780. štev.
V Liubijam, torek dne 17. tenruarja 1914.
Posamezna štev. „Dnevaw stane 6 vin.; ravno
Leto III.
toliko pcsamezna številka »Bodeče Neže".
„DAN“ izhaja vsa hi dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan* s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno T50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 190 K. — Naročnina se pošilja upravniStvu.
:::	Telefon	številka	118.
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo »Bodeča Neža“.
Posamezna štev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže".
:::	Uredništvo in upravnišlvo:	::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Odgovorni urednik Radivoj Korene.	«:
:::	Last in tisk »Učiteljske Tiskarne".
Kje tiči vzrok nazadovanja koroških
■*»
Slovencev?
O o r i c a, 15. svečana I9J4.
Zadnji čas se je naša javnost zopet izdatneje začeta zanimati za koroške razmere. Veseli nas, da na način, ki jc stvarnejši in mirnejši, kakor prej: če odbijemo nekatere nerednosti in strankarsko izrabljanje Jarčeve pomote, je videti v pisavi "a vseh straneh več spravljivosti.
V soboto, dne 14. svečana se jc Vršilo v Gorici predavanje dr. Valentina Rožiča pod naslovom: »Kje jjči vzrok nazadovanja koroških Slovencev«. Priredila je ta večer klerikalna organizacija, a njenih ož-lih pristašev je bilo zraven tako malo, da sc mora človek kar čuditi temu pomanjkanju zanimanja in obzirnosti do vabljenega gosta. Dobra polovica poslušalcev so bili naprednjaki.k: jih je privleklo srce, ki bije
strankarske ob-lire, kadar tuje o Korotanu. Dasi so bila izvajanja predavatelja mnogokrat nelogična, ob enem pa grozovita obtožnica sedanje klerikalne politike, sc se vendar poslušalci vzdržali vsakega upora, le nekaj bridkih opazk je bilo slišati.
Kot objektivni poročevalci hočemo iz predavanja dr. Rožiča izluščiti jedro, ne da bi se ozirali na. morda nenameravana protislovja In logične skoke. Saj bi se nam zdel neodpusten greh vporabljati za kritiko javnosti posamezne odstavke, j padejo v naglici govora, a se njih davanja*8^ razvid' ’* celotnega pre-
no JMČKf 1,ilj,)rci- statistično 00kazal, da Slovenstvo »uKoro-
škem naglo pada i. s. ne le oo številu, marveč-v večini okrajev tudi plemensko. I. j, degenerira telesno In moralno pred vsent radi alkohola, propada pa tudi gospodarsko, ker se vrši naglo prehajanje posesti zemljišč v roke fatKiindij In nemških mogotcev.
Vzroki propadanja so po mnenju dr. Rožiča: Zavest, da smo na Koroškem obsojeni biti stalna tnanj-80 zkKki nas raz_
duševoh	•.’ kl bl ga ,,av'
že nd a .c^man,?acija sicer datira
naliv« 'i s °]e^a* u moderni nacijo-anzeni je slovenski manjšini na Koroškem grozen sovražnik! Da bi mogli to idejo odpraviti! Železnice In ves tujski promet nam ogromno Škoduje. Kot glavne vzroke propadanja na govornik navaja:
j—:r,-r::'jn j.rri: g .	,	■
1. nemški politični in gospodarski pritisk, silna odvisnost zadolženega kmeta od nemškega veleposestnika in trgovca? 443 veleposestev šteje Koroška in 80 tovarn, ki so ve-čjide! na slovenskih tleh. Železnice so žile germanizacije. Vse vrste kulturnih organizacij, gasilstvo itd. — vse je nemško. Ta pritisk je vse otroval, da so postali apatični.
2. Šola. Celo potom upravne sodnije izvojeyanih treh šol se ne more odpreti, ker deželni odbor ne da predpisane izjave, a vlada se izgovarja, da ni zakona, ki bi dal pravico. dati deželnemu odboru za to izjavo prekluzivni rok. Ista vlada je brez zakona prisilila posl. Grafenauerja, da je sklical sejo občinskega odbora za konstitucijo. Prcdavetcij je označil kot škandal, da niti koroški Slovenci sami do danes niso formulirali šolskega programa.
3. Volilna geometrija obsoja Slovence, da v 5 državnozborskih volilnih okrajih volijo brez upa zmage in še v edinem okraju, ki jim je namenjen. se boje poraza. Ta volilni red strašno mori koroško Slovenstvo.
4. Alkohol je četrti najhujši sor vrag Korošcev, ki ga uživajo kot »hrano«. Zlasti- v celovški ih veli-kovški okolici je v tem oziru stanje obupno.
Kot nadaljni vzrok navaja predavatelj neko posebnost značaja našega ljudstva: značaj imenuje »nesrečen« (neka mehkoba). Tujski promet, emigracija. nemški škofi, redka naseljenost-dežele — vse tb in mnoge druge okolnosti odpirajo pot nemštvu. .
Odpornoči govornik ne vidi v samopomoči. Koroški Slovenec se sani iz sebe ne bo rešil. Organizacija jc v slabem stanju, a tudi boljša bi ne dosegla mnogo. Malo organizatorsko delo, vse to seveda mora ostati., a edino, ker nam prinese rešitev, ie prememba,vladnega sistema. TO pa utore Izposlovati te državnozborska delegacija, Tu mora priti do reforme, delegacija mora drugače nastopati, inagari nasilno. Tu je ključ rešitve. Končuje to čisto verno poročilo o predavanju, se nam zdi potrebno še omeniti, da sc predavatelj o. stališču Slovencev do klerikalizma ni izrazil in le mimogrede omenil med razlogi, ki Slovence slabe, tudi »versko in narodno mlačnost«.
Vzdržujemo se z.a danes vsake kritike, da se ognemo najmanjšemu očitku.
Iz Materije v Istri.
Dne 20. m. m. je bil tu v Materiji prvi sodno - uradni dan, kteri se bo vršil tudi nadalje vsakega 20. v
mesecu. Priznamo, da je to velika dobrota za ljudstvo, ktero je sicer moralo do sedaj iti za vsako malenkost v oddaljeni Podgrad, s čemer sc zamudi veliko časa in veliko potroši. — Pa na omenjeni dan se je tu vendar malo preveč —- »kadilo«. Kajti došlega g. sodnika in g. kance-lista je sprejel g. župan — z nekimi odborniki — z »dolgim nagovorom, slavolok z narodnimi zastavami — da ne zabimo črno-ptmeno najvišje postavljeno — itd. Zatem je bilo (po uradnih urah) kosilo fBanket?). ki je ob šampanjcu itd. baje trajal celo noč. Streljalo se jc s topiči ves čas, celo še drugo jutro, ko se je odpeljala sodna gospoda z županovimi sanmi. — Vse lepo in prav, toda take slavnosti so predrage za našo u-božno občino. Ali pa če g. župan (pardon, občinski glavar!) ta trošek iz svojga trpi, potem že dobro, on pač ve, zakaj?!? — No. pa ko g. zdravnik prihaja s svojim anibula-torjem tudi po enkrat na mesec, se mu prvikrat ni izkazalo nobenega slavnostnega sprejema, dasi menimo. da je zdravnik za naše zapuščene kraje tudi važen, nič manj kot sodno uradni dan. —- Pa v oddaljenih vaseh niti ne vedo, da prihaja semkaj sodnija in zdravnik. Morda je pa to le za Materijo, Bač in Povžane. ker se v druge vasi še ni naznanilo?
— Pisec v enemu zadnjih »Dncvov« 2. t. m. je opozoril g. župana (nc zamerite:	občinskega glavarja) na -prošnjo za' ekspozituro okrajnega glavarstva v Podgradu. Kakor že tam rečeno, se boji zameriti okraj, glavarju, češ, ker jc proti njemu (okr. glav.) prošnja preostro pisana, ne podpiše iste. Sedaj pa. ko jc prošnja njemu županu na ljubo nova milejše sestavljena, pa zopet ie uc podpiše in reši. Zakaj? Ne vemo! Alj sc mu zdi, da jc važno in koristno le ža podgradskfc ksfcmarje. ne
~pa sa niaterijsk«,- Afbrcfa hoče prošnjo »febornO korigirati.;. ? ... I3r.
— Priporočali bi gi obč. glavarju, da se tudi za malenkostne reči v občini nekoliko potrudi., Pota po vaseh so za koze, ne pa za ljudi. Pri načrtih za nove šole-naj skrbi, da so praktični in pedagogični: pri vodovodih naj hrani tisoče pri bližriejših studencih itd. Naravno vzgojo mladine bi bilo prav nadzorovati. Občinski policaj bi lahko stopil v kako vas. posebno ob nedeljaht in bi zapodil in naznanil dečke, ki igrajo za denar, celo med časom službe božje. Strog zakon jc, da otroci ne smejo v gostilne in na plese, a za našo občino menda ne eksistira? Da. neki duhovnik naročuje otrokom, da špijonirajo po gostilnah, a še to le ža »marina-rieami«. a ne za malimi otroci.
Skrbite, da privatniki ne odjedajo zaslužek koncesijonirauim obr-
Albanska šola.
a
„Kar se Janezek nauči, to Janezek zna“.
LISTEK.
M. ZEVAKO:	c	.*■
Srce in meč.
oman )z francoske zgodovine.
(Dalje.)
Bugeta!« je vzkliknil, »ali vic; - .. ubLgega Pipoja, kako mu
« je/,k T 1st? Tak si se vrnil [Udi, dragi kužek moj! Ah, kako dobrega, zvestega psička imate, gospod vitezi Hugeta, daj, stopi pogle-
alL ni ostalo, par dobrih kosti... minJSr Vwez’ p°skusite tegale so-nitev?«'' ’ U sem ga za vašo vr"
„ Tardaian ui rekel ničesar, samo smehljal se je v brk.
!udi Pipo se je velikodušno renčanja; samo z očmi je hi vi n.a nogo mojstra Landrija, da
11 Pripravljen za vsak slučaj.
t{iko ie vladal mir med vsemi temi osebami.
c^aJdaiao je krenil nato v hlev ie r se Prepričal, da je njegov konj še vedno pri jaslifi in da žlahtna žival m trpela zlega med njegovo odsotnostjo.
Nato je šel v svojo sobo; prvo, kar je storil, je bilo, da si je opasal meč, ki je visel še vedno na steni.
,, Nato je prečital parkrat pismo, Ai mu ga ie biki pisala črna dama.
»Zdaj gre torej za to,« je zaključil nazadnje, »da dobi maršal vojvoda Monmoransijski, priloženo pismo.«
Jn kakor gospa Magelona, se je vprašal tudi Pardajan, kaj neki utegne biti skupnega med njo, ki jo je imel tudi on za siromašno delavko, in med velikim maršalom Monmo-ransijskim.
Pismo je ležalo na mizi.
Pardajan je hodil ves zamišljen po sobi semtertja.
Kolikorkrat se Je obrnil, vselej so se vrnile njegove oči k pismu.
Bilo je odprto.
Toda ne! Ni ga hotel citati!...
lil vendar!...
Mari bi bilo zlo, če bi ga prečital? Bog ve, ali ne bi našel v njem dragocenih, podatkov o ljudeh, ki so odvedli Lujzo in njeno mater!
