knjig, ker sem padel. Varčnost. — Kako to, da imaš samo na eni strani polikano obleko? — Zato, ker je cenejše. Grem k fotografu, da me fotografira v profilu. Pri zdravniku. — Gospod zdravnik, prihajava k vam prosit pomoči. — Oba naenkrat, gospoda? Kaj vama manjka? — Tretji h kartam. Deca govori resnico. — Tetka, če te gledam od zadaj, se mi zdi, da si od spredaj lepa. Deca ined seboj. Oče: Kako si se mogel tako daleč spozabiti, da si sestrici dejal, naj gre k vragu? Sinček: To nič ne de, papa. Saj nikoli ne stori tega, kar ji velim. V pisarni. — Včeraj sem bil na žegnanju, kjer smo jedli pečenega prašička z zeljem, pečene race s kom- potom, fine kolače ... — Ne govorite mi o tem, kar sline se mi cede. — Baš zato vam pripovedujem. Nalepiti morate nad 50 znamk. Na kolodvoru. — Čemu neki imate vozni red, ko pa pustite ljudi tako dolgo čakati? — A čemu nam bi bile čakalnice, če bi ne pustili potnikov čakati?. Previdnost mati modrosti. Neznanec turistu: Ta pokrajina je krasna, kaj ne? Ali bi mi mogli za hip posoditi daljnogled? — Z veseljem. Neznanec vzame daljnogled in gleda nekaj čas na vse strani, potem ga pa vrne turistu, rekoč: Hvala lepa, zdaj mi pa dajte uro in (ljapar. Hotel šem se samo prepričati, če ni morda v bližini orožnikov. REŠITEV KRIŽANKE V PRATIKI ZA LETO 1929. V o d o r a v n o: 2. os 15. da 30. splav 44. aga 4. ni 16. uta 33. rakev 45. dlan 7. Kamnik 18. Samo 36. Hvar 46. Siam 9. podoba 20. Atila 37. Itaka 48. lectar 10. Atos 22. kres 38. mlin 49. čriček 11. žaga 23. romar 40. lek 50. on 12. oda 25. rokav 41. p.n. 51. ar. 14. ol 27. Amerika 42. dm Navpično: 1. Vardar 10. os 26. omara 35. vigred 2. ona 13. Amor 28. spah 36. hi 3. sito 16. urar 29. vela 39. na 4. noga 17. as 30. sveder 41. plan 5. Ida 19. om 31. 1. r. 43. Mara 6. obutev 21. Ilirija 32. vinar 45. dto. 8. kolar 22. k.k. 33. Radič 47. mir. 9. padar 24. agava 34. km KRIŽANKA. Številke pomenijo navpično: 1. moža 2. izraz pri kartali 4. neprijetnost v zimi 5. goro južno Ljubljane 6. okrajšavo za kilometer 7. del hišne oprave 9. nikalnico 10. trdilnik 12. vulkan 14. osebni zaimek 15. osebni zaimek 16. rastlino 18. dva samoglasnika 21. ploskovno mero 23. sličico sredi križanke 24. mehko kovino 27. del dneva 29. bolezen 32. prodajalno mesa 35. judovsko molilnico 87. okrajšavo za polni naslov 38. predlog 40. čebeli podobno žuželko 42. osebo moškega spola 46. število 47. osebni zaimek 48. poljsko rastlino 49. del hišne opreme 50. osebni zaimek 52. veznik 1 2 ■ 1“ M -H ■ r 48 92 I E 2Š ■ 27 ■ R - 32 n sT j 3<4 s>; jg i 59 ■ H'- _ 46 a ss W ■ iSM f m 57 *r L ■ 162 54. okrajšavo 55. nikalnico • 57. veznik 59. osebni zaimek. 57. okrajšavo 58. noto 60. veznik 61. vrsto zrakoplova 62. številko. Žtevilke pomenijo vodoravno: 1. kar pride po vojni 3. jed 6. ptico 8. število 10. okrajšavo za decimeter 11. prislov 13. državo 16. ploskovno mero (isto kot 11. navpično) 17. ime za očeta 19. predlog 20. osebni zaimek 21. veznik 22. plemiški naslov 24. osebo iz biblije 25. uradno okrajšavo 26. medmet 26. medmet 27. predlog 28. živalico na glavi 30. hišo 31. produkt čebel 33. veznik 34. veznik 36. pesniško obliko 38. nikalnico 39. ukaz 41. turškega duhovnika 43. osebni zaimek 44. osebni zaimek 45. žensko ime 47. kazalni zaimek 49. del leolesa 51. pečat 53. veznik 54. svečenika 56. medmet VESTNIK VODNIKOVE DRUZB-E. DELOVANJE DRUŽBE V TRETJEM LETU. Vodnikova družba se je tudi v tretjem letu svojega tako potrebnega obstoja znatno okrepila, in sicer po številu članstva, ki se ji je spet nanovo pridružilo, razumevajoč in zgledno podpirajoč druž-bino krepko in smotreno prosvetno in organizato-rično