Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. t/. V. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani
,	_ M	,,	»J	. ^ ^ _ _ _	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 t. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
C== Mesečna priloga ''rMOSVeia« = 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. čok. rai. 11.153. Telefon 3111
Letni obračun sekcije JUU
za dravsko banovino
Uspela banovinska skupščina — Vsa sreska društva zastopana — Pregled enoletnega dela in uspehov — Priznanje prizadevanja in dela vodstvu
Vsako leto se zbira naš stanovski parlament na sekcijski skupščini. Vsako leto enkrat se zberejo zastopniki vsega slovenskega učiteljstva, da pregledajo enoletno delo in prizadevanje vodstva, ki so mu s svojim zaupanjem naložili tudi težko in odgovorno nalogo zastopati učiteljske moralne in gmotne interese.
Na letošnji banovinski skupščini so bila zastopana prav vsa sreska društva, kar je povsem jasen dokaz, da se učiteljstvo zaveda svojih nalog, do organizacije in da zna ceniti prizadevanja za dobrobit celokupnega učiteljskega stanu. Ne smemo misliti, da je ta pol-noštevilnost le posledica zahteve pravil, ki predvidevajo vsakoletno skupščino, marveč je to posledica one notranje potrebe po izgradnji močne stanovske organizacije, potreba kontinuitete vsega članstva s svojim vodstvom.
Razgibanost debate in tudi delna kritika, iznešena pri načelni debati o tajniškem poročilu — vse to nam je dovolj jasen dokaz, da učiteljstvo z zanimanjem in tudi smotreno zasleduje delo in prizadevanje vodstva za dosego uspehov v korist vsega učiteljstva. Zal se je moralo ugotoviti, da uspehi ne odtehtajo ogromnega dela, toda temu ni krivo članstvo, niti vodstvo, ki je neprestano naglaševalo in tudi iznašalo na merodajnih mestih vse pereče zadeve in zahteve učiteljskega stanu in s tem v polni meri izvršilo svoje dolžnosti.
Soglasnost na skupščini, ki se je razdvojila le pri nekaterih načelnih vprašanjih, je najboljša opora vodstvu, ker le ona uprava, ki uživa polno zaupanje svojega članstva in ima v njem polno moralno oporo, more uspešno delati in braniti interese učiteljskega stanu.
Letošnja banovinska skupščina je ponoven dokaz polne zrelosti v organiziranih učiteljskih vrstah in nudi najboljše garancije za bodoče delo v korist učiteljskega stanu in narodne prosvete.
OTVORITVENI GOVOR PREDSEDNIKA SEKCIJE JUU G. METODA KUMLJA
V	ponedeljek, 11. julija dopoldne ob 10. uri je otvoril predsednik sekcije tov. Metod Kumelj skupščino s sledečim nagovorom:
Spoštovana skupščina!
V	imenu upravnega odbora JUU, sekcije za dravsko banovino, vas pozdravljam kot zastopnike sreskih učiteljskih društev in prosim, da sprejmete zahvalo za vso oporo in podporo, ki jo je imela organizacija v vas in vaših društvih vse leto. Tudi v preteklem letu je pokazalo članstvo slovenskega dela učiteljske organizacije polno razumevanje in zrelost pri motrenju in ocenjevanju našega dela in stremljenja. Poznavajoč občo situacijo, v kateri dela in živi učiteljski stan in njegova organizacija, je vedno upoštevalo tudi težke ovire, zaradi katerih naše delo ni moglo pokazati tistih in tolikih uspehov, kot jih vsi želimo v interesu naše šole, narodne prosvete in učiteljskega stanu.
Navzlic težkim časom in raznim neprili-kam je ostalo slovensko učiteljstvo tesno povezano s svojo organizacijo. Prepričano, da more le organizacija na čisto stanovski osnovi uspešno služiti našemu šolstvu in učiteljskemu stanu, je ostalo neomajno trdno na temeljih deklaracije iz leta 1926. in 1935. in je dosledno odbijalo vse poizkuse, da bi se zanesli v naše vrste kakršni koli tuji vplivi. Slovensko učiteljstvo je s tem odločno pokazalo, da hoče obdržati svojo organizacijo v svojih lastnih rokah in da hoče le po svojem lastnem gledanju in po svoji vesti v organizaciji zavzemati svoje stališče do šolskih, vzgojnih, obče prosvetnih in stanovskih vprašanj. To dokazuje visoko razvito stanovsko zavest in zrelost našega članstva. Zaradi tega tudi pri nas ni bilo mogoče leta 1933. razcepiti učiteljskih vrst in se ni posrečil poizkus osnovanja učiteljskega političnega kluba in zaradi tega smo prepričani, da tudi danes ni pogojev za razmah lansko leto jeseni v Ljubljani na poetični osnovi ustanovljene učiteljske formacije.
Načelo demokracije v organizaciji smo vedno spoštovali in čuvali in nam je bilo poleg ideološke smeri organizacije vselej najvišji princip.
Pri tem nas je vodilo tudi prepričanje, da ^ora imeti vsak član možnost svobodnega izražanja svojih misli v vseh vprašanjih, ki sodijo v organizačno področje in polno možnost, v organizaciji se po svojih sposobnostih
uveljavljati. Le na ta način je možno obdržati potrebno notranjo harmonijo in le če pridejo do svobodnega izraza vsa gledanja in mnenja, se problemi razjasnijo in morejo tvoriti zaključki osnovo za pozitivno delo.
Vsakemu članu puščamo popolno svobodo glede političnega mišljenja in opredeljevanja ter svetovnega nazora in javnega udej-stvovanja. Od vsakega člana pa tudi pričakujemo in zahtevamo, da povsod, kjer koli se udejstvuje, zagovarja načela organizacije in stanu ter da spravlja povsod svoje osebne interese v sklad z interesi učiteljskega stanu kot celote.
Pri stremljenju po okrepitvi naših notranjih sil je najvažnejše delo vzbuditev in okrepitev stanovske zavesti, ki ji je za zgraditev popolne stanovske solidarnosti prva in najvažnejša osnova.
Število našega članstva se je obdržalo tudi v preteklem letu na lepi višini, vendar pa je še vedno nad eno petino slovenskega učiteljstva izven naše organizacije. Ti se okoriščajo z našim delom, ne da bi zanje z nami vred tudi sorazmerno in solidarno žrtvovali. Pa ne samo to. Oni so tudi ovira, da naše delo nima tiste udarne probojne sile, kot bi jo imelo, če bi bili organizirani prav vsi učitelji. Na te neorganizirane tovariše in tovarišce naslavljam sledeče besede: Ne bodite mrtev ud na živem telesu. Ne stojte ob strani, ko se vaši tovariši z materialnimi, fizičnimi in moralnimi žrtvami bore za dosego boljše bodočnosti učiteljskega stanu. Prihranite si očitke, da žanjete, kjer niste sejali. Ne ovirajte dela svojih tovarišev, marveč ga pospešujte. Pokažite, da se resnično čutite za člane velike učiteljske družine, zato vstopite v naše organizirane vrste in delajte v tovariški slogi z nami ramo ob rami po geslu: »Vsi za enega, eden za vse!« Le s tem boste pokazali, da živi v vas zavest pripadnosti k istemu stanu, le s tem boste pokazali, da ste resnično naši tovariši, zakaj tovarištvo sloni na altruizmu: ono ne more in ne sme samo sprejemati, marveč mora tudi dajati.
Ni stanovske zavesti brez stanovskega poštenja. Vsak posamezni se mora zato zavedati, da odgovarja za svoje delo vsemu stanu. Nihče se ne sme okoriščati na škodo drugega upravičenejšega in nihče ne na škodo celote.
Organizacija je močna kot celota, v kolikor so močni njeni člani, in razgibana, v kolikor se v njej aktivno udejstvuje članstvo. Zato smo posvečali vzgoji močnih učiteljskih značajev vso pozornost in smo storili vse, za čim večjo aktivnost članstva. V tem oziru sta zlasti mnogo doprinesla odsek učiteljic in od-
sek Učiteljskega pokreta. Dolžnega se čutim, da jima s tega mesta izrečem posebno priznanje in zahvalo. Istočasno pa apeliram na to-varišice, da se v bodoče še v večji meri udej-stvujejo v organizaciji in sodelujejo v vseh njenih odborih in skupščinah. Zlasti mlajšemu učiteljstvu pa priporočam, da se priključi delu učiteljskega pokreta, vse ostale pa, prosim, da to delo podpirajo.
Naša organizacija ni sama sebi namen, marveč je sredstv6 v službi stanu, ki stremi z njo in potom nje doseči ustvaritev boljših pogojev za svoje delo. To delo služi neposredno interesom naroda in države in je zato torej tudi učiteljska organizacija v službi narodnih in državnih interesov. To pa nam krepi zavest in nam daje pravico svobodno govoriti in razpravljati o vseh vprašanjih, ki zadevajo šolo in učiteljstvo in se boriti za dosego onega, kar je v interesu šole in učiteljskega stanu. Delo, ki ga upravlja, daje organizaciji najjačjo moralno pravico do obstoja in do borbe. Izrecno pa poudarjam, da naša kritika ni bila nikdar negativistična. Vednp smo se zavedali, da smo stan, ki hoče pozitivno sodelovati pri izgraditvi vseh šolskih in učiteljskih vprašanj. Zavedali smo se vse odgovornosti pred narodom in pred oblastvi, pa tudi pred bodočimi učiteljskimi generacijami. Zato smo naši kritiki vselej dodali tudi konkretne naše predloge za odpravo napak. Tako hočemo delati tudi v bodoče.
Naše težnje in zahteve niso izraz kakega stanovskega egoizma, marveč so vse globoko zasnovane v interesih narodne šole in obče narodne prosvete in s tem v interesih naroda. Dobro se zavedamo, da smo del naroda, ki mu služimo in skrbno pazimo, da se naši interesi nikdar ne križajo z njegovimi.
Kot vzgojitelji imamo dolžnost vzgajati našo mladino za moralne, aktivne in strpne člane državnega, narodnega in društvenega občestva. Odklanjati moramo od nje pogubne vplive in skupno z domom skrbeti za ustvaritev čim boljših pogojev za zdravo duševno, moralno in telesno rast in razvoj našega otroka. Pomagati moramo kjer koli moremo tudi izven šole, da se zaščiti njegovo telesno in moralno zdravje. Vso pozornost moramo posvetiti temu, da vzbudimo in utrdimo v naši deci narodno zavest in ponos in da jo istočasno pripravimo za naloge, ki jih čakajo kot člane državnega občestva.