črna dama je gotovo hotela prositi Franca Momnoransijskega njegove zaščite.
V tem slučaju si ni želel Pardajan ničesar bolj, kakor nadomestiti maršala. Pokroviteljstvo visokega imenitnika je kaj negotova reč — njegova vdanost do Lujze pa je bila zvesta in globoka...
»Kaj jc treba maršala!« je zaključil. »Ako naj kdo na svetu reši Lujzo in njeno mater, ju rešim jaz! Ne maram, da bi se vtikal vmes kdo drugi!... Eh, kar čitajmo!.. «
Ko jc že držal v roki pismo, ki ga je bila razpečatila gospa Magelo-ua, je pomislil še enkrati ali bi, ali
ne bi? Toda zavest, da je treba pomagati Lujzi in da najde tu notri potrebno podatke- je premagala tudi to poslednje obotavljanje. S temi čuvstvi pa sc je družila tudi iustru-ktivna ljubosumnost, vitez ni hotel, da si pridobi kdo dmg zaslugo rešitve.
Mladi mož je torej naglo razvil pergamen in jel citati:
To pazno in napeto črtanje je trajalo dolgo.
Ko je bilo končano in je Pardajan dvignil glavo, je bil bled kakor zid.
Položil je pergamen na mizo in zrl srepo nanj; bridek usmev mu jc igral na ustnicah.
Vitez se je naslonil s komolci in začel sanjariti — morda prvikrat v svojem življenju.
Domišljija ga je morala voditi mimo globokih prepadov obupa, zakaj čim dalje je premišljal, tem bolj mu je temnel obraz.
Globok vzdih! je j mu je napel
prsi.
Segel je spet po pismu in ga prečital iznova od kraja do konca; vrnil se je k par bistvenim točkam in ponavljal poluglasno cele stavke, kakor da ga oči same ne morejo prepričati.
In ko je bil tudi s tem drugim čitanjem pri kraju, mu je padlo pismo iz rok...
Vitez de Pardajan jc spustil glavo na prsi in znplakal.
tnikom, s tein, da prosto točijo vino in žganje, dajejo hrano in prenočujejo, in da se v tistih hišah vse noči pleše. Da, obrtniki krčmarji pa naj roke križem drže. naj plačujejo visoke davke, dohodnine itd., ter naj pazijo na zakon iti policijski red. Rešujte ovadbe in ne mečite kazni v — koš.
Pa s podeljevanjem koncesij bodite zmernejši. Nc obljubljajte in ne dovoljujte vsakomur, ki so vam le v ta namen prilizuje. Pa še sicer ne pošiljajte vsakega prosilca k orožnikom, češ. le oni so krivi, če koncesije nc dobite, samo da s sebe od^ govornost in obljubo zvrnete. Vprašajte prej po potrebah in razmerah iti in* informirajte .se sauio pri obč. slugi. Ne držite se tega. kot je rekel en občinski organ pri eni občinski;• seji, da čim več koncesij, toliko več • denarja pride v občinsko kaso. Ta je pa lepa; kam pa naj gredo stari, obrtniki? -le pa li tudi korist za ljudstvo. če dovolite čim več žganjarij in gostilcn. Občinski odborniki, zganite se, ne bodite v božjem strahu županu samo za — štafažo! Posebno tudi pri raznih imenovanjih, ne dajte se terorizirati. - Delajte po volji svojega ljudstva.
Zakaj sle pa tako razburjeni sedaj po občnem zboru »Zavarovalnice za gov. živino«, g. župan? Zastonj je pihala pred zborovanjem —-občinska koklja in zastonj ste sc ponovno upirali enoglasno izvolitvi tajnika zavarovalnice. Aha! Čimbolj zamotani računi, tem bolje, se vam menda vendar ne zdi? Sedaj bo vsaj
mmmmm—pip—mmm11 JiMiMi
red v poslovnih knjigah. Izrazili ste, da delajo kmetje iz vas hinavsko, pa povem vam, da kmetje ko konečno vendar spregledali in se počeli otresati — čez grlo siti — terorizma. Uvidevajo, da načelnik, predsednik, blagajnik in tajnik v eni osebi vendar ne gre. četudi vam nekateri prisiljeno »vse« zaupajo. — Ste koma! čakali, da postanete predsednik krajevnega odseka »Političnega društ-va«, pa kaj imamo od tega? Se vemo ne. kdo je v odboru in od katerih' sej tudi ni znano. Dobro, le pustite, da se smotreno in v Strajno razvija; noya »črna« stranka. Zakaj se lotite tega, za kar niste zmožni in s tem še dajete orožje »črni stranki«?
. Na svidenje! Morda rta^rvideivj* tudi v — Neži!!!
*	tep...
Slovenska zemlja.
IZ VELIKIH LA SC.
Dopisunu »Lažiljuba« se imamo zahvaliti, da nam jc marsika! razkril in pojasnil, kar je bilo dosedaj skrito in neznano.
Dosedaj ni bilo nam .znano, da uiti na um nam ni prišlo, kdo da j« povzročil vse nesreče in neumnosti v naši okolici.
Kdo je zakrivil, da se je v teku par let, prodalo sodnim potom več posestev kakor poprej v dvajsetih letih ?
Gotovo naš župan!
Pismo Ivane de Pjcn je bilo datirano z 20. avgustom 1568; bilo je torej napisano v letu, ko se je poročil Franc de Momnoransi z Diano Francosko, nezakonsko hčerjo Henrika II.
Čakalo je torej že svojih štirinajst let, kakor prikazen, ki vstane nekoč iz groba, da dvigne med živimi glas o zakopani resnici...
Glasilo se jc:
»Izkusila scin torej najhujšo bol, ki jo more pretrpeti ljubeča ženska. Izkusila sem to gorje; moja duša jc' vsa otrpla od njega, moje srce se trga na dvoje — in vendar ne morem umreti.
»Moja ura morda še ni prišla. In kadar se sklenem nad otrokovo posteljico, čutim, da se mi ni moči odtrgati od življenja ... Ako umrem jaz, kdo bo skrbel za njo? Živeti moram...
»Kadar me duši ihtenje in se mi zdi, da zastaja utrip temu ubogemu, strtemu srcu, kadar čutim, da mu hoče podreti bolečina, takrat sedem k njenemu ležišču in Jo gledam... in polagoma se vrne vame življenje in pogum.
»Pet let ji jc zdaj. O, da bi jo videl ti, moj Franc! V tem trenotku spava, mirna in polna zaupanja... saj ve, da jo čuva mati. Razpleteni lasje ji padajo po blazini in tvore zlato zarjo okrog njene glavice; njene ustnice se smehljajo, njene prsi se dvigajo rahlo,,, srečna }e. In
kakoj e ljubka! Kakšen angelček — o Franc!... Ni si mogoče mislit) bitja ljubkejšega, nežnejšega in čistejšega ... To jc tvoja hči, dragi mol soprog!
»Franc moj! Danes si slavil svojo poroko. Vsa bedna ulica, v kateri prebivam, govori o blesku te slavnosti in pravi, da je gospa Diana vredna družica velikaša, kakršen si ti... Gorje mi, da nisem bila vredna jaz, zagotoviti tvojo srečo!
»Danes je pač vse končano. Ugasni! je poslednji žarek nadc, ki jc tlel v moji duši.
»Tisti dan, ko me je tvoj oče spodil in mi strl srce, kakor da ga je zagrabil s svojo bojno rokavico, tisti dan, ko sem se opotekla napol blazna iz dvorca, kjer sem podpisala svoje lastno uničenje, da otrnem tebi živ-lenje in svobodo, tisti dan, ko sem se pogreznila z obupom v srcu in s hčerko v naročju v ta črni Pariz, tisti dan, Franc, sem mislila, da sem že prekoračila mejo človeškega gorja.
»Ah, takrat še nisem mislila na to, da pride enkrat tudi današnji dan!...
»Kljub neizmernosti svoje nesreče scin zaupala šc vedno v zarjo tam onostran črnega obzorja, ki mu je obdajalo... Danes je končano? vse Je črna tema v meni in okrog mene.
: ;	(Dalje.!
Kdo hujska ob raznih prilikaa ljudi in jih skuša poneumnevati?
Gotovo je to naš župan!
Kdo si prisvaja razna dela, katera so drugi z največjo požrtvovalnostjo in trudom izvršili.
Ja kdo drugi kakor naš župan.
Ne bom našteval vseh krivic, katere je že naš župan ljudem napravil. ker bi iz tega nastale lahko kar cele litanije.
Kdor hoče njegovo sebičnost in vse druge slabe lastnosti spoznati, je najboljše da prebere vse »Laži-ljube« od meseca decembra lanskega leta naorej. Po tem bo lahko spoznal vsakdo, kakšno kačo smo gojili na svojih prsih. Sebičnež! Vse bi rad sam pogoltnil. Pa to je veliko premil izraz za njegova slaba dela.
Lahko je drugim občanom, kjer imajo za župana vrle in razumne može. kateri znajo res samostojno misliti in delati. Za zgled bi si morali Laščanje postaviti župana iz bližnje okolice.
(Tako na primer: Sv. Gregor. Vel. Poljane itd.)
To so možje po volji in milosti božji. — Ti so v resnici vredni vsega zaupanja in so svojim občanom z svojo požrtvovalnostjo in modrostjo. že marsikaj lepega in koristnega pridobili.
Jaz Laščanov res ne razumem, da sl izberejo takega župana, kateremu ni mogoče' zaupati.
Takih kapacitet, katere se povsod in pri vsakej priliki širokoustijo.
Ne napravijo sami nič dobrega. Pač na se radi košatijo s pavovim perjem.
Kakor sem poizvedel sta naš župan in Jernejček, jako debela prijatelja. Jerriejčka je treba obdelovati bolj z rokavicami, ker mi veliko bolj imponira, kakor pa župan.
Tudi imamo, odkar mi je znano, da je tak velik matematik, kar je dokazal v predzadnjem dopisu »Lažiluba« velik rešpekt pred njim. Le škoda za njega, da ni tehnike študiral, in šel potem k panamskemu prekopu. Tam bi s svojo znanostjo napravil gotovo lepo karijero. Jezi ga, da ljudje ne spoznajo vseli vrlin in redkih zmožnosti njegovih. Ce ni to krivica. toraj ni nobene krivice več na svetu.
Pričakujemo odrešenika, da nam bo pojasnil vso znanost in vse lepe lastnosti našega dičnega, za vse dobro vnetega Jernejčiča.
Ljudjel Vsi ste slepit Tak dragocen biser imate v svojej sredi, ceniti ga pa ne znate, ter pustite da se valja po mlakužah in blatu.
Kje ste imeli razum za časa volitev? Jernejčka bi bili volili v deželni zbor in rešen bi bil ubogi kmet še marsikatere kronce, več kot pa sedaj.*
Posebno imeniten se mora Jernejček sam sebi dozdevati, kadar hodi po trgu z napol cilindrom na učeni glavi, vržinko v širokih ustih, ošabno kakor petelin po gnojišču.
Vidi se ga večkrat tudi v nočnih urah prihajati domov. Kaj išče po noči okoli, ni dosedaj še znano. Pa ne da bi mislil kod petelinčki in kre-kariti.
