125. Številka.
Trst, v snhoto .T junija I
Tečaj XXIV.
,,Edinost"
iztiaja (1 vn k ril I ndan. rainn nedelj in prar.niknv, zjutraj in zvečer ol> 7. uri. d ponedeljkih in po praznikih irliaiti ol> 9 uri Rjutrnj.
N h ro^ni m« /, n H j n :
<>l»e ixdanji n* leto . . . gld. 21 — Za aamn večerno izdanje .	1'2'—
Za pol leta. četrt leta in na me*e<- rar.merno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročlie hrer. priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno »e prodajajo v Tratu zjnt-ranje Številke po 3 nvć. večerne številke po 4 nvč.; pone.leljake »jutranje Ste-vilke po 2 nvč. Izen T rita po 1 iivč. več.
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon St*. H7«.
4 nvč.
v rdfnoNtl Je mn#!
Ofltit
*e računajo pu vratali v petitu, /.m m'-k ratno naročilo * priniei nitn popustom. PoHlana. osmrtnice in javne zalivale. domači og|a*i itd. *e računajo po p.>ur<•• 11 »i.
Vni dopiai naj [MtMl jnjo iireilnUliN. Nefrankovaiii dopiai se ne nprejeinajo. Uokopisi -te ne vračajo.
Naročnino. reklamacije in oglase »prejema upravnih vi>. Naročnino in »|gm>*e jejitjMb^aii loeo Trat.
W ^ffttjirVfll i" tlakama -e nahajata v "	<r«Mffl#Uv. 1*2. riiiaviiišho. imI-
^ipivnlHto	prejemiinje inaeratov
F* ^T"? ulici Ittilfrr piiTolo Stv. ."I. II. uaiUtr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Q o d n i k
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
I Mi naj 2. Cesar je sprejel predpoludne mi-nisterskega predsednika, grofa Tinina, in popoludne ministra /a vnnnje stvari, grofa Golueho\vskegu, v posebnih avdijeneah.
Budimpešta 1. (Zbornica poslancev.) Mini-sterski predsednik pl. Szell izjavlja, da ho se prejšnja vlado, kakor tudi on, neprenehoma trudili, da se nagodba reši parlamentarnim potom. Zal i bog He tO Upanje ni uresničilo ter se mora misliti o rešitvi tega vprašanja na temelju samostojnosti. ]>a-si še niso dokončanu vzajemna pogajanja /, avstrijsko vlado, je vent'ar mogoče, da nastopi kriza zu avstrijsko ali ogersko vlado. V tem težkem položaju prosi, naj se ne zahteva meritornih izjav ter prihodnji teden ne ima sej. (Klici: eljen !)
Posl. Fran Kosuth obžaljuje, da so ministri šli na Dunaj se pogajat. Kralj je odobril pogodbo, Avstrija da nima pravice, da bi zahtevala prena-redbe. Govornik protestira proti postopanju avstrijske vlade. 1*1. Szell je zavračal Kossutha ter prosil, naj se krona ne poteza v razpravo. Szellov predlog se je sprejel proti glasovom neodvisne stranke ter se je sc(ja zaključila.
Itildillipesta 2. Neodvisna stranka je imela pred Fejo zbornice poslancev zborovanje, v katerem se je naložilo Francu Kossuthu, da se pred dnevnim redom oglasi k besedi ter označi stališče neodvisne stranke \ mtgodheni akciji. Ob polueni opoludae so se posvetovali ministri. Govori se, da pojdejo ogerski ministri že danes na Dunaj.
Pariz 2. Kasaeijsko sodišče odloči jutri v aferi Drevfus. Danes se je začelo posvetovanje ka-sacijskega sodišča pri zaprtih vratih. Razprava bo zlasti z ozirom na razloge odločbe trajala delj časa.
Pariz 2. Razprava kasacijskega sodišča je trajala eelo popoludne. Kakor se zagotavlja, je le osem svetnikov formuliralo svoje nazore. V takih razmerah se razprava ne dovrši pred soboto večerom, razsodba pa se bo mogla izreči še le v ponedeljek. Zlasti se razpravlja o vprašanju, se li naj prvotna razsodba razveljavi ali pa Drevfusa postavi pred novo vojno sodišče.
Novi York 2. Glasom poročila iz St. .lago de Ohile je tamošnje ministerstvo odstopilo.
Carigrad 2. Parnik rMoskva», ki pripada <ruskemu prostovoljnemu brodovju*, je preplul Bospor s 1700 izseljencev in vojaškim transportom na krovu. »Moskva* je namenjena v Port Artur in Vludivostok.
Haag 2. Bivši vojni minister Roseboom je imenovan generalnim guvernerjem nizozemske Indije.
Killl 2. (Komoi ■a.) Na dnevnem redu jč predlog overovalnega odseka, glasom katerega l»i se imele razveljaviti volitve oseb, ki so kaznovane zaradi političnih prestopkov. Posl. Vendemini (skrajna levica) predlaga, da se ta predlog odloži za osem dni (kakor nekak izraz v prilog amnestiji), ter zahteva o tem poimensko glasovanje. (Odobravanje na skrajni levici, ropot na desni in v sredini.) Predlog Vendeininija se jo v glasovanju po imenih odbil. Volitev Turattija se je razveljavila. Posl. Bovio se o priliki obletnice Garibaldi-jeve smrti spominja istega v daljšem govoru. Predsednik izraža željo, naj bi spomin Garibaldijev
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna kunsorcija lista ,.Edinost" v Trstu.
vsestranski vspodbujal v posnemo vseli civilnih kreposti, za katere' je isti podal vzorni' primere. (Odobravanje.) Potem se je razveljavila volitev Andreisa v poimenskem glasovanju.
Zgodovinske črtice,
(Po Joa. Apih-ovi knjigi: Slovenci in 184H. leto.)
