Domoznanski oddelek 35 NAŠ glas 2015 352(497.12 Videm) 6014968,1 70 S COBISS o ŠTEVILKA 1 - LETNIK 21 - APRIL 2015 GLASILO OBČINE VIDEM ■.TIM M fl ■M Ošilil n m IPy *1 KNJIŽNICA IVANA Velika noč je praznik veselja, novega upanja in življenja. Naj nam velikonočni čas obudi novo upanje, poraja veselje ter nas navdahne z dobrimi mislimi na prihodnost. Veselo praznovanje velike noči vam želim. Vaš župan Friderik Bračič s sodelavci TD Klopotec Leskovec v Halozah vas vljudno vabi na razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev, ki bo v prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah (pri pošti Leskovec). Odprtje razstave bo v petek, 3. aprila 2015, ob 18. uri. Razstava bo odprta v: • petek, 3. aprila, od 18.00 do 19.00 • soboto, 4. aprila, od 8.00 do 18.00 • nedeljo, 5. aprila, od 8.00 do 18.00 Vabljeni! a Sela vabi na ogled razstave. odprtje razstave bo v četrtek, 2. aprila, ob 20. uri (po večerni maši) v župnijskem domu Sela, razstavo pa si bo mogoče ogledati še: — v petek, 3. aprila, ob 20.00 (po večernih obredih), — v soboto, 4. aprila, od 11.00 do 19.00, — v nedeljo, 5. aprila, od 9. do 12.00 in od 14.00 do 18.00, — v ponedeljek, 6. aprila, od 9.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko, Štefan Murko, Branko Marinič, Robert Lozinšek, Andrejka Vidovič, Petra Krajnc, Majda Forstnerič in Marjan Jelen. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Rado Škrjanec. Naklada 2000 kosov. Spoštovane občanke in spoštovani občani! Za nami so trije meseci letošnjega leta. V tem času se je zvrstilo veliko dogodkov, zaposleni v občinski upravi smo sledili potrebam in možnostim, da bi čim več teh vsebin spravili v načrt izvedbe. Letošnja zima nam je bila glede posipavanja in pluženja naklonjena, saj je trajala krajši čas. V tem času so se zvrstile pomembne prireditve, kot so Fašenk na Vidmu, Veselo na jožefovo, praznovanje ob dnevu žena, prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku ... Predstavilo se je tudi Kulturno društvo Franceta Prešerna Videm s komedijo Od jutra do večera, ki je bila kakovostno izvedena. Čestitam! Društva prirejajo občne zbore, na katerih z zadovoljstvom ugotavljam, da so prireditve dobro obiskane, poročila o delovanju društev pa kažejo na dobro delo in da je višina sredstev iz občinskega proračuna primerna za uspešno delo. Gasilska društva z gasilsko zvezo so primer humanitarnega dela. Hvala gasilcem za opravljeno delo z željo po nadaljnjem sodelovanju na področju zaščite in reševanja. Vsem, ki delujete na področju društvenih aktivnosti, iskreno čestitam za uspešno delo, ki ste ga opravili. V času izdaje našega glasila bo organizirana tudi čistilna akcija v Občini Videm. Kot vsako leto bomo očistili naše okolje, ga naredili še lepšega in prijaznejšega. Po končani čistilni akciji sledi prijetno druženje po KS. Prav sedaj je pripravljen rebalans št. 1 proračuna Občine Videm za leto 2015. Postavlja se vprašanje, zakaj po sprejetem proračunu Občine Videm za leto 2015 (decembra 2014) že po treh mesecih rebalans in nove uskladitve določenih postavk. Država nam je v obsegu varčevalnih ukrepov februarja 2015 izdala sklep o zmanjšanju dohodnine, in sicer: od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015 s 536,00 EUR na prebivalca na 526,00 EUR in od 1. 7. 2015 do 31. 12. 