Toda žabica naj se le nikar prehudo ne napihuje, ker je v nevarnosti. da se prehitro ne razpoči.
Jernejček ima v Laščah še lie-kaj posebnih prijateljev, katerih pa ne bom sedaj omenil. No vsai to m nič čudnega pri njegovej res krščanski ljubezni in usmiljenosti. Vendar sem radoveden, kateri mu je najbolj pri srcu. Kakor sem slišal le imel do-sčdaj prednost župan, kar je tudi lepo in prav.	.
Gospod urednik! Oprostite! Da stavim neko vprašanje do Vas.
Ste Vi kai dobro podkovani v računstvu? Ce mi obljubite svojo pomoč, bova v kratkem nekoliko prerešetala zadnji Jerneičkov račun. Zakaj meni se dozdeva, da se je fant pri vseh svojih velikih zmožnostih orecei zaračunal. ,
Vederemo.
KOMEN.
(Odgovor »Novemu Času«.) V 6. štev. »Novega Časa« od dne 6. t. m. sc je razkoračil neki dopisnik na dolgo in široko in gobezda. da so nanrednlaki »protizakonito« postopali ob volitvi proti »ljudski stranki«.
Ta trditev, pa ne sloni na resnični podlagi, ampak jc le goto laz naših klerikalcev, kajti bas ujm stranka je organizirana korupcija in je sleparila pri tej volitvi. To smo dokazali v raznih dopisih in to dokaže tudi vsak član naše napr. stranke. Gotovo je. da bode marsikdo moral na komenski univerzi pri našem Mihatu kašo pihati.
Da dopisnik ovaja po krivem dolgo vrsto naših mož, ki so delali za našo stranko, mu zamerimo, ker je to storil misleč, da bi tem možem .— škodoval. Pa škodovati jim ne more prav nič. ker oni niso storili nič nezakonitega: pač pa se nasprot
ni stranki lahko očitalo nezakonitosti. Klerikalci so vse žile napeli, da so zmagali v III. razredu s tremi glasovi večine. (178 nroti 175.) — Stare može. ki že več let radi bolehnosti ne hodiio ob nedellah k sv. maši so z vozovi vozili na volišč 3. Tako ie župan dal pripeliali svoiega nad 80let starega očeta k volitvi. Iz Svetega sta došla 89 let stari Kovačič in 87 let stari čestiti Kermoli (»čot«) na volišče, da sta oddala glasovnici za »ljudsko stranko«. Glasovnici jima je župan Jazbec spisal in vročil zahtevajoč, da morata tako voliti. Dolžnikom napredne stranke so upniki »liudske stranke« žugali, da moralo takoj vrniti denar, ako ne volijo clerikalne kandidate.
Dolžnika, ki ie bil za napredno stranko, ie neki krčmar terjal plačila. — Kako pristransko je postopala klerikalna komisija na volišču, e znano iz naših dopisov. In potem naj se človek čudi, da so klerikalci zmagali v tem razredu s 3 glasovi večine? — Tako je pač lahko zmagati, ko ni pravice, da bi krivice razveljavljala. — Dopisnik je še ponosen na tako zmago. — Razvidno je tedaj da razne grožnie. žugania. terorizem itd. so pomagali klerikalcem do take piškave zmage. Upamo pa. da bodo oblastnije spoznale krivičnost teh volitev in da bode ta volitev uničena.
Čitateiji »Dneva« tedaj lahko razsodijo, kdo je pošteno agitiral in kdo ne. Pri nas je »poštenost in zavednost«, pri vas je nepoštenost, laž zavijanje in nasilnost. Glede dolgega nosa. kojega dopisnik »N. Č « nam predbaciva. na rečemo le to: Ne očitajte, kdo piše, ampak kaj piše. Ker je pa dotičnik resnico pisal v »Dan«, spoznajte jo tudi vi — nasprotniki — za resnico, drugače niste možje, ampak lahkoverne babe.
Kdo bode konečno ostal z dolgim nosom, vederemo. ko bodo tempi passati teh volitev preminuli.
— Vaši slavi — hočem reči zmagi
— je pomagal tudi denar. — Nekoč je dr. Tavčar, pisatelj in župan Lju-ljanski, pisal: »Denar ie čast in če ga nimamo, nam ie odvzeta čast in slava!« Mi pa rečemo. Če vam vzamejo denar, je vaša čast iti slava splavala po vodi, ker brez denaria ne zmagate več. Kraškogorski
IZ DIVAČE.
To ie pa vendar od sile: Pri ob- j činski seji, ki se Je vršila pri žuuati- l stvu v Povirju, kateri je preOseOo- \ val tudi naš duhovni pastir, se je sklenilo, da se ne sme nikdo šemiti v tel fari, ledor bo ta ukaz prestopil, se ga kaznuje na 10 K globe. Tako jc tudi na prižnici oznanil naš faj-mošter rekoč: »To je pohujšljivo in pod smrtnim grehom prepovem to navado. Gorenjski župan pa je prepovedal brati klobase, kajti on je klerikalec in mora podpirati fajmo-štrove r.ačrte, sicer je izobčen. On se gotovo boji, da bi moral »šenkati« kako klobaso, ki jih je napravil iz mesa, ki ga je pripeljal kot »almož-no« v Gorenje. No vi g. župan lahko to prepoveste, saj vi ste že odpravili pusta. Ali se še spominjate, ko ste ga zadnjič pripeljali iz Trsta, pa jc bil še živ. Žalostno je, da vatn faj-mošter župani, da niste zmožni opravljati vašega poklica, za kar so vas vaši klerikalci izvabili. Pa še nekaj. O božiču se vrši ofer za fajmo-štra. Pred ofrom je držal naš fajmo-šter pridigo. S povzdignjenim glasom je zabobnel: »Danes je ofer za mene, glejte, da bo tudi kak bel vmes, nočem samih fickov. Amen!« Tako zahteval naš fajmošter od nas, gotovo si misli, da se mora dati nikel za ofer. Veseliti se pa ne sinemo.
Štajersko.
Maribor. (Bergfest.) 21. t. m. prirede naši nemčurji zopet svoj »Bergfest«, kojega čisti dobiček je namenjen nemški planinski koči na Pohorju. Ker je obveljalo skozi poletje to. kar je bilo že v naprej pričakovati — da bo takozv. »Marbur-gerhtitte« služila edino le nacijonal-nim nemškim težnjam, je seveda dolžnost vsakega Slovenca, da pusti to nemčursko prireditev v stran in se ne da zapeljati, da bi nesel svoj denar na omenjeno prireditev, v pospešitev nemško - nacijonalnega podjetja. Na izgovore se ne bomo ozirali in naj bo prizadeti jiotem Kaj-fež ali pa Herodež...
Maribor. (Neprijetna vožnja.) V petek opoldne je hotelo troje mož preko Drave, s prevozom od Meljske strani. Prevozni čoln je vodila brodarjeva žena, ki očividno ne pozna zadostno potrebnih manipulacij. Sredi Drave je prišla pod čoln velikanska ledena ploča, ki jo je čoln pritisnil deloma od dno precej proste in plitve struge, tako, da se ni eden ni drugi ni mogel geniti ne nanrei ne nazaj. Ljudje, kojih se ie nabralo v.
najkrajšem času par sto, so nekateri hiteli h krčmarju Reibenschulu, češ, da naj telefonira po pomoč v mesto. Človekoljubni mož pa jih je — osorno nagnal. Na lice mesta došli bivši poveljnik pobrežne požarne hrambe — Caf — je. ko so bili njegovi nasveti brezuspešni, stekel v mesto, vzel na Lendskem trgu rešilni čoln, ter se peljal po Dravi navzdol v spremstvu enega veslača in enega redarja, zmrzujočim na pomoč. Po dolgem trudu se jim je končno posrečilo rešiti na pol zmrzle štiri osebe. Vsi rešelni poskusi so trajali skoro štiri ure.
»Kmečki strah« — pred Mariborom? »Marburger Zeitung« so došla poročila, da je, bilo pred par dnevi strganih nekemu posestniku pri Sv. Duhu nad Kamnico tik Maribora od neznane zverjadi več glav ovac. Pastir je baje zverjad — videl. Pravi, da je večja od velikega, doraslega, krepkega psa. Natančnega opisa fant — seveda ni bil v stanu dati. »Bauernschreck« bo res postal Sčasoma pravcati »Zeitungsschreck«.
Iz šolske službe. Povodoma svoje upokojitve, je dobil profesor nemške gimnazije v Celju. Karl Duffek, naslov šolskega svetnika.
Fala na Dravi. (Zopet nesreča.)
V četrtek popoldne so nri falški elektrarni zopet nekaj z dinamitom razstreljevali. Ena batrona se je šele naknadno vžgala in razletela. Posamezni njeni kosi so zadeli 46letnega delavca Frana Kirboša in ga težko ranili na čelu. licih in na nosu. Droban košček mu ie tudi odlete! v desno oko in se mu je izlilo. Kirboša so težko ranjenega prepeljali v graško deželno bolnico.
Maribor. (Konkurz.) V konkurz je prišel tukajšnji krojač g. Macuh. Macuh se ie kazal vedno Slovenca »na katoliški jrodlagi«. Baje — tako se po mestu govori — so mu v konkurz pomagali — slovenski duhovni, ki tudi od krojača vse zahtevajo »za božji Ion in boljše življenje na onem svetu«. Po domače povedano, so mu ostajali dolžni na pismo do sodnega dne.
Središče. (Šest mlinov — ušlo.) Pred par dnevi so se potrgale železne verige, ki drže mlin na Dravi, pritrjen na obrežje. Mlin je zanesla hudomušna Drava proti Ormožu. Ker pa jc mlin najbrže spoznal licdo-stojnost svojega odhoda, je pri petih tamošniih poskusil svojo srečo in le
hotel uloviti. Ker so ga pa napačno razumen, so se	d®r«a\\	in	—
splavali za prvim. Konečno se je vseh šestero Robinzonov vlovilo ob ledene plošče zmrznjene Drave, koder čakajo, da pridejo njihovi gospodarji in jih povedo nazaj.
Kalnbach pri Gradcu. (Misteri-ozna smrt.V Pred-par dnevi ie umrl neki hlapec imenom Čep. čep je že delj časa bolehal. Ko ga je preiskal okr. zdravnik, ni mogel najti nobenega vzroka Čepove smrti, vsled česar ie odredil, da se počaka s pogrebom.
Iz šolske službe. V Št. Jurju na Ščavnici, ozir. pri. Sv. Duhu, je oddati mesto nadučitelja na tamošnii »dvojezični« šoli. Prošnje do 30. marca. — Na šoli v St. Jurju na Ščavnici, je oddati na tamošnii šest-razrednici učiteljsko mesto. Prošnje do 30. marca. Obe šoli ste v II. plačilnem razredu.