(Dalje.) 14. Slovenska stol len.
»Leta 1870. so sprožili v Gradcu misel, da bi bilo umestno uvesti v učni načrt slovenščino, toliko potrebno duhovnikom, uradnikom itd. Leta 1810. so jeli stanovi štajarski se pogajati z vlado zaradi ustanovitve slovenske stolice; povdarjali so svoje popolno uverjenje, da je za p.ivzrligo omike dežele in prosvete preprostega človeka povspeševa-nje razvoja materinščine edino skučeno in nevar-Ijivo sredstvo, in da se bode tem potem mnogo umestneje pospeševalo v istini potrebno razširjeva-nje nemščine«.
Leta 1812. je oživela ta stolica, a za nekaj let prenehala zbok bolezni Pri m če ve; naslednik mu je bil Kolomnn Kvas. Od 1826/6 dalje je slovenščina bila obvezen predmet za slovenske bogoslovije semenišča graškega in oči vidno je naraščalo zanimanje za slovenščino med Slovenci in Nemci. Osobito živahno se je pokazalo to zanima-od 1830. leta dalje, ko je Gradec postal zbirališče lepega krdela jako nadarjenih in narodno čutečih mladih Slovencev, n. pr. Maeuna, Trstenjaka, Ko-čevarja, Miklošiča, Vraza itd. »Knjižnica slovenska« in govorniške vaje slovenske in učenje slovenskih jezikov: to je bila šola bodočih rodoljubov slovanskih. Gimn. učitelji pa, kakor Matjašič in Zupančič, so tudi probudili tu in tam katerega mladeniča, da se je jel baviti z materinščino, na pr, A. M. Nlomšeka. Lahek ta posel ni bil, ko so po besedah Slomšekovih slovenščine »vlastenoi se sramovali«, ko »ni bilo čitati slovenskih knjig niti najti moža, ki jih bi po slovenski pisal«, ko sta »nemščina in latinščina .... košato za mizoj sedeli, njihova sestra [»a je za vratini pozabljena m edlcla«.
V C elovcu je Slomšek začel buditi mej bogoslovci zanimanje za slovenščino: v seraeniški knjižnici je bila jedina slovensku knjiga Gutsmanov slovar in kratko premišljevanje večnih i'esnie.
Slomšek je onde našel nasledovaloe; NVierv, poznejši vladika, Piki in Placid Javornik so nadaljevali, kar je bil pričel Slomšek; bogoslovei so \Vieryju prinašali slovensko spisane prepovedi in NVierv jih je popravljal. Močno se je to delovanje dvigalo po uatopu Fr. Kosa rja, Mat. Majarja in nekaterih bivših dijakov hrvaških gimnazijev. »Novice: so našle mnogo čitnlcov, »bralno društvo« se je lepo razevitalo iu bogosloveem se je pridružilo tudi posvetnih gospodov, nekateri morda tudi kakor tajni poročevalci vlade, sluteče v tem krogu propagando za panslavizem. Slomšek je podaril temu društvu mnogo knjig, ker se je bil uveril, da tisti, kdor žrtvuje svobodne ure učenju materinščine, se udeležuje tudi odločno omikanja svojega naroda; z a r adi teg a pa še ni p a n s I a v i s t! Drugi pot piše: >• Čim bolj se mlndi duhovniki posvečujejo koristnemu učenju, tein lože u bože skušnjavam. A s slovenščino se naj druži praktični smoter: kori-
stiti narodu«. Rojaki češkega vladike krškega, Lidmanskega, so delovali v hratovski slogi z celovškimi Slovenci.
Razumeva se, da o teh nazorih se Slomšek po vladnih, ali recimo raje, policijskih načelih one dobe ni mogel rešiti suma, da je tudi on »panslavist« ; za tako neosnovano natolcevanj«! se blagi mož vendar niti zmenil ni, a čuditi se moramo, da mu ni tak sum zaprl poti do visoke cerkvene časti. Pač pa so svarili že ondaj nekatere bogoslovne, ki so često občevali z Mat. Mnjarjem, a svarilo je bilo zaman. Poleg Majarja je v tem krogu, v tem duševnem vzduhu, vzrastel tudi Andrej Kinspieler.
Omeniti nam je še slovenske stolice na goriškem liceji in odličnih zaslug, ki si jih je stekel za slovenščino v Gorici Val. Stanič,
Bore malo se je torej storilo za materinščino v šoli; vladni sistem so podpirale mnoge okolnosti, n. pr. gmotna beda slabo plačanih učiteljev, zavisnost od gosposk, narodu nemilih, biroknitizem v srednji iu visoki šoli, saj so bili srednjim šolam poleg »prefekt«*v« ravnatelji navadno uradniki, a. pr. okrožni glavarji itd. l*l>ogi učitelj, odvisen na vse strani, je pa tudi želel pridobiti in ohraniti si I priznanje mogotcev.
Strahopetneže in kruhoborce pa je omajalo še nekaj drugega. Kdor je niarljiveje od svojih dragov gojil materinščino, bil je kmalu na glasu, da je — panslavist! Panslavist pa je bil koj prva pošast za samim budirjem ! Sam Slomšek je bil »panslavist«, opazovali so ga po vohunih, da-si so mu morali dati dovoljenje, da je svojim učencem dajal spričevalu v slovensčini. Malo pred imenovanjem za vladiko je Slomšek posebno močno vzbudil ta sum : vložil je bil prošnjo, da naj mu dovi lijo usta-] nov i ti društvo za izdavanje poučnih slovenskih ; linjig —• (1845) a odbili so mu prošnjo, ne da bi rnu povedali razloge.