Kot učitelji imamo vedno pred očmi naše šolstvo in prosveto sploh. Če pogledamo danes na pragu 20 letnice osvobojenja nazaj, moramo ugotoviti, da zaznamuje naše šolstvo lep napredek. Vendar nas to dejstvo ne sme
VSEBINA:
Letni obračun sekcije JUU za dravsko banovino. Načelna razsodba.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna.
zaslepiti. Če kdaj, potem smo dolžni baš danes objektivno premotriti in preceniti prosvetno politiko zadnjih dvajsetih let. Če storimo to, vidimo, da nismo dosegli tega, kar bi mogli in da so se vršile težke napake, zaradi katerih se šolstvo ni moglo razvijati.
Še danes nimamo izdelanega točnega prosvetnega programa.
Še danes ne vemo, kateri nalogi naj služi poedina vrsta šol. Zakon o ljudskih šolah določa osemletno šolsko obveznost, ki pa razven pri nas ni izvedena v nobeni drugi banovini. Poedine vrste šol med seboj niso povezane v organično enoto. Učni načrti še vedno ne ustrezajo in je treba izdelati nove. Mono-polski zvezki ovirajo delo učitelja. Pripravlja se monopolizacija šolskih knjig, ki ne bo mogla prinesti dobrega. Šolske stavbe in učilnice niso v zadovoljivem stanju. Uredba o vzdrževanju ljudskih šol je težke razmere pri nas sicer nekoliko popravila, ni pa mogla ustvariti zadovoljivega stanja. Zakon o ljudskih šolah je nepopolen in često nejasen. Pravilnika k zakonu, danes, po skoraj devetih letih, še vedno ni. S preprečenjem vpisa abiturien-tom meščanskih šol na učiteljske šole je bil prekinjen dotok kmetskega življa učiteljskemu naraščaju. Posledica je, da izhaja učiteljstvo po pretežni večini iz meščanskih slojev, ki se težko zakoreninijo na deželi. Šele letos je ta določba, ki se je izkazala za škodljivo, ukinjena in je ustvarjena možnost za nov dotok kmetskega naraščaja na učiteljišče. Posebno moram poudariti anomalijo, da imamo pri 300 praznih razredih 500 brezposelnih učiteljev in učiteljic, ki čakajo že po več let na službo. Nad 100 je razredov v banovini s 65 do 100 otroki. Potrebno bi bilo, da bi se ti razredi razdelili. Namesto tega je bilo ukinjenih v zadnjem času nad 100 vzporednic. Doba začetne brezposelnosti med učitelji je povzročila, da so bili v letih 1933. in 1934. ukinjeni prvi razredi na učiteljiščih, ne da bi bil prej proučen načrt, koliko nam je potrebno letno učiteljev novincev, da v šolstvu ne bo zastoja. Posledica tega je, da bo že leta 1940. manjkalo učiteljev. Letos se v prve razrede državnih učiteljišč ne bodo sprejemale učiteljske kandidatinje, tako da bo z državnih šol zavrt dotok učiteljic v poklic. Načelno se zavzemamo za to, da producirajo učiteljske šole letno enako število učiteljev in učiteljic.
Naše prizadevanje mora iti za tem, da se v bodoče vse zgoraj naštete napake in nedo-statki odpravijo, da se zagotovi našemu šolstvu neoviran razvoj.
Prosvetna vprašanja nikakor ne smejo biti in ostati finančna vprašanja. Denar, vložen v prosvetne ustanove, je za državo najbolje naložen kapital.
Prav posebno težko je pri nas vprašanje prosvetne personalne politike. Dobra obča prosvetna politika daje osnovne pogoje za rast šolstva in prosvete. Razvijati pa se začne in rasti naše šolstvo šele, ko in če ga oplaja požrtvovalno osebno delo učiteljev. Učitelj je kot osebnost in stan kot celota najvažnejši činitelj našega šolstva in ga mora kot takega uvaževati tudi vsa naša šolska in prosvetna politika. Naloga prosvetne uprave ni samo to, da skrbi za zadostno število dobrega učiteljstva, marveč v isti vrsti in z isto pozornostjo tudi, da ustvarja s svojo personalno politiko tiste pogoje, ki so potrebni, da more učitelj svoje sposobnosti tudi uveljavljati. Zato morajo biti pri izvajanju prosvetne personalne politike očuvani vsi pravni, moralni in socialni temelji. Predvsem pa mora imeti učitelj zavest, da v prosvetni upravi nima zgolj svoje nadzorne oblasti, marveč v primeru potrebe tudi močno zaščitnico, pri kateri bo na-• šel vso oporo in podporo, če bi se čutil po krivici ogrožanega.
Dolžni smo ugotoviti sebi, predvsem pa naši šoli, našemu narodu in naši državi, da so se delale vseh dvajset let v prosvetni personalni politiki težke napake. Pred njimi ne smemo zapirati oči, marveč moramo nanje določno pokazati, če naj se iz njih učimo, v kaki smeri naj se giblje v bodoče prosvetna personalna politika, da bodo krenile razmere na bolje.
Na vsa personalna vprašanja, predvsem na namestitve in premestitve so odločujoče vplivale politične stranke. To je postalo zlasti usodno, ker zaradi izgubljene stalnosti na mestu in pozneje v službi, učiteljstvo ni imelo proti temu političnemu pritisku nobene opore v zakonu. Sprva, razmeroma nizko število letnih premestitev »po službeni potrebi«, izvršenih brez službene potrebe na škodo interesov šole, se je leto za letom večalo. Vsakokratni izpremembi politične situacije, vsakokratni iz-premembi režima so sledile nove premestitve, ki jih je bilo včasi tudi po več sto hkrati. Naj-
Načelna razsodba
>
Državni savet kraljevine Jugoslavije
Br. 16.188/38 24 juna 1938 gO^ine Beograd
U ime
Njegovog Veličanstva Petra II kralja Jugoslavije Državni savet u II odeljenju koje sastavljaju pretsednik odeljenja Barič dr. Josip, potpretsednik Držav. saveta, članovi: Čubrovič dr. Pavle, Ni-kolie Vojislav, Svetek dr. Fran. Hajduk - Velj-kovič Vladimir i delovoda Munk Filip, po tužbi Mlekuž Vekoslava, učitelja u Ljubljani, koga zastupa Vavpetič dr. Lado, advokat u Ljubljani, protivu odluke Ministra prosvete od 30 novembra 1937 godine O. N. br. 48.091 kojom je odbačena njegova žalba protivu re-senja Kraljevske banske uprave u Ljubljani IV. NO. 9159/3 od 24 juna 1937 godine po pitanju zabrane da kao glavni odgovorni urednik ureduie list »Učiteljski tovariš«; na os-novu čl. 17 i 34 Zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima, a s obzirom i na Zakon
0	taksama, dana 24 juna 1938 godine
presudio je:
Ništi se odluka Ministra prosvete O. N. br. 48.091 od 30. novembra 1937 godine.
Razlozi:
Pošto je proučio tužbu. osporenu odluku
1	ostale akte koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor ministrov na tužbu poslat pismom od 18 februara 1938 god. III. br. 11.675 Državni savet je našao:
Tužilac je kao član uprave Jugosloven-skog učiteljskog udruženja — sekcije za drav-sku banovinu, uredivao list »Učiteljski tovariš« organ Jugoslovenskog učiteljskog udruženja — sekcije za dravsku banovinu.
Prema postoječim zakonima za osnivanje udruženja potrebno je odobrenje nadležne vlasti. Medutim za vršenje izvesne funkcije u udruženju ne traži se prethodno odobrenje. Nesumnjivo je da je tužilac mogao da bude član Jugoslovenskog učiteljskog udruženja, bez prethodnog odobrenja. A kao član Udruženja, a naročito kao član uprave, morao je da vrši i odredene dužnosti. Vršenje funkcije člana Učiteljskog udruženja ne pretstavlja protivuzakonitost, pošto je osnivanje Udruženja bilo dozvoljeno. Uredivanje glasila Udruženja je u stvari obavljanje funkcije člana Uprave. Prema tome, uredivanje lista »Učiteljski tovariš« nije rad, koji bi se protivio odredenju u § 81 Zakona o narodnim školama, niti je za vršenje ove funkcije bilo potrebno prethodno odobrenje u smislu ove odredbe.
Prema iznetom, u ovom slučaju nije bilo osnova da se tužilcu na osnovu § 81 Zakona o narodnim školama, zabrani da kao odgovorni urednik ureduje list »Učiteljski tovariš«.
Sa ovih razloga napadnuto rešenje je po-ništeno.
Delovoda: Filip Munk 1. r.
Pretsednik II odeljenja potpretsednik Državnog saveta dr. Barič 1. r.
bolje ocenjeni učitelji, med njimi učitelji družinski očetje, priznani prosvetni delavci, so bili premeščeni na najslabša mesta. Tako so bili zaradi prakse v prosvetni personalni politiki proglašeni za kazenske postojanke posamezni kraji, da, celi srezi. Trpelo je učiteljstvo, trpelo je šolstvo, krivica pa je bila z vsako tako premestitvijo izvršena tudi ljudstvu v kraju, ki so. ga za premestitve označile za kazenskega. Organizacija je bila prisiljena izčrpavati svoje sile na personalnih vprašanjih, namesto da bi posvečala čas in energijo važnim načelnim, šolskim in prosvetnim vprašanjem.
Kakor premestitve, je postalo v zadnjih letih boleče tudi vprašanje šolske uprave in njenega prestiža. Šolski upravitelji so zaradi številnih razrešitev, brez preiskave in brez krivde, ponižani in je izgubil ta položaj še tisto malo ugleda, kolikor ga je imel.
Reševanje vprašanja šolskega nadzora ni služilo vselej interesom šole. Kvarno je bilo uvajanje šolskih preglednikov, zlasti tam, kjer so delovali stalni šolski nadzorniki. Pri postavljanju šolskih nadzornikov, ki bi morali biti pedagoški vodje učiteljstva v srezu, ni odločala strokovna kvalifikacija. Tudi to vprašanje se je reševalo s čisto političnih vidikov.
Ravno tako v pogledu napredovanj razočaranja niso bila prihranjena. To je občutilo učiteljstvo za najtežje.
Spričo vsega naštetega ni čudno, da je pričel padati naš optimizem. Na njegovo mesto sta stopila zagrenjenost in odpor. V učiteljskih vrstah se je opasno majala vera v veljavnost zakonov in objektivnost uprave. Ne-dogledne bi bile posledice, če bi v našem stanu do kraja usahnila vera, da so boljše delo, večje število službenih let in večje socialne potrebe prvenstveni pogoji za boljše mesto in višji položaj in da daje višji rang prvenstveno pravico za dosego višje skupine. Potem bi se ne smeli čuditi, če bi začelo-učiteljstvo pri svojem delu popuščati, da bi ob izgubljenem idealizmu delalo le to, kar mu narekuje mrtva črka zakona.