K vprašanju »fušarstva«. Nasi, slovenski, klerikalci se, kot znano, zelo zavzemajo, da bi par svoiun podrepnikom na ljubo, dosegli popolno svobodo obrti, bodisi ze katere koli. Starini svojim pristašem zele klerikalci s tem poskrbeti mastne i zaslužke s pomočjo znanega njihovega terorizma v dobro svojim sli-nolizcem. Na drugi strani bi seveda radi spravili s tem v svojo oblast vse one obrtnike, ki iim j'e gredo pot peto in se jim upirajo. I i osja naj bi postala obrt — mojstri nai bi zginili raz površja ter se umaknili fušarjem. Opetovano smo že opozaijah na veliko nevarnost in kvarljivost, ki bi nastala, če bi se kaj tacega res zgodilo. Sicer ie upravičeno upanje, da bodo naši klerikalci pogoi eh. kajti danes se zavzemajo za bas ravno nasprotno celo njih ~~; nemški tovariši, nemški klerikalci, ki uvazuje čisto pravilno veliko škodo k. bi ne nastala le celotnemu obrtništvu marveč splošnemu življu. Da pude do želj. kot je ona po_ odprav, moj-sterstva pri naših klei veda mogoče le Pn taklil 'zkonsce-valcih naroda, kot so slovenski kle-rikani poslanci in njihove opiode. ki bi radi s tem, da obrtništvo čisto ubijejo in uničijo svoum podrepnikom na ljubo, radi zagospodovali za vedno. Obrtništvo v Avstriji že itak uživa bore malo pravnega varstva in v bodoče naj bi ga uživalo še dosti manj. Pri tem je zanimivo, da imajo skoro vse sosednje države tozadevne svoje postavne, pravne določbe. V Nemčiji n. pr. le za izvrševanje vsake obrtne panoge, v samostoj-
nem smislu, treba imeti mojstrsko spričevalo. Kdor tacega nima, ne more samostojno izvrševati svoje obrti. Tudi v Avstriji baje nameravajo pričeti obrt. zakon strožje izvajati in posvetiti vso pozornost ravno mojstrskim izpitom. Dr. Korošec in tovariši so torej očitno na tem — da se za enkrat pošteno blamirajo.
Slovensko gledališče v Mariboru. Na predpustno nedeljo dne 22. t. m. popoldne se vprizori predpustna burka »Urban-Debeluhar«. Saj že ime pove. da bo ta predstava prav zanimiva predpustna zabava. Torej vsi. ki se hočete v tem pustu prav pošteno nasmejati, v nedeljo dne 22. t. m. v slov. gledališče! Po predstavi bo ples v veliki dvorani, ki obeta biti jako živahen. Vstoprr a za ples posetniku predstave 50 vin., drugim pa 1 K. Sodeluje Glasbeno društvo!
Goriško.
Gorica. Komu ni znano, kako nesramno pišejo gotovi laški časopi si o našem ljudstvu in kako škanda lozno napadajo naše prireditve in naš napredek? »Piccolo«, ki hoče veljati za resno glasilo, nas sramoti dan za dnevom. Za njim stopa neznačajni »Indipendente« in cela vrsta podobnih glasil. Tudi laško klerikalno časopisje ne dela izjem. In če se slučajno pripeti, da je kak laški časopis zaplenjen radi hujskanja proti drugi narodnosti, potem pa priobčijo »neodrešenci« isti članek v Italiji, od koder prihaja cela kopica časopisov na avstrijska tla. Na ta način se rogajo našim oblastem, ki so proti Lahom precej popustljive, proti nam pa naravnost brezobzirne. Laški listi so zadnji čas 'obnovili hujskanje proti Slovanom, zlasti proti Slovencem in Hrvatom. Imenujejo nas priseljence in tujce, ki životarijo od drobtinic laške milosti. Vsak naš na predek imajo za provokacijo ali pa celo za veleizdajalstvo. Našo narodno zavest zlobno zamenjujejo za sr-bofilizem in proti državno demonstracijo. Pri vsem tein pa popolnoma pozabijo na sebe in podtikuiejo svoje izdajalske namere slovenskemu ljudstvu. Quosque tandem?!
čudne novice se širijo po Gorici. Eni pravijo, da je tukajšnja policija dobila povelje od višje strani, da mora poizvedovati po sumljivih ljudeh. ki prejemajo pisma iz balkanskega polotoka. Drugi na tidilo Oa neKdo denunclra na5e ljudi. YSeKa-
ko je stvar zelo zanimiva.
Gorica. Kavarna »Corso«. Ob nedeljah zvečer svira v kavarni vo jaška godba. Poleg častnikov in nji hovih družin pride na koncert tudi ntnogo drugih, ki se zabavajo ob zvokih glasbe. Godba igra komade slavnih in neslavnih skladateljev vseli narodov in časov. Včasih — tako po naklučju — pride na vrsto tudi kos slovanske glasbe. Dobro in prijetno bi bilo. če bi se taka naključja večkrat zgodila!
Gorica. Pri nas imamo krasno, skoraj pomladansko vreme. Po zad njem dežju so prišli res lepi dnevi. V nedeljo so bile vse ceste, ki vodijo v krasno gorlško okolico, polne meščanov. ki so hiteli vživat prve spo mladanske dneve.
Kal pa to? Kakor smo zvedeli, se je pred kratkim začelo policijsko poizvedovanje za naslovi, bivališčem in raznim drugim stvarem, ki spadajo v naši državi pod osebno prostost. Kje tiči zajec?
Goriški deželni zbor je med vsemi avstrijskimi zbori najpočasnejši. Kdo je neki vzrok tej malomarnosti? Dela gotovo ne manjka. Drugod se trudijo, da je kolikor mogoče več sej, pri nas pa ravno narobe.	....	...
Tudi tango! Zadnjo nedeljo se
jc zbralo med zanjo 'mašo v stolnici več otrok pred cerkvenimi vrati, kjer so plesali — tango. Bilo je kratkočasno poslušati te laške otroke, kako sodijo o tangu. 'lako je n. pr. reldo eno dekletce: moJa mama M rekli, da se tango ne sme plesati, ket je treba preveč nego vzdigovati V Koprivi na Krasu priredi Cini Metodova podružnica na pustno nedeljo dne 22. februarja veliko pustno veselico z zanimivim vsporedom in plesom, pri katerem svira Sežanski salonski orkester. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Iz Kanala. — Nepremišljeno dejanje vojaka. V petek zjutraj je namerava! popihati čez mejo lovec tukajšnjega bataljona Nace Stenovec od Žirov. Ubeg se mu je popolnoma ponesrečil; zalotila ie begunca namreč iskajoča patrulja že koi pri prvi postaji Avče, kjer se je bil skril v neko utico. Nepremišljeni vojak ima sicer nekaj na vesti z neko Marijano od svoje domačije, radi tega je sklenil, jo popihati. — Radi svoje - storjene neumnosti, mora sedaj mla-1 denič pokoriti se na »prični« in goto-
vo je. da se sedaj prej premisli, pred* no napravi še enkrat tako nepremi* šljeno dejanje. — Govori sc, da ie hotel v že enkrat popihali, a so mu pravočasno preprečili — njegovi tovariši.
Kormln. Pred par leti so naši gospodje sklenili, da napravijo vodovod, katerega pa še vedno pogrešamo. Zadnje dneve so se začeli zopet zanimati za to velevažno stvar. Priprav še ni prav nobenih. — Svoie-časno je tukajšnji »Piccolov« dopisnik sporočal svojemu listu o slovenskem delu in napredovanju. Govoril je o slovenski nevarnosti in rotil laško javnost proti par Slovencem, ki so ohranili narodno zavest vkljub laškim intrigam. »Piccolo« ie to poročal seveda z debelimi črkami. Pamet, pamet!
Iz Tomaja. 1. marca otvorijo pri nas pošto. Za upraviteljico so imenovali gospo Ivanko Škrlievo, soprogo višiega poštnega uradnika v Sežani. Vaščani mislijo otvoritev pošte proslaviti na poseben način. Omeniti ie. da gre na tej novi pridobitvi' zahvala v prvi vrsti državnemu poslancu dr. Gregorinu iz Trsta.
Grozna železniška nesreča pri Litiji.
Ko je peljal dne 14. t. in. osebni vlak štev. 40 iz Ljubljane proti Mariboru. je nakrat zapazil strojevodja Bolim na tiru pred strojem mlado dekle, ki vlaka očividno ni slišalo. Dasi je takoj dal znamenje in nategnil z naporom vseh sil vacum za vore je bilo prepozno. Stroj je zgrabil dekle in je grozno razmesaril. Izpod stroja so jo izvlekli z razbitimi udi in razmesarjeno glavo, ter jo položili v voz nadsprevodnika, dočitrt so drugi hiteli k telefonu štev. 603 in avizirali litijskega želez, zdravnika g. dr. Premrova, ki je takoj prih*4® in dal težko ranjeni prvo. “M tudi zadnjo pomoč, na kar so io pre-peliali v postalo Sava. odkode. SO JO poslali v ljubljansko bolnico. Očividci močno dvomijo, da bi ostala dekle pri življenju. Nesreča se je zgodila pri km 404.2 — Dekle je že umrlo v deželni bolnici.
Dnevni pregled.
Kako sodi slovansko časopisi« o odstopu Kokovceva in nastopu Go« remykina. Padec ministrstva oZ<
min. predsednika v Rusiji in njegov naslednik vzbujata po svetu veliko večji interes, kakor padec ministrstva v Avstriji. Kokovcev je padel. Na njegovo mesto prihaja Goremy-kin. Kaj je bil Kokovcev in, kaj bo pomenil Goremykin? Kakšna bo sedaj smer ruske notranje politike? To so vprašanja, ki interesirajo VSO slovansko in neslovansko javnost. »Čas« piše: Sprememba v predsedstvu ruske vlade ima zelo ^ čudno ozadje. V njej je del ruskega javnega iti zasebnega življenja. Ta sprememba se je dolgo pripravljala, vedelo se je da pride, zato ni nikogar presenetila. Presenetila je le zato, ker ie bila drugačna le na osebo min. predsednika, ki je istočasno minister finance. Vzrok odstranitve Kokovceva je nezadovoljnost černosotenske klike. Neodločni Kokovcev ni bil primerno orodje za izpeljavama nazadnjaških načrtov. Res. da za celi čas se Kokovcev tudi enkrat m pokazal, da bi hotel kaj dovoliti naprednim smerem, na drugi se je pa tudi opiral vse izvesti, kar so mu reakcionarci šepetali. Kokovcev til ničesar slabega naredil, narobe, napravil jc red v ruskih financah. — Napredna javnost ne žaluje, da gre — ji je čisto vseeno. »Večernih L. Slova« piše: Carjev reskript,s katerim je za ministra financ ‘ltie"°’ Van Darkov, je poln ostre obsodbe finančne politike Kokovcev e. ko politike ne ljudske. (Carjev leskript pravi namreč: da se mora z zadovoljstvom konstatirati produktivna sposobnost in delavna sila ljudstva, toda z globoko žalostjo se mora pa tudi povdariti žalostna resnica slabosti, revščine in gospodarske mize-rije, kar vse je neodvratna P<>sle“‘" ca pijančevanja. Ugodno stanje državnih financ ne sme biti od\ isuo od uničenja moralnih m gospodarskih moči velike mase ruskih državljanov.) Ust nadaljuje:	In	slo«
vanska zgodovina obsodi pa tudi njegovo notranjo in zunanjo politiko. na katero ie imel dovolj vpliva, kot neljudsko politiko, nazadnjaško jn — neslovansko . Nad odhodom Kokovceva slovanski svet ne joka, nad prihodom Gorcmvkima ne vriska. Tolažba je le v tem. da je Qo-remykin le — prihodnji pojav. ^
Kako ie danes v Dalmaciji. w se pravi... no. da. v Dalmaciji. Hrv. »Obzor» piše: Listi o tem m-
Sejo, poslanci govore, toda naša jav-kiost, kakor da si ni na jasnem: v cem ta zistem obstoji? Mnogo jih je,
Iki pod njim trpe, a za to niti ne vedo. ;Po nekaterih pojavih se more reči. da ta zistem danes izvajajo v Dalmaciji vojni krogi, ki imajo svojo posebno policijsko upravo. civilne. Dogodilo se je tudi, da so bila poročila ene policije v pioti-slovju s poročilom druge. Iz nekega mesta v južni Dalmaciji je vojaški poveljnik pošiljal na Dunaj razburjajoče vesti o »nevarnih strujah« v prebivalstvu, med tem, ko je civilni načelnik poročal, da je vse mirno. Pozneje je prišel drugi vojaški poveljnik in ta je potrdil poročilo civilnih oblasti. Par slik tega zistema: fi-nancarjem je naročeno, da morajo strogo paziti, kdo je poverjenik »Srpske književne zadruge«, kajti te knjige širijo veliko srbsko poropa-gando. V kavarni vzameš v roke srbski list — že si med veleizdajalci in niti ne veš. zakaj, čim bolj je kdo zabit, tem bolj si prizadeva, da bi obogatil črno knjigo z novimi veleizdajalci:	finaticarji pazijo žandar-
je, ti na vse. Človeku se ježe lasje na glavi; morež biti še tako nedolžen. lepega dne si naznanjen in po tebi je in to vse radi osebne koristi nekega druzega. Tudi uradnikom se naroča, da pazijo. Vojaški komisarji hodijo po deželi in predavajo carinskemu osobju o policijski službi. Vsak carinski urad ima popis »sumljivih oseb«.