delovanje, in po svojih izdanjih, ki sta jih naša publika in poštena, odkritosrčna kritika sprejeli s priznanjem in toplim razumevanjem za težnje Vodnikove družbe na prosvetnem in na-rodno-vzgojnem polju. Letos se je vršil družbin občni zbor dne 27. marca 1929. Udeležilo se ga je lepo število članov in ustanovnikov, katerim so funkcionarji Vodnikove družbe nudili jasno sliko družbinega delovanja do konca tretjega poslovnega leta (do 31. decembra 1928). Po poročilih le-teh posnemamo naslednje kratke informativne vrstice za naše člane, ki na zborovanju niso bili navzoči. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik gospod Rasto Pustoslemšek, ki je uvodoma prisrčno pozdravil vse navzoče, zlasti sedaj žalibog že pokojnega zaslužnega ustanovitelja Vodnikove družbe g. drja. Gregorja Žerjava. Nato je v daljšem, izredno lepo zasnovanem govoru očrtal namen in naloge družbe ob vstopu v njeno četrto leto. Poudarjal je, da je Vodnikova družba zamašila občutno vrzel v naši domači knjižni produkciji in da je prva tri leta požrtvovalno in zelo hvalevredno izpolnjevala svoje vzvišeno poslanstvo, trdno podpirana od nesebično delavnih in trudaljubivih sodelavcev širom naše zemlje, od poverjenikov in sotrudnikov, ki jim tudi puščice iz lastnega tabora, neosnovano trpke in neobjektivne kritike ne bodo zlomile moči in vzele veselja za nadaljnje prosvetno delo. Nato je predsednik krepko podčrtal, da je Vodnikova družba to, kar danes predstavlja v našem narodu, postala iz sebe, iz lastnih moči. Zakaj niti pare ni dobila od nikoder podpore, kot so to dobile druge podobne kulturne organizacije, dasi bi vsakdo pričakoval, da bo družba, ki je v treh letih poslala med narod skoraj četrt milijona dobrih — to je posebno naglasil — knjig, ki je dala narodu knjige tako patriotske vsebine kakor so «Pravica kladiva», «V borbi za Jugoslavijo» in c'Vodniki in preroki» in ki šteje med svoje usla-novnike tudi Nj. Vel. kralja Aleksandra samega, našla ne samo naklonjenost, marveč tudi priznanje v krogih, katerih dolžnost bi bila, da moralno in gmotno podpirajo ustanove, ki so že po svojih ciljih državotvorne in teže edino za tem, da vzgoje najširše plasti našega ljudstva v zares domorodnem duhu. Ugotavljajoč, da stopa družba z uravnovešenim gospodarstvom in z utrjeno organizacijo v svojo drugo poslovno dobo, je izrekel predsednik ob sklepu svojega imenitnega govora željo, da bi čez tri leta naslednja družbina uprava s ponosom mogla konstatirati, da stoji za njo prosvetna vojska 30.000 članov. O delovanju družbinega odbora in pisarne je poročal tajnik dr. Pavel Karlin. Odbor Vodnikove družbe je imel v minulem poslovnem letu 11 rednih, sklepčnih sej, na katerih so razpravljali odborniki o organizaciji družbe in o njenem književnem programu ter o gospodarskih in finančnih vprašanjih itd. Pisarna je odposlala na tisoče dopisov in okrožnic, ker je bilo treba marsikaterega gosp. poverjenika po šestkrat, po desetkrat pismeno prositi, da se je odzval in sporočil, koliko članov in katere je nabral. S toplimi spominskimi besedami na umrle poverjenike in sodelavce in s prisrčno zahvalo vsemu naprednemu časopisju, ki vneto podpira stremljenje Vodnikove družbe, je tajnik zaključil svoje poročilo. O družbinem finančnem stanju je poročal blagajnik g. Milan S t r 1 e k a r. Družba je imela v zaključenem poslovnem letu Din 454,346-74 dohodkov in Din 459.784-48 stroškov, torej je bilo Din 5437-74 denarnega primanjkljaja, ki pa je krit s knjižno zalogo. Zelo zanimivo podrobno poročilo je podal družbin gospodar prof. Josip Breznik. Iz njegove zgledne statistike posnemamo: za interese Vodnikove družbe deluje 