»Osamljeni upehamo. To vidi jo sovražne sile iu | zabranjujejo dobro pod vsakovrstnimi pretegami. A to me ne sme ovirati, da delujem po svojih močeh za povišanje časti božje in za blagor naroda, v čegar sredino me je postavila Previdnost. Naše načelo bodi: molčimo, ne govorimo nič, delajmo mnogo, potrpi mo vse. Rcgniun coelorum vini politim .
Ni bilo dano mnogim, da Iti tako mislili — narod je imel samo jednoga Slonišeka.
Smo-li kaj na boljšem <latidtmes v Trstu iu v okolici? Primerjaj, primerjaj, cenjeni čitatelj! Koliko sitnostij, koliko preganjanj so že morali prebiti zavedni učitelji v okolici?! 1 II Ivi ilco dobro se godi onim, kateri plešejo, kakor gode lašl<i magistrat! S kakitn zadovoljstvom zro na ono šolo, k j e r s o uspe h i najslabši!! I a v t a k e šole podi slavna vlada tržaško slovenski! deco! A mi ne pojdemo! V Trstu hočemo imeti slovenske šole in naj se tudi vse zaroti proti nam! Na delo očetje!!
(Pride še.)
Politični pregled.
TRST, 3. juniju 1HW.
Iz deželnega zbora istrskega. Nulla dies sine linea! Kdor ni gluli na obe ušesi, bi moral slišati — vse! (Jospoda se morajo čutiti presneto varne, sicer ne bi si upali toliko. Nulla dies sine linea! Ni ga dneva, da I »i signori ne go-
vorili p>vsem odkrito! Te dni so krilili v deiel-»m zboru istrskem, da Istra pripada k Italiji in daje to {m »vnem naravno, par dni potem sti v deželnem zboru tržaškem zbornica in galerija kričali u ni mobo : živela Italija! — včeraj paje posl. Bennati v dežel-nem zboru istrskem grozil s — HO milijoni Italijanov !
Razpravljali so o resoluciji proti osnutju hrvatskega gimnazija v Pazinu. Na to, kar sta |m>-grevala posl. Ilubba in Costantini, ne moremo odgovarjati ravno zato, ker sta pogrevala in bi morali tudi mi le ponavljati že večkrat povedane stva 'i. Na kratko: bile so same že navadne fraze in neresniee: o bolestnih vzklikih Italijanov, o krutosti vlade, ki hoče zatreti Italijane, o užaljenem pravu, o italijanstvu Pazina,
0	žaljeni časti Italijanov itd. itd. Tudi frazo, da slovansko ljudstvo ne čuti potrebe gimnazija, ampak da ga zai.tevajo le poznani fanatiki, sta ponavljala. Temu nasproti pa konstatujemo mi : da ne proti osmi tj u ne upira italijansko ljudstvo, ampak le oni despoti, ki se ničesar ne Itoje bolj, nego šole za ljudstvo, ker se tresejo pred trenotkom, ko ljudstvo postane pametno!! Pavlani okolo Kopra in Kmetje v Vodnjanu in v Rovinju niso dali ni znamenja proti gimnaziju, nižje laško ljudstvo v -Pazinu je eeld grozilo sklicevateljeni protestnega shoda. Kdo je torej protestoval na vseh možnih shodih? Le tirani, ki žive in se mastč le ob nevednosti ljudstva, slovanskega in — italijanskega, in pa razni občinski znstopi, katere imajo v rokah sokrivci tiranov! Ti so pro testova I i in ne laško ljudstvo po Istri ! Nečuvena drznost je torej, ako govore o užaljenem čutu italijanskega ljudstva.
Na najviši klin je seveda zlezel najfanatičneji med laškimi poslanci, znani Bennati. Ta je grozil s ;>0 milijoni Italijanov, ki gotovo ne dopuste, da hi padli bojevniki na tej skrajni utrdbi? Kje je teli .'»O milijonov Italijanov?! Gosp. liennatti je torej grozil z silami - tuje države. Kaj bi rekli Italijani in kaj bi rekla vlada, ako bi kateri naših poslancev zagrozil, da imamo mi nad 100 m i-
1	j j......v h o p I e m e n i k o v ? ! Nedavno je zakli- J
cal isti I len miti, da Istra pripada k Italiji, a sedaj j že kliče milijone Italijanov na pomoč!! To je ir- j redentizem brez figovega peresa! Na jednom mestu j pa nam je gospod llennati govoril iz srca, ko je I namreč pozival svoje somišljenike, naj bodo odslej i odprti, iskreni in hreohzirni nasproti vladi ! IJravo, | le tako! Le žal, tla imamo I«! malo nade, da bi se i signori res odločili za pošteno in odkrito postopa- | nje tudi v takih slučajih, ko občujejo z ministri. . Tako renomiranje in hujskanje čujemo le v »lezel- i nem zboru, ker vedo, da Dunaj je daleč, in da i ..........rudno poročilo ne govori dalje o tem.
Včeraj je zazvenel tudi mejklie, ki je kakor ! bengaličen žarek osvetlil vso brezčutnost do ljud- i stva teh sinov avite eolture. Ko je namreč vladni | zastopnik zavračal napade na vlado, rekši, da po- i treba zahteva hrvatski gimnazij, je zakričal jeden poslancev: kdo pa bo pasel purane?! I Tuj ! Sramujte se! Ali čuješ ti slovensko-hrvatski kmet, kako bi te hoteli izključiti od vsake Šolske izobrazbe, kako bi hoteli, da ostani ti in tvoji sinovi duševni in fizični tlnčan ! Tudi omiko smatrajo za svoj privilegij ! Kmet bodi neumen: trpi, delaj, molči in — p hu* u j tudi srednje šole — za tirane. Resolucijo proti osnutju hrvatskaga gimnazija bo seveda vspre-jeli, ne da bi se — sramovali.
