Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
/t Miti prijemali:
za
►•lo leto naprej 26 K — h
rjc-i leta •»trt » Mesec
13 . 6 » 50 i 2 . 20 i
V apravnlitvu prejeman: za
9«Io leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » letrt » » 6 „ — > ■esec > 1 > 70»
X* pošiljanj« na dom
20 b
na mesec.
SLOV EN
Političen list za slovenski narod.
Nareinlno In insarat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice ft. 2.
Rokopisi se ne vratajo,
nefrankovana pisma n« vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dar ,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 134.
V Ljubljani, v ponedeljek, 15. junija 1903.
Letnik XXXI
Qlas iz Korofana.
Naši katoliški Nemci.
Katoliška ljudska stranka naših Nemcev je brez dvombe v zadnjih petih letih ogromno napredovala. Volilna agitacija, ka tero je zadnjo jesen razvila — je bila res silovita, impozantna. Venčal jo je krasen vspeh: najlepšo dolino, labudsko, so si pridobili. Pa fantje postajajo malo preoholi! Obnašajo se ie kakor edini in najvišji gospodarji cele dežele 1 Cela dežela jim mora plesati po njihovem krščanskosoci-jalno- nemškem povelju. Slovenci na Koroškem so jim k večemu — na poti. Edino kar naj storijo koroški Slovenci, je po njihovem mnenju: Naročevati morajo vse njihove nemške liste, sicer pa naj igrajo vlogo neme garde. No, za nekaj nas pa vendar še potrebujejo! Z neko doslednostjo namreč prinašajo njihovi listi sedaj kako brco, sedaj kako nedostojno šalo, sedaj kako otročje zbadanje napram nam Slovencem !
S tem si hočejo dokumentirati svoje pristno germanstvo napram liberalni nemški ljudski stranki. Naši katoliški Nemci, ozi roma kršč. socij. nemška stranka se nobenega ziomka ne boji tako, kakor pa tega, da bi jim liberalni Nemci ne rekli, da so — Slovencem prijazni. Vse smejo naši katoliški stranki očitati čifutski nemški listi, le tega ne, da se približavajo katoliškim Slovencem. Iz Čehov se norca delati, to pa je itak bistven znak krščanskosocijalnega nem-štva.
Kakor znano, so se sešli nemški pevci k VII. skupnemu sestanku v Beljak, ki je hajlovsko gnezdo prve vrste. Celo mesto je bilo v izdajalskem in sumljivem črno rdeče-zlatem znamenju. Cesarskih in koroških zastav nisi zlahka ugledal. Na visokem zvoniku farne cerkve je obesil magistrat izdajalsko frankobrodsko cunjo. Grandiozen škandal! A umeti se še da, ker je zvonik občinska last!
In sprevod 70 nemških društev se je ravno med veliko sv. mašo hrumeče pomikal mimo cerkve, in pred vrati je z vražjo slastjo orjaško zakrulil svoj: »Heul!« Sploh
se je vršila cela Blavnost v znamenju : »Proč od Rima!« Slike, klici, govori, pesmi, osebe, vse je to živo kazalo.
In kako se je obnašala naša kršč.-soc. nemška stranka ? Ona ima Bvoj list: »Neue Nachrichten«, ki ravno v Beljaku izhaja. List je sicer nepolitičen. Vendar pa vBakdo ve, da je list kršč. soc. stranke. In ta list je omenjeni (rivolni in škandalozni sprevod pohvalno opisoval, za njega pripravljal pot! — Koroška še ni videla večjega božjeropnega o n e č a -ščenja visoke binkcštne nedelje, in krščanski list si ne upa povzdigniti le majhno grajalno besedo proti takemu vražjemu počenjanju. Zataji svojo versko prepričanje, samo da je le — ger manstvo pristno! Tudi politično glasilo stranke »Kiirntner Leitung« noče prav kon-statirati, da je cela beljaška binkoštna slavnost bila protiavstrijska in protirimska komedija !
Pa še on slučaj: Omenjene »Kiirntner Nachrichten« imajo za prilogo: »Fremden-zeitung«. Seve je zopet nepolitična. V številki od dne 4. junija pa opisuje izlet iz Železne Kaple na Obir ter laskavo omenja, da je nemško avstrijsko plan. društvo jako veliko storilo za povzdigo tamošnje turi-stike. II koncu pa prinese »nepolitični« list tele vražje opazke: »Tudi nepoklicani gostje se začenjajo tukaj vrivati. Tako kaže naenkrat neki kažipot slovenskega plan. društva na Obir, čeravno železnokapelska podružnica za to pot imenitno skrbi že 25 let. Na takih potih postavljati kažipote inozemskih (land-fremder) društev, pomeni moralno tatvino«.
Take vražje opazke si moramo mi najodločneje prepovedati enkrat za vselej; in to tem bolj, ker jih razširjajo »katoliški« Nemci! Sodnijski okraj Železna kapla je naš okraj! Tamošnje planine so naše planine. Tamošnji poti so naši poti. »Slovensko planinsko društvo« je n a š e domače društvo! Mi se ne vrivamo! Mi ne k r a d e m o ! Zapomnite si »katoliška« gospoda v Celovcu ! Basta !
Zavedni koroškislovenci,
karnasje, pročstakimi nemškimi listi! Stotake dajejo koroški Slovenci tem listom .... D a j m o jih »Miru«, da se ho povzdignil!
Vojaške zadeve.
Vojna uprava se nahaja v velikih skr beh, ker se je prepričala, da na Ogrskem za letos in vsaj za bližnji čas ne more biti govora o novačenju in da ne bode imela do 1. oktobra prav nič novincev na razpolago. Ker so vojne zadeve skupna stvar in je tudi naš državni zbor vaprejel novi vojni zakonski načrt le pod prgojem, da stopi v veljavo šele takrat, ko bode jednak zakonski načrt vsprejet tudi v ogrskem parlamentu, ne smejo s 1. oktobrom niti pri nas poklicati v vojaško službo letošnjih novincev. Ker pa se s 1. oktobrom odpuščajo oni vojaki, ki so doslužili tretje leto, zapustila bi vojaško službo skoro tretjina vojakov. Potemtakem bi jih ne ostalo pri vojakih niti toliko, kolikor se jih zahteva v času miru. Do tega pa po obstoječih propisih ne sme priti in vojaška uprava pomagala si bode baje iz te zadrege s tem. da ne bodo letos izpuščeni iz vojaške službe oni, ki odslužijo tri leta, dne 1. oktobra, ampak še-le dne 31. decembra t. 1. — Torej avstrijski vojaki bodo morali trpeti za madjarsko trmoglavost. Kaj takega bi na Ogrskem pač ne dovolili. Kaj pa, če tudi do konca leta v Budimpešti ne dovolijo vojaških novincev?
Resen opomin Combesu.
Znani francoski odličnjak Renat Goublet je nedavno v »Revue polit, et parlam.« objavil daljši članek, kateri končuje s temi le besedami: Od kar obstoji francoska republika, se ni nahajala Francija še nikdar v tako kritičnem položaju, kakor se nahaja dandanes. Prvikrat so sedaj prekucuške stranke udrle v cerkve ter kradle pred očmi policije. Napovedala se je pri nas prava pravcata verska in civilna vojska. Nujno potrebno je, da se prej ko prej stori konec takim odno-šajem. To pa ne samo zaradi tega, da Be povrneta v državo mir in red, ampak tudi zaradi tega, ker se nahaja pod takimi pogoji naš ugled pred inozemstvom v veliki nevarnosti. Kak upliv naj bi imel narod na to. kar se dogaja drugod, ako se ne zna vladati niti samega sebe ? Ako so postajale kongregacije premogočne in je zaradi tega začela biti francoska vlada na nje pozorna, o tem se ne da nič reči. Pa ako se je že hotela moč kongregacij omejiti in odpraviti morebitne zlorabe, morala je vlada na vsak na-
čin spoštovati verski čut. Zdaj pa se moramo vprašati, kako bo vse to končalo ? Tako govore in sodijo ljudje, ki sicer niso topli zagovorniki kongregacij.
Želje katolikov na Filipinih.
Na Filipinih vlada sedaj po uradnih poročilih iz Washingtona popoln mir. Prebivalstvo uživa popolno ameriško svobodo. Katoliška cerkev je državno priznana in pod nienim varstvom. S tem varstvom se pa silno slabo služi razvoju cerkve in katolikom sploh. Nekatoliki uživajo skoro večje pravice, kakor pa verniki pod državnim varstvom. Radi tega je vodstvo filipinskega katoliškega centra poslalo ameriški federaciji katol. društev obširnejo resolucijo. »Cantro Catolico de Filipinos« predstavlja vse filipinske katoličane. Odgovor je bil poslan federaciji in podpisan od osmerih najvišjih uradnikov filipinskega katol. centruma. Ima obliko rezolucij, spreietih na posebnem shodu, ki je bil sklican nalašč zato, da se odgovori na ameriške resolucije. Prva resolucija se glasi: »Na| ee naprosi ameriško federacijo katoliških društev, da bi porabila svoj vspe-šen vpliv v ta namen, da bi Be na Filipinih ločila cerkev od države, kot je to preskrbljeno v ustavi ameriški in kot v Ameriki to velja. Tako bi se preprečilo vmešavanje otoških, pokrajinskih in mestnih oblastev v stvareh, ki se tičejo le cerkve«. — Filipinski katoliki torej sami prosijo popolne svobode od države. — Konečno prosijo, naj ee Amerika bolje informira o pravem stanju katolikov na teh otokih.