574 poverjenikov (+ 24 v primeri z letom 1927.), od teh v ljubljanski oblasti 220 in v mariborski 198; v Ljubljani 69, v Mariboru 24, izven Slovenije 58, izven države 5. — V letu 1928. je štela družba 163 ustanpvnikov (+5). Od teh v ljubljanski oblasti 123 (+ 3), v mariborski 30 (+ 2), izven Slovenije 8 itd., ter 17.872 letnikov (+488), od teh v ljubljanski oblasti 10,377 (+260), v mariborski 6453 (+334), izven Slovenije 867 (—79), izven države 122 (—80). Minus izkazujejo kraji izven Slovenije, v glavnem zaradi premestitve tamkajšnjih poverjenikov drugam, ter Amerika istotako zavoljo ondotnih razmer, ki se pa bodo skušale premostiti. — Večino članstva imamo na kmetih — 9831 članov. V mestih in trgih imamo 163 ustanovnikov in 8041 članov, od teh v Ljubljani 97 ustanovnikov in 3138 članov (+172), v Mariboru 15 ustanovnikov in 932 članov (+2), v Celju 5 ustanovnikov in 610 članov (—22). V drugih mestih in trgih v ljubljanski oblasti 1805, v mariborski 689. Knjig se je tiskalo 75.100 izvodov (leta 1927. 72.060) in so veljale 373.000 dinarjev. Iz poročila književnega referenta dr. Ivana Laha posnemamo, da so Vodnikove knjige dosegle pri družbinih članih zasluženo priznanje, kar svedočijo dopisi poverjenikov in stotine članov, ki se odboru zahvaljujejo za lep knjižni dar. Književni program Vodnikove družbe, ki se trudi, da izbere najboljše iz domače slovstvene produkcije, torej ustreza željam velike večine naše čitajoče publike, ne more se pa — to je umljivo — ozirati samo na nekatere g. kritike, ki motre slovstvo s hiperkritičnega stališča in katerim se vsaka ljudska literatura, ki je lahno prilagodena okusu širšega kroga preprostega čitateljstva, zdi nezmiselna in nepotrebna. Poročevalec je nato v širokih obrisih očrtal poslednje publikacije Vodnikove družbe in obljubil še več zanimivih in poučno-zabavnih del za prihodnja leta. Knjige za leto 1929. Ustanovniki in letniki dobe letos štiri knjige kot redno izdanje Vodnikove družbe. 1. Vodnikovo pratiko za leto 1930. To je brez-dvomno najlepša slovenska pratika, ki se vsako leto odlično izpopolnjuje, da bo kmalu naš pravcati moderni «nagacin», kot jih izdajajo Francozi, Nemci in Angleži. Slovensko domačnost smotreno združuje s širokimi razgledi po svetu, prinašajoč cel kup člankov iz najraznovrstnejšib področij, iz narodopisja, kulturne zgodovine, prirodoslovjn, tehnike, kmetijstva, narodnega gospodarstva itd. Vsebuje tudi kotiček za mlade bravce. Pratikarski del je izvrstna zasnova slikarja Maksima Gasparija, poučno zabavni del pa diči mnogo uspelih podob in posnetkov, med temi 8 strani lepih slik v bakrotisku. 2. Juš Kozak: Lectov grad. Pisatelj tega odličnega pripovednega dela se je rodil 26. junija 1892. v Ljubljani. Hodil je v ljudsko in v srednjo šolo, potem je študiral na Dunaju. V svetovni vojni je bil frajtar, zdaj je profesor. Pisal je manjše in večje povesti. Izmed daljših <:Razori» v Knezovi knjižnici, •rMarki Groll», roman «Šentpeter», novela «Tuja žena» v Ljubljanskem Zvonu», «Beli mecesen» za Vodnikovo družbo. Naša povest «Lectov grad» je zajeta iz življenja malega kmetskega sobenjka. Pisatelj je postavil človeka v vojni in sedanji čas ter je z mojstrsko roko očrtal povojne razmere na deželi. Povest zaključuje sijajen popis romarske božje poti na Zaplaz. 3. Slavko Savinšek: Zgrešeni cilji. Avtor naše povesti, rojen 30. septembra 1897. v Gornjem gradu na Štajerskem, je živel od mladih nog na Jesenicah. Maturiral je v Ljubljani, dovršil pravne študije, zdaj je inšpektor pri finančni direkciji v Nišu. Napisal je doslej otroško igrico «K mamici >, novele Roža Marija», «Iz življenja v življenje»,