Učiteljstvo je še danes polno idealizma in volje do ustvarjajočega deia v šoli in izven nje. Z vso odločnostjo se bori, da mu ostaneta idealizem in volja do dela ohranjena tudi v bodoče. Zaradi tega pa je nujno potrebno, da ga prosvetna uprava pri njegovem stremljenju v polni meri podpira.
Predvsem je potrebno, da se ustvarijo trajni pogoji za uspešno delo učiteljstva. Zato zahtevamo, da preneha poseganje političnih strank v prosvetna personalna vprašanja. Odloča naj zgolj prosvetna uprava, ki ima po zakonu dolžnost in nosi tudi vso odgovornost.
Službena mesta naj se oddajajo komisijsko. V komisiji naj deluje tudi zastopnik učiteljske organizacije, kakor je zastopnik učiteljske organizacije tudi član disciplinskega sodišča.
Zahtevamo stalnost na službenem mestu in v službi, ki je v enaki meri v interesu učiteljstva kakor šole, naroda in narodne prosvete. Zahtevamo, da se izvedejo vse korekture, po službeni potrebi premeščenih učiteljev in da se izvajajo v bodoče premestitve po službeni potrebi le v zares zelo nujnih primerih.
Zahtevamo, da se rehabilitirajo vsi brez disciplinske preiskave razrešeni upravitelji in da se upraviteljsko zvanje uzakoni.
Interesi šole zahtevajo, da se postavljajo za sreske šolske nadzornike le tisti učitelji, ki imajo vso kvalifikacijo za ta položaj. Prosvetna uprava naj se loči od politične.
Zahtevamo, da se vrše učiteljska napredovanja po rangnih listah in da se nam čimprej z zakonom vrne avtomatično napredovanje.
Vse razlike bole in ponižujejo. Zato bole in ponižujejo tudi vse razlike, ki so bile v teku let z zakonom ustvarjene med učitelji in učiteljico. Zato zahtevamo, da se prizna tudi poročenim učiteljicam stanarina in polna osebna doklada in da se ukine ponižujoča določba o celibatu.
Učitelj se more le tedaj vsega predati delu v in izven šole, če ga ne teže moreče skrbi za obstanek. Naš materialni položaj pa postaja iz dneva v dan težji.
Zadnja izprememba uredbe o osebnih do-kladah nam ni niti vrnila prejemkov pred septembrom L 1935. Družinam ni bila vrnjena doklada za ženo, poročenim učiteljicam položaj ni bil zboljšan, upokojenci prejemajo doklade še vedno po stari uredbi iz leta 1935. Pri vsem tem pa tudi cene najnujnejšim življenjskim potrebščinam neprestano naraščajo. To nas postavlja v naravnost obupen položaj. Danes ne zadošča več, da pritrgujemo sebi, pritrgo-vati moramo povsod, tudi pri svojih otrocih, ki zato zdravstveno propadajo. Odpcmoč ie nujna. Ne zahtevamo nič nemogočega, nič pretiranega. Naše zahteve so opravičene in do skrajnosti skromne. Hočemo samo to, da se nagradi naše delo tako, da bomo mogli živeti in da bomo mogli preživljati naše otroke. Pri povišanju naših prejemkov pa je treba upoštevati upokojence v enaki meri kakor aktivne nameščence in ženo ravno tako kakor moža. Vse razlike se morajo odpraviti.
Z največjo odločnostjo moramo v boj, kadar so prizadete naše državljanske pravice. Omejevanje državljanskih pravic znači tudi odločba iz leta 1933., da smemo iskati zaščite na sodišču šele po predhodni odobritvi ministrstva prosvete. Zato zahtevamo, da se ta določba ukine.
Organizacija hoče tudi nadalje krepiti solidarnost z učiteljstvom ostalih vrst šol in z organizacijami ostalih strok državnih nameščencev. Delati hočemo na to, da se čimprej razveljavijo zakonske določbe, ki so povzročile likvidacijo Zveze organizacij državnih nameščencev. Vsem strokam državnih nameščencev je potrebna stalna pripravljenost za
medsebojno podpiranje in vzajemno delo pri zastopanju skupnih interesov.
Delo organizacije stremi za izboljšanjem šolskih in prosvetnih razmer in za dosego boljšega pravnega in socialnega položaja učiteljstva. Vse to naše delo ima močno moralno oporo, ker sloni na občih interesih naroda in države, ki so nam vedno najvišji zakon. Zato nas pa dosedanji neuspehi ne smejo omalo-dušiti. Ne smejo nam hrometi naših sil tudi ne tedaj, če bi prišli zaradi tega dela osebno v težek položaj. Zavedati se moramo, da se borimo za pošteno stvar. Ta zavest pa mora biti tista sila, ki nam bo dovajala novih moči Za novo delo. Zaradi tega: Naprej, v borbo, do končne zmage naših upravičenih zahtev.
S tem otvarjam VIII. redno banovinsko skupščino in ji želim plodno delo.
Spontani in burni aplavz po končanem govoru predsednika sekcije JUU tov. Kumelja je jasen dokaz, da so prisotni zastopniki učiteljstva z razumevanjem sprejeli njegova izvajanja.
Brzojavke.
S skupščine so bile poslane vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. na Bled, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu na Brdo ter pozdravne brzojavke predsedniku kr. vlade g. dr. Milanu Stojadinoviču in prosvetnemu ministru g. Dimitriju Magaraševiču. Izvršnemu odboru JUU je bila poslana solidarnostna in pozdravna brzojavka.
Skupščina je prejela pozdravne brzojavke od izvršnega odbora, sekcije JUU za drinsko banovino in od predsednika JUU tov. Ivana Dimnika, ki se je mudil v Skoplju.
Slava umrlim.
V prisrčnih besedah se spomni tov. predsednik smrti predsednika Osvoboditelja ČSR Tomaža Masarvka, ki je bil velik prijatelj češkoslovaškega učiteljstva in s tem prijatelj učiteljskega stanu sploh.
Na skupščini zbrano učiteljstvo je počastilo spomin med letom umrlih borcev iz vrst učiteljskega stanu, in to: tov. Antona Germeka, dolgoletnega predsednika Zveze slovanskih učiteljskih društev v Julijski krajini; Ivana Lukmana, bivšega predsednika mariborskega učit. društva; Nandeta Marolta, direktorja učiteljske šole v Ljubljani in velikega prijatelja učiteljskega stanu: Iva Trošta, učitelja pisatelja; Vlada Tončiča, bivšega predsednika učit. društva Črnomelj - Metlika in Ivanke Neuhold - Tomažičeve, ki je ves čas svojega življenja gmotno podpirala učiteljske gospodarske in socialne ustanove, predvsem učiteljski dom v Mariboru in Dom učiteljic v Ljubljani.
Verifikacija.
Verifikacijski odbor, ki se je sestal že pred pričetkom skupščine in je bilo njegovo nominiranje naknadno odobreno, je podal svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je prisostvovalo banovinski skupščini 74 polnopravnih zastopnikov sreskih društev, članov upravnega in nadzornega odbora. Zastopana so bila prav vsa sreska društva, večinoma po predsednikih, a mnoga po predsednikih in delegatih, odnosno samo po delegatih.
Volitev odsekov.
Zaradi delitve dela so bili tudi letos, kot vedno doslej, izvoljeni odseki skupščine, ki so posamezno zborovali popoldne in že sprejete sklepe drugi dan predložili plenumu v odobritev. Izvoljeni so bili sledeči: gospodarski odsek, odsek za tisk, odsek učiteljic, odsek za učiteljski pokret, odsek za organizacijo in pravila, odsek za nadaljevalno šolstvo, odsek za UPZ, odsek za obmejno šolstvo, odsek za resolucijo, odsek za učiteljske gospodarske in socialne ustanove ter šolsko upravni odsek.
Načelna debata o tajniškem poročilu.
Po izvolitvi odsekov je otvoril tov. Ku-melj načelno debato o tajniškem poročilu, h kateri se je priglasil tov. Hočevar Ciril iz Maribora ter poudarjal v svojem govoru, da ni dosegla organizacija nikakih uspehov in ugotovil, da je edini uspeh sestava iangne liste v ministrstvu prosvete. Mnogo nam še manjka za vzgojo stanovske morale, odprto je še vprašanje odstavitve neštetih starejših upraviteljev, ki morajo sedaj služiti pod upra-viteljstvom mlajših tovarišev v istih krajih. Ustanavljajo se učiteljski politični klubi, v katerih se zbirajo predvsem taki tovariši, ki hočejo sedeti na dveh stolčkih ter se naslanjajo na eni strani na organizacijo, na drugi strani na stranko. Sekcija, da se je preveč izpostavljala za rešitev osebnih zadev v Učiteljski tiskarni. Naglasil pa je tudi, da bo kljub temu glasoval za razrešnico.
S tov. Hočevarjem Cirilom se je v svoji izjavi solidariziral tudi tov. Debeljak, ki je poudaril, da se je sekcija preveč izpostavila za reševanje vprašanja tiskarne, da pa bo tudi on kljub temu glasoval za zaupnico.
Tov. Supančič je odgovarjal tov. Hočevarju in poudaril, da ni edini uspeh organizacije sestava rangne liste, marveč tudi to, da so kontraktualni učitelji ostali v službi. Tudi zvišanje prejemkov je predvsem zasluga organizacije, ki je neprestano poudarjala nujno potrebo zboljšanja gmotnega položaja učiteljstva in vodilno sodelovala pri jesenski akciji za zvišanje osebnih doklad. Z zadnjimi premestitvami je popravljenih več premestitev, zaščitnih primerov naše sekcije. Rešitev vprašanja učiteljic ženskih ročnih del in izvajanje njihovih napredovanj je izposlovala naša sekcija. Sklep lanske skupščine za akti-vizacijo članstva v pogledu dviga števila naročnikov Mladinske matice je izvršen ip je naraslo število naročnikov »Našega roda« na 23.000. Prav tako se izvaja sklep o poročanju o življenjskem standardu učiteljstva. Vprašanje nekolegialnih primerov pa spada v kompetenco sreskih učit. društev in bi bila
sekcija morda bolj upravičena vprašati predsednike sreskih društev, kaj so ukrenili v tem pogledu. Vprašanje Učiteljske tiskarne je bilo za sekcijo načelne važnosti in če ga gledajo drugi iz osebnega stališča, so v zmoti. Poudariti pa mora, da v Učiteljsko tiskarno ne spadajo ljudje, ki smatrajo to gospodarsko podjetje za svoje.
Tov. Mavric je naglasil, da je kritika, ki jo je iznesel tov. Hočevar ne samo preostra, marveč tudi nepravična.
Tov. Roš je bil mišljenja, da je treba presojati sekcijo po delu in ne po uspehih, kajti največkrat uspehi niso v nikakem pravem sorazmerju z izvršenim delom in zato tudi ne morejo biti uspehi merilo za ogromno in požrtvovalno delo, ki ga je vršilo vodstvo sekcije.