Lakota na Kitajskem.
Ameriški konzul v Kantonu pošilja vojnemu uradu v \Vashingtonu podrobnejših poročil glede grozne lakote po nekaterih delih Kitajske, zlasti okolu Kvvargsi. On pravi, da matere prodajajo svoje otroke po 2 do 5 dol. ali pa še manj, samo da si morejo kupiti živeža za ostalo družino. V eni sami vasi je 200 domačinov vsled lakote poginilo in če pomoč ne pride od nikoder, jih bo pomrlo na tisoče druzih. Konzul sklepa svoje poročilo s prošnjo, do ameriških državljanov, da naj pomagajo odvrniti grozno lakoto ter pošljejo nesrečnim domačinom živeža. Vsled treh slabih letin umirajo ljudje na stotine. V maju in aprilu je bilo prodanih 30 000 ljudi na malajski polotok, ki so se sami prodali samo za hrano. Matere celo prodajajo hčere za merico riža. Na tisoče jih bo gladu umrlo, če ne pride pomoč.
LISTEK.
Raznašalka in njen sin.
(Poslov. N. K.)	«
I.
Med raznašalci časnikov neke praške tiskarne se je prikazala nekega dne, pred kakimi osmimi leti, oOletna vdova Viljelmina Vojta. Neprijetno življenje je to ; a danes, ko se VBe peha in je vsak vinar tako dragocen, se ženske kar trgajo za ta posel. Še dobro mi je v spominu, kako mi je prinesla nova raznašalka prvi časopis; takoj Bem videl, da je novinka, ker je položila list z nekim svetim spoštovanjem na mojo pisalno mizico. Njena prednica je imela že dolgoletno izkušnjo in vse njeno kretanje je izražalo ono čudno hitrost, s katero begajo po hišah pismonoše in taki ljudje. Potrkala je, odprla vrata, pozdravila in obenem vrgla časopis na mizo, a kot blisk je švignila spet iz sobe. Enajst mesecev v letu je bil njen pozdrav čmeren in nevoljen ; vrata je malomarno zaloputnila vselej za seboj, a v sobo je prikorakala že ob šeBtih zjutraj kot kak grenadir. Včasih so mi je zdelo, da ima
neko zlobno veselje nad tem, da me vzbudi vselej iz najslajšega spanja.
Trda je bila njena pot od kraja do kraja, kjer so ljudje še počivali v mehkih pernicah, med tem, ko je morala biti ona na nogah že ob treh zjutraj, in naj je bila zima ali poletje. Samo v decembru je bila drugačna. Takrat se je vselej izpremenila. List mi je položila na posteljo prav pred nos, tako, da me je vzbudil ostri duh tiskarskega črnila na prvi hip. Ko je šla iz sobe, je lepo mirno zaprla vrata. Morda ste že uganili, zakaj je bila proti koncu leta tako prijazna ? Bližalo se je namreč novo leto, ko je dobila povsod majhen dar. In to je uplivalo nanjo. Ta novoletni dar pa je bil tudi ves njen postranski zaslužek v celem neskončno dolgem letu, ko je morala begati po mestu vsak dan, zjutraj in zvečer.
Večkrat pričakujemo časnika z nervozno nepotrpežljivostjo, zlasti kadar se gode po svetu kake posebne stvari, potresi, vojske ali upoii. In todaj nam je oseba, ki nam prinese list, celo simpatična, če no vsaj dobrodošla. /enaka, ki mi je nosila časnike, je bila suha, da se mi jo včasih zdela kot kak izmučen tramvajski konj. Vsak dan je morala obletati vse naročnike. Morala je dobro
paziti, da ni koga izgrašila, kajti naročniki znajo v slučaju, ako ne dobo priljubljenega jim lista, reklamirati prav občutno. Štirikrat naj se pritožijo, in upravništvo raznašalko precej zapodi. Abonent je v tem oziru nedotakljiva oseba.
Ia tako je begala dolgo, dokler se ni naletela do smrti.
Nekega dne se uboga Btarka prijoka k meni, kot bi ji bili ravnokar zagrebli otroka. Zunaj je deževalo kot bi lilo iz škafa, in nekaj listov ji je padlo v blato. Izbrala je nepomazane listo in jih dejala posebej, umazane pa je nesla osebam, o katerih je vedela, da so milejšega srca. Reva se je tresla po vsem životu od strahu. Kadar so ji dali v upravništvu premalo številk, ali kadar so ji je katera izgubila, takrat najusmiljenejši naročniki niso dobili lista.
In tako niBem dobil nekoč dva dni zaporedoma nobene številke. Reklamirati ae mi ni zdel« vredno. Sel sem v kavarno in tu prebral vse, kar me je zanimalo.
Tretji dan pride nova ženska.
»Kje pa je stara?« jo vprašam prene-sečen.
Žena dene list na mizo in pravi z glasom, ki mi je tako šinil v mezeg in kosti,
da sem novo raznašalko nehote pogledal od nog do glave !
„s>e je že ,naletala", gospod . . . Ona je že doslužila. Pred dvema dnevoma je naznanila upravništvu, da ne more več opravljati svojega posla, ker jo noge silno bole. Otekle ao ji bile čez noč, potegnilo je k srcu, pa je ugasnila, zdaj ji je dotro, gospod ..
»Ali vi že dolgo služite tu ?«
»Danes raznašam prvič, gospod .... Sama ne vem, kako se bom privadila temu, a morala so bom. Oprostite, prosim, gospod, ako bi izkraja bila bolj počasna. Abonente imam napisane na listku in moram iskati šele hišnih številk. Priporočam ae ! Z Bogom !u
Z navadno radovednostjo sem vzel list v roke, a minilo je nekaj časa, da sem jel brati. Žena mi ni šla iz mieli. Bilo mi je kakor veščemu poznavalcu konj, ki opazi med tramvajskimi kljusami plemenito žival. Ta se mu vidi, da je plemenitejšo vrste, a mora že imeti kak pogrešek, sicer bi ga ne bili upregli v grozno vožnjo . . .
Takega pogreška sem iskal jaz pri moji raznašalki. Ž njo so je moralo zgoditi nekaj zelo žalostnega. Drugi dan sem si jo cgle-
Iz brzojavk.
Drugi splošni češki katoliški b h o d u Moravsko se vrši v dneh 26., 27. in 28. julija v Brnu. — Kvotno vprašanje rešeno. Ogrska kvotna deputaoija je pritrdila sklepu avstrijske kvotne deputaeije, da sedanja kvota 656:34 4 ostane v veljavi do končal. 1909. — Poslanska zbornica ima po dosedanjem načrtu tekoči teden »tri seje, v torek, sredo in petek. Vlada računa, da sa še tekefii teden prične razprava o proračunskem provizoriju. — Nadškof dr. K o h n se je v soboto vrnil v Olomuo. — Politiški položaj na Ogrskem. Vodstvo ogrske ljudske stranke je imelo včeraj zaupen razgovor, v katerem je sklenilo premeniti dosedanjo strankino taktiko in sodelovati pri obstrukciji proti budgetnemu provizoriju. — Odpoved k o n k o r -d a t a Komisija, ki jo je izvolila zbornica za presojo predlogov o odpovedi konkordata in ločitve cerkve od države, je s 17 proti 16 glasovom sprejela resolucijo socialista V a i 1 1 a n t a , v kateri se načelno izreka za odpoved konkordata in ločitev cerkve od države. — Kriza v Italiji. Zanardellijevo ministerstvo je res podalo ostavko, a kralj je še m sprejel ter si pridržal čas za pomislek. Zbornica v zadnji seji s;cer ni sprejela predloga, naj se proti mornariškemu ministru uvede preiskava, a vladna večina je bila tako neznatna, da se vlada nanjo ne moro več zanesti. V zbornici je zahteval ministerski predsednik, naj se zasedanje odgodi za nedoločen čas. — Kulturni boj v Franciji. Vlada je pariškim župnikom prepovedala prireditev procesij sv. Rešnjega Telesa izvan cerkva, češ da se razburjajo drugoverci.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15 junija.
Sv. Oče Leon XIII. V soboto popoludne se je raznesla po Dunaju govorica. da je sv. Oče umrl. Tudi telegrami iz Budapešte so potrjali to vest. Ker se nam je to telefonično sporočilo, ko je bil list že v stroju. smo mogli zabeležiti samo še govorico, nevede, ali je pretužna vest resnična ali ne. Obrnili smo se na Dunaj in čakali ponoči nadaljnih poročil, da bi izdali posebno izdajo in sporočili naročnikom, kako in kaj. A do polunoči ni bilo nobenega pojasnila. Še le v nedeljo zjutraj ob 0. uri je prišel na škofijstvo telegram od dunajske nuneiature, v katerem nun-ciatura poroča, da je sv. Oče popolnoma zdrav. Ker v nedeljo ni mogoče izdati posebne izdaje (ob praznikih pač! To je sklep društva tiskarjev), s^o nabili v Ljubljani na nekaterih krajih plakate, na katerih smo sporočili veselo vest. Tudi na deželo smo na več krajev telegrafirali. Danes pa vsem naročnikom z velikim veseljem sporočamo to radostno vest. Saj čuda bi ne bilo, ko bi 94Ietni starček končno le onemogel. A božja previdnost čudežno čuje nad dragim življenjem starčka papeža-jubilarja in vedno
dal nekoliko natančnejše. Boječe in na tihem je prišla po prstih v sobo, pozdravila veselo in s prijaznim smehljajem dejala: »Danes je že boljše . . . Kmalu bom v popolnem tiru «
Dasi je bila že stara, vendar je kazala še neko dekliško odločnost in gorečnost. Časopis je dejala na mizo s takim spoštovanjem, kot bi bila storila kaj silno imenitnega. Večkrat sem bil že iz postelje, ko je prišla, in takrat sem jo dobro ogledal. Njeno mehko, nekoliko shujšano obličje je pričalo, da je doživela žena že srečnejših dni kot so ti. Tudi na ostankih nekdaj dragocene obleke ae je to poznalo. A najboljši dokaz za to je bilo njeno vedenje. Počasi, kapljo za kapljo sem izvedel vse podrobnosti iz njenega življenja.