Vsprejeli so se zakonski načrti : za razdelje-nje krajnih občin Pazili in Kastav, za pokritje deželnega prispevka 700.000 gld. za železnico Trst-Poreč-Kanfanar in za spremembo nekaterih določil zakona za poljsko varstvo. Proračun deželnega kulturnega fonda za 1X09. z deželnim prispevkom 14.400 kron se je odobril. Danes je bila zopet in zadnja seja.
Ali iz večine?! Splitsko »Jedinstvo« odgovarja na naša izvajanja o vprašanju, ali naj hrvatski in slovenski poslanci ostanejo v sedanji večini ?! »Jedinstvo« meni prav za prav, da na nas, izvajanja ne treba odgovarjati, ker da nismo naveli ničesar stvarnega v podkrepljenje svojih zahtev. Omejuje se torej na povdarjanje, da se bratje v Istri« radi »prenagljnjo« in zato da je hotelo le svariti pred prenagljenimi koraki. Sicer pa da se tudi »Jedinstvo« ni izreklo absolutno proti temu, da bi naši izstopili iz večine.
No, torej?! Saj se tudi mi nismo absolutno izrekli, da morajo izstopiti, ampak smo stavili svojo zahtevo le pogojno. In ta zahteva je bila čisto
kratka: ako bi naši videli, da stranke na desni nočejo, ali pa ne morejo ničesar storiti, da bi se storilo konec groznim razmeram na Primorskem, potem je taka večina brez vsacega pomena za nas< In postulat zdravega človeškega razuma, zdravega narodnega egoizma in tudi možkega samoljubja more biti le ta, da — izheže iz take večine. Saj ne bi bili vredni, da imamo svojo parlamentarno skupino gori na Dunaju, ako bi molčali k temu, da bi naši poslanci v parlamentu držali svoja hrbtišča vladi v oporo, a mi da bi v isti čas doma v oslovski ponižnosti držali hrbtišča za — batine od strani koalicije /istem a in naših narodnih nasprotnikov. To, kar se dogaja z nami na Primorskem, bi bilo nečuveno tudi ko bi bili že davno v najostreji opoziciji, ne pa, ko sta naša zastopnika istrska že par let sem šla do skrajne meje samozatajevanja, tako, da so se mnogi že čudili, meneči: saj ju ni poznati več! A sedaj prihaja »Jedinstvo z očitanjem, da se istrski i »bratje« radi —• prenagljajo! Človek bi se zakro-hotal, ako ne bi bilo vse skupaj tako neizrečeno žalostno. »Jedinstvo« bi prosili, naj posluša, kako govore zadnje »Novice« — in to je list, ki ni bit nikdar na glasu posebnega radikalizma — prav z ozirom na dogodke na Primorskem. »Novice« pišejo na uvodnem mestu :
»Na Kranjskem se vlada seveda ne kaže v tisti obliki, kakor na Primorskem. To je ravno skrivnost njene politike, da skrbi za to, da Kranjci ne postanemo preveč nezadovoljni, ker si s tem o mogoč nje svobodno postopanje na P r i m o r s k o m.
Kar počenja vlada na Goriškem, v Istri in v Trstu, presega vse meje. Irredentovska ludra še nikdar ni tako ponosno dvigala svoje glave, kakor sedaj, in še nikdar se ni nobena vlada tako očitno, tako ostentativno in poniževalno laskala in sladkala laškim strankam, kakor vlada grofa Thuna.
Obupni klici se razlegajo iz Primorske po vsi slovenski domovini. Primorski Slovenci in Hrvatje so v očigled temu, da jih vlada prepušča na milost in nemilost Lahom, in podpira z vso silo laška prizadevanja, jeli obupavati in rotili so slovanske poslance, naj zastavijo vse svoje sile, da se to spremeni, če ne, naj nikar več ne podpirajo te vlade, ki slovensko delegacijo — da-si se brez nje podpore ne more ohraniti niti jeden trenotek — bagatelizira in prezira.
I'pali smo, da ti klici iz Primorja ne ostanejo brez vspeha. Prevarili smo se. Ko se je sešel izvrševalni odbor desnice, so zastopniki slovenskega in istrsko-hrvatskega naroda votirali vladi najslo-vesnejšo zaupnico in to brez obotavljanja, ne da bi bili le usta odprli in zahtevali pojasnil glede vladnega poslovanja na Primorskem.
To je postopanje, katerega ne umejemo, katerega pa tudi nikakor ne odobravamo, ker nas prešinja prepričanje, da se s takim postopanjem Slovencem in Hrvatom koplje grob.«
Iu ko He nam koplje grob, naj bi sc mi — ne prenaglili!
K položaju. Nobenega znamenja ni, da bi se bila nagodbena kriza približala svoji rešitvi iu skoro gotovo je, da počaka krona še nekoliko dni, predno izreče svojo odločilno besedo. Zadovoljiti se moramo torej s konjekturami in ugibanji po no-vinah. Značilno je v prvi vsti to, da so ogerski oft-cijozi jeli umivati svojega Szella. Po vsej sili hotd sedaj dokazati, <la Szell ni nelojalno postopal z avstrijsko vlado, da ni res, da bi bil svojo klavzulo o bančnem vprašanju določil le v sporazumljenju z ogersko opozicijo in da je o tem popolnoma preziral avstrijsko vlado. Gospod Szell se opravičuje, ker se čuti krivega. Sicer pa zatrjuje ogerski listi, da Szell ne od jen ja ti i za las in da je kriza neizogibna. Ravno nasprotno zatrja vsikdar diplomatično previdni dunajski Vaterland», ki pravi, tla kriza je že zgubila svojo ostrino in da je skoraj gotovo, da se poravna spor, no da bi moralo odstopiti to ali ono m i n i ste rs t v o !