Svoja pojasnila k izvajanjem tov. Hočevarja je podal tudi predsednik Kumelj, ki ie poudaril, da garancije za uspehe ne more dati nihče, pač pa lahko da garancijo za delo. Načelno se je dotaknil tudi vprašanja stanovske morale med učiteljstvom in dolžnosti vzgajanja članstva, katere dolžnosti imajo sreska društva. Poudaril je tudi. da naj vsakdo izmed delegatov pri poedinih poglavjih tajniškega poročila in pri glasovanju zaupnice svobodno opredeli svoje stališče do upravnega odbora sekcije, brez ozira na razne okolnosti.
Na izvajanja tov. Hočevarja je odgovarjal tudi tov. Lulik.
Po nekaterih pojasnilih tov. Hočevarja in predsednika tov. Kumelja je prišel na vrsto
obračun,
ki ga je pojasnjeval tov. Grum, nakar je bila dopoldanska seja zaključena.
Zvečer:
Kmalu po 8. uri je otvoril predsednik Kumelj nadaljevanje skupščine, pozdravil prisotnega urednika »Popotnika« g. oblastnega šol. nadzornika v p. Matija Senkoviča ter mu čestital k 70-letnemu življenjskemu jubilejo in ki 50-letnici njegovega udejstvovanja in dela za učiteljski stan.
Kot prvi je nato podal poročilo odsek učiteljic, o katerega delu je poročala tov. Kristina Lukič.
SKLEPI ODSEKA UČITELJIC
1.	Ponavljamo svojo zahtevo, da se izenačijo prejemki poročenih učiteljic z ostalimi, ker je krivično in nemoralno ter delu v škodo, da je del učiteljstva slabše plačan od ostalih, čeprav opravlja enako delo.
Po statistiki, ki jo ie izdelal odsek učiteljic je razvidno, da je število rojstev v družinah poročenih učiteljic v zadnjih letih neznatno ter znaša na družino 0,06 %, kar je gotovo posledica nezadostnih prejemkov zaradi ukinitve draginjskih doklad, stanarine in kuriva.
2.	Zahtevamo, da se ukine celibat učiteljic, ker pomen j a kratenje osebnih in državljanskih pravic, zajamčenih po ustavi.
3.	Pouk na učiteljiščih naj se reorganizira tako, da bi bili bodoči učitelji in učiteljice dovolj poučeni o gospodarstvu in zadružništvu, učiteljice pa naj dobe še posebej praktičen pouk iz gospodinjstva in o negi dojenčka. Razmere so namreč pokazale, da je omenjeno znanje učiteljstva pri izvenšolskem delu najbolj potrebno.
4.	Zahtevamo, da se pri sprejemu v prvi letnik učiteljišča ne dela nikakih razlik med moškimi in ženskimi prosilci, ne gleda števila in ne glede predizobrazbe. torej naj se sprejme isto število dijakinj kakor dijakov iz gimnazij ter iz meščanskih šol. Pri vseh prosilcih naj se upoštevajo le boljši učni uspehi. Ta zahteva naj se upošteva že letos, ker bi s sprejetjem samo moških prosilcev trpelo šolstvo zaradi enostranske vzgoje, žene pa bi izgubile pravico do Onega poklica, za katerega imajo največ prirodnih zmožnosti.
5.	Pri razpisu upraviteljskih mest na mešanih šolah naj bo razvidno, da za ta mesta lahko prosijo tudi učiteljice kakor jim je po zakonu dana možnost.
6.	Zahtevamo, da ponovno stopi v veljavo § 87. U. z., ki daje učiteljicam materam z nad tremi otroki po 20 letih službe pravico do upokojitve na lastno prošnjo.
Odsek učiteljic je nekaj časa zboroval skupno z odsekom za obmejno šolstvo ter sklenil, da podvoji svoje delo med narodom za dviganje narodne zavesti posebno v obmejnih krajih.
Apeliramo na vse delegate in delegatke, da agitirajo med učiteljstvom za vse gospodarske ustanove, učiteljice pa še posebej za Dom učiteljic.
Vsi gornji sklepi odseka učiteljic so bili sprejeti soglasno in brez debate.
SKLEPI
ODSEKA ZA OBMEJNO ŠOLSTVO
Tov. Vauda M i r k o je poročal, da je odsek sprejel sledeče sklepe:
1.	Odsek je soglasno sprejel pravilnik za obmejno in manjšinsko šolski odsek, kakor ga je v osnutku predložil tov. Mirko Vauda, ki je ta osnutek predložil v odobritev upravnemu odboru sekije.
2.	Odsek sprejme vse točke predstavke, ki jo je skupno z meddruštvenim narodno -obrambnim odborom v Mariboru predložil odsek kr. banski upravi.
3.	Obmejno šolski odsek z odobravanjem sprejme sodelovanje z odsekom učiteljic v vseh vprašanjih, ki zadevajo obmejno šolsko, manjšinsko šolsko in narodno obrambno delo. Zato obmejno šolski odsek prosi sekcijo, da ponovno apelira, da vsa društva osnujejo odsek učiteljic.
4.	Pri delu obmejno šolskega odseka, poleg Učit. pokreta, nam je enako kakor sodelo-
vanje odseka učiteljic potreben tudi odsek za nadaljevalno šolstvo, ki ga radi tega vabimo k sodelovanju.
5.	Odsek sprejme delovno poročilo obmejno šolskega poročevalca tovariša Vauda Mirka.
6.	Sprejme se predlog dravograjskega učit. društva: Opozori naj se vsa ravnateljstva srednjih in sorodnih šol, da upoštevajo pri vpisu dijakov v srednje šole narodnost, katero ima učenec v svojem ljudskočolskem matičnem listu, ne pa ono narodnost, ki jo učenec, oziroma starši navedejo pri vpisu.
7.	Mežiška dolina je zelo oddaljena od kulturnih centrov, vendar pa s svojo bogato industrijo mnogo doprinaša z visokimi javnimi dajatvami k splošnemu kulturnemu in gospodarskemu napredku v banovini. Revbe-nnu planinskemu kmečkemu prebivalstvu in mnogoštevilnemu delavstvu v teh krajih pa je zaradi oddaljenosti otežkočeno pošiljanje mladine v srednje šole. Nujno je potrebno, da se utrdi narodni položaj v najsevernejši meji z ustanovitvijo nižje gimnazije v Dravogradu, ki bo sprejemala v svoje okrilje tudi mladino iz mislinjske in gornjedravske doline. S tem bo ustreženo splošni želji prebivalstva v teh krajih. Pozivajo se zato vsi merodajni faktorji, da omogočijo otvoritev I. razreda nižje gimnazije v Dravogradu že s pričetkom šolskega leta 1938./1939.
8.	Posebna važnost naj se posveča šolskim zgradbam v obmejnih iri narodnomešanih krajih, zato ponovno opozarjamo na slabe zgradbe v teh krajih, ki niso v skladu z državnimi interesi in ugledom (konkretni primer: Binica, Murska Sobota).
9.	Opozarjamo na nevarne tuje gospodarske sile, ki v obmejnem ozemlju Slovenije odtujujejo našo mladino. Pozvati je vso našo narodno javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih našega naroda nastopa v skupni fronti in nedeljeno.
10.	Sekcija naj na vseh merodajnih mestih posreduje, da se glede obmejnega in manjšinskega šolstva vodi posebna evidenca in skrb in da se skliče anketo zastopnikov obmejnega učiteljstva, kjer naj se ugotovi stanje in potrebe obmejnih šol in učiteljev.
11.	Predlog društva Ljubljana mesto: Ne moremo pozabiti na brate onkraj meje, ker ne more biti državna meja hkrati tudi kulturna meja. Zahtevamo ureditev manjšinskih pravic onkraj meje v isti meri, kakor jih uživajo manjšine naše države.
12.	V narodno mešanih krajih naj se iz narodnostnih razlogov ne ukinjajo slovenski razredi ne glede na število učencev.
13.	Ugotavljamo, da je obmejni šolski odsek prešel v prve pričetke stvarnega dela ter ob 20-letnici naše države kličemo k vzajemnemu sodelovanju poleg učiteljstva vsa ostalo narodno javnost.
14.	V smislu osnutka odsekovega pravilnika, ki ga pa še mora odobriti upravni odbor sekcije, predlagamo volitev dveh odsekovih sekcijskih referentov s po 1 namestnikom, in sicer, posebej za bivšo mariborsko oblast in posebej za bivšo ljubljansko oblast.
15.	Načrtno delo v bodoče obsega:
a)	izvajanje točke 2. predlaganega odsekovega pravilnika;
b)	proučevanje vseh, predvsem obmejnih krajevnih prilik, ki naj bo merodajno za odsekovo delo.
c)	periodična situacijska poročila z dvema glavnima točkama;
1.	o šolski (obmejni in manjšinski)
ter učiteljski situaciji;
2.	o narodnosti situaciji (gospodarski, socialni, obče kulturni, o tujerodnem gibanju itd.):
č) dovršitev statistike odtujene obmejne zemlje (zamudnike pozvati) in na tej osnovi nadaljevanje za dosego zahtev v obmejni spomenici, sprejeti pri skupnem mariborskem zborovanju 14. dec. 1937.
d)	sestavo narodnostnega katastra (važno za manjšinska vprašanja, manjšinske šole ter za narodno gospodarsko sliko):
e)	Sodelovanje v meddruštvenih ryi-rodnO-obrambnih odborih.
Sklepamo z apelom k narodni slogi za gospodarsko, socialno in nacionalno rešitev našega živlia v obmejnih in narodnostno mešanih krajih.
Tudi ti sklepi so bili brez debate soglasno sprejeti.
SKLEPI ODSEKA ZA »UČITELJSKI PEVSKI ZBOR«
Poročal: Korenčan Lovro.
1.	Pevski odsek odobrava in jemlje na znanje delo UPZ v upravnem letu 1937./1938.
2.	Pevski odsek ugotavlja, da je UPZ važna kulturna ustanova naše stanovske organizacije, ki jo je treba vsestransko podpirati. Predvsem je letos priredil koncert, ki je pokazal kako potrebna institucija je UPZ za propagando sodobne moderne glasbe.
3.	Pevski odsek odobrava delo UPZ na polju za kulturno zbližanje slovanskih narodov. Tako je letos aranžiral skupno z odse- I kom učiteljic koncerte in bivanje bolgarskih učiteljic iz Sofije.