»Gospod — moje življenje se menja tako kakor letni časi!«
Pri teh besedah se je ozrla na časnike; morda je preštela v naglici naročnike in potem odmerila čas, ki ga sme brez škode posvetiti razgovoru.
»Jaz sem hči nekega oskrbnika. Oče je imel sicer lepo plačo, a sedem hčera nekaj raznese.«
Vse smo se omožile iz ljubezni, kajti razen dote nismo dobile nobene druge stvari. Jaz sem se omožila zadnja, daai najstarejša.
(Dalje prih.)
izuova osramoti vse zavistne in sovražne želje nasprotnikov. Zato pa kličemo radostno: Bog živi Leona! Bog čuvaj Leona! In če je mogoče, zre naj sto let!
Duhovniika vest s Štajerskega. Za župnijo Ljutomer imenovani č. g. župnik Fran Šalamon se je župniji odpovedal in je torej ta zopet razpisan«.
Sestanek »Leonove druibe". V srede 17. junija zvečer bo sestanek »Leonove družbe«. Končal bo svoje predavanje prof. dr. Janežič. Ta sestanek bo zadnji v tem šolskem letu.
»Učiteljski dom« v Celovca. O veliki važnosti tega pred dobrim letom ustanovljenega društva za koroške Slovence smo govorili že obširneje. Naraščaja debrih slovenskih učiteljev Koroška silno potrebuje. Zial, da so bili tako malo upoštevani vsi tozadevni pozivi odbora, posebno od strani denarnih zavodov. Iz poročila o društvenem delovanju v prvem letu posnemljemo, da ae je nabralo doneskov 6871 kron, stroškov pa je bilo 2555 kron. — Društvo vzdržuje letos osem mladeničev, za katere plačuje mesečnih 304 krone; k tem stroškom so gojenci doslej donašali sami le še 567 kron. Izmed teh mladeničev jih je nekaj, o katerih poročajo profesorji, da so vzorni; kar je preslabega, tem bo društvo seve podpore zopet odtegnilo: naš dragocen denar se sme izdavati le tam, kjer je res upanja, da se doseže društveni namen. Izmed koroških posojilnic je društvu poslalo doneskov doslej le pet, od zunanjih ste pcslali dve! Ker se je tedaj večina doneskov dobila od zasebnikov, in ker vendar upamo, da se spomnijo posojilnice častne svoje dolžnosti, nadaljuje odbor svoje delovanje, prepričan, da se v teku let zaklad tako ukrepi, da se postavi lastni zavod. — Za letos je sklenil občni zbor, da novih gojencev ne sprejema* — Podpiraj torej vsak po svoji moči vele-pomenljivo stremljenje »Učit. doma« I
Osebna vest. Nevarno je zbolel v Celovcu veroučitelj na realki preč. gospod Hutter. — Fzm. vitez Succovaty je v soboto odpotoval iz Ljubljane. Včeraj sta došla v Ljubljano fml. baron M a 1 o \v e t z in gen. major deVerrette.
—	Mladeniški shod na Ptujski
gori. Dne 21. junija bo na Ptujski gori ob 10. uri slovesna služba božja s pridigo, katero bo imel sloveči govornik dr. Anton Medved, profesor iz Maribora. Mladeniči »Marijinih družb" imajo med to službo božjo skupno sv. obhajilo. Po cerkvenem opravilu bo pri Jagodiču slavnostno zborovanje, katero priredi za mladeniče »Gorsko bralno društvo«. Pri zborovanju nastopijo razni mladeniški govorniki ter vmes svirajo mladeniči hajdinskega tamburaškega društva. Sklep bo v cerkvi Matere božje, kjer se bodo pele litanije in nato bo skupen odhod. Mladeniči ptujskega okraja se zberejo zjutraj ob 8. uri istega dne pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, odkoder bo skupna procesija na Goro. Shod se vrši ob vsakem vremenu!
—	Bohinjska železnica Tvrdka, katera je prevzela v izvršitev del bohinjske železnice od St. Petra do Kanala, prične svoje delo prihodnji mesec. Po črti hodi že šest inženerjev dotične tvrdke, ki si ogledujejo svet in se tudi pogajajo za odkup istega. Dela glede goriškega kolodvora niso še oddana in 89 ima tozadevna dražba še le vršiti. Vsa poslopja, kakor kolodvorsko skladišče, delavnice, poslopje, v katerem bodo stali stroji itd., stala bodo čez poldrugi milijon kron. Po Gorici hodi že vse polno delavoev, manjših podpodjetnikov in delavskih nadzor-nikov, ki čakajo na delo.
—	Razmerje med gosp. Sakserjem in Kubelko se nam iz New-Yorka tako-le pojasnjuje: Gospod Frank Sakser, bankir v New - Yorku, je lansko leto na obilo prigovarjanje vzel seboj Viktor Ku-belka iz Ljubljane, kateri se je predstavil za knjigovodjo. Viktor Kubelka je služboval pri SakBerju sedem mesecev, dobival plače po 14 dolarjev na teden, kar je za človeka, k i ne zna angleško, obilo. Kubelka pa je takoj pokazal, da niti pojma nima o knjigovodstvu, počel je kmalu intrigirati med oaobjem Sakserjevim, katero šteje 21 mož. Kubelka je sam odšel brez vzroka pred veliko nočjo iz službe in zahteval, da mu Sakser povrne potne stroške sem in tja in plača za pet tednov zaslužek. Sakser je zabtevo zavrgel, nato je šel Kubelka Sakserja tožit, in Kubelka je popolnoma pogorel. — Sakser je bil že pri zaslišanju oproščen, Kubelka pa je šel k neki italijanski tvrdki služit za ubornih 9 dolarjev.
—	Ogenj je bil v Podlipi pri Vrhniki dne 12. t. m. ob 4. uri zjutraj. Pogorela je hiša posestnika in trgovca Jesenovca. Večje nesreče ni bilo, ker se jo pridnim rokam posrečilo, obvarovati bližnja pcslopja. Pogo-relec je bil zavarovan.
—	Novice iz Peč. Iz Peč 13. t. mes. »Odcoprati zna". Pod tem naslovom je poročal .Slovenec« št. 128 dne 8. junija izpred porotnega sodišča o vžitkarju Frančišku La-jovec, ki je bil 6 t. m. pred porotniki zatožen, da je kriv požiga, goljufije in tatvine. A bil je oproščen in se vrnil k svojemu sinu, ki je sedaj gospodar na Reki, v občini Peški. Oprošfieni vžitkar Lajovec je bil prijet in sodniisko zasledovan na ovadbo last nega sina. Sinoči krog polnoči pa je jela goreti hiša mladega gospodarja Fr. Lijovec in tudi pogorela popolnoma. Nihče ni hotel gasiti. Sosedje so Ie gledali in varovali svoja poslopja. Goreti je začelo baje na »osjeku«. Kdo je ogenj zakrivil, se ne ve. Sosedje pa so v velikem strahu za svoja poslopja. Drugo, kar straši sicer mirne prebivalce, je ropar ska banda, došla z Dolenjskega, ki se drži ob okrajni cesti od Moravč do Selišč. Goščave gore sv. Florijana so ji godna skrivališča. Baje so ukrali konja, ga odgnali, pa jim je srečno ušel in se zaletel k sosedu, ki je konja spoznal in gnal nazaj k gospodarju. Ta skrbi, da sta njegov hlev čuvala dva mladeniča. In glej! drugi večer pridejo dol-goprstniki zopet po konja. Toda zbežali so, ko so našli hlev zastražen. Upamo, da po klicana oblast prej ko prej reši naše ljudstvo teh strahov.
—	Za pogorelce v vasi Vel. Pudlog v krškem okraju je podaril cesar iz zasebne blagajne 500 kron.
—	48 in pol leta v ječi Minolega meseca je zapustil kaznilnico v Kopru starec 65 let imenom Fran Bertom, rodom iz Poreča. Starec je večji del svojega življenja preživel po ječah. Kot 151eten deček je že v vojni mornarici v obrambi ubil dva svo jih tovarišev. Ko je došel iz ječe, je ubil dve drugi osebi. Za ta zločinstva je obsedel v temnici 481/, leta: 30 v Gradiški, poslednjih 18l/» let v Kopru.