V Dalmaciji je danes cela vojska detektivov, ki pazijo na vsakogar:
V katero kavarno hodi. v katero društvo, kaj čita, s kom se izpreha-la, nato: če se izprehaja sam ali *— z ženo. Če bi vse to ne imelo zakulisnih težkih posledic, bi se smejali kratkovidnosti takšne uprave naro-v; ker pa ima to vse grozne posledice za Posameznika in narode — pa mora takšna uprava postavno ožigosati. — Tako je: no da v Dalmaciji:
Hinavci so bili klerikalci vedno in taki tudi ostanejo. Sedaj očitajo naprednjakom, da so oni pokopali socialno reformo, ker so zahtevali — splošno in enako volilno pravico! Kaka je pa bila reforma, ki so jo predlagali klerikalci? Ali bi bila po tej »reformi« razširjena volilna pravica Kaj še, samo nekatere določbe bi se spremenile — v korist klerikalni stranki. In to imenujejo klerikalci volilno reformo! Ako je ta in taka volilna reforma pokopana, ni nobene škode hi samo klerikalci imajo vzroka lokati in vzdiliovati po njej. Zakaj pa klerikalci nočejo ničesar slišati o Splošni in enaki volilni reformi. in konečno. ako že vlada in Krofi nočejo te, zakaj se protfvijo proporc-nemu sistemu, ki so ga oni oktrolra-II Ljubljani? Zato, ker oni tega ne bi Imeli nobenih koristi! Hinavci!
4 Proslava stoletnice P. Petroviča Njegoša v Zagrebu, 1. marca 1.1. priredi jugoslovanska mladina v Zagrebu po iniciativi srbskega akademskega društva »Njeguša« svečano proslavo stoletnice rojstva jedne-ga. nnivečiih jugoslovanskih geniiev -afN u?tAojiacj ejozojij - tpjjusoci
goša, slavnega črnogorskega vladike 11 pesnika »Gorskega Venca«, lednega največjih umotvorov srbskih in jugoslovanskih sploh. Pri tej priliki je sklenila celokupna jugoslovanska nacijonalistična mladina prirediti veliko manifestacijo jugoslovanske misli in jedinstva. Da cela manifestacija dobi pravi jugoslovanski značaj, so pozvana, da sodelujejo na tej proslavi vsa društva, korporacije in klubi našega troimenega naioda iz vseh pokrajin. Temu vabilu se je odzvalo že mnogo društev in korporacij iz Srbije. Hrvaške in Slovenskega. Bosne. Dalmacije in Orne Gore itd. Udeležba bo Sako velika zlasti zi omladinskih krogov iz vseh univerz. Želeti bi bi-
lo.	da mi Slovenci s čim večjo udeležbo tudi privatnikov pokažemo, kako dobro se zavedamo pomena narodnega jedinstva. Razpored proslave bo sledeči: Do desetih dopol-1)0 v pravoslavni cerkvi para-'’ na katerem bo govoril slavni piopovedmk jugoslovanskega naci-jonaltzma dr. Nikola Vellmlrovlč o temi »Tragedija religije in Njegoš«. Ob desetili počenja svečana akademija v dvorani »Srbskega Sokola«, na kateri bodo govorili profesor belgijskega vseučilišča Pavle Popovič »O Njegošu« (splošno), dr. Fran Ilešič, docent za grebškega vseučilišča o »Njegušu in odnošajih Srbov proti Slovencem v njegovi dobi«, •i.9!Wro Surini«, prof. zagreb vseučilišča o »Njegoševih odnošajih proti Hrvatom in tedanje srbske struje napram ilirizmu«, dr. Nikola (VeHmirovič o »Njegoševem nacijo-nalizmu«. Svečana akademija se konča s pesmijo »Slovenec. Srb. Hrvat«, katero bodo skupno zapela srbsko, hrvatsko in slovensko pevsko društvo. Dvorana bo okrašena s
slikami Njegoša. Prešerna in Stros-majerja. ovenčanimi s srbskimi. hr-vatskimi in slovenskimi trobojnica-cami. Zvečer ob osmih bo v dvorani »Hrvatskega Sokola« koncert s plesom. Kdor se želi udeležiti sveča-nostne akademije, naj se čim preje obrne na »Odbor za proslavo Njego-šovo«. Zagreb — Preradovičev trg štev. 8.
Brez naslova. »Češke Slovo« poroča: Policijski komisar Fr. Char-vat je z grožnjo maščevanja pritiskal na pevko Zofijo Rover, da bi ugodila njegovim živinskim nagonom. Ker njegovemu divjemu rohnenju ni ugodila, jo policijski komisar je dal zapreti radi sunmje špijo-naže. Pevka je bila izpuščena iz ječe na posredovanje grofa Estraha-čija, ki jo je osebno poznal. Isti komisar je prodal ruski narodni dom v Črnovicah in iztržen denar kon-fisciral; državni denar poneveril. Po obtožbah je bil prestavljen na boljše mesto in povišan. Policijski uradnik Špang je govoril v javni kavarni tu in tam z ruskimi voditelji v Bukovini in je bil odpuščen iz službe.
Zakaj ie .Inles Verne na indeksu? Eden belgijski klerikalni list piše: V vseh Julesa Verneja delih, v vseh s pretirano fantazijo izmišlje-nih pustolovščinah je vzeto božji previdnosti vodstvo življenjskih dogodkov. V njegovih delih se nikjer ne govori o molitvi, niti ne v najtežjih in najnevarnejših trenotkih ne. Kaj je posledica tega? Mladina, ki te pustolovske povesti rada čita, je lahko pripeljana na napačno misel, da se lahko brez boga izhaja. Po tem načelu se morajo prepovedati čitati vse »živinoreje«, ki jih je izdala družba sv. Mohorja in vse »kuliarske knjige«, ker nikjer tu ni govora o molitvicah.
»Za svobodo in ljubezen« je velezanimiv. krasen roman z Balkana. Z veščo, umetniško roko so v tem romanu opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiranci slovanskega življa na eni. junaški vstaši (komite) na drugi strani, velika napetost dejanja, vse je opisano tako živo, da je roman vseskozi, od kraja do konca velezanimiv in privlačen. Med tempo in viharno scenerijo bojev, intrig ter turških in albanskih pustolovščin, pa se vije kot rdeča nit nežna ljubezen mladih src. ki se po mnogih genljivih in pretresljivih prigodbah pribori do zaslužene zmage. Roman »Za svobodo in ljubezen« I. del starte broširan 2 K 20 v>, II. del stane 2 K 20. Kdor naroči takoj obe knjigi naenkrat, ju dobi za znižano ceno 4 K oz. eleutantno vezano za 5 K S
poštnino vred.
Upravno sodišče o Sokolstvu in o vadbi »šolske« mladine. Upravno sodišče se je pred kratkim pečalo z znanim ministrskim razpisom o telovadbi šolskega naraščaja v sokolskih društvih ter razveljavilo ta razpis. Kako se odločba glasi v podrobnem, nam še ni znano: v ravnanje 'udi naših sokolskih društev pa^ objavljamo, kar pišejo o tem češki »Narodni Listy«: »Dve leti je visel Damoklejev meč nad sokolskimi društvi, da jim bo onemogočeno vaditi in vzgajati lastno učenstvo in naraščaj. Ministrstvo ie enovito proglasilo sokolska društva za učne zavode, to je, šole, ki lih ie potem podvrglo predpisom šolskih zakonov. Naenkrat pa se ie obrnila karta. Znani sokolski delavec, odvetnik v Brnu br. dr. L. Pluharž, je dovedel stvar do upravnega sodišča, ki je razveljavilo dotični ministrski razpis kot nezakonit in tako na mali, osvobodilo vsa sokolska društva in druga telovadna društva od jarma šolskega birokratizma. Senat upravnega sodišča ie bil nemški in čudovito ie, kako prijazno stališče je zavzel proti Sokolstvu. Izjavil je o sokolskih društvih, da se z vso pravico prizadevajo, z vadbo »šolske« mladine zagotoviti si svoj naraščaj, in je konštatiral. očividno v pouk vsem deželnim nadzornikom na Češkem in Moravskem, da se delovanje sokolskih društev, ki imajo za namen povzdigo telesnih in nravstvenih moči v češkem narodu, vendar bistveno razlikuje od šolske telovadbe. ki je ni moči nadomestiti s sokolsko telovadbo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da sokolska društva ni mogoče staviti v eno vrsto z zavodi, ki so ustanovljeni v učne namene in da radi tega ta društva niso podvržena določbam šolskih zakonov. Zato je treba opozoriti vsa sokolska društva, da v prihodnje ne vlagajo nobenih prošenj za dovolitev takozvanih telovadnih tečajev in da tam. kjer jim je bila že prepovedana vadba učenstva, prosto in brez katerekoli oglasitve takoj obnove to vadbo. Ona društva, katerim je namestništvo vsililo v pravila, da smejo vaditi učenstvo po poprejšnji privolitvi šolskih oblasti store prav-
če o priliki svoja pravila premene v označenem zmislu.«
Priloga. Vsei nakladi današnje številke je priložen letak, vabilo na naročbo romana »Za svobood in ljubezen« Ta roman je velezanimiv, aktualen in opozarjamo vse ljubitelje dobrih romanov na to leno kniigo.
Akad. društvo »Slovenila« naznanja, da predava v sredo dne 18. t. m. g. revizor Štibler o zadružništvu na Slovenskem. Začetek ob 8. uri zvečer.