4.	Pevski odsek ugotavlja, da je UPZ izvedel letos sklep lanskoletne banovinske skupščine s tem, da je izdal glasben priročnik pod naslovom Materinski dan. Nadalje ugo-cavlja, da je od 800 šol v dravski banovini naročilo to glasbeno edicijo le 80 šol. Ker namerava UPZ v bodoče izdati še ostalo serijo glasbenih priročnikov za različne šolske proslave in prireditve, predlaga odsek, da skupščina to izdajanje odobri in podpre ter vpliva na šole in učiteljstvo, da bi pridneje segale po izdajah.
5.	Pevski odsek hvalevredno omenja letošnje delo UPZ na področju prirejanja mladinskih spevoiger v večjem obsegu, kot n. pr.
uprizoritev igre »V kraljestvu palčkov«. S tem daje UPZ pobude našim pisateljem in skladatelj em za nova dela ter ustvarja zanimanje za mladinski oder.
6.	Pevski odsek pozdravlja zamisel UPZ usposabljati učiteljstvo za nabiralce narodnega folklornega blaga in naj pristopi čimprej k izvajanju tega dela.
7.	Prav tako je hvalevredna zamisel UPZ združiti v skupno sodelovanje vse učiteljske zbore v naši državi.
8.	Pevski odsek predlaga, da UPZ tudi v bodoče skuša pritegniti k sodelovanju učitelje pevce predvsem one iz Ljubljane in njene bližnje okolice, ker mu je le tako zasiguran obstoj.
9.	Ker je UPZ vzgojil iz vrst svojega članstva mnogo sposobnih pevovodij, ki uspešno vodijo mladinske zbore, predlaga pevski odsek, da izvede ta skupno organizacijo teh mladinskih zborov za enotno in sistematično delo na polju mladinske glasbe. Za dosego tega dela naj uporablja UPZ fond za mladinsko glasbo.
10.	Na predlog šoštanjskega sreskega društva predlaga skupščina, naj UPZ odobri iz fonda za mladinsko glasbo »Društvu mladinskih pevovodij« primerno podporo.
Po prečitanju predlogov odseka za Učiteljski pevski zbor se je razvila živahna debata glede sklicevanja pevskih tečajev in sestave učiteljskega pevskega zbora kakoT tudi glede pritegnitve Društva mladinskih pevovodij k sodelovanju z učiteljskim pevskim zborom. V debato so posegli tov. Mencej, Mahkota, Supančič, Gallob, Vauda in Krajn-čič, nakar' je bilo poročilo odseka soglasno sprejeto.
SKLEPI ODSEKA ZA ORGANIZACIJO IN PRAVILA
Poročal: Rant France.
1.	Odsek ugotavlja, da je ena seja glav. odbora na leto premalo. Zato naj dobi glavni odbor denarna sredstva za več sej.
2.	Pravila naj se v toliko spremenijo, da more predsedniški zbor sklepati o izpremem-bi pravil in poslovnika sekcije.
3.	Sreska društva naj pravočasno pošljejo statistiko sekcijskemu tajniku.
4.	Sekcija naj pokrene nove akcije za pridobivanje neorganiziranih članov.
5.	Obnovi naj se akcija za zbiranje podatkov o standardu učiteljstva.
6.	Akcija za brezobrestno posojilo naj se nadaljuje. Predlog naj se stavi tudi na glavni skupščini.
7.	Ugotavljamo, da je nekaj primerov iz zaščite popravljenih. Apeliramo na merodaj-ne faktorje, da pristopijo k korekturi ostalih primerov'ter se vrnejo na svoja mesta na isti način, kakor so bila izvršena.
8.	Vse formularje naj se razmnoži v tolikem številu, da jih dobe vsa sreska društva v zadostni množini.
9.	Projekt novih pravil se strinja s sklepi banovinskih skupščin. Odsek predlaga, da se projekt sprejme in naj se udruženje imenuje: »Udruženje učitelja kraljevine Jugoslavije«.
10. V projektu novih pravil naj se upošteva večje število delegatov sreskih društev za banovinske skupščine, za državno skupščino pa naj se skrči.
Predlogi sreskih društev:
Odsek soglasno odobrava predlog sreskega učit. društva Maribor mesto, ki ga je poslalo sekciji 5. julija 1938., ki se glasi: Naše društvo tem potom ponovno odobrava vse predloge, iznešene v poslovnem letu 1937./38. kakor so navedeni v tajniškem poročilu sekcije za dravsko banovino ter izraža vodstvu sekcije kakor glavnemu odboru svoje neomajno zaupanje in zvestobo. — Sličrio se glasi dOpis sres. učit. društva Kozje.
Predlog sres. učit. društva Laško, da se izvede skupno delo vseh organizacij držav, uradništva se osvoji.
Sklep sres. učit. društva Lendava: Organizacija naj čim več publicira naše zahteve v javnosti.
Odsek si osvoji predloge:
a)	glede stalnosti od sres. učit. društva Ljubljana okolica, vzhodni del in Slovenj Gradec;
b)	glede izboljšanja naše prosv. in personalne politike od sres. učit. društev Kamnik, Kozje in Laško;
c)	glede poudarka stanovske linije od sres. društva Maribor desni breg.
O iznešenih predlogih se je razvila kratka debata, predvsem zaradi predloga, po katerem bi postal predsedniški zbor odločujoče telo v naši organizaciji, dasiravno je bil doslej samo posvetovalen organ. Razpravljalo se je predvsem o tem, ali je bolje, da predsedniki sodelujejo in odločajo pri delu organizacije ter nato pri skupščinah tudi ocenjujejo delo sekcije, to se pravi lastno delo, ki ga morajo odobriti, ker so pač sami pri njem sodelovali. Mišljenja so bila deljena in je tudi glasovanje pokazalo, da je bilo 22 glasov za formulacijo predloga kot ga je predlagal °dbor, a 19 proti temu predlogu. V debato so Posegli tov. Hočevar, Vrhovec, Hreščak, Mle-*už, Vauda in Mavric.
Ko so bili vsi predlogi odseka sprejeti, je Poudaril tov. Vrane, da je treba naglasiti prin-ClPielno stališče o dolžnostih delegatov, ki Morajo v smislu poslovnika za skupščine JUU Zastopati mišljenje društva in ne svojega last-J^fia mišljenja. Dopoldne je namreč nek de-egat govoril povsem drugače, nego je sklep Ufuštva, ki je iznešen v sprejetih predlogih teSa odseka.'
SKLEPI ODSEKA ZA STROKOVNO NADALJEVALNE ŠOLE
Poročal: Vilko Menard.
1.	Odsek za strokovno nadaljevalno šolstvo je med poslovnim letom sklepalo o spremembi uredbe organizacije strokovno nadaljevalnih šol. Zelo obširno poročilo k zakonu o obrtih in k spremembi uredbe organizacije strok, nadaljevalnih šol je bilo poslano TOI, izvršnemu odboru JUU v Beograd ter zastopnikom trgovskih in obrtniških zbornic, ki so zborovale meseca februarja v Beogradu. Tako so bile vse merodajne šolske in obrtne oblasti natančno informirane o vseh željah in nasvetih, ki jih ima učiteljstvo glede organizacije strok, nadaljevalnega šolstva v državi.
Spremembe k uredbi organizacije strok, nadaljevalnih šol na podlagi našega poročila je predlagala tudi Zveza trgovskih združenj, naše poročilo je delno prinesel tudi Trgovski list. Tako smo o naših željah informirali potom časopisja našo javnost.
2.	Odsek za strok, nadaljevalne šole je sprejel od sreskega učit. društva JUU v Celju sledeči predlog za banovinsko skupščino:
Sekcija, oziroma njen odsek za strok, nadaljevalno šolstvo naj pokreneta odločno akcijo za pravično izenačenje honorarjev na teh šolah vsem, ki imajo polno kvalifikacijo za ta pouk, da se ne bo tu delala razlika med ljudskošolskim in srednješolskim učitelj-stvom. Za enako delo zahtevamo enako plačilo.
Z ozirom na to predlaga odsek skupščini:
Sekcija JUU za dravsko banovino v Ljubljani naj napravi primerne korake pri kr. banski upravi v Ljubljani, da ta izenači honorarje vsemu učiteljstvu v dravski banovini, ne glede na to, ali poučujejo na strok, nadaljevalnih šolah ljudskošolski ali srednješolski učitelji.
Honorar naj znaša za vsako efektivno uro po 25 din za izprašane nastavnike, za ne-izprašane pa 20 din, počenši s šolskim letom 1938./1939.
Ljudskošolsko učiteljstvo najbolj pozna duševni razvoj doraščajoče mladine, ki zapušča s 14. letom ljudsko šolo in vstopa v obrt. Zato mora biti ljudskošolskemu učiteljstvu že z ozirom na izvenšolsko delovanje dana možnost in prilika, da ono v prvi vrsti poučuje in vzgaja obrtni naraščaj.
Zaradi tega predlaga odsek skupščini:
Na merodajnem mestu naj izposluje JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, da se ljudskošolsko učiteljstvo prvenstveno sprejema in izobrazuje v počitniških tečajih, ki jih prireja kr. banska uprava vsako leto in da se ljudskošolsko učiteljstvo istotako zaradi gori navedenega razloga v prvi vrsti nastavlja na strokovno nadaljevalnih šolah.
SKLEPI ODSEKA ZA NADALJEVALNO ŠOLSTVO — PODODSEK KMETSKO IN
GOSPODINJSKO NADALJEVALNO ŠOLSTVO
Poročal: G r č a r T i t.
1.	Kr. banska uprava naj bi preskrbela za brezposelne učit. abituriente-ke posebne praktične kmetijske in gospodinjske tečaje.
2.	Banska uprava že od leta 1934. ni priredila praktičnega tečaja, ki naj bi usposobil in dal potrebno kvalifikacijo učiteljicam, ki imajo veselje do dela v gospodinjsko nadalj. šolah. Ponovno predlagamo, da sekcija posreduje pri kr. banski upravi za prireditev praktičnih tečajev za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol.
3.	Gospodinjski pouk na učiteljskih šolah naj se preuredi tako, da bo usposabljal bodoče učiteljice za predpisani pouk na ljudskih šolah.
Ker ni bilo o predlogih odseka za nadaljevalno šolstvo nikake debate, je zaradi pozne ure ojb pol 11. zaključil predsednik zborovanje in napovedal nadaljevanje za drugi dan ob 8. uri.
Drugi dan, 12. julija.
Takoj po otvoritvi skupščine je izjavil predsednik Kumelj, da poročilo v »Slovencu« ne reproducirá točno našega zborovanja, ko trdi, da se tajniško poročilo zavzema tudi proti snovanju učiteljskih klubov JRZ, češ, da motijo solidarnost učiteljstva, kar da nasprotuje izvajanjem predsednika v otvoritvenem nagovoru, v katerem je utrjeno stališče, da dopušča JUU svobodo političnega udejstvo-vanja svojim članom. Predsednik tov. Kumelj ugotovi, da pušča organizacija osebno vsakemu članu polno svobodo in tudi svobodo političnega opredeljevanja in udejstvovanja, odločno pa nasprotuje snovanju kakršnih koli učiteljskih formacij na politični osnovi.