—	Iz Trilča, 9 junija 1903 (Odgovor na zadnji Gorenjčev dopis iz Tržiča) Danes zjutraj je po daljši bolezni umrl tukajšnji cerkvenik Ivan Ude v 59. letu svoje starosti, štirinajstleten deček je prišel v Tržič, kjer je služil pri farni cerkvi kot pomočnik in cerkvenik nad štirideset let. Zadnji čas je bolehal, v soboto se je vlegel in v torek zjutraj je previden s sv. zakramenti izdihnil svojo dušo. Vsa leta je bil zvesto udan svojim predstojnikom, ki so mu lahko zaupali radi njegove poštenosti. Vsak človek ima svoje Blabosti, tudi rajnki Ude ni bil brez njih. Tega pa vendar nihče ni pričakoval, da se bo dobil človek v Tržiču, ki bi hotel zagreniti zadnje ure pokojniku. Vsi farani so vedeli, da bo cerkvenik Ude kmalu vzel slovo od sveta, ker je vidno hiral. Da bo pa dopisnik „Garjevca" (tako v tržaški okolici imenujejo listič »Gorenjec") takošen umazan dopis skrpal, vendar nobeden ni pričakoval! V Tržiču pri očitni službi božji streže cerkvenik vedno v svoji cerkveni opravi. Sveče je pokojni cerkvenik radi kratkovidnosti navadno še prezgodaj prižigal, ker se v Tržiču vselej služba božja začne točno ob naznanjeni uri. Tako so bile tudi binkoštno nedeljo že vse sveče skoraj četrt ure pred šesto uro prižgane. Ob imenovanem času je cerkvenik moral vsled bo-lehnosti domov. Ko je nazaj prišel, je hitel It altarju. Ker je imel cerkvenik na binkoštno nedeljo koratelj nekaj zvit, je dopisnik napisal celo zgodbo in pristavil še nekaj opazk, za katere ga gotovo ne zavida noben pameten človek. Pokojni cerkvenik ni zaslužil, da bi ga take vrste dopisovalci smeli žaliti. »Gorenjcu« slednjič 5e s pomilovanjem čestitamo za ta oovirek, ki ga je privoščil svojim naročnikom.
—	Strela ubila je minuli petek 24-letno posestnikovo ženo Jožefi Žagar iz Birčne vasi pri Novem mestu. Na polju je iskala zavetja pod hrastom. Otroci, ki so bili nekaj korakov oddaljeni, so ostali nepoškodovani.
Ljubljanske novice.
Včerajšnje procesije. Tudi včerajšnji dan ni bil preveč ugoden procesijam, a sta se vendar — šentiakobska in frančiškanska — kakor po navadi vršili. Pod precej neugodnimi avspicijami se je podala šentjakobska na piano, in res kmalu se je jelo temniti ter kapljati vedno bolj in bolj, tako da je pri prvem blagoslovu prav pošteno pralo. A že koncu blagoslova se je jelo kazati solnce, tako da se je procesija lahko mirno dalje vršila in se je do konca ravno lepo vse posušilo. Pri sv. Jakobu so imeli včeraj nov lep ornat, ki pa ni nič škode trpel. — Hujše se je godilo frančiškanski, ki je bila zunaj, kadar se je dež prvič vlil, ko so pri sv. Jakobu še v cerkvi bili. Smo pa le koražni Ljubljančani, da se malo plohe nič ne ustrašimo ! Nekaj novega je bilo pri frančiškanski včeraj to, da je petje pri blagoslovih spremljal vojaški orkester. — Ljubljanske procesije bi bile uzorno lepe, ko bi le neka-
tera nedostojna zijala ob strani dobrega vtiska ne kazila I — K poročilu o stolni procesiji moramo opomniti ie to, da so bili letos zopet gledavci na rotovškem balkonu, torej ravno nad oltarjem, na katerem stoji Najsvetejše. Da imajo .izobraženi" ljudje tako malo čuta za to, kaj se spodobi in kaj ne! V tem oziru potrebuje ljubljansko prebivalstvo še mnogo vzgoje. — O neudeležbi magistrata pravi dobro tržaški „Novi List" : „V Trstu je kriva Ciril-Metodova zastava, v Ljubljani kaka opazka v .Slovencu«, v Celovcu zopet kaj drugega, da teh gospodov ni blizu. Toda vse to bo le pretveze, s katerimi kažejo le svoje nasprot-stvo do cerkve". Naj imajo tedaj svoje veselje nad tem, kakor ga imajo otroci, kadar se kujajo in menijo s tem imponirat«. Svobodno jim! Če mislijo, da jih je pri prooe-siji kdo pogrešil, so v veliki zmoti. — O frančišk. procesiji smo dobili de poročilo: Frančiškansko Telovo procesijo je vodil prečast. o. provincijal Konstantin L u s e r. Vdeležba je bila izredno velika. Za Rožniškim, Viškim in Šišenskim banderom so šle dotične soseske, potem župno bandero, štirirazredna viška šola z novim krasnim banderom, štirirazredna šola šišenska z banderom, dolga vrsta ženstva s svečami, neprešteta vrsta dečkov in deklic, vojaštvo z godbo, za nebom člani cerkvenega predstojništva in drugi gospodje. Vladal je prav lep red, procesija je ostala vedno v vrsti in tako je bilo mogoče od vsake postaje se brzo pomakniti dalje. Sicer je nekoliko nagajal dež, a vsi vdeleženci so ostali stanovitni do konca in Bog je poplačal stanovitnost, ker je pri četrti postaji krasno zasijalo solnce. — Slovesnost je posebno povzdigovalo krasno petje frančiškanskega zbora, broječega 36 gospodičin, gospodov in dečkov, ki so pod vodstvom P. Hugolina izvajali štiri himne, katere je zložil Maks Filke, stolni kapelnik v Vratislavi. Zbor je spremljalo 16 mož vojaške godbe z godali. Himne so precej dolge, zložene v velikem štilu. B. Mettenleiter piše o njih v »Caecil. Ver.-Katalog": Tako veličastna in bliščeča skladba za sv. Telo kakor ta dosedaj še ni bila izdana ; zložena je prav za slovesen obhod, ko se poje pod veličastno kupolo neizmernega neba. Zahteva pa številen in izvrsten zbor in izvežbano godbo. — Iiimne so naredile mogočen in svečan vtisek.
Tatvina. Hlapcu Štefanu Gnusu, stanu-jočemu na Rimski cesti št. 16. je danes ponoči v Podkrajškovi gostilni na Rimski cesti št. 11. neznan tat ukradel iz žepa na suk njiču denarnico, v kateri je imel nad 5 K denarja. Sumljiv tatvine je neki fant, ki je sedel poleg njega v gostilni. — Kamnoseškemu pomočniku Jožefu Salbergerju stan. v Trnovskih ulicah je pred dnevi v gostilni »pri Lahu« v Vegovih ulicah ukradel neznan tat srebrno uro in srebrno verižico, katera je imela dva obeska — srebrni medaljon in srebrno petico.
Občni zbor uradniškega konsumnega društva se v soboto radi prepičie udeležbe ni mogel vršiti. Nov občni zbor je sklican na 27. t. m.
Vojak pobegnil. Včeraj zvečer je iz brambovske vojašnice pobegnil prostak Ign. Prašnikar. Svojim tovarišem je popred pripovedoval, da pojde v Pulj.
Sledovi ponočnjakov. V nedeljo zjutraj je bil pred vrati cerkve sv. Jakoba najden kovinast krožnik z dvema kozarcema napolnjenima z vodo. Na krožniku je vtisnjeno »Kavarna Krapeš«.
Goljufico, katera je dekli Mariji Skvarče v Iiradeckega vasi št. 8 pod pretvezo, da jo bode spravila v delo v tobačno tovarno, izvabila 60 kren, je policija zasledila in zaprla. Goljufica je delavka Ana Potočnik, stanujoča v Cerkvenih ulicah št. 21.
Z metliščem po glavi. Danes zjutraj sta se v Tesarskih ul cah sprli in stepli delavka v tobačni tovarni M. P. in brezposelna natakarica A. Z. in je prva slednjo pretepla z metlo. Vdarila jo je z metliščem tako po glavi, da se je metlišče prelomilo. Nastal je tak krik, da se je na ulici nabralo mnogo radovednežev.
V nedeljo na Rožnik! Vabilo k sveti maši, katera se daruje dne 21. junija t. 1. ob 9. uri zjutraj na Rožniku na čast svetemu Antonu, patronu delavskega konsumnega društva. Vsi društveniki in prijatelji se vabijo, da se mnogobrojno udeleže. Po cerkvenem opravilu bode prosta zabava v gostilni gospoda Čada, kjer bode tudi pogreb slavnoznanega pipca kluba A. K. D. pip-čarjev.
Preložitev ljubljanskega pokopališča. Danes dopoludne se je vršil v Stepanji vasi komisijski ogled za napravo novega pokopališča pri ondotni cerkvi. Upraviteljstvo pokopališča je zastopal vlč. gospod kanonik Erker, vlado vodja okrajnega glavarstva g. Lapa j ne, ljubljansko občino gg. župan Hribar inPredovič, dalje so bili prisotni gg. nadinženerja Žužek in Hanuš, zdravnika gg. dr. Kopfiva in dr. «ter-g e r, župani okoliških občin, baron C o -deli i in drugi lastniki zemljišč. Ogled dopoludne še ni bil završen in se je nadalje-
val popoludne, vendar pa kaže dosedanji vspeb, da se uresničenju tega načrta ne bodo stavile več nobene večje ovire.
Z visočine bode skočil. Zrakoplovec LeonStetiens se bode dne 21. t. mes. okoli 5. ure popoludne na dirkališču spustil z zrakoplovom v zrak in ko bo dosegel pre cejšnjo visočino, spustil s s bode s padalnico na tla.
Nepreviden kolesar V Spodji Šiški je včeraj dopoludne kolesar J. K. podrl na tla Marijano Lingenfuss in jo povozil. Deklica je bila lahko poškodovana.
V Ameriko In nazaj. V soboto po noči odpeljalo so je 113 oseb v Ameriko. Danes zjutraj pripeljalo pa se je 58 oseb iz Amerike v Ljubljano in odtod v svoje rojstne kraje.
Iz ljubljanskega gasilnega društva. Silno presenečenje je provzočil včeraj odbor gasilnega društva gospodu Fr. Zupančiču. Izključil ga je iz društva, kakor pravi, zaradi izgredov povodom Pavškove slavnosti, in to vkljub temu, da je imenovani ie 10 t. m. nasnanil svoj prostovoljni izstop. V odgovoru gospod Zupančič to tudi pojasni in pravi, naj ga že vendar puBte pri miru.
Ustanovni shod zveze slovenskih pevskih društev se vrši v nedelio dne 5. julija.
Zaročili so se g. Jožef Rojina, krojaški mojster z gdč. Matildo Zanrškar. — Gosp. Janez Pintar, odvetn. koncept, uradnik z gdč. Milller z Gradca. — G. Fran Urbane, trgovčev sin z gdč. Evgenijo Souvan.
Izgubljeno. Neznano kje v mestu iz gubil ie neki železniški uradnik bankovec za 100 kron. — Na Mestnem trgu je dne 13. t. m. izgubila posestnikova hči Ivana Zidan iz Bizovika srebrno pozlačeno verižico. — Šolski učenec Ludovik Baraga, stan. v Hrenovih ulicah št 17 je izgubil na Erjavčevi cesti srebrno uro. — Na poti od Sodnijske ceste po Dunajski in Marije Terezije cesti do Jenkove pekarije je izgubila zasebnioa Rjza Labe, stanujoča na Miklošičevi cesti št. 36 bankovec za 10 kron. — Branjevka I^ana Kašmanhuber, stan. na starem trgu št. 11 je izgubila v soboto na Mestnem trgu 4 K; katere je imela v belem robcu zavite.
Najdene stvari V tednu od 5. do 12. t. m. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: 1 rujav klobuk, 1 vozni listek III. razreda, 1 dežnik in dva para belih ro-kovic.
Z bičem udaril. Jernej Virant, posest oikov sin na Golem št. 13 je v soboto popoludne z bičem udaril hlapca Jožefa An-tončiča, stan. na Cesarja Jožefa Trgu št. 13, ko se je peljal z bicikelnom mimo Babičeve prodajalnice po Djlenjski cesti. Bič se je ovil okoli bicikelna in ko je Virant potegnil bič nazaj, je vrgel Autončiča na tla, ki se je pri tem na lovi nogi poškodoval.
Deželna preskušalna vinska klet v Ljubljani. Kakor prejšnje, sta bili tudi obe zadnji javni vinski pokušnji prav dobro obiskani. Razun veliko ljubljanskega odličnega obSinstva smo opazili tudi mnogo rodolju bo v in gostilničarjev z dežele, kar znači posebno zanimanje za to prekoristno deželno podjetje.
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo dne 21. t. m. izlet na Krim po sledečem vsporedu : Odhod zjutraj ob 4. uri 54 minut z južnega kolodvora z vlakom južne železnice, prihod na postajo Preserje ob 5. uri 13 minut, odtod na Krim, tam eno uro odmora. Povrat čez Iško vas-Studenec v Škofeljco, kjer bo ob 3. uri popoludne kosilo pri gospodu Ogorelcu. Odhod iz Sko-feljce ob 8. uri po dolenjski železnici, pri hod v Ljubljano ob 8 uri 44 minut zvečer. Radi naročitve skupnega kosila j« neobhodno potrebno, da se izletniki prijavijo odboru majkasneje do petka 19. t. m.
Jelačičeve razglednice. Tukajšnji trgovec g. Jernej Bahovec je založil lične raz glednice, predstavljajoče spomenik bana Je 1 a č i č a z napisom »Pogum, med vami Bem i z vami.« Izvod stane 10 vinarjev.
Dogodki na Jlrva-
škem.
Delovanje bana Khuen -H e d e r-v a r y j a.
Kako skrbno in pravično banuje ban IIedervary na Hrvatskem in skrbi za svoje podložmke, podajemo tukaj dobrohotnim bravcem sledečo kupčijo, ki se je izvršila na banovo povelje z držtvnim posestvom.
Državno posestvo K u t j e v o je bilo prodano trgovcema z lesom, Turkoviču in T ti r k u za 1 1 0.0 0 0 gld. Posestvo je obsegalo 25.000 oralov, od katerih je bilo kakih 20.000 oralov samega hrastovega in bukovega gozda. Potem takem Btane en oral zemlje obenem z gozdom, poljem, vrtom, gradom in drugimi gospodarskimi poslopji 4 g 1 d. 3 1 k r., če pa vzamemo les, stane eno hrastovo ali bukovo deblo kake 4krajoarje, ako računamo, da raste na enem oralu kakih 100 dreves. In kaj je bila posledica? Turkoviči so si tudi postavili žage ter jeli kupčevati z nekdanjim državnim lesom in daneB so milijonarji. Na-
jeli so si tisoče delavcev in sekira je zapela — in gozdovi so se krčili, ter se spremi njali v rodovitna polja, Turkoviči pa bogateli. In tako je Kutjevo danes eno prvih in največ vrednih posestev v Slavoniji. Ono obsega 18 931 oralov gozda, 3087 oralov polja, 447 oralov travnikov, 180 oralov vinogradov, 1875 oralov sadnih nasadov, 11 oralov pašnikov, 56 oralov vrtov, 118 oralov prostora za gospodarska poslopja; dalje ima 4 pristave, 3 žgavnice, 2 opekarske p«či, apnenice, 46 km železniške proge in 40 km telefona. Davek znaša brez doklad 17.756 kron. Tako je torej to nekdaj državno posestvo, katero je deželna vlada prodala za 110 000 gld. ker jo je smatrala za nič vredno!
Kupila pa je nato deželna vlada neko posestvo Božjakovino, V Slavoniji takorekoč za zabavo. PrejSnji posestnik, ki je vse svoje premoženje zabil v to posestvo, je bil advokat S a j iz Zagreba. Božjakovioa stane do danes že nekaj čez en milijon gld. Nobeno ne donese nikakega dobička, marveč vedno le v e 1 i k d e f i c i t. Posestvo obsega pristave Božiakovine, Dvorišče, Ostrno in Cret ter meri 2829 oralov. Ondi je staja za kakih 600 goveje živine. 120 konj in 150 prešičev najboljše pasme. Poleg glavnega in jako nadarjenega gospodarja — bana, so š« pri gospodarstvu Krajcsevics, Mallin in profesor Franges. Poleg tega so še nastavljeni: direktor, blagajniČar in knjigovodnik, adjunkt, vrtnar, vinogradnik, gozdar, vrtni inšpektor in še drugih takih mož cela vrsta. Pa vsi skupaj ne znajo gospodariti v toliko, kakor naš kmetič v najbolj oddaljenih hribih. In zakaj je hrvatska deželna vlada kupila to ničvredno posestvo, je nerazumljivo navadnim ljudem — mogoče ve to vsemogočni ban. O ko bi bila hrvatska deželna vladi tisti denar, kar ga je zabila popolnoma po nepotrebnem v to posestvo Božjakovino, obrnila v dobre namene, kolikim bednim in ubožnim bi bilo pomagano in koliko grenkih solz bi bilo izbrisanih iz objokanih oči po bedni Hrvatski.
Ameriški Slovani za Hrvate. S protestnega shoda v Chicagu, o katerem smo že poročali, so poslali našemu cesarju Franu Josipu naslednjo brzojavko. ((Hrvatskemu kralju Franju Josipu na Dunaju. Ne-volja nas je dognala, da v imenu prosvete in človečanstva pokladamo v roke Tvoje, kralj Hrvatov, usodo otrok in žen hrvatskih, kajti Ti si ohranitelj zakona. Mesta razdejana, ječe prenapolnjene — odkoder odmeva krik neprijateljskih krvosesov in jok dece ter mater; kjer so davljeni rodoljubi, trpeči za domovino — to je i naša bel, kralj, a prolivana kri teče iz našega telesa. Proga njani ne misli na maščevanje. Ti viteški starček, delaj v imenu našem, v imenu pravice ter reši Hrvate novih bolečin in novega trpljenja! Stegni svojo roko nad narod, ki grozno trpi, nečuvan proti samovolji in brez-zakonitosti! Delaj, kralj — tega Te opominjajo grobovi naših očetov. Delaj v imenu ljudske svobode in božje pravice! Prega-njanci niso zarotniki, nego branitelji svoje rodne grude. Kralj! Daj Hrvatski svobodo in samostalno življenje! Poglej njeno grozno stališče 1 In spoji v celoto oni zvesti narod, ki se zvija pod tujim bičem ter beži križem širccega sveta, dasi brezmejno ljubi domovino. Kralj, v Tvojih rokah počiva usoda Hrvatske! Resolucijski odbor.