Mnogo dobrega vina je dobiti letos še na Vipavskem po izredno nizki ceni. Cena je bi 110 26 K do 28 K. Prav dobra vina je dobiti vzlasti v vasi Erzelj.
V Vinavi prično prihodnji me-sez z zgradbo nove voiašnice za trdnjavsko topničarstvo N< va vojašnica bode stala nad milion kron.
Nesreča. Težko se ie ponesrečil 63 let stari posestnik iz Podželj pri Kamniku. Prišel je pod voz med konic in dobil težke poškodbo na glavi
Mrtvega so našli. Dne 14. t. m.
so našli mrtvega 52 let starega Jakoba Laznika, posestnika in strojarskega pomočnika na Vrhniki. Okrog
5.	ure popoldne so ga videli sosedje prihajati nekoliko pijanega domov: ker so bila pa hišna vrata zaprta vsled odsotnosti njegove žene. je šei v hlev, kjer so ga ob pol 8. uri zvečer našli mrtvega. Laznik je oče štirih že doraslih otrok. Zadnja leta je bil zelo udan pijači.
Samomor. Bivši portir Janez Spitaler iz Podkloštra je pisal te dni orožništvu, da bo izvršil samomor. Dne 11. t. m. si je res vzel življenje. Našli so ga s prestreljeno glavo.
Požig. Te dni je izbruhnil ogenj v gospodarskemu poslopju Primoža Siegla iz Homa pri Svincu na Koroškem. Požar je uničil celo poslopje s krmo in slamo vred. Zgorelo ie tudi več gospodarskega orodja. Domači niso za ogenj prav nič vedeli in so jih morali zbudili še le gasilci. Kakor se je dognalo, gre v tem slučaju za požig.
Požar. Pri posestniku vulgo Weide iz Dol je izbruhnil te dni požar, ki se je silno hitro razširil in uničil poslopje in več gospodarskega orodja, kakor tudi krmo. Skupna škoda znaša 10.000 kron. zavarovalnina pa samo 5000 kron. Vzrok po-žrria doslej še ni znan. vendar se sodi. da je zažgal neki otrok, ki se je igral z vžigalicami v bližini poslopja.
Težka izguba. Henrik Hockh trgovec iz Blat na Koroškem se je peljal te dni iz Bellakn' v 'Zgornjo Deio. Med vožnjo mu to nenadoma
izginila denarnica, v kateri je imel 3200 do 4000 kron. Hackl ie dobil denar iz Celovca kot izkupiček za vazno blago. Doslej se še ni dognalo, ali gre tu za izgubo ali pa za tatvino.
1351etni starec umrl. Kakor se iz Sarajeva poroča, je umrl dne 14. t. m. v Zvorniku kmet Soazajovič v starosti 135 let. Starček je bil do svoje smrti čil in krepak. Tako visoka starost je za sedanje čase pač nekaj izrednega.
Prijeti ponarejevalci denarja. Budimpeška policija ie te dni aretirala tri izvoščeke. ki so ponarejali goldinarje. Falzifikati so bili prav dobro napravljeni in se jih je spoznalo od pravili goldinarjev samo po slabem žvenku. Rti hišni preiskavi ie policiia dobila peldeset kositernih škatcli z vazelinom in več izgotovljenega, ponarejenega denarja^ Ponarejeni denar jc delo izvošček« ?tefana Mikovicsa, ki je sedaj že pod ključem.
Uubliana,
— Nekaj za razmišljanje. V Trstu prireja slovenska (pravzaprav jugoslovanska) mladina vsako leto velik Ciril - Metodski ples, ki prinese obema, slovenski in hrvatski družbi lepe tisočake. Ljubljančani se radi postavljajo, češ, Ljubljana je prestolnica slovenskega naroda in — zahajajo na prireditve »Flottenvereiena«, ki so vedno prav dobro obiskane, četudi so vse prej kot slovenske, na to misel nihče ne pride, da bi se tudi v Ljubljani lahko priredil vsako leto velik Ciril - Metodski ples, ki bi moral — ravno tako kot v Trstu — stati na čelu vsem predpustnim prireditvam. Ako že moramo v predpustu plesati in veseliti se, naj ima vsaj od tega korist naša prekoristna šolska družba, ako imamo preveč denarja, dajmo ga vsaj v koristen namen. Ljubljana še ni narodno tako zaspana, da njeni prebivalci ne bi razumeli velikega pomena take prireditve, ampak iniciative ni od nikoder in nič se ni čuditi, ako so prireditve Flottenvereina« tako dobro ibiska-ne — saj nekateri slovenski listi delajo tako reklamo za to neslovensko društvo, kakor bi bila v njem rešitev slovenskega naroda. Vprašanje Ciril - Metodsldli prireditev, v Liub-
Ijani naj vzame v svoje roke — kot v Trstu — mladina in upamo, da je letošnja veselična sezona zadnja brez velike Ciril - Metodske prireditve! Lahko pa bi imeli tako prireditev v Ljubljani še letos — v poletni veselični sezoni.
— Za smeh in kratek čas ozir. švabščina za predpust. Dobili smo sledečo prošnjo nekega slovenskega železničarja. Prinašamo jo ne zato, da bi zasmehovali osebo — ampak osmešen je v nji sistem. Prošnja nosi kolek za 2 vin. in se glasi: »Hoch: geherte Hcrr Ober Comilter Gelior-samst Gefertigte erlabt sich an sei-ner Hochgeborenen Ober Comniis-sar gehorsamste bitte auBzuschpre-chen fiir die Befilhigungszeugenis Wie lange zeit ich gefertigte in Gorz vvar bei die Fahrd dienste das ich als nei Kessehvertiir und Maschine VVerttir die Prifung ablegen komite ich bin jetz bei die Siid Balin und sind mir der Herr Heitzhaus Ceff gesagt das ich solte die Befahigungs zeugnis von Gorz bekommen und dan last mir Prifen als Wertar we-gen eien Posten in Steinbriick als Heitzmeister mir mochte fibersezert lassen, mir aber freud hinunter zu gehen weile ist meine Frau do un-ten zu haus und ist grund besizerin von V4 grund Porzel, das wen ich Ersuche wie moglich friilie die zeu-gni zu schieken das ich frihe hinunter kommte zu meine Frau ich bin jetz Verhciratet schou und das wen bin auch von Gorz weggegangen weil hat sie nicht vvollen nach Gorz gehen das \verden doch der Hoch-geherte Herr Forstand Entschuldi-gen und mir das zeugnis schiken ich bitte Rccht schenn Hochgeherten Herrn ich bitte schicken Sie mir gleiech wen das meglich ist Umen das ich die Stolle besetzen konte bitte schenn mit Hochachtungs Voli Hochgeherter Herrn Euer Hoch-wohlgeboren ergebenster diener — N. N. — Na naslovni strani je opomba: Hier sind die Mark zu zuriick senden fiir die Post und Ein Stcmpel um 30 h. fiir die Beftihigungszeugnis drauf zu picken. Itd. Menda je dovolj. Res trd te boj za kruh in veliko poniževanja je potreba onim, ki ga jedo. Ampak ta prošnja je dokaz za naše razmere. Bog ve, koliko jiodob nih stvari se valja pri raznih gospodih inšpektorjih. Bilo bi za »Nežo«, ko bi pri tej smešnosti ne bilo toliko žalostnega.
— Nemške šole in naše. V soboto setn srečal učence šulferanjske šole, ki so šli od razdelitve izpričeval. Odlikovanci so nesli cesarjeve slike in knjižice, na katere zunanji strani je bilo videti frankfurtarsko trobojnico. Nemci znajo torej izkoristiti vsako priliko, da utepajo otrokom veselje do svoiega jezika, pri nas pa naj bodo prilike še tako lepe, se nikoli ne izkoristijo. Ali bi ne bilo primerno, da bi se i naši deci podaril n. pr. Braniborov koledarček, ki bi se ji gotovo prikupil. Ne bo dolgo, ko bomo praznovali petstoletnico zadnjega vojvode na Koroškem. Stavim, da nihče ne misli na to, da bi sestavil kako spominsko knjižico za šolsko deco ob tako redki priliki. I runerno bi bilo. če bi kdo spisal primerno igrokaz za to svečanost. Ko smo praznovali 1893. spomin zmage nad Turki pri Sisku, je odmevala cela dežela v hrupnem slavju. Še danes dobiš na stotine slavnostnega spisa, ki je izšel za tisti
čas. Ljubljanska mladina je imela slavje takrat, kakoršnega še ni bilo nikoli preje ne kasneje po tem. Slavje bližajoče se pestoletnice pa mislim, da bo šlo tako mirno in skrito mimo nas, kakor gredo vse take slavnosti našega naroda, časa je še nekaj do tistih dni, ali se bo kdo pobrigal za to?
— S ceste. Zadnje čase je zalezla slavna slovenska inteligenca v čisto predseptemberske čase. Tako se švabari po ulicah, da moralo človeka kar ušesa boleti. Ne razumemo
11.	pr. slovenskega gospodiča iz ta-kozvane narodne rodbine ljubljanske, da hodi s človekom, ki nosi šul-feranjski znak. Saj so ljudje lahko »fini« in »nobel« tudi brez šulferanj-skih znakov. Če se bodo pa taka izzivanja še ponavljala, bomo pa posvetili za kulise takozvanih narodnih ljudi, da bode javnost vsaj vedela, da ni v: e zlato, kar se sveti.
— Odkidanje snega in snažeuje hodnikov se opravlja po nekaterih mestnih ulicah zelo površno in ob enem narobe. Cestnemu nadzorniku Magistru in njegovim nadzornikom delavcev navedemo za danes samo te - le nerednosti: V Bohoričevi in Zalokarjevi ulici leži sneg na cesti v senci in čaka solnca, medtem ko so ga delavci ob levi strani, kjer sije čez dan solnce. že odpeljali. Kadar se ceste in ulice snažijo, nai se po-snaži temeljito cela ulica ali pa nič. Za »seme« snega noben gospodar ne potrebuje! Davkoplačevalci so pa vsi. Kar se dela, nai se v redu dela, ue na le na pol!.— Hodniki niso uo
nekod že zdaj osnaženi. Kar ves pesek in gramoz, ki se ie čez zimo po-tresal po trotoarjih, leži še na njem. ne da bi ga delavci (pometač*) zdaj že pometli doli. Tako ie ob železn. hišah na Resljevi cesti, ob vojašnici
2.	pešp. na jugovzhodni strani itd.! Organi stavbenega urada na magistratu nai pa gredo včasih malo po mestu pogledat, kaj in kako opravljajo svojo službo ne le delavci, nego tudi nadzorniki. Torejmalo več agilnosti in brigania, gospodje!
— Pomanjkanje malih in srednjih stanovanj in zvišanie stanarine sta rubriki, ki sta v Ljubljani zdai na dnevnem redu. Kam bo to dovedlo, e bo šlo tako naprej? Te razmere kriče že jasno in glasno po reme-duri. Tega odiranja in te stanovanjske mizerije mora biti enkrat konec.
V Ljubljani manjka toliko malih in srednjih stanovanj (z eno ali dvema sobama, da se morajo ljudje iz mesta seliti ali pa se pri najemščini — zadolžiti. Nižji in srednji stan ne moreta več prenašati tega davljenja,
To kličemo prizadeti merodajnim krogom v opomin; Ljubljana je že dovolj razupita po svetu zaradi draginje in odiranja!	K.
— Ljubljanski obrtniki In naša inteligenca. V zadnjem desetletju so prišli tia naše domače obrtnike in nižje sloje prebivalstva hudi udarci: pomanjkanje — zaslužka! Nastopila je kriza na vseh koncih in krajih, deloma vsled podraženia, deloma vsled preteklih vojn na Bakanu. in nastopivše denarne krize spoh. Ali — to bi se dalo še kal opravičHi, toda. da se prezira domač obrtnik od naše bolje situirane inteligence, ki si naroča n. pr. obleko v Gradcu in na Dunaju, in dajejo — zlasti naše dame — zaslužek dunajskim in graškim šiviljam, Vnodistiniam, ko imamo spretnih in izšolanih domačih dovoli, to ie čisto navaden — škandal! Pa tudi moški so taki: Črevlje jemljejo pri raznih tujih firmah, ta-kozvane tovarniške izdelke, obleko in dr. pa pri čifutih, — tu se vse neha! Ali, ko bi se s tem denarjem podpirala slovenska stvar, a se či-futska! Ali je potem čuda. da nas imajo Nemci za — tepce! Ali je pri nas že ves narodni ponos in samozavest — vrag vzel?!
— Razmere na tukajšnji realki. Kakor smo že poročali, se je na tukajšnji realki godila prvo polletje velika svinjarija. Za posebne junake so se izkazali prof. Eccher. Eisen-berg in Schvvara. Kdor je pri prof. Ecchcrju padel, je zagotovo tudi pri Eisenbergu in nasprotno. Sta namreč dva dobra prijatelja. Tudi uro- . fesor Schvvara ni nič boljši. V IV. a in b je padlo 28 Slovencev in 14 Nemcev. Tu se vidi, kakšna pravica je na realki.
— Velika repatica ali konec sveta je imela v nedeljo v sl. gledališču pri zelo mnogobrojnem občinstvu zelo velik uspeh, kar se smehu tiče. Homerični smeh ni zasluga avtorja »repatice« pač pa gg. igralcev, ki je vsak svojo ulogo siiaino dovršil. Gg. Danilo, Povhe in Skrbinšek to so že stari tiči in je nepotrebno zgubljati besede in hvaliti. Pridružil se jim je na tako izboren način g. Juvan, da ga ni bilo poznati, če nisi imel gledališkega lista. Konec drugega dejanja je bil vrhunec. Istotako dobro so se Dodali v igri g. Šest. kt je moral igrati ekstreme: nervozno klepetuljo, nato mutca, povrii pa še zaljubljenca, je vse dobro opravil: g. Peček je bil v svoji kratki ulogl čisto čeden; g. Drenovec bi bil s svojo dobro voljo in hvalevredno marljivst, če bi imel sistematično vajo in šolo, gotovo dober igralec. Ženske uloge so bile v rokah izkušenih mči g. Juvanove, ki je bila kaj energična žena. g. Giorgievičeve. liubeznjive hčerke, kr ji ugaia moški. ki ima že kaj na vesti, gdč. Win-trove. posrečene slikarice in g. Buk-šelcove. histerične kuharice. Vse dobro izpeljano. Občinstvo zadovoljno.
— »Merkurjev večer«. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi v četrtek 19.1.111. v gostilni člana gosp. Mraka, Rimska cesta »Merkurjev večer«. Gg. člane in prijatelje društva vabimo k mnogoštevilni udeležbi.
— Ples »Glasbene Matice«. Venček »Glasbene Matice« je vsako leto ena najprijetnejših predpustnih prireditev. Med pevci je doma veselje _ naravno je. da ie tudi 11 jih ples vesel. V soboto zveč. so plesalci napolnili veliko dvorano »Nar. doma« in kmalu se je razvnel vesel ples, ki je trajal do 4. zjutraj. Društveni orkester je pridno igral. Na plesu smo videli vse naše znanec Matičarje, med niimi g. vodjo Hubada, svetnika Mohoriča in druge. Kdor je bit v soboto med Matičarji, se je izborno zabaval.
— Flosarll so plesali v soboto v »Unionu«. Pravilo, da ni bilo tako oolno kakor zadniič.
— Veliko zatiimdnie vlada za 111. veliki ples narodnega delavstva, ki sc vrši v soboto 21. t. m. v Nar. doni« v Ljubimi). Bo pa fa ples res nekaj velikega, lepega, zabavnega, kakor ga še ni bilo v Ljiibjjani.
— Domači ples v hotelu Lloyd. Med domačimi raznimi plesi letošnjega 'prčdpusta je l)il Llovdov gotovo najboljše obiskan. Prišli so meščani iz sosednjih ulic in mnogo drugih gostov. VSi prostori šo bili nabito polni. Ob godbi veselih godcev so sc pari sukali do jutra. O. Tauzes je gostom postregel z dobro kuhinjo in izborno dijačo,
»Brez dmovine«, krasna ginlji-va ljudska drama v 6 dejanjih, po slavnem romanu Hektorja Malota, ki sc predvaja danes v torek v kinc-matograsu »Ideal«, je iz vrste au-forskih filmov tvrdke »Patlic«. Dejanje je jako ginljivo in slika mojster-sko izvedena. Roman »Brez domovine« spada med najboljša literarna dela in film je presrečna uprizoritev pristne poezije. Poleg tega predvaja sc še velezabavna veseloigra v dveh delih »Čegava je žena« z Moricem Princem v glavni ulogi. Te predstave trajajo dve uri in se pričenjajo vsaki dan ob 3., 5., 7. in 9 Za 10 vinarjev zvišane cene.
-Trst.
■a*
Akad. društvu »Balkan« v Trstu sta darovala potom g. Matka Gradišar za svetoivansko ljudsko knjižnico Nar. dom pri sv. Ivanu 30 K in g. Pavel Tomažič, trg. v 'I rstu 20 K. V isti namen je daroval g. dr. Pcrničie 1 K. Imenovanim iskrena hvala!
Poslovenjenje uradnega lista.
Slovenski poslanec Fon v Gorici je sprožil zahtevo, da naj bi bil pisan uradni list »Osservatore triostino«, ki izhaja v Trstu, poleg italijanskega tudi v slovenskem jeziku. To je dalo »Piceolu« povod, da se že več dni sem prav strahovito jezi in opozarja na predrznost Slovencev, ki po njegovem mnenju nima mej in ki hoče vpeljati slavizacijo vsepovsod —■ tudi pri uradnem listu. Prosimo ~-> Osservatore triestino*. ki je začel izhajati leta 1784, ki torej izhaja že 130 let v italijanskem jeziku, ta »Os-servatore triestino« pa naj bi naenkrat postal sramota za italijanski narod, s. tem seveda, da bi bil pisan tudi v slovenskem Jeziku! To Italijanom, posebno pa »Pieeolu«. nikakor ne gre v glavo. To bi pomenilo velikansko katastrofo in morda ‘jelo konec sveta. »Piccolo« pravi med drugim tudi sledeče: Gotovo je, da sc bo kdo znašel, ki bo pripo-znal upravičenost po slaviziranju tega lista (»Osservator;e triestino«). Torej, zakaj pa se tedaj ne prične s siaviziranjem uradnega glasita slovenske kranjske »Laibaeher Zelt-iing«, ki se tiska že okoli 140 let sa-iuo v nemškem jeziku?« Mj moramo pri tej priliki vprašati, kako je to mogoče, da se kaj takega dogaja v slovenski Ljubljani? Iz zgornjih »Pi-ccolovih« vrst je razvidno, da Italijani malomarnost Slovencev na Kranjskem izrabljajo v boju proti nam tržaškim Slovencem. S tem, da nam pokažejo, kaj vse si dajo Slovenci na Kranjskem dopasti, hočejo nam tržaškim Slovencem zamašiti usta. Sramota za belo Ljubljano in celo Kranjsko, da v Ljubljani ne izhaja slovenski, ampak nemški uradni list. Italijani si takih brc od strani vlade dovoljujejo, zato imajo italijanski uradni ist. Z nami Slovenci je seveda vse drugače. Kako dolgo se bomo še dali klofutati in zasramovati?
Veliki ples tržaškega narodnega delavstva. Letos se vrši VIII. veliki ples N. D. O. in sicer na pustni torek, dne 24. februarja v veliki dvorani »Narodnega doma« v Trstu. Po četvorki se pleše »Slovan«. Ples vodi profesor Umek. Igra godba N. D. O. Srečkanje na krasne dobitke. Prvi dobitek zlata ura. Začetek ob 7. zvečer, konec ob petelinovem petju. — Za ta ples ic vladalo vsako leto veliko zanimanje — saj gre njegov dobiček vendar v korist zatiranemu slovenskemu delavstvu.
Pevski zbor »Zveze jugoslov. pekovskih pomočnikov«. Dosedaj se priglašivšim pevcem in onim, ki se mislijo še priglasiti, se naznanja, da se prieno pevske vaje v torek, dne 17. februaria ob 3 popoldne v društvenih prostorih v ulici sv. Frančiška štev. 2.
Kako bo od zdaj naprej v »Tržaškem tehničnem zavodu? Tako se
povprašuje marsikateri delavec. — -PichJerja ni več med živimi — ali sc bo z njegovo tragično smrtjo življenje delavcev v tej tovarni kaj izpre-menilo na boljše? To je vprašanje, na katero ni mogoče takoj odgovoriti. Vsekakor pa lahko rečemo, da bodo od zdaj naprej razni inženirji in ravnatelji nekoliko previdnejše postopali z delavstvom. Sicer pa bo izkoriščevalni sistem, ki delavcem- onemogočuje človeško življenje. še nadaljc- trajal. Izginil je tiran Pichler, toliko šikaniranja, kakor pod Pichlerjem, seveda ne bo več, če na njegovo mesto ne pride kak drug tiran, toda neznosni zistem ostane. Plače sc s smrtjo Piehlcrje-vo ne bodo povišale, urnik sc tudi ne bo skrajšal, akcijonarji, oziroma lastniki »Trž. tehn. zavoda« bodo še vedno polnili svoje žepe, z gromnimi dobički, ki jih ustvarja delavstvo s svojimi krvavimi rokami. Tako je delavsko življenje. Ni čuda potem, da tuintam pride do krvavih izbruhov. Taki izbruhi pa nimajo zaznamovati trajnega in temeljitega preobrata, ker so le redki taki delavci, ki bi se dali žrtvovati. Velike in trajne uspehe sc edino le atkrat lahko doseže, če vsi zatiranci složno nastopajo za uresničitev delavskih zahtev. Posameznik nič ne pomeni, potrebno je, da se delavci otresejo nesloge in brezbrižnosti in da skupno udarijo. Kakor so kapitalisti neizprosni in jekleni v boju proti delavstvu, tako naj bi delavstvo nastopalo proti kapitalizmu. Za preobrat v človeški družbi, ki naj bi omogočil vsakemu enake pravice, je treba velikanskega dela, bojev, žrtev, in to delo je.odvisno od volje zatiraneev, ker tisti, ki se ne čutijo zatirane, ne bodo nikoli delovali na to. da bi se uveljavila socialna pravičnost, kajti le ti sc prav dobro počutijo v današnjih -merah'. V organizacijo, v boj proti strohnelemu zistemu! — Delavec.