SKLEPI ODSEKA ZA UČITELJSKI POKRET
Poročal: Mencej Martin.
1.	»Učiteljski pokret« je v preteklem letu dokazal svojo upravičenost obstoja. Ako bi ta akcija še ne bila započeta, bi jo razmere same v taki ali slični obliki nujno poklicale v življenje. Pokret je z »Anketo o obmejnem šolstvu, o stanovanjskih prilikah in zaposlitvi našega šolskega otroka« aktivi-ziral sodelavce in jih povezal v tesno delovno enoto. Toda odmerjene 3 štev. »Prosvete« na 4 tiskovnih polah, so odločno pretesne za študijsko gradivo, ki ga zbiramo na osnovi našega »maksimalnega načrta«. Opravičeni so ečitki, da je objava dosedanjega materiala bila delno pomanjkljiva in brez potrebnega širšega komentarja, kar je bilo spričo ozko odmerjenega prostora razumljivo. Zato predlaga
in prosi odsek skupščino, da dovoli kre-dit za 5 številk »Prosvete« na 5 tiskovnih polah.
2.	Glede načel in organizacije Učiteljskega pokreta vztraja odseli pri lanskih sklepih, sprejetih na banovinski skupščini. Delo
XVIII. glavna skupščina
Jugoslovanskega učiteljskega
udruženja
se bo vršila 20., 21., 22., in po potrebi še 23. avgusta 1938.
v Zagrebu
Dnevni red:
I.
20. avgusta: seja glavnega odbora JUU se začne ob 10. uri s sledečim dnevnim redom:
1.	Priprave za skupščino.
2.	Predlogi za skupščino.
20.	avgusta popoldne:
1.	Otvoritev glavne skupščine JUU.
2.	Predlogi za izvolitev skupščinskih zapisnikarjev,
3.	Oddaja pooblastil.
4.	Volitev verifikacijskega odbora.
5.	Delo verifikacijskega odbora.
II.
Med tem časom se bo vršila skupščina lastnikov imovine bivšega poverjeništva Beograd.
Svečani del skupščine.
21.	avgusta:
1.	Svečana otvoritev skupščine.
2.	Osemletno obvezno šolanje v ljudski šoli.
3.	Zaključek svečane Seje delegatov v počastitev nacionalnih velikanov.
III.
1. Nadaljevanje skupščine — razprava o poročilu verikacijskega odbora.
2.	Volitev skupščinskih odborov.
3.	Poročilo o delu glavnega odbora JUU v preteklem letu.
4.	Bilanca in proračun.
popoldne:
1.	Odhod in poklonitev delegacij na določenih mestih.
2.	Delo izvoljenih skupščinskih odborov.
22.	avgusta dopoldne:
1.	Pravila.
2.	Volitev glavnega stanovskega častnega razsodišča.
3.	Resolucija XVIII. glavne skupščine JUU.
popoldne:
1. Razprava o poročilih po redu, kakor bodo odseki dovršili svoje delo.
23.	avgusta dopoldne seja glavnega odbora
z dnevnim redom:
1.	Izvršitev skupščinskih sklepov.
2.	Program dela za prihodnje seje glavnega odbora JUU.
Opomba: Kraj in začetek skupščine objavimo naknadno. —- Opozarja se članstvu JUU, da je vsak udeleženec skupščine dolžan imeti člansko legitimacijo s potrdilom o vplačani članarini za 1937./1938.
v pokretu sloni izključno na prosti volji posameznika, ne oziraje se na starostne svetovnonazorske in krajevne razlike.
3. Ker večina učiteljstva še ni točno informirana o programu, ciljih in metodah dela Učiteljskega pokreta, kar povzroča pri nekaterih neutemeljene ugovore in pomislike, prosimo predsednike vseh sreskih učiteljskih društev, da vse potrebno preskrbe, da bo članstvo o našem programu in naši poti pravilno informirano. Odbor Učit. pokreta ima Zato na razpolago potrebne predavatelje.
O poročilu odseka za učiteljski pokret se je razvila kratka debata, v kateri je bila predvsem naglašena vsebina letošnjega letnika »Prosvete«, kot je to ocenil g. dr. Slobodan Popovič.
SKLEPI ODSEKA ZA TISK.
Poročal: Hudales Oskar.
1.	»Naš rod« naj izhaja v prihodnjem letu v 9 izvodih tako, da izide 1. štev. v začetku septembra, knjige M. M. pa tekom meseca junija. 1. štev. naj se pošlje šolam v 10 do 20% povišanem številu prejšnjega leta. (Za ta predlog se je izjavilo od 21 sreskih društev z »za« 15.)
2.	Realistična snov v »Našem rodu« se bo obdelovala iz čisto življenjskih vidikov. V prihodnjem letu izidejo v tem smislu opisani fizikalno pojavi, ki jih bo obdelal tov. Kunst.
3.	Ker je šoli odrasla mladina (od 14. do 18. leta) brez primerne literature, odnosno brez primernega časopisa, naj se v okvirju M. M. raziščejo pogoji za uresničenje take publikacije. O tem naj se izjavijo: sreska društva, vodstva nadaljevalnih šol, društva itd.
4.	Apeliramo na oblast, da prepreči z vsemi možnimi sredstvi razširjenje »šundlitera-ture«, ki je strup za doraščajočo mladež.
5.	Predlogi, ki se tičejo kritike »Našega roda«, naj ne prinašajo iste le v golih trditvah, temveč naj bodo stvarno podprti in utemeljeni.
6.	Z ozirom na predlog sreskega društva Maribor — levi breg, naj se pri sekciji usta> novi pedagoško - literarni odsek, ki bi izdajal realično - poučne knjižice za mladino.
7.	Čim se dvigne število naročnikov »Našega roda« na 30.000, izide v založbi M,. M. ob koncu šolskega leta še 4. knjiga; eventualno z naslovom »Kresnice«.
8.	Z ozirom na jubilejno letO; »Našega roda«, se uvedejo pri M. M. nagrade za naročnike in poverjenike.
9.	Delegacija izreka — za uspešno in plo-donosno delo poverjenikom, odboru, uredniku in sotrudnikom M. M., vse priznanje in pohvalo.
10.	Delegacija ugotavlja, da so skoro vse tiskane ocene o publikacijah M. M. letos — pozitivne.
11.	Glede želje nekaterih društev, da bi knjige in tudi »N. r.« izhajal na dobrem papirju pripominjamo, da se je papir podražil za 28%. Želji se lahko ustreže le tedaj, če se zviša število naročnikov. Tozadevni predlog, oziroma kritika pa se odstopi Učiteljski tiskarni v ovaževanje.
•
Vse druge predloge je odstopil odsek odboru M. M. v ovaževanje.
•
»Učiteljski tovariš«.
12.	Predlog srpskega društva Šoštanj, glede objavljanja originalnih poročil iz vseh dnevnih časopisov in revij, ki se tičejo učiteljstva, in to brez komentarja, je vzel urednik na znanje.
13.	Priloga »Učit. tov.« »Prosveta« naj izhaja, kot je bilo sklenjeno lani in sicer — dvomesečno.
14.	Odsek prosi tovariše izven Ljubljane, da o aktualnih krajevnih dogodkih obveščajo sproti uredništvo »Učit. tov.«.
»Popotnik«.
15. Odsek za tisk sprejema na znanje sklep upravnega odbora, da se dotacija za »Pop.« zviša v prihodnjem proračunu za din 8.000,—. Radi izdaje jubilejnih številk ob priliki 20 letnice osvobojenja in ob 60 letnici »Popotnika«.
Ta zvišana dotacija naj bi ostala kot stalna postavka tudi v prihodnjih proračunih, upravni in nadzorni odbor pa naj razmišlja o tem, kako naj bi se vsaj v dobi treh let dosegla postopna normalizacija izhajanja našega pedagoškega glasila.
Razvila se je razprava o Mladinski matici, ker se je pred vsem razmotrivalo o izhajanju »Našega roda« v prihodnjem šolskem letu v devetih številkah. Potrebo takega izhajanja je zelo dobro utemeljil tov. Ribičič. V debato so pa posegli tudi tov. Tavčar, Mle-kuž, Mencej, Grum, Župančič Jože, Prešernova, Hočevar, Šušteršič, Mahkota in Hudales. Večina debaterjev je zagovarjala razširitev na devet številk in končno je tudi glasovanje pokazalo, da je večina društev za predlog odseka, ker je le 9 delegatov glasovalo proti njemu.
O julbilejnem letniku »Popotnika« v letu 1938./39. je precej obširno govoril njegov urednik tov. Senkovič. Podrobno je obrazložil program za ta letnik, zahvalil se je upravnemu odboru sekcije za zvišano dotacijo za ta naš najvažnejši pedagoški list ter pozdravil sklep, da se v bodoče postopoma zvišuje dotacija do popolne normalizacije »Popotnika«.
Vsi ostali predlogi tiskovnega odseka so bili soglasno sprejeti.
SKLEPI GOSPODARSKEGA ODSEKA
Poročal Ledinek Miloš.
a)	Predlogi:
1.	Predlog sres. društva Marib^ levi breg glede znižanja članarine za učit. pripravnike se odkloni. Sreska društva naj zelo potrebnim krijejo znižanje članarine iz lastnih sredstev.
2.	Predlog sres. društva Litija glede znižanja članarine in ukinitve podpornega fonda se odkloni.
3.	Predloga sres. društev Litija in Kranj, da naj se zniža učit. pripravnikom članarina, se odkloni.
4.	Predlog sres. društva Maribor desni breg, da se uporabi postavka v proračunu izključno za Popotnika, se odkloni, ker ni mogoče zvišati članarine. Priporoča pa se sek-cijski upravi, da pri banovini doseže primerno podporo za naš najvidnejši pedagoški list. r
6. Predlog odseka Učit. pokret radi zff^t šanja obsega Prosvete od 4 na 5 tiskovnih pol, se odkloni, nasvetuje pa se gospodarskemu svetu, da podpre delo Učit. pokreta z zneskom 3700 din za izdanje 5. tiskovne pole Prosvete.
6.	Predlog sres. društva Brežice za znižanje članarine od dva na 1 din, se odkloni.
7.	Predlog sres. društva Šoštanj, da sek-cijska uprava pravočasno dostavi letni račun, se odkloni, ker je to tehnično nemogoče.
8.	Predlog sres. društva Radovljica, da se naj podpira le tiste ustanove, ki podpirajo tudi naše gospodarske in socialne institucije se osvoji, radi Roditeljskega lista pa se naj izvede lanski sklep.