V Vinici blizu Varaždina se je pred-včeraj pojavil vroč boj mej kmeti in vojaštvom. Kmetje so namreč že dalj časa ka zali svojo veliko nejevoljo proti vojaštvu in zahtevali, da se isto odstrani, veliki župan Rubido pa je nasproti dokazoval, da je vojaštvo potrebno, in je celo brzojavno na prosil bana, naj se nad Varaždinom in okolico proglaBi preki sod. katerega pa za sedaj ni hotel dovoliti. Radi tega postopanja in sploh radi postopanja vlade so izstopili iz vladoe stranke kr. komornik Ilalper in brata grofi Kulmera. »ploh pravijo, da izstopi iz stranke še več veljakov. V boju z vojaki so padli štirje kmetje, ranjenih pa je deset. — V Varaždinu, kjer je vae polno vojaštva, je bilo radi demonstracij aretiranih 12 moških ia 6 žensk.
Kako bi židje napravili mir na Hrvaškem? Varaždinski žid krošnjar Kohn trdi, da bi on precej napravil mir, potreboval bi le dva polka ma-žarskih huzarjev. Dal bi puške nabiti in vsacega ustreliti, kateri bi demonstriral. Tako silo bi radi vpotrebili vsi židje. — Boje bo grozno, da se ne bi njih napadlo, pa bi zdaj radi zatrli vse s silo.
Kako bi neki hrvaški uradniki znali napraviti mir? Okr. pristav v Ivancu, dr. Teofil Križan je rekel uglednemu meščanu, da bi on v Zagrebu napravil hitro mir, ako bi poBtal deželni komisar. On pravi, da bi dal z vojaki zapreti ulico, kjer bi bili demonstranti, in vse postreljati. To bi tako delovalo na druge, da bi bili precej vsi mirni. Meščan mu odgovori: „Pa ako bi jaz stal tisti čas za vami, prijel bi vas vseeno za vrat, ker bi vaše povelje bilo nasilje, a ne pravica". Dr. Križan njemu: »Zaradi te izjave vas smem zapreti.« Meščan: „Mene vi ne bodete zapirali; z Bo gom!" — T« dr. Križan je študiral pravo v
Gradcu in j« sin glasovitega, rodoljubnega Slovenca prof. dr. Križana v Varaždinu. Res, ta ain je nevreden svojega očeta! Drugi uradniki bo še hujši. Mnogi so nahujskali žup Ijane proti opozicionalnim župnikom n. pr. ▼ Zajezdi, Beli, Ivancu, Maruševcu itd.
Dogodek v Varaždinu. V ponedeljek je bila v Varaždinu pri frančiškanih bv. maša za žrtve, koje so padle v tej borbi. Pri maši so sodelovale pevke »pjevačkog društva Vienca«, odičene s cvetjem in hr vatakimi trobojnicami, zavitimi v črno. Občinstva je bila polna cerkev, trgovine so bile zatvorjene. Po maši je nastal velik naval; kamenje je letalo na udeležnike. Gosp. mestni kapelan F e m e u je dobil kamen za vrat, da ga je oblila kri. V tem hipu je vo jaštvo obsedlo vse mesto, kar je seve narod ša bolj razljutilo. Pobili so vsa okna biljež-niku Oskarju pl. Kišu. Policija se je navalila z vso silo, ali je morala popustiti, ker bo je narod navalil na njo, da |e morala pobegniti; narod je delal, kar je hotel. Zaprli so mnogo oseb, mej temi tudi več go-spodičin pevk in delavcev.
Trgovec Aleks. D o č k a 1 v Varaždinu nas prosi z ozirom na vest v 129. številki našega lista, da je povodom zidušnice 8. t. m. imel le on odprto svojo prodajalno, objaviti, da je zatvoril svojo trgovino ie pred zaprošenim časom, da je bilo v cerkvi vse njegovo osobje in da ni dobil od nikogar ukora glede zatvarjanja. Tej vesti pripomnimo, da smo jo poaneli po hrvatskih listih, v katerih doslej še nismo čitali popravka.
Dogodki v Srbiji.
Zastopniki radikalne stranke so imeli že dve seji, v katerih bo se izjavili za Petra Karagjorgjeviča. Tudi ministri so imeli sejo, v kateri se jih je šest izreklo za Petra Kura-gjorgjeviča in eden glas je bil za republiko. Tudi liberalna in napredna stranka sta izjavili, da je Peter K ara g j oriev ič edini mogoči kandidat. Črnogorski knez je baje zelo n e s i m -p a t i č e n. Noče ga ne ljudstvo, ne vojaštvo. Peter Karagjorgjevič ima vestno evropsko izobrazbo, katere je manjkalo Milanu in Aleksandru. Eiako bo tudi otroci Petrovi jako izobraženi in dobro vzgojeni.
Seja skupščine in senata je danes ob 10 uri in sicer ima v svrho rešitve nekaterih formalnosti vsak zastop svojo posebno sejo, na kar se vrši skupna seja, na katere dnevnem redu je volitev kralja in kateri predseduje novoimenovani predsednik Benata, bi\ši min. predsednik najstarejši član radikalne stranke Pera V e I i m i r o v i č. Bivši predsednik senata Marinkovič je že prej demisioniral.
Jutri ali v sredo se vrši bržkone druga skupna seja obeh zastopov. V tej seji nameravajo konečno rešiti sedaj še bolj pereče vprašanje o srbskem prestolonasledniku. Viri pravijo, da se bota v prvi vrsti vpoštevala sinova Petra Karagjorgjevič!, a izključeno ni, da posežejo tudi kam drugam.
Vsi belograjski listi pišejo za Petra Karagjorgjeviča in so proti republiki ter jo smatrajo nevarno državi. Vrhu tega bi tudi Rusija ne odobrila republike, ki bi baje ne-povoljno vplivala na zvezo Srbije s Črno-goro.
Kralj Aleksander se je hotel zavarovati pri amerikanski zavarovalnici v Parizu. Zato je večkrat prosil pri tej zavarovalnici, kakor pripoveduje sam direktor, da bi ga vBprejeli; tako je prosil pred šestimi meseci za kraljico Drago, pred enim mesecem pa sam zase. Toda družba junivsprejela iz zdravstvenih vzrokov.
V Z.fiji so šele popoldne usodnega dne zvedeli o umoru kraljeve dvojice, kar je vzbudilo silno senzacijo. Tudi ondotni vladni krogi pričakujejo, da se z novo vlado vrnejo v Srbijo boljši časi. Smatrajo pa dogodke v Srbiji ugodnim za makedonsko vprašanje, ker Srbija sedaj na bo nastopala kot rivalinja Bulgarije, pozneje pa utegne kot zaveznica z njo delovati.
»Zieit« piše, da Rusija ne bo nasprotovala ne temu ne onemu kralju za srbski stol. Zahtevala bo od izvoljenega kralja, da varuje v svoji državi zakone in mir. Enako stališče zavzame tudi Avstrija. Največ upanja, da bo kralj, ima Peter Karagjorgjevič; sem pa tje se čuje tudi želja po republiki.
Neki srbski politik pravi, da je lahko mogoče, da bo danes pri skupščini izvoljen črnogorski princ Mirko, ker ima neki večino za seboj. In če bi bil Mirko izvoljen, potem bi gotovo črnogorski knez več ali manj vplival na vlado v Srbiji in tudi Mirko kot kralj bi bil prijatelj ruske politike. Toda v tem slučaju Bi izpodkoplje vpliv, ker Srbija je v trajnem prijateljstvu z Avstro-Ogr-s k o.
Tudi v Budimpešti pravijo ondotni srbski krogi, da imajo danes manj upanja, da bi bil Peter Karagjorgjev č izvoljen kraljem, dasiravno je občno mnenje, da je Peter Ka-ragjorjevič prvi, ki naj bi bil voljen.
BožidarKaragjorjevič, vnuk Petra Karagjorgjeviča, se je izrazil, d a umor kralja Aleksandra ni poli tičnega značaja, marveč le maščevanje varanega zakonskega moža, ki ga je izvrši 1 polkovnik Mašin, svak kraljice Drage, ko je zvedel za razmerje kralja do noje žene.
Telesni zdravnik kralja Aleksandra, Ve-1 i č k o v i č , je rekel, da so vesti, češ, da je zato Sel v Francove vare, da bi pripravil kraljici Dragi stanovanje, popolnoma ne-osnovane.
Enako se tudi Veličkoviču čudno zdi, da bi bil kralj Naumoviča ustrelil, ker ni imel nikakega revolverja (?) v spalni sobi.
Podpolkovnik M i č i č , ki je baje prvi kralja ustrelil, se je izjavil korespondentu »Nationalzeitung«: »Da bi jaz prvi kralja ustrelil, to je le slutnja. Nas je bilo mnogo. Naša glavna stvar je, da se n a m j e d e 1 o posrečilo. Rešili smo domovino in smo veseli svojega UBpeha. Lazarja Petroviča je ustrelil stotnik R i -b t i č v čelo. da se je takoj mrtev zgrudil.
Brata Lunjevica sta umrla kot junaka, eden z kozarcem vode v roki, drugi pa ravnodušno cigaretko kadeč.
Kraljica Natalija ost«ne v Versail-les-u; njena sestra kneginja C h i k a je pri nji. Ne vsprejema nikogar.
Ruski Časnik »Svet« piše o dogodkih v Belemgradu, da so bili častniki, ki so kralja in kraljico umorili, janičarji, ne pa krščanski in slovanski vojaki. Srbski prestol je za vedno okrvaljen. Eiako se zgražajo nad umorom »Novosti«, ki pravijo, da kri umorjenih upije do neba. Prvima dvema se pridružuje »Novoje Vremja«, ki obsoja vse te dogodke in dodaja, da se ni nobeden upliven mož radikalno stranke udeležil umora.