Streljal vse vprek..Nekdo se jc bil zaljubil v kuharico gostilnice »Pri mali papigi« v ulici Giuse Carducci, št. 40. Toda kuharica ni marala za ljubezen že priletnega, kavalirja, zato jc bila vedno kratkobesedpa z njim. V petek je odšel zaljubljenec v imenovano krčmo, a ona ga je Sprejela neprijazno, kar pa je moža tako užalostilo in razjezilo, da je potegnil samokres in oddal dya strela ha ljubico.. Ona je zbežala. Prihitel je gospodar,..a tudi nanj je streljal. In potem celo na goste in naposled na sebe. Ati*
Učiteljsko društvo za Trst in okolico jc imelo v nedeljo izreden občni zbor, ki se jc precej zavlekel; volitev novega odbora sc bo vršila šefe v nedeljo teden.
Razmere na železnici. Od slovenskega delavca smo prejeli: Bil sem v službi na železnici kot skladiščni težak do novembra meseca preteč. leta. Dali so me proč, kakor nekaj drugih, dasi sem poročen in imam družino. Vrgli so me na cesto brez usmiljenja. Rad bi vedel, kakšno je srce g. inšpektorja. Sedaj sem že dva in pol meseca brez dela. Ko so nas odslovili od delu, se nam je reklo: ko bo zopet več dela, vas bomo nazaj vzeli, pridite vprašat vsak teden, enkrat bo že kaj. Res sem hodil izpraševat — pa se mi je vselej reklo:	pridite	malo	pozneje...
Ta mesec sem bil zopet tam. Ko stopim v pisarno, pozdravim v svoji slabi nemščini g., inšpektorja... Čakam in čakam odgovora —nazadnje pa mi reče gospod:	schauen	Sie,
dass Sie hinauskonnnen. S sklenjenimi rokami šem prosil —- vse zaman. Znano pa mi jc, da sta bila med tem v službo vzeta dva Nemca. Tako se za druge dobi kruh — za Slovence pa ne. Slišal sem, da bo kmalu protestni shod — je že skrajni čas.
at
Najnovejša tele-
T
TISKARSKI POMOČNIKI PROTI SVOJIM VODITELJEM.
Dunaj, 16. februarja. V soboto so sc, kakor je znano dokončala pogajanja med zastopniki tiskarskih pomočnikov In principal!; in delo se je imelo začeti že jutri.
Nocoj se je pa vršil na Dunaju shod izprtih tiskarskih pomočnikov, na katerem je prišlo do burnih prizorov. Voditelji tiskarjev niso bili pri-puščeni k besedi. Množica je demonstrirala proti svojim voditeljem. Vpila je: »Proč z izdajalci!« Nikdo ni mogel govoriti. Zborovanje traja v tem času še vedno. Bati se je, da ob-' čni zbor ne potrdi kompromisa in da se delo jutri še ne bo začelo. Ogorčeno in razdraženo delavstvo zahteva, da se štrajka še naprej in da se štrajku pridružijo tudi tiskarji dnevnih listov.
SKOP-
sreči u\ zadel ne- ljubice sgBSM.oOKu.eDAUSče - v kuhanee, ne gostilničarja, ne gostov j	JJU	—	POGORELO
in niti samega sebe ni ranil. Prihitela I sta stražnika ter ga odpeljala prod policiji. Med potjo je potegnil zaljubljenec iz žepa steklenico, iz katere je začel piti. V steklenici pa jc bila kisova kislina. Vzela sta mu steklenico in ga odpeljala pred komisarja. Zaljubljenec jc povedal, da se imenuje -Scttimo Ceccoli, star 38 let, regnikolo iz Montegrimana, vrtnar, stanujoč v ulici. Romag.ua 24. Izjavil je jokaje, da je storil vse to zaradi nesrečne,ljubezni. — Odpeljali so ga v zapor.
O morilcu inženirja Pichlerja, ni ne duha ne sluha. Čeprav sc trudi policija na vso moč, se ji še ni posrečilo do danes (nedelja) prijeti -morilca Zanierja. Policija. sumi, da je skrit morilec kje tu v mestu, vslcd tega so policijski agentje vedno na nogah. — Na stanovanju Zanierja je zaplenila policija več anarhističnih knjig in spisov ter več v Avstriji prepovedanih listov. Iz vsega tega sklepa policija, da jc bil Zanier v zvezi z raznimi anarhističnimi tovariši, ki ga morda sedaj skrivajo. To jc seveda mnenje policije.
Življenja in smrti. Pretekli teden se jc rodilo v Trstu 158 otrok, umrlo pa jc 127 ljudi. Porok pa je bilo samo 11.
Na oni svet je hotel iti neki Marij Oirardi, star komaj 22 let in stanujoč v ulici Sette Fontane 3. V soboto je prišel v gostilno »Diana« v ulici Sv.
Ivana, kjer jc izpil stekleničico feni-kalne kisline. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec.
Poskus umreti se mu ni posrečil.
Ples otrok bodo priredili na pustni pondeljek naši »kulturni« sosedje Lahi. t) otroškem plesu naših otrok, hvala Bogu, ni slišati ničesar.
Sokolski ples se jc vršil v soboto pri Sv. Jakobu v *DeI. kons. društvu«. Odbor jc bil poskrbel, da je bila dvorana lepo opremljena in olepšana s smrečjem in drugim zelenjem. Prireditev je uspela tudi v gmotnem oziru prav dobro. Skoda le, da se nekateri plcSafci nikakor ne morejo odvadtiJ govoriti laški. Morda bo kea^enna bolje.
Skopijd, 16. februarja. Novo otvorjeno srbsko gledališče v Skopita je včeraj popolnoma pogorelo. Človeških 'žrtev ni bilo. Požarna braniba je bl|a brci moči.
\VIED POJDE TUDI NA ANGLE-• SKO.
London, .16. februarja. Reuter poroča, da pojde princ Wied tudi v London k kralju in se bo posvetoval s Ed, Dreveni o albanskem položaju.
TURČIJA IN GRŠKA.
Carigrad, 16. februarja. Veliki vezir je obiskal grškega poslanika; zatrjuje se pa, da ni bilo govora o Egejskih otokih. Turčija ni voljna začeti z direktnimi pogajanji z Grško.
ZAKAJ Nt BIL BOBR1NSKI ARETIRAN.
Petrograd, 16. februarja. Listi pišejo, da je Ogrsko justično ministrstvo dobilo poziv avstrijskih oblast« za aretacijo Bobrinskega šele potem, ko je bil Bobrinski že za mejo.
NA KANARSKIH OTOKIH.
Pariz, 16. februarja. »Temps«: Pristanišče Las Palma bo spremenjeno v vojno pristanišče, čemur se pripisuje Velika važnost.
Mali oglasi.
Beseda 5 vlualrlev. Naluisnlšl znesek 50 vinarjev. Plsmcniiu vprašanjem Jo priložiti znamko 20 vinarjev. - Pri	oglasiti
nt nič popusta In sc plačujejo vnaprej; zunanji Inscrcnti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 0- 11 r1 zvečer.
proda na
1591-3
Za Mutanti id piastama dela
se slavnemu občinstvu priporoča Fran Keber, Trst, «1. Chiozza 59.
Carlo Marcuzzi
Trst, via S. Lazzaro 12.
Delavnica kirtirgičnih instrumentov, ortopc-dičnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih In bolniških pasov za popek,, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
Dva hlapca
trezna, poštena in zanesljiva za razvajanje piva za Ljubljano in okolico. Ako so oženjeni, žene poseben zaslužek, sprejme takoj ali marca ANTON MAVER, Sp. Siska št. 26.
■ - —
.‘.-v, Zganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvederc št. I
(prihod iz ulice Mlramar).
Priporoča se svojini starim obiskovalcem in obcncin cenj. občinstvu.
Preklic,
Podpisani preklicujem vse radi odstranjene nloje streljanja ter sploh razgrajanja pri moji bisi, na gospoda Andrej Japelj, Ivan Zdešar in Ivan Kitclar izrečene obdolžitve ozirom« razžalitve.
F. Hribar.
Nina primorska tovarna dvokoles
«T ribuna"
Gorica, Tržaška ulica št. 26, prej pivovar Gorjup.
Velika in
ka eksportna zaloga dvokoles, šivalnih kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
2T- E a, tj el
Gorica, Stolna ulica štev. 2-1,
Prodaja na obroke.	Ceniki	ft-anko.
Trgovski - -■ - pomočnik
usnjarske stroke, vojaščine prost se sprejme pri tvrdki
Josip Seunig
-v I_Jj'kX'bl5a.33JL.
Prenočišče. - Gostilna« - fiulfet«
TRST
Hinko Kosič
TRST
ulica Carradorl 15 (vogal i^eppa)
se priporoča cenjenim tržaškim gostom in v Trst prihajajočim potnikom.
r-r
, SAMATORLJM • EMONA)
i ZA-	•	BOU3Z**-
? La JUBLUANA • KOk^NSKEGA!
r-->®RP7M(K: jw; A.nu ■ DR FR. DEHbANL
99
id
ppgrl ftlrovanu zadruga z OlllCjCIlO MVOZO
sie piipoVoea slavnih* posojilnicam, hranilnicam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom za naročila, v tisk
v
m
drugih tiskovin. — Delo izvrši priznano solidno, natančno in po najnižjih cenah.
=E
za moške, ženske in otroke
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini —  tvrdke R. MIKLAUC ------------------------------
Sr „Pri Škofu66
Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: I1 c set en cddelels: -v prvem nadetropjia. :
Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
Star klavir se ceno
Poljanski cesti št 36.
Proda se stroi (cirkularca), na kateri se dela več stvari. Trnovska ulica 25.	1600-1.
KORESPONDENCA.
Gospod želi korespondence z živahno^ gospico, [c^!!c ponudbe če mogoče s liko pod šifro »lriglav«, poštno ležeče Ljubljana. - 1601—L
Mladi prešle sezije
se razprodaja vsa zimska in jesenska konfekcija pod polovično ceno; zlasti klobuki in čepice po zelo zni-.	'	. Žanih cenah. .	'	•
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6,
ML	Telephon	132.
V
mmSm
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrslnejših kombinacijah pod ta’/0 ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc ugodno zavarovanj IU) doživetje man|š»ioi,;((nj' se vplačili.
il! Stllti z
i 1/1 I Aiš Po velikosti dir ga vzajemna zavarovalnic* naše feJL'jnk — JifPjm.	države z vseskozi slovansko-nzredno upravo,
ovalna banka v P r a e i-
Rezervni fondi K 5M#1.432‘50. — Izplačane edškodnirc in apikatije It 123.257.f6f,-77.	??
vzajemno z n v a i
|	.	...	.	pojasnila	daje	.m........—.....  —
Generalno zastopstvo v LJubJisisi	Gosposki	ulici	št.	12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjlii cenah. Škode cenjujc tako) in naj* buiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor J Sprejema iudt zavarovanja proti vlomski tab '1’1 pod zelo ugodnimi pogoji. — ZalPevaitc proso?1* c'