9.	Predlog sres. društva Brežice, da naj sekcija specificira svoj proračun, zlasti postavke reprezentanca in pevski zbor, se odkloni. ker je prva postavka itak dovolj jasna, postavka Pevski zbor se pa kakor ostale postavke, ki so odvisne od prispevkov članstva, ne da specificirati.
b)	Obračun:
1. Ker gospodarski svet ni imel preteklo leto nobene seje predlaga skupščina, da razdeli gospodarski svet znesek din 23 607,15 tako, da dobi Učit. nokret za 5. tisk. polo Prosvete din 3 607,15.' ostanek 20.000 din do-
be Učiteljski domovi, ki lani niso bili deležni podpore.
2. Poročilo nadzorstva o računu za leto 1937./38. se vzame na znanje.
e) Proračun za leto 1938./39. je bil soglasno sprejet.
Pri predlogih gospodarskega odseka se je razvila živahna debata glede predlaga o znižanju članarine pripravnikom. O tem vprašanju so razpravljali tov. Vauda, Rant, Mencej, Hočevar, a na največje pritrjevanje je naletela izjava tov. Blažiča, ki je, dasi sam pripravnik, izjavil, da je proti takemu znižanju. Proti predlogu odseka glede znižanja članarine so glasovali le 4 delegati, a proti predlogu o sklepu litijskega društva le 2 delegata. Vsi ostali predlogi so bili nato soglasno sprejeti.
Nadzorni odbor.
Nato je prišlo na vrsto poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal predsednik tov. Ljudevit Ivanjšič. V tem poročilu je orisano in številčno obrazloženo vse delo vodstva sekcije. To poročilo bo v smislu skupščinskega sklepa razposlano vsem društvom.
Med poročilom nadzornega odbora je prejel predsednik obvestilo, da je pritožba tov. Vekoslava Mlekuža proti prepovedi urejevanja »Učiteljskega tovariša« pri državnem svetu ugodno rešena. To poročilo je skupščina pozdravila z velikim navdušenjem.
SKLEPI ODSEKA ZA UČITELJSKE GOSPODARSKE IN SOCIALNE USTANOVE
Poročal: Chvatal Franjo.
1.	Odsek odobrava vse delo in vse ukrepe sekcije za razvoj in gospodarsko utrditev naših stanovskih, socialnih in gospodarskih ustanov.
Naroča, da v bodočem letu to delo nadaljuje in poživi delo gospodarskega sveta, za kar naj se napravi točen načrt, ki ga predhodno odobri upravni in nadzorni odbor.
2.	Smatramo, da da dobra gospodarska podlaga vsake organizacije potrebno garancijo za uspešen razvoj, zato je nujno potrebno, da posvetimo več pozornosti gospodarski vzgoji našega naraščaja.
3.	Odsek ugotavlja, da vrše vse ustanove uspešno delo, zato naj tudi v bodoče delujejo nato, da čim bolj dvignejo število zadružnikov vseh naših gospodarskih in socialnih ustanov.
Sklepi odseka so bili soglasno in brez debate sprejeti.
SKLEPI ŠOLSKO UPRAVNEGA ODSEKA
Poročal: Vollmaier Karel.
1.	Učiteljstvu naj se izposluje stalnost v službi in na mestu, avtomatsko napredovanje in polna pravna sigurnost. Pripravnike naj se avtomatično prevede v IX. skupino, čim so izpolnili vse zakonite pogoje.
2.	Izboljšanje materialnega položaja aktivnemu in upokojenemu nameščenstvu. Zahtevamo izboljšanje nrejemkov v višino prejemkov po uradniškem zakonu iz leta 1931. Zahtevamo izravnavo vseh prejemkov med aktivnimi in upokojenimi nameščenci ter poročenimi in neporočenimi uslužbenci. Naročamo sekciji, da pokrene najširšo akcijo, da se tej pravični zahtevi ustreže.
Banovinska skupščina naroča sreskim društvom, da dostavijo sekciji ves za to borbo zahtevani material.
3.	Namestitev brezposelnih učiteljskih abiturientov ter s tem v zvezi zasedba praznih mest, znižanja števila otrok v razredih in otvoritev novih razredov.
4.	Uzakonitev zvanja šolskih upraviteljev.
5.	Popolna ureditev položaja kontraktu-alnih učiteljev in razvrstitev zvanja učiteljic ženskih ročnih del.
6.	Ločitev šole od politične uprave.
7.	Pogoji za dosego V. položajne skupine naj se omilijo, osobito z ozirom na starostni predpis in na kvalifikacijo. Zadostoval naj bi pogoj pozitivne ocene. § 250. uradn. zak. naj se v tem smislu spremeni.
8.	Učiteljstvo, ki gre v višjo pedagoško šolo, ali pa je dodeljen drugim šolam ali prosvetnim ustanovam naj bo plačano iz posebnega fonda, ali iz fonda, kateremu pripada, ne pa iz osnovnošolskega, tako da bodo oni, ki odhajajo na višjo pedagoško šolo nadomeščeni in se lahko nastavijo nove učne osebe. Sploh naj se dela na to, da se uporabljajo krediti za ljudske šole izključno v te namene.
9.	Učitelji naj se sprejmejo po odslužitvi kaderskega roka avtomatično po predložitvi dokazov o odslužitvi kaderskega roka v državno službo takoj z dnem, ki sledi dnevu odpusta iz kadrskega roka. Cas odslužitve kaderskega roka naj se jim šteje v napredovanje.
10.	Vsem po službeni potrebi premeščenim naj se pred selitvijo nakaže akontacija na selitvene stroške.
11.	Izpraznjena mesta naj se sproti razpišejo in oddajajo.
12.	Pravilnik k zakonu o ljudskih šolah naj čimprej izide.
13.	Nameravana ukinitev razredov naj se ne izvede.
14.	Da bodo prejemali vsi otroci vsa potrebna samoučila, priporočamo vsem šolskim upraviteljem, da stavijo v proračun A) in B) potrebne zneske.
15.	Vse zoper učiteljstvo vložene ovadbe naj pristojne oblasti objektivno preiščejo in uvedejo redno postopanje po predpisih obstoječih zakonov. Krivim spoznani naj se kaznujejo, nedolžnim, z lažjo oklevanim pa naj se da priložnost, da lahko nastopijo zoper ovaditelje redno tožbeno pot brez predhodnega dovoljenja ministrstva prosvete za
vložitev tožbe. Ovadbe naj se ne smatrajo za uradno tajnost.
16.	Učni načrt naj bo okviren. Dokler ni sprejet nov okviren učni načrt, naj se ne pristopi k izdajanju novih šolskih knjig. Mono-polizacija šolskih knjig in zvezkov naj se ne izvede.
17.	Kaznovanje zaradi neopravičenih zamud naj se prenese na obča upravna obla-stva.
18.	Službeni podatki o izvenšolskem delovanju naj se kot priloga v uslužbenskih listih ukine.
19.	Brezplačen pregled in zdravljenje naj vršijo poleg bolnic še državni, oziroma banovinski zdravniki po deželi. Ponovno naj se uvede akcija za zdravstveno zavarovanje učiteljev.
20.	Učiteljstvo naj uživa enkrat letno brez plačno vožnjo po državi. Učiteljskim in drugim državnim upokojencem naj se dovoli 60 km vožnja namesto 20 km brez žigosanja legitimacij.
21.	Skuša naj še doseči poštno prostost za vse službene pošiljke šolskega upravitelja in krajevnega šolskega odbora.
22.	V zak. o ljud. šolah naj se izpusti v § 123. točki 3., ker ni več v skladu s sedanjim položajem.
O sklepih šolsko upravnega odseka so razpravljali tov. Kramberger, Lulik, Gallob, Kumelj, šušteršič, Hočevar in Mlekuž. Debatiralo se je o ocenjevanju učiteljstva po nadzornikih in se je večina debaterjev izjavila proti sklepu sreskega društva Murska Sobota ter je tudi pri glasovanju bilo zanj le 10 delegatov.
Govora je bilo tudi o enkratni letni brezplačni vožnji za učiteljstvo. Ponovno je učiteljstvo naglasilo nujno pedagoško potrebo upoštevanja zadevnega sklepa na merodajnem mestu.
Vsi sklepi, razen gori omenjenega, so bili sprejeti soglasno.
Razrešnica.
Ker so vsi odseki podali svoja poročila in je bilo tudi tajniško poročilo v celoti odobreno, je podal nadzorni odbor sledeči predlog:
Nadzorni odbor ugotavlja iz podanega revizijskega poročila, da je delo uprave kakor tudi knjigovodstva sekcije JUU v vzornem redu. Predlagamo vse priznanje in zahvalo vsem funkcionarjem sekcije in njenih odsekov za njihovo vestno in natančno uradova-nje, blagajniku in upravi pa absolutorij.
Proračun.
Proračun, ki so ga vsi delegati dobili razmnoženega na posebnih polah, je obrazložil blagajnik tov. Grum, nakar ga je skupščina soglasno sprejela.
Volitev razsodišča.
Stanovsko častno razsodišče pri sekciji se voli vsako leto. Na predlog, naj ostanejo lanski člani tudi v bodoče na tem mestu, ni bilo ugovorov, zato je bil ta predlog soglasno sprejet.
RESOLUCIJA
Opolnomočeni predstavniki učiteljstva, včlanjenega v 34 sreskih učiteljskih društvih Jugoslovenskega učiteljskega udruženja — sekcije za dravsko banovino, smo na VIII. banovinski skupščini v Ljubljani 11. in 12. julija 1938. razpravljali o vseh važnih vprašanjih, ki zadevajo šolo, narodno prosveto, učiteljski stan in organizacijo.
Vztrajamo na vseh dosedanjih zahtevah prosvetnega, pravnega in materialnega značaja, ki smo jih opetovano poudarjali v naših dosedanjih resolucijah in sklepih.
Poleg tega pa še ugotavljamo:
1.	Nevarne sile v obmejnem in narodnostnem mešanem ozemlju odtujujejo našo mladino. Pozivamo vso našo javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih našega naroda nastopa složno v skupni fronti.
2.	Učiteljstvo najbolj pozna življenje našega otroka, zato opozarjamo vso javnost in njene činitelje na njegv izredno težak gospodarski in socialni položaj. Potrebna je nujna pomoč, ker je v nevarnosti zdrava življenjska bodočnost našega naroda.
3.	Za duševno zdravje naše mladine je nujno potrebno, da oblast prepreči z vsemi sredstvi razširjanje »šundliterature«, ki se zadnje čase vedno bolj širi med našo mladino.
4.	Normalni razvoj šolstva zahteva, da se pri sprejemu na učiteljišča že v letošnjem letu pod enakimi pogoji upoštevajo v isti meri ženski kakor moški prosilci.
Gornje ugotovitve sporočamo naši javnosti in jih predajamo v ureditev merodaj-nim činiteljem s pozivom, da se nujno obravnavajo in ugodno rešijo.