Bolgarski časniki prinašajo dogodke v Belemgradu kot opomin vladarjem. »Dnevnik« pravi, da sta kralj in kraljica vedno delala na to, da se je moralo to zgoditi, kar se je zgodilo, in imenuje te dogodke kot zgolj srbske zadeve. V enakem duhu piše tudi »Večerna Pošta.«
Ako bo danes kraljem izvoljen, mu ide deputacija do Budimpešte naproti.
Za danes pričakujejo v Belemgradu ▼ vojaških oblastih velikih sprememb Kasa-cijsko in prizivno sodišče od usodnega dne ne izvršuje nikakih poslov; deluje samo okrožno sodišče.
Za danes pričakujejo večjih dijaških demonstracij pred skupščino. Dijaki nikakor niso za kraljestvo, marveč za republiko, ker je njih mnenje, da bi se tako najlažje obdržala edinost pri tolikih strankah.
Vesti, da mej Avstrijo in Rusijo vlada različno mnenje glede srbskega kralja, so neresnične. Avstrija in Rusija sta edini v tem, da se belograjski dogodki tičejo samo srbskih razmer. Tudi je neresnična vest, da Rusija želi za kralja sina Petra Karagjorgjeviča.
Po drugih virih bo bile zadnje besede kralja Aleksandra: »Cincar Markovič, zakaj si mi to storil?« Kralj je smatral Markoviča za glavarja zarotnikov.
Cincar Markovič je bil v ravno tistem trenutku ustreljen, ko je njegova hči povila. Imel je generalsko uniformo in je kadil cigareto. Vojni minister P a v 1 o v i č se je branil pri oknu ter streljal na upornike. Nadporočnik generalnega štaba Mili-slav C i va novic se je v vojnem minister-stvu ustrelil, ker baje ni izvršil neke naloge, ki so mu jo naročili zarotniki. Vojaški intendant Ivan Golubovič je znorel ter z nožem in revolverjem prišel v ministerstvo in je prosil, naj mu prizaneso, ker ni bil nikdar kraljev pristaš. Mnogo kraljevih pristašev je pobegnilo v tujino, drugi si pa ne upajo zapustiti svojih stanovanj. Vos strah pa je popolnoma neutemeljen.
Kralj Aleksander je bil zavarovan pri zavarovalnici »Urbaine« za poldrugi milijon. Adjutant Petrovič in polkovnik Naumovic pa sta bila zavarovana v Trstu pri „Assicurazioni Generali« po 12.000 frankov.
Teta kralja Aleksandra živi v Gradcu in je žena Edvarda Weinmeister, ki je bil radi goljufije obsojen. Ona je rojena Obrenovič.
Nikodem Lunjevica je imel znanje z neko Francozinjo Ninesso iz Havre-a, katero je menil poročiti. Le ta mu poslala včeraj na naslov Nikodem Lunjevica — Belgrad, iz Bruslja telegram : »Nemirna sem ; sporoči! Ninesse.« Dobila je odgovor: »Brzojavka se ni mogla dostaviti, naslovnik Lunjevica v Belemgradu je mrtev."
V Parizu je izvršil kipar M e r o i e kip Milana na konju, katerega je naročil kralj Aleksander. Delo je končano, naročnik pa je mrtev — in M e r c i e izgubi sad dveletnega truda.
„BerIiner Tageblatt" poroča, da je bil ruski oar, ko je zaznal o umoru kralja, kon-sterniran in je rekel: „Kusija bi bila morala bolje čuvati Aleksandra."
Vpliv belegrajskih dogodkov v Carigradu. Ko je sultan zvedel o dogodkih v Belemerradu je bil popolnoma pobit. Uredil je takoj, da morajo lokalni listi poročati samo o naravni smrti kralja in tudi ničesar ne omeniti o umoru kraljice Drage. Straža pri sultanovi palači je pomnožena, kakor tudi straža na srbsko - turški meji. V ostalem pa se Turčija pridruži drugim velesilam.
V Berolinu so na srbskem poslanstvu izobesili črno zastavo. To je do zdaj edino javno znamenje po umorjeni kraljevi dvojici.
Sestrama kraljice Drage so dovolili, da sta se poslovili od sestre. Po noči so ju pripeljali v konak, kjer je v belem svilenem oblačilu ležalo truplo Drage v priprosti krsti. Pretresljivo je bilo slovo — sestri sta padli v nezavest in so jih mo rali odnesti. Pri pogrebu svoje sestre nista smeli biti navzoči.
Balkan.
D Iz Carigrada poročajo, da je Načevič izposloval, da so izpustili vse one Bolgare, kateri bo bili v zadnjem času prijeti, ustavili so tudi pošiljanje v prognan§tvo.
3) Odpoklicali so dr. P o m -j a n o v a , bolgarskega diplomatičuega zastopnika na Dunaju, ker se je kot rojen Makedonec preveč potegoval za makedonske interese, kar bi mu kot diplomatu ne pri-stojalo. Zlasti v nekem razgovoru z Golu-chowskim se je izrazil zelo pikro o upravni akciji v Makedoniji. Ko je bil Lamsdorf o Novem letu na Dunaju, ga je privatno po-praševal o postopanju velevlasti. Tudi pri knezu Ferdinandu je izgubil zaupanje v zadnji dobi, in ko je nastala premena kabineta, so ga odpoklicali. Tej premeni bodo menda sledile tudi pri drugih diplomatičnih zastopnikih.
]) I z C e t i n j poročajo, da so M a -1 i s o r i napadli na meji utrdbe vojaške turške straže, pobili nekaj mož, požgali utrdbe ter utekli s svojimi rodbinami in plenom v Črno goro. Ubežnikov je veliko. Vlada je prosila Porto, naj bi se jih usmilila in jih pustila v domovino.
D Nov srbski poslanik v Carigradu je postal V e s n i č. Srbsko poslaništvo se je zavezalo, da poravna afero privatnih turških posestev v Nišu, ako pripusti turška vlada, da se diferenca mitniškega tarifa puste toliko časa pri miru, dokler se ne snide skupščina.
]) Iz S k o p 1 j a. Gotovo je, da je v vasi Kučevišče bival nekaj časa skopljanski agent tuje vlade, in da je bil tudi v Mitrovici, kjer je preiskava! o protiturški akciji zastran vojaških in politiških razmer v Starem Srbskem; agent je vse popisal in odposlal na pristojno mesto.
1) Srbska v 1 a d a se je 10. junija namenila, da vstanovi konzulat v Prizrenu, kar je bilo določeno že pred tremi leti; imenovala je za konzula poslaniškega tajnika K r i s t i č a.
3 Situacija v Stari Srbiji. Položaj je kritičen. Najbrž bo prišio zopet do spopada z Arnavti. Ko so se namreč Arnavti uprli, so se ustrašili velikanske turške vojske, ki je prišla pod povelj-ništvom Šemsi paše nadnje, in se takoj udali. Seveda srda do Turkov se niso mogli izne-biti; k temu pa je pripomoglo sedaj to, ker sta si Omer Ruždi paša in semsi paša prišla navzkriž, ker so poslednjega tožili pri vladi, da je nastopil preveč Birovo proti Arnavtom. Spor je prišel mirit sam inšpektor nad Makedonijo, Hilmi paša. Da je prišel Hilmi paša sem, je zelo dobro, da se vsaj na lastne oči prepriča, da se v Stari Srbiji toliko časa ne dado izvršiti reforme, dokler ne bodo razorožili Arnavte. Spor med obema pašama je podžgal arnavtovska plemena, da se koljejo med seboj; trpe pa pri tem skoro edino le Srbi. To se vidi iz nekaj zgledov: Pred malim časom so prijeli neka) Arnavtov, ker so streljali na kolašm-skega župana, ki je Srb. Ko so bili za nekaj dni izpuščeni iz ječe, so vračajoč se mimo Kolašina domov, vzeli in pokradli vse, kar )im je prišlo pod roke in povrh tega natol-kli tudi nekaj Srbov.
]) Vpečenskih vaseh je situacija še hujSa; tam pred očmi vojske zapirajo Srbe, a žalovati ne sme nihče, ker se sicer Arnavti hudo maščujejo nad njim. Arnavti jim groze: »Samo počakajte, da odide vojska, katera vas je prišla branit nihče izmed vas gjaurov ne ostane živ". Takih in enakih zgledov poročajo o ubogih srbskih kristjanih še precej. Toda že ti preveč osvetljujejo arnavtsko grozodejstvo.
j) Iz Belega grada poročajo, da je Načevič za pomirjenje Makedonije in zbli-
žavanje Bolgarske in Turškega nasvetoval ta-le pogoj: izpustitev v Makedoniji prijetih Bolgarov, izvršitev reform, katere sta predlagala Avstrija in Rusko; dalje naj bi se ustanovila za to postavljena komisija, katere dva delegata naj bi bila Bolgara in nazadnje samostojno upravo bolgarskih občin v Makedoniji. Zadnji dve točki je Porta brž črtala.
Izpred sodišča.
hočitev driavnega pravdništva od sodni je. Kakor se poroča, bo ločitev državnega pravdništva od sod-nije skoro že gotova stvar. Že v neki prejšnji enqueti se je dejalo, da poseganje državnega pravdništva v sodnijsko preiskovanje ne odgovarja duhu modernega zakonodajalstva in da sodnika v njegovih sklepih ovira.
Porotno sodišče v Trstu. Zasedanje tržaške porote prične dne 15. t. m. in so do sedaj določene te-le razprave: Dne 15. junija proti Dominiku Schwabu. Josipu Tieni in Antonu Musatti radi poskusa tatvine; 16. proti Salvatorju Gridonu Cameriniju, radi goljufije; 17. proti Rudolfu Maresku radi ubojstva; 18. proti Ivanu Katslaou in Aloj. Tavčarju radi tatvine; 29 proti Margariti (Jek radi detomora; 20 proti Ivanu Hrova-tinu radi ubojstva.
Telefonska In brzojavna poročila.
Novi kralj srbski.
Belgrad, 15. junija. (Opolunoči.) Konferenca senatorjev in poslancev je soglasno sklenila, da z današnjim dnem stopi v veljavo ustava iz leta 1 88 8 in da se izvoli Peter Kara-g j o rje vid srbskim kraljem. Takoj na to se je sklenilo odposlati k njemu v Genf deputacijo, ki mu naznani sklep narodne skupščine. Mesto je popolnoma mirno.
Belgrad, 15. junija. Konferenca vlade in voditeljev vseh strank je sklenila zapostaviti razne strankarske težnje in oddati vse glasove Petru Ka-ragjorgjevicu, da se tako zabranijo kake komplikacije in vmešavanje velevlastij v srbske zadeve.
Budimpešta, 15. junija. (0. B.) Ogr. dopis, urad javlja iz Belgrada: V radikalnih krogih se čuje mnenje, naj bi se v marsičem omejila oblast novega kralja. Ustava iz leta 1888 se izpopolni z uvedbo splošne voli vne pravice. Za novega kralja so radikalci določili Karagjorgjeviča pod pogojem, da vsi pri napadu udeleženi častniki ostavijo glavno mesto. -
Belgrad, 15. junija. (0. B.) Narodna skupščina se je sošla ob 11. uri dopoldne. Minula noč je bila popolno mirna.
Belgrad, 15. junija. Pri današnji volitvi senata in skupščine srbskega naroda je bil soglasno za kralja Srbije izvoljen Peter Karagjor-gjevic. Izid volitve je bil razglašen ob 1. uri popoludne.
Belgrad, 15. junija. Peter Kara-gjorgjevič je bil izvoljen za kralja pod gotovimi pogoji, ki se tičejo splošne vo-livne pravice, civilne liste in udeležni-kov pri atentatu na bivšega kralja.
Belgrad, 15. junija. Naval občinstva v volilnem lokalu je bil velikanski.
Belgrad, 15. junija. (C. B.) Pe-tar Karagjorjevic enoglasno izvoljen za kralja.
Slovenji gradeč, 15. junija. Na včerajšnjem mnogobrojno obiskanem zborovanju tukajšnjega političnega društva je najprej govoril gospod dr. Vladimir Se me c o nemško-liber. stranki in njenem umazanem glasilu „Štajarcu". Z mnogimi zgledi je govornik pojašnje-val rova nje iu pisarjenje narodnih nasprotnikov. ki hočejo razdvojiti slovenske stanove, vsiliti narodu nemške šole ter ga spraviti v politično in gospodarsko odvisnost. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta tozadevna resolucija, v kateri se obenem izreka znupanje slovenskim voditeljem, ki budijo narod iz spanja in ga navdušujejo za vztrajni boj. — Urednik gospod Anton Korošec je govoril o hrvatskih razmerah ter predlagal resolucijo enako oni, ki je bila sprejeta na celjskem shodu. Vsprejeta je bila tudi tu z nepopisnim navdušenjem, ki se je še posebno izražalo v klicih: „Proč z banom Khuen-Hederv.iryjem !" „Živela Hrvatska!" Na cesarja je bila odposlana brzojavka, ki ga prosi, naj posreduje v prilog vedno zvestemu hrvatskemu narodu. Vlado je na shodu zastopal okrajni glavar Capek. Navdušenje nepopisno.
Rini, 14. junija. Sv. oče je včeraj vsprejel kardinala Rispighi-ja in rektorja irskega kolegija.
Rim, 14. junija. Vest o umoru v Belgradu je došla v Vatikan naslednji dan zvečer. Drugi dan opoldne so o njej obvestili sv. očeta, ki ga je silno vznemirila.
London, 15. junija. (0. B.) Dunajskega odvetnika Zinnerja so včeraj aretirali na krovu iz Novega Jorka do-šlega parnika.
Berlin, 15. jnnija. Konstatiralo se je, da je oboleli zdravnik, ki je zdravil dr. S a c h s a, obolel za kugo.
„SLOVENEC"
W se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škcfijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2 SuSnik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Fiorijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 52
Poslano.
Odgovor
na »Poslano« v »SI. Narodu" z dne2 0. maja 1 9 0 3 š t. 14
Neki »M. Z. m. z. m. v Ljubljani" piše, da hočem ogoljufati voditeljico šole na Tel-čah za 17 K, za 67 K in župana (Kopina)
za 115 K.
Res pa je, da je bil proračun za šolo na Telčah (1902) že dvakrat pregledan in brez opazke vrnen od o. kr. okr. šol. sveta. Res je, da so za vse zgoraj naštete vsote letnemu računu priloženi računi in pri podpisanem vsakemu ua ogled postavljen'. Res je, kar tudi lahko župan Kopina potrdi, da je vsoto 115 K, t. j. primankljaj za 1902,
župan plačal še le po prtrjenem rakunu, in da torej ta vsota ni še mogla v letnem računu kot sprejemek postavljena biti.
Tako in od take strani ae izpodkopava ugled duhovniku! Sapienti sat!
P. Bohinj c
t. č. preds k. š. sv^
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
i
Cas opazovanja
Stanje barometra. ▼ mm.
Temperatura . Po Celsijn
Vetrovi.
Nebo
«-5
Mi i'-
13| 9.zveč. | 731'6 | 14'd j brezvetr. | oblačno
7. zjutr.	730-8	13-8	brezvetr.	oblačno	0 5
2. ponol.	729-5	19-3	sr. jvzh	»	
14
14| 9. zveč. | 729 6 I 14-9 1 sl. jvzh. | oblačno , , J 7. zjutr. I 72 » 8 i 13 2 Isl. vzsvzh.i del. jasno I O'«
| 2. popol.I 729-2 | 21-45| sr. jzah [ pol. obl. | Srednja temperatura sobote 15'9°, normale 17-5. Srednja temperatura nedelje 16 0°, normale, 17 6.
Dunajska borza
dne 15. junija.
Skupni državni dolg v notah.....100'30
Skupni državni dolg v srebru.....100-10
Avstrijska zlata renta 4% .....120-70
Avstrijska kronska renta 4%.....100'60
Avstrijska inv. renta 3l/» % .....f<2 50
Ogrska zlata renta 4%.......12) 70
Ogrska kronska renta 4%.....99 35
Ogrska inv. renta 3',%.......81 —
Avstro ogrske bančne delnice.....1624
Kreditne delnice..........669-—
London vista ..................23960
Nemški drž. bankovci za 100 in. nem. drž v	J17-1 ?'/*
20 mark ............23"4fi
20 frankov..........19-06
Italijanski bankovci................96 20
C. kr cekini ...........1129
driho veDec'janslle 'n Španske. Najcenejše ima \mlt\jf, v za[ogl tvr(jka brata eberl v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 22 11—10
Duhovne vaje
se bodo pri oo. jezu>tih čč. gospodom duhovnikom predavale Bkozi mesece julij, avgust, september in oktober vsaki teden, za katerega se blagovoli kdo izmed nub oglasiti. Začetek bo vselej v ponedeljek s večer ob šestih. sco 7-1
T. Lempl,
superijor
Komi
ali samostojna
prodajalca
zi mešano trgovino na deželi dobi službo takoj.
Ponudbe pod šifro »Pridnost* sprejme upravništvo „S:ovenca\	812 3-1
Šunka s kožo 1 gld, brez kože 95 kr.. brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr„ plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr , slanina 82 kr., prešldevl Jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajske aalame 80 kr, prave boljie 1 gld., iz šunkna 1 gld 20 kr., ogrske za mesec junij 1 gld. 70 kr. Vsaki mesec 15 kr dražji kilo. Velika klobasa ena 20 kr	8<3 10-1
Pošilja le dobro pošteno bla|?o ou 5 Kg naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire
v Kranju.
ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre
harmonije
domačega in amerikaoskega sestava, glasovlrje in planine.	264 -ti
Jtajo se tudi na obroke1 Nil zahtevanje se poNllj;tJo ceniki brezplačno.
St. 1163
Razpis.
807 3—3
Podpisani deželni odbor razpisuje
$ltižbo obrežnega zdraunil^a.
1.	V Planini, z letno plačo 1.400 K in aktivitetno doklado 200 K; /
2.	v Žužemberku, z letno plačo 1.400 K, aktivitetno doklado 200 K, ter s prostim stanovanjem.
Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
KS- do 8. julija 1903
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici.
Deželni edber ucjucdine Kronj5^e.
v Ljubljani, dne 9. junija 1903.
Udajatelj in odfovorni urednik:. Dr. l|naol] Žitnik.
liik »Katoltgke Tukarne« v Ljubljani.