2015 na 500 EUR na prebivalca. Zmanjšala so se tudi sredstva iz tako imenovanega 21. člena za 69.000,00 EUR za investicije. Iz omenjenih razlogov smo se morali odločiti za popravke proračuna Občine Videm za leto 2015 z rebalansom, tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. Vlada je sprejela zakon, da na področje z zakonom opredeljenih odhodkov občina ne sme poseči s svojimi ukrepi. Ostane nam, da vse odhodke, ki so v pristojnosti občinskega sveta, postavimo na nova izhodišča, ki bodo v obsegu novih meril za leto 2015. Veliko napora in časa vlagamo v vsako področje finančnih ukrepov in upam, da bomo razumeli sedanje stanje in da smo sposobni sprejemati in sprejeti odločitve občinskega sveta, krajevnih svetov, predloge župana in vseh, ki nam je veliko do tega, da bi se Občina Videm tudi v prihodnje razvijala. V tem času potekajo priprave za strategijo razvoja iz finančne perspektive 2014— 2020. To bodo edina sredstva, na katera lahko računamo za izgradnjo kanalizacije v smeri KS Tržeč do Jurovcev, KS Lancova vas in KS Sela. Naslednji projekt je izgradnja kanalizacije za naselji Zg. Leskovec in Mala Varnica. Od pomembnih projektov je tudi projekt skupaj z Občino Podlehnik na področju cestne povezave. V projekt bomo vnesli določene odseke cest in občini bosta skupaj kandidirali na razpisu, saj te ceste povezujejo obe občini. Primanjkujejo nam prostor za dva oddelka vrtca v Vidmu in zdravstveni prostori za še enega splošnega zdravnika. Veliko potreb je tudi v drugih krajih po krajevnih skupnostih, vendar se moramo pokrivati tako daleč, kot nam seže odeja proračuna. V tem času bomo na seji obravnavali Letno poročilo Občine Videm 2014. Nadzorni odbor ima po zakonu nalogo, da poročilo pregleda in poda svoje mnenje. Prav tako se bodo člani občinskega sveta seznanili z letnimi poročili zavodov in ustanov za leto 2014, katerih je Občina Videm ustanoviteljica ali soustanoviteljica. V nadaljevanju vam podajam finančno poročilo iz preteklega leta. PROMET EUR Cestni promet Vzdrževanje lokalnih cest po koncesiji 77.316,27 Zimsko vzdrževanje cest 81.100,19 Letno vzdrževanje cest 121.622,18 Vzdrževanje cest z gramoziranjem 27.707,32 Komunalni vodi Pobrežje 56.394,57 Gre za delo režijskega obrata, koncesionarja za lokalne ceste in plačila po pogodbah za izvajanje zimske službe. ZDRAVSTVENO VARSTVO EUR Drugi stroški na področju zdravstva 171,00 Prispevek za zavarovanje brezposelnih 57.770,00 Mrliškoogledna služba (mrliški ogledi in sanitarne obdukcije) 7.071,00 Župan Fiderik Bračič Stran 4 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE 3115 m in kablirali telekomunikacij- EUR ske in elektro vode. Finančno se projekt 1.163.631,00 Redno delovanje knjižnice Ptuj 44.019,00 zaključuje s proračunom v letu 2015. Redno delovanje kulturnih društev in prireditve v okviru Sklada za kulturne dejavnosti Na področju ravnanja z odpadki smo v 36.005,00 letu 2014 začeli izgradnjo zbirnega cen- tra za komunalne odpadke, ki ga bomo 76.000,00 Izdajanje časopisa Naš glas 18 823 00 v maJu tucli odprli. V letu 2015 je pred- Društva upokojencev, srečanje starejših krajanov in obdaritev otrok videna hnancna realizacija projekta v 12.030,00 višini 76.000 EUR. 16.000,00 Redno delovanje športnih društev, vrhunski šport, celotne investicije na področju športa Na področju stanovanj smo obnovili Kočarjevo domačijo z gospodarskimi 339.376,00 t . n . v. objekti v Pobrežju. Til • -1 JI 33.187,00 Po delitveni bilanci z MO Ptuj plačalo odškodnine iz tega naslova Izdelano imamo projektno dokumen-123.915,00 tacijo za nadaljevanje izgradnje kanali- pridobljeno gradbeno dovoljenje za pri- IZOBRAŽEVANJE zidek k zdravstvenemu domu Videm, Redno delovanje vseh vrtcev in najemnina vrtca Videm PGD za prestavitev visokonapetostnega 641.350,00 voda pri ČN in igrišču Videm, v fazi Materialni stroški OŠ, dodatni programi (varstvo vozačev, kombinirani oddelki), OŠ dr. Ljudevita Pivka dograditev vrtca v Vidmu. 120.880,00 T iv. i v Na področju prostorskega načrtovanja 26.666,00 Glasbene šole 7.751,00 Občine Videm. Projekt Comenius in svetovanje v 7. in 8. razredu CSD 10 325,00 Na področju vzgoje in izobraževanja smo uredili sanitarije v vrtcu Leskovec. 14.500,00 Prevozi OŠ Videm in OŠ Ljudevita Pivka ter dodatni prevozi 168.489,00 Uredili smo parkirišča pri igrišču Videm. 10.777,00 Štipendije 6.718,00 Izvedena ie položitev visokonapetostne- 11.000,00 ga voda v zemljo v Tržcu in Vidmu v skupni dolžini 1000 m. IZVEDENI INVESTICIJSKI PROJEKTI V LETU 2014 Zgrajena je transformatorska postaja v EUR obrtni coni z napajalnim vodom od kro- 64.153,00 Na področju zaščite in reševanja se je izvedlo sofinanciranje nabave vozil PGD Tržeč in PGD Sela. zisca buha veja; za navedeni projekt smo /aa aa pridobili investitorja, prav tako smo 60.690,00 j j j izvedli izgradnjo navezave vodovodnega Kmetijstvo: izvedene so bile agromelioracije na komasacijskem območju Videm 1 v Pobrežju. Urejenih je 7796 m poljskih poti. 95.738,00 TRG NEPREMIČNIN EUR 127.390,06 Cestna infrastruktura: urejenih je 1170 m cest — dva odseka cest v KS Dolena, en odsek ceste v KS Soviče - Vareja -Dravci in en odsek ceste v KS Leskovec. Prodaja nepremičnin v letu 2014 Pridobitev — nakup nepremičnin v letu 118.000,00 2014 13.805,10 Odmera — ureditev mej cest na območju 13.524,61 Na področju ravnanja z odpadno vodo je bil v letu 2014 zaključen projekt izgradnje kanalizacijskega omrežja v naselju Pobrežje, delu Vidma in Dravinjskega Vrha v skupni dolžini 5609 m. občine Videm v letu 2014 1.211.606,00 Ž upan Friderik Bračič Istočasno se je gradila čistilna naprava za 3500 populacijskih enot, zamenjali smo azbestne vodovodne cevi v dolžini Odprli modernizirano cesto v Vareji "lk T a zelo hladen zimski dan, nekaj ur preden je zapadel I prvi sneg, smo slavnostno odprli nov asfaltni odsek -A. ^ v Vareji. Cesta je bila slaba dva meseca pred odpr- tjem v izredno slabem stanju, skoraj neprevozna, tako da še danes težko dojememo, da ta lepa in trajna pot vodi do naših domov. Redno zaposleni krajani, ki v zimskih dneh velikokrat niso vedeli kako na delo po strmi makadamski cesti, se komaj sedaj zavedajo, kakšen napredek pomeni asfaltirana cesta k izboljšanju kakovosti življenja. Vsem bo omogočila varnejšo in zanesljivejšo pot na delo v vseh letnih časih, zato so resnično veseli in hvaležni vsem, ki so kakor koli pomagali pri tem projektu. Besedilo in foto: Damijan Merc Feliks Polanec je ob odprtju ceste na svojo rojstno domačijo zapel vsem znano ljudsko pesem 'Starčka'. Kulturni program je popestril tudi mladi harmonikar Marko Kostanjevec. Vrvico na slavnostni otvoritvi ceste v Vareji, odsek je dolg okrog 550 m in je občina zanj odštela blizu 60.000 EUR, so skupaj prerezali župan Friderik Bračič, predsednik KS Soviče - Vareja -Dravci Bojan Merc in domačin Slavko Polanec. Na koncu so se vsi zbrani ogreli in okrepčali v šotoru na domačem dvorišču. Izgradnja namakalnega sistema "V T- program razvoja podeželja za obdobje 2014—2020 je mini-* strstvo za kmetijstvo zapisalo, da bo tudi v prihodnje podpiralo razvoj zemljiških operacij z namenom ohranjanja in ustvarjanja delovnih mest, ki bodo zagotavljala povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. V Občini Videm smo v preteklosti aktivno podpirali vlaganja v izvajanje zemljiških operacij z namenom izboljšanja ekonomske učinkovitosti na kmetijah. V želji, da nadgradimo in pospešimo gospodarsko rast