Domače vesti.
l>r. Ferjančič — dvorni svetnik. Iz Ljubljane smo dobili danes vest, da bo državni poslanec ju prvi podpredsednik zbornice poslancev, gospod dr. A ndrej 1'" e r j a n č i č , v k r a t k e m
p o v z d i g n e n v čast <1 v o r n e g a svetnika. Mi priobčujemo to vest seveda z vso reservo.
Protest proti iieiii*konacijotialnitii postulatom. — V Ljubljani se je vršil — kakor se nam poroča od tam — dne 1. t. m. zvečer shod deželnih in državnih poslancev narodne stranke, tla se sklene protest zoper nemške zahteve. Poslanci kat, narodne stranke se vsled znanih nasprot-stev niso udeležili tega posvetovanja, In tako smo I kranjski Slovenci pravi naš dopisnik — zdaj brez uplivnega političnega vodstva, kajti ob takem separatizmu v političnih stvareh smo prava ničla pred vlado in pred vsem svetom. Res, vedno lepše !
Povej ml, kedo te hvali .... Včerajšnji <Piceolo» je prinesel slavospev o župniku Jurizzi iz Rojana. «Piecolo» je ves navdušen za češčenje Marije! Nikoli še se niso šmarnice v cerkvi rujanski izvršile tako slovesno, kakor letos. Zid —*in češčenje matere našega Odrešenika! In človek naj bi se ne smejal in se ne čudil onim, ki se ne sramujejo take hvale in na takem mestu ! Gršeprosti-tueije naših svetih stvari si pač ne moremo misliti.
Cerkev rujanska tla je sedaj vsa druga tako hvali «Pieeolo» svojega političnega in na roti ne ga somišljenika — in pokojni župnik Thaler tla bi je kar ne spoznal več, ako bi se povrnil na ta svet. Pa ne samo cerkev, ampak tudi vsa župnija rujanska da je kakor prerojena po plemenitem delovanju župnika Jurizze. Seveda, ako sodimo razmere in mišljenje in duh, ki vladata, le po številu sveč in raznih okraskov, za katere prihajajo župniku sredstva od somišljenikov iz mesta, bi utegnil imeti «Pieeolo» prav. /a one pa, katerem ni »Piecolo* poklicano glasilo v verskih in cerkvenih stvareh, utegne biti merodavneja ta okolnost, da se v nobeni cerkvi okoličanski ni še nikoli tako pogosto rabila policijska pomoč, nego se rabi sedaj v Kojanit. In dogodki nobene župnije niso dali toliko povoda za sodne razprave, nego rojanski. To smo hoteli konstatovati nasproti slavo-spevom Zidov na adrest) katoliškega župnika. Povej mi, kdo te hvali, in jaz ti povem, kateri p o 1 i-t i š k i s t r li j i p r i p a d a š. Sapienti sat.
Vspored JutrsiiJe veselice pevskega društva «Kolo» je nastopni: I. Milutin [»1. Farkaš: «Hrvatski dom», koračnica, udara tamburaški gbor. !2. Anton Nedvetl: «Naša zvezda*, poje mešani zbor. JI. I. Spaček: »Slovenske strune*, vence slovenskih narodnih pesni, udara tamburaški zbor. 4. Karol llendl: «Križaci na morju®, velik mešani zbor se samospevom mezzo-sopran-a. i"). I. Zarli: «Jaz in ti», polea-franeaise, udara tamburaški zbor. (i. Hrabr. Vogrič: t Pogovor z domom», mešani zbor. 7. Hrabr. Vogrič: «Tvoj pogled», valček, udara tamburaški zbor. 8. A. Julijev: «Za vasjo*, ženski tlvospev se spremljevanjem tamburaškega zbora. 0. «Svojeglavneži», veselo-igra v enem dejanju. 10. Svobodna zabava. Začetek ob 4, l/o uri popoludne.
Odbor pevskega društva «Kolo» nas prosi, da objavimo, tla za jutršnjo veselico na vrtu družbe sv. Cirila in Metoda se niso razpošiljala posebna vabila na dom, pač pa se je drugim načinom razdelilo do 51000 navadnih splošnih vabil. Programi koncertu se bodo dobivali na uhodu. Opozarjamo torej še enkrat vse naše občinstvo, naj se v velikem številu udeleži jutršnje veselice društva «Kolo«, da pripomore istemu do podpore, kakoršnje v resnici zasluži to vrlo in trudoljuhivo društvo. To p t tembolj, ker čujemo, da se je prijavilo tudi udeležencev iz tužne Istre, iz Pobegov v okraju koperskem.
I/let /enske podružnice družbe sv. Cirila i li Metoda k sv. Ivanu utegne biti najsijujneji. Zanimanje je obče. Vse že poprašuje, kakšna bo neki ta veselica, o kateri se toliko piše. Posebno nerazumljiva je marsikomu «pošta». Kaj je neki to? No, nekoliko smo jo že spisali v nekem dopisu v cen. «Kdinosti». Kdor pa ni čital, ali ni tunel, najbolje bo, da pride sam pogledat in se prepričat o stvari. Pa tudi oni, ki je umel in pozna poŠto, pride gotovo, kajti zdi se nam nemogoče, da bi mogel še izostati kdo, ki le nekoliko čuti in misli slovensko.
Da je pa simpatija do tega društva ukoreninjena že v narodu, priča nam dejstvo, da je bilo na zadnji veselici pri sv. Jakobu 2000 ljudi. Mi bomo zadovoljni s polovico. Da bi se jih pridružilo le 101)0, da se svojo nevzočnostjo poveličajo vese-
lieo ! Ali bi ne bilo divno to, gledati glavo pri glavi, ljudi vseh slojev in vseli spolov in vse starosti. K j i J t i družba sv. Cirila in Metoda ne pozna razlike stanov in ne razlike starosti. Tu srno vsi enaki, tu je vsem enak cilj. Vse hrepeni naprej, navzgor, po luči! Da, luči, luči nam dajte, da -e konečno razžene tema tisočletnega suženjstva našega! A ravno zato, ker nas potiskajo vsi v temo, postavimo se jim vsi trdno v bran! Xe omagaj tno, ne ohupujmo, saj nas je toliko in če so vsi branimo vatrajno in odločno, moramo zmagati ! V ime prosvete, omike in luči vabimo torej vas vseh na veselieo v »Narodni dom* k sv, Ivanu, ki bo drugo nedeljo v juniju !
Občinsko volitve za nov« občino Ponija n-skn se prično v ponedeljek. Nasprotniki so očitno prisegli, da morajo zmagati, ali z lepo ali Z grdo! Kdor pozna sredstva, ki so v rabi italijanski gospodi po laških mesteeih, ta ve ceniti ves obseg take prisege. Vendar javljamo z živim zadoščenjem, da naši rodoljubi točno vrše svojo dolžnost in da je vsa nada do |x> volj nega vspeha. V tem zadnjem trenotku jih rotimo še enkrat v imenu stvari poštenega in izmučenega naroda nagega, naj store, kar je mogoče in naj napnejo vse sile, da enkrat pravica in morala definitivno zmagati nad krivico in korupcijo! Rog žnjimi!
Slovanska čitalnica v Trstu. Novi odbor »Slovanske čitalnice« za društveno leto lHOO/OOO se je sestavil na glavnem zboru dne 27. maja t. 1. tako-le: l>r. Rvbaf- Otokar, predsednik, Ante Truden, podpredsednik, Stanko Trnovee, tajnik, Ante Rogdanovid, blagajnik, Ivan MankoČ, gospodar, Viktor Klinar, knjižničar, Stevo Pregelj, Fran Toros, dr. Josip A hram, odborniki, dr. Drago Lukež, Gjuro Vučkovid. Josip Prunk, namestniki.
Nadzorniki «delal. podpornega društva®
bodo imeli svojo sejo jutri, dne 4. t. m. ob 10. uri zjutraj. Seja seje določila za predpoludne radi veselice pevskega društva «Kolo».
I/ I jO lijem nam pišejo: Kakor Vam je znano, imamo pri nas pevsko in bralno društvo. To društvo je zelo potrebno, da vzbuja mladino in da vse ljudstvo dovaja do prave zavesti in spoznanja. Pa čudili se boste, da to naše bralno društvo ni naročeno na noben časopis. Čudno bralno društvo to, kaj ne?! No, zapuščeno pa ni to naše društvo in tudi časopise čitamo, ki jih kupujemo posamičniki. Vendar bi bilo lepo, ako bi imeli bralno sobo, v katero bi prihajali časopisi, ali denarja ni. Kolikor ima društvo sredstev, se porablja za pevske namene. Sosebno treba plačevati pevovodjo. Naši postavni možje, ki so nam na čelu o volitvah, bi se morali postavili na čelo tudi našemu društvu. Ali je častno to, da ima društvo le dva podporna člena? Vsaj JU)—40 bi jih moralo biti! Ni res, da se pri nas ne da nič opraviti! Le prave volje je treba. Vzdramite se torej, možje! Priskočite nam v pomoč! Saj vidite, kako pritiskajo na nas naši nasprotniki! Zato treba, da se branimo ukupno. Tistih par novčičev na mesec ni prehudo breme za nikogar, a skupno izda vendar mnogo. I u če bodo tudi veljavni možje v našem krogu, koliko bolj bo navdušena mladina ! V edinosti je moč. Sloga jači, nesloga tlači.	Opazovalec.
Drobne vesti. Kap je zadela propoved-nika don Antonija (Petra Molinari), baš ko je v četrtek popoludne začel prepovedovati v kapucinski cerkvi, (losp. Trcves mu je podelil prvo pomoč. Malo upanja je, da bi okreval.
Pijanka. Sinoči ob polujednajstih je našel redar v ulici Coroneo ležati na tleh žensko, ki si; ni mogla ganiti, niti spregovoriti razločne besede. Na glavi je imela rano. Spravili so jo na rešilno postajo, kjer soji obvezali rano; od tod i pa, ker se ni moglo izvedeti, kdo da je, v zapore v ulici Tigor. Tukaj se je dokazalo, da ta pijanka je 45-letna krošnjarica Josipina Lah iz Gorice. Malo preveč se ga je nasrkala.
Sladkor iz s v o h od n e 1 u k e. Včeraj ob 11. uri predpoludne so aretirali v svobodni laki 23-letncga Josipa Zupana, ki je nosil pod pazduho kaeih f> klg. sladkorja. Ker je ta sladkor izviral od tatvine, so odveli Zupana v zapor.
Limonada po ceni. Predsinoči je redar v svobodni luki ustavil dninarja Frana M. iz Tržiča na Primorskem, ker je nosil precejšnje število limon, o katerih ni mogel povedati, od kod jih ima. Slednjič je priznal, da jih je vzel, da si na-
pravi — limonado. Pa človek obrača, redar pa obrne. I/ teh limoiiov si K ran ni delal limonade. Ker so ga pa izpustili po sklenjenem zapisniku, je vse-kako mogoče, da je mož imel še tisti večer priliko, da si ugasi žejo z limonado — toda ne od onih limonov.
Otrok povožen. I lica Crosadn je res nesrečna. Ni se še posušila kri nesrečne trojiee Mahnič-Slav-'c-Konda, kar se je zopet pripetila Lam nova nesreča, hvala Rogu, mnogo manjša. Neki \'oz je namreč povozil fi-letnega Lucijami Dal vise. Dečka so spravili v Igeo«, kjer ga je preiskal dr. Csiglio, Ivi je konstatira!, da so poškodbe le lahke narave ter da deček nima strte nobene kosti.
Tatvina na krovu. Justu Zonehu, natakarju na TJovdovem parniku Amphitrite«, je bila dne 20. m. m. ukradena iz omare v njegovi kabini srebrna ura z zlato verižico, skupaj v vrednosti 40 gld. Da-si je stvar takoj ovadil redarstvu, vendar niso mogli najti ne tatu, ne ukradenih predmetov. Dne J10, m. m. bi imel odpotovati v Carigrad brez ure. A nekaj dni je tega, kar je srečal njegov znanec na ulici mladiča, ki je nosil Justovo verižico. Obvestil je lastnika, in olm sta šla iskat tatu, katerega sta našla v krčmi »nI Ruon Pastore« v osebi 22-letnega natakarja Edvarda A. iz Gradca, S početka je tajil, a ko so mu našli v žepu Zonohovo verižico, moral je priznati, da je vzel verižico in uro, katero poslednjo da je zastavil za 2 gld., da-si je bila vredna 12 gld. Sedaj premišljuje v ulici Tigor o sedmi božji zapovedi.
Različne vesti.
Nemiri na Ruskem. »VVolfov burcau« javlja iz Petrogriula: V Trikovi pri Petrogradu je dne 24. m. m. več stotin delavcev ostavilo svoje delo v tovarnah za opeko. Prišlo je do hudih nemirov. Redarstvo vsega okraja je bilo na nogah ter je še le po štirih dneh zadušilo nemire.
Delavsko gibanje. Iz Hofic poročajo dne 2. t. m. : Včeraj je bil zopet shod delodajalcev ia odposlancev delavcev v navzočnosti obrtnega nadzornika. Do sporazumljenju ni prišlo. Štrajk se ne j neha tako kmalu, ker imajo delavei dovolj zaslužka na poljih.
V	Tanmvaldn se je delo ustavilo popolnoma v treh tkalnicah.
V	parnih mlinih Douhekovih v Brnu in v podružnici v Zvojanovu preti štrajk.
V	Le CreuzoMi je dne 2. t. od t)200 štraj-kujočih delavcev začelo 1200 oseb zopet delati.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Kopel* Ji. (Deželni zbor.) Navzočih je 1 *.> poslancev večine. Posl. Scampiehio je predložil interpelacijo naperjeno proti gozdarskem komisarju v Lovrani, ki je baje na nezakonit način občini lovranski odtegnil upravo in vživanje občinskega gozdu, in je drugim zasebnikom v/kratil uživanje gozdov, ki so njih izključna privatna last.
Posl. Vidulfch je utemeljeval svoj predlog, da bi se zakonitim potom poskrbelo v prilog pa-roplovbi in pomorščakom. Vsprejeto.
Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za l. 1809,, potem o nekaterih prošnjah za podpore in v raznih predlogih in resolucijah, ki so v zvezi s proračunom, se je odobrilo.
Posl. Benatti je stavil predloga: 1} da se naloži deželnemu odboru, da naj dovrši studije in poizvedovanja za zgradbo mostu čez potok Dragonjo in dotičnih cest in naj v prihodnjem zasedanju predloži izkaz potrebščine za ta dela, iu 2) za (testo iz Sinarij pri Kopru preko sv. Uršule do cesarske ceste v Huje naj dovoli deželni zbor H000 kron iz deželnih sredstev. (Aha, občinske volitve v Pomjanu so tu, zato so gospoda kar razsipni s — peskom v oči. Op. ti red.) Predloga Đennatijeva sta se vsprejela soglasno.
Seja nadaljuje.
DIIII n j J). Kaže, kakor da je kriza res zgubila nekoliko ostrine in je nekoliko, več nade, da pride do sporazumljenja. ()gerski ministri pridejo jutri na Dunaj.
Dunaj Ji. »Frenuleublntt« po vda rja vnovič nasproti »Pester Llovdu«, da je dogovore v Išlu smatrati kakor celoto, da v iste spada tudi klav-
zula o nadaljnjem trajanju carinaroke ukupnosti, katero klavzulo hoče odpraviti ogerska vlada. »Pester Llovdc bi moral priznati sam, da mi gre kar odpravljati jeden del dogovofa, ako ni zad'H voljen tudi drugi dogovori tel j. Ni res, da hoče avstrijska vlada zavreči vse dogovore mej Itantfvjeni | in Badenijem, ampak jih vsprejema brez prigovora. Le v tem, da se hoče odpraviti določeno klavzulo, je vzrok, da so nastale tolike težave proti pogoditi.
Pariz •'». »Kcho de Pariš« pripoveduje, <la je izvedel od jednega svetnika kasacijskega so-I dišea, da se bo sklep v aferi Drevfus glasil tako, da se razsodba razveljavi in da se Drevfus postavi pred vojno sodišče. Ta razsodba da se izreče danes.
Velika zaloga
solidnetja-pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovajiui hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo!
T T T 't' TTTTTTTTTTTTTT
nar
dvorni založnik
Nj. svetosti
papeža Leona XIII.
lekarnar pri angelju
v Ljubljani, Dunajska cesta
Železnato vino
Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v
ieleznatem vinu,
lekarnarje Picooli-Ja v Ljubljani z miruj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ler dajejo največje poroštvo za njeirn učinek.
To vino je kuj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sinke snlie in boleluliie otroke.
(Vnu polliterski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki.	01.
V ase blag or o dj e!
Pošljite mi s poštnim povzetjem osem polliterskih steklenic železnutcgii vina, ker se ob novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspehom.
.J o i. e f C' e r n k o, župnik. Vuhred nu Atujarnkem, 17. jiimivarju IMSI.
Zalogo piva
senožeške pivovarne
V v Herpeljah H
ima
Ivan Siškovič
IstotiUii v svoji lastni liisi žo vtMv* l<kt.
Kakor vedno do sedaj hoče tudi odslej točno in vestno služiti svojim odjemalcem ter storiti vse mogoče v njih žadovoJjnost, tako, da se mu ni bati nobene konkurenca toliko glede cen kolikor gledč dobrote piva in sicer v sodčkih iu v steklenicah.
Zaloga je na razpolago ob vsaki uri dneva in noči.
Priporoča se torej gg. gostilničarjem in slavnemu občinstvu sploh.
Varstvena znamka: SIDRO.:
LINEMENT. CAPSICI COMP.
i/, Rieliterjeve lekarne v Pragi
pripoznano izvrstno, bolečine bhtžeče mazilo
dobiva se po 10 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseli lekarnah. Zahteva naj se to
splošno priljubljeno domaće sredstvo
vedno le v originalnih steklenicah z varstveno znamk o „sidro" iz Richterjeve lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek.
Riclilerieva lekarna pri zlatem lev« v Pragi.
IVAN SCHINDL E R
Dunaj. III. Erdbergstr. štev. 12
razpošilja -Tratiš in franko kataloge v idovensko - hrvatskem jeziku z ver kakor :>00 slikami o vst-h vrstah aparatov za nt roje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, /a olirtne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod.
Za realno postrežbo se garantira.
Solidno zastopnike se išče
IVAN SCHINDLER
oes- ^Žjfr kralj, privilegirati lastnik
Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12

Izdelovatelj
M H R N J A K. lekar
Pozor!
pravi
Cl&vfen
nosi to
varstveno znamko
Se kupi
v vseh
lekarnah
in
drogeriiah
1 lonček 60 nč., s pošto 75.
Kdino gotovo delujoče sredstvo
„C L A V E N"
s katerim si vsak v 3—5 iliieb brez bolečin in za veilllO ozdravi kurja očesa, ozebline, trdo koto, bradavloe, žulji, od znoja vanj ene noge, ubod b&ele, ose, komarja
in druzega mrčesa. Razpošilja se saino proti povzetju ali ćs se pošlje denar
naprej. — prekupovalci dobe velik popust!! Glavna podružnica za Istro: lek. i. Seravaiio, Trst.
/
%
TTŠvTnKtrTZaKrejT/
Utuvim pndr?.. xn AvHtrn-O^crMko: lok.
Iliru li. MklmlMfri v ZiiKrelm: lek. II. Hmljovln, IVelnovskl. VaraMin: K. Hledl. Petrinja: V. I'ii-i mu-. Trot: Heravallo. HmlapeMa: .1. v.' Tftrćik, /
Na najvišje povelje Njeg. ttk c, in k. apost. Veličanstva.
XX. c. kr. državna loterija
za občo vojaške-dobrodelne namene.
Ta denarna loterija,
edina v A v »rij i zakonito dovoljen«, obsega 12.728 dobitkov v gotovini v vkupul Hvnti i hI 403.160 kron.
Glavni dobitek znaša:
__200.000 EEil*-
Zu l/|ilarllo iloliilkov januM c. kr loterijski zaklad.
Žrebanje nepreklicno dne 15. junija 1899.
aIV Jedna srečka stane 4 krone.
Sreeke m- dolu' |iri oddelku /a državne loterije na Dunaju, I., Itieniernasse 7, v loterijskih kolekturali, v toliakarnah, pri daveuili, postnih, l>r/ojuvnlh iu 2elexnlAkili uradili, v nieuialuieali itil. ; igralni iiaertl «ratls za klipee sreek. - Sti*'Oke »o dopo.iljejo poštnine prosto
C. kr. loterijska direkcija
oililelek Ml državne loterije.
-i k
roti
Pomlnduusko zdrnvlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
raj „Tisočerni cvet" (Mllleflorl).
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in liemoroidam. — Jeden omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter se dohiva v odlikovani lekarni
PRMMARER ;,Ai dne Mori" v TRSTU, veliki H
| Tudi za fjo nvč. v markah dopošlje se franko.
Slovenska gostilna
Kramberger
W v ulici Rossetti štv. 2.
s*' priponka si. občinstvu. Tožijo so dobra istrska in dalmatinska vina, toči pa se ishorno senožesko pivo.
Zaloga pohištva
(mčble) Petra ■usehika poleg dobroznane jiostil-ne .. Alla nuova Ahhonduuu-, Trst, Via Torrente it v. HI., toplo pri poro«'r slavnemu občinstvu za mnogohrojen obisk" Cene brez konkurence!
v
S
Zaloga piva
Anton Dreher
2MT* Kozina
Postaja Herpelje - Kozina.
Ponuja svojo izvrstno pivo v sodčekih in v steklenicah.
W Vse stroje za poljedelstvo
Vnovič znižane cene!
Trljerl (čistilni stroji za žito) v natančni Izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Verntorelov. Aparate za sumporavanje lozov.
Mlatilniee, mlini za žito, stiskalnice (prešej za vino in sadje različnih sestav.— Samoiezniee jako lahko za goniti in po zelo zmernih eenali. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje, prodaja v najboljši izvršitvi
Ig. Heller, Dunaj
Cenike in spričevala zastonj.	||/a Praterstrasse.
'j^T Iščem zastopnikov ! — Čuvati se je ponarejanj ! "•g
Trnkoczy-jev
obliž za kurja očesa
je najgotovejši in najboljši pripomoček za odstrajenje kurjih očes, debele kože itd. Uspeh zajamčen! Samit pristen, če je tirma „Frauziskus-Apotheke" utisnjena v vsakem obližu. Dobiva se pri izdelovatelj u Dunaj, V/2, Schtinbrunnerstrasse 107 in v Trstu pri gospodu lekurju I. Serravallo, Piazza del sale. I'o pošti proti vpošiljatvi 40 kr. dopošlje se franko.
Cena 35 kr.