Sklep.
Po soglasnem sprejetju resolucije, se je predsednik tov. Kumelj zahvalil vsem delegatom za preudarnost in zrelost pri delu in razpravljanju, vsemu članstvu pa za sodelovanje in oporo, ki jo je imela sekcija v njem. Še posebej se je zahvalil vsem ožjim sodelavcem pri sekciji in z vabilom k polnoštevilni udeležbi na državni skupščini je zaključil ob 12. uspelo VIII. banovinsko skupščino.
Spontano je zadonela po dvorani državna himna, nakar so se delegati razšli.
FR. P. ZAJEC
itpriln optik
Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Splošne vesti
POČITNIŠKI IN PEDAGOŠKI TEČAJ ZA UČITELJSTVO
Pedagoško društvo v Ljubljani priredi v letošnjih počitnicah pedagoški tečaj za učiteljstvo. Tečaj se bo vršil od 22. do 27. avgusta v Ljubljani z naslednjim sporedom:
Ponedeljek, 22. avg. Dopoldne: Fr. Finž-gar: »Slovenski človek in učiteljstvo«. Popoldne: A. Cernejeva: »Iz metodike slov. pouka«.
Torek, 23. avg. Dopoldne: Dr. K. Ozvald: »Pedagogika v sistemu znanosti«. M. Jeglič: »Iz metodike računskega pouka«. Popoldne: J. Dolgan: »Iz moje šolske prakse«.
Sreda, 24. avg. Dopoldne: G. Šilih: »Načela sodobnega pouka«. M. Ledinek: »Spoznavanje otroka in njegovega okolja«. Popoldne: Skupen izlet.
Četrtek, 25. avg. Sestanek slovenskih pedagoških delavcev.
Petek, 26. avg. Dopoldne: E. Vrane: »Razred kot delovno in življenjsko občestvo«. Popoldne: R. Kobilica: »Ljubljanska poskusna šola«. Ogled razstave na Bežigrajski poskusni šoli.
Sobota, 27. avg. Dopoldne: Dr. A. Gosar: »Vprašanje novega družabnega reda in slovenski socialni razvoj«. Popoldne: A. Lovše: »Delo na nižje organiziranih šolah«.
Prijave po dopisnici je poslati na naslov: Pedagoško društvo, Ljubljana, državna učiteljska šola, Resljeva cesta.
URADNE URE NA SEKCIJI
V času počitnic bodo uradne ure na sekciji za stranke le v dopoldanskih urah.
— Obvestilo. Članstvu UPZ sporočamo, da smo razposlali na njihova šolska upravi-teljstva važno okrožnico. Kdor te okrožnice ni prejel, naj se obrne na tajništvo UPZ. Okrožnica je važna. — Prihodnji pevski tečaj bo od 22. do 27. avgusta t. 1. v Glasbeni Matici v Ljubljani. Začetek tečaja 22. avgusita ob 10. uri dopoldne. Prenočišča so preskrbljena v Učiteljskem domu. Tečaj se vrši ob vsakem številu članstva. Ob priliki pevskega tečaja bo tudi zborova skupščina.	Odbor.
—i Na lastno prošnjo so premeščeni učitelji in učiteljice. Mislej Josip in Mislej Josi-pina iz Stare Ceste (Ljutomer) v Kamnico (Maribor levi breg), Martelanc Dora iz Št. Vida pri Grobelnem v Limbuš (Maribor levi breg); Kaiser Terezija iz Zavrča v Hajdino; Hribernik Karolina iz Jarenine v Hajdino; Gospodaric Angela iz Podgorja v Šmarje; Knapič Janko iz Radenca (Črnomelj) v Šmarje; Hvala Anton iz Trnja (Dolnja Lendava) v Artiče (Brežice); Tauzes Marija iz Lipe (Dolnja Lendava) v Blanco; Klančnik Marija iz Kamnice v Kapele (Brežice); Uršič Amalija od Sv. Križa (Litija) v Griže; Zehl Alfred iz Mute v Gornji grad; Senčar Marija iz Stranic v Konjice; Podvršnik Anton iz Skomarja v Zreče: Kunstler Angela iz Polšnika v Cerklje; Šorn Terezija z Brda v Predoslje; Sancin Antonija iz Artič v Hrastnik; Urbas Marija iz Creslovca v Hrastnik; Izlakar Olga iz Trbovelj v Šmartno (Litija); Učakar Ana od Sv. Križa (Krško) v Zg. Pirniče (Ljubljana-
okolica); Klement Avguštin iz Brez,niče na Dobrovo (Ljubljana - okolica); Belin Franc iz Ligojne na Drenov grič; Zakrajšek Josip iz Blatne Urezovice v Notranje gorice; Fettich -Frankheim Oton iz Gerlincev v Kapelo (Ljutomer); Kolar Gabriela iz Marenberga v Kri-ževce; Janžekovič Matevž iz Kamnice v Gornjo Polskavo; Hribovšek Emilija od Sv. Barbare v Slov. goricah na Reko (Maribor desni breg); Fabič Janko iz Crešnice v Ruše; Be-triani Antonija iz Jurkloštra na Tezno; Po-har Jo^ip s Planice (Maribor desni breg) v Št. Ilj; Gselman Roza iz Cvena k Gornji Sveti Kungoti; Berce Olga iz Šmarja v Št. LenaTt; Seljak Kristijan od Sv. Ane k Sv. Marjeti ob Pesnici; Strah Gabrijela iz Mirne v Birčno vas; Leban Ljudmila iz Svetlega Potoka (Kočevje) k Sv. Marjeti (Ptuj); Gostinčar Srečko iz Dvorske vasi (Kočevje) v Poljane (Škofja Loka); Krepek Karol od Sv. Štefana (Šmarje) v Št. Vid pri Grobelnem.
Ka/ vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, promveti in JI/I/
—1 O banovinski skupščini JUU so pisali: »Jutro« dne 11., 12. in 13. julija. »Slovenec« 12. in 13. julija. »Slovenski narod« 9., 11. in 12. julija in »Slovenski dom« 12. julija.
—1 Nekatere postavke iz tajniškega poročila citira »Jutro« od 5. VII.
—1 Resolucija profesorskega kongresa:
1. Čimprej naj se uveljavi zakon o srednjih strokovnih šolah, ki naj se pripravi s sodelovanjem profesorskega društva, in omogoči stalnost nameščencev, ponovno razvrstitev profesorjev, suplentov in predmetnih učiteljev po skupinah in službeni dobi, priznanje službenih let za napredovanje v skupinah začasnim predmetnim učiteljem, asistentom, veroučiteljem in ostalim, ki so bili odpuščeni ali upokojeni 1.1932., zmanjšanje službene dobe, potrebne za upokojitev, na 30 let, in napredovanje profesorjev do 3. položajne sku-
pine 2. stopnje. 2. Ministra za trgovino in industrijo ter prosveto naj preskrbita sredstva za preureditev šolskih poslopij, ker trpi pouk največ zaradi prenatrpanosti razredov, zaradi premajhnih in nehigiensko urejenih poslopij in pomanjkanja učil. 3. Čimprej naj se izvedeta učni načrt in program za gimnazijo, tako da bosta bolje ustrezala življenjskim potrebam ter sodobnim zahtevam šole in šolske mladine. 4. Razveljavi naj se določba finančnega zakona o suplentih - volonterjih. Ta odredba naj se medtem sploh ne izvaja. 5. Poročenim profesoricam naj se priznajo enaki prejemki kakor neporočenim. 6. Otvorijo naj se nove srednje šole v krajih, kjer zahtevajo to eminentni državni interesi. 7. Imenovanja in razmestitve profesorjev naj se izvrše vsako leto najkasneje do avgusta, da se ne bi oviral pouk na šolah. {»Jutro«, 7. VII., »Slovenec«, 9. VIL)
Naša gospodarska organizacija
—g Zadružnikom Učit. Samopomoči. V
drugem četrtletju 1938. leta (april, maj, junij) je umrlo 10 zadružnikov — 453. do 462. smrtni primer. Ti so: Golob Franjo, Št. Jernej; Gor-jup Alojzija, Ljubljana; Lunder Hermina, Ljubljana; Kern Ivan, Celj«; Loparnik Peter, Maribor; Zidar-Leinfellner Marija, Lemberg; Škufca Janko, Ljubljana; Bezlaj Josip, Ljubljana; Bezlaj-Michel Marija, Ljubljana; Grud-nik Fran, Novo mesto. Zadružna uprava je izplačala dedičem teh zadružnikov 130.000 din.
—g Zadružnikom Učiteljske samopomoči. Upravni odbor US je s 1. julijem 1938. oprostil vseh članskih plačil tri najstarejše zadružnike. Ti so: Črnko Marija, soproga šol. uprav, v Jarenini; Hiti Matija, šol. upravitelj v pok. v Dobu; Šmajdek Ivan, šol. upravitelj v Stoži-cah pri Ljubljani. US ima zdaj 12 vseh plačil oproščenih zadružnikov.
Učiteljska tiskarna
—t Novi cenik vam bomo doposlali v teku nekaj dni in prosimo, da pri naročilu navedete točen naslov in obrazec tiskovine, ki je razviden iz cenika, da se tako izognemo neljubim pomotam.
—t Po delu počitek združen z razvedrilom in svežostjo, oboje vam v obilni meri nudi Slodnjakova knjiga »Neiztrohnjeno srce«, v dveh delih. V platno vezana 180 din, v pol-usnje 220 din. Naročila sprejema knjigarna Učiteljske tiskarne in njena podružnica v Mariboru.
—t Knjigarna Učiteljske tiskarne vam ne nudi le šolskih potrebščin, marveč vam postreže tudi z najnovejšimi modnimi in znanstvenimi časopisi, vsakovrstnimi revijami, knjgami itd.
—t Kadar se zglasite v Ljubljani, ne pozabite ogledati si veliko izbiro raznih učil in učnih pripomočkov v naši knjigarni.
—t Že veste, da je »Pelikan« kreda najboljša? Samo s »Pelikan« kredo se najlepše piše, zato vam jo toplo priporočamo. Kreda je zavita po 12 kom. v 1 škatlici, 8 škatlic v skupnem ovoju. Cena ista kot pri drugih kredah.
—t Pazite: Naročilnice za monopolske zvezke in za zvezke privatne izdaje bodo priložene cenikom, zato vas prosimo, da se jih točno poslužujete. Sezonska naročila izvršite pravočasno, da ne bo nepotrebnih reklamacij za izostanke. Nujno prosimo, da se točno izražate pri naročilu razrednic. Ne pozabite navesti število otrok, broširano, kartonirano, ve-zano ali samo v polah.
Na Vm
je ležeče da Imate obleko vedno kot novo
«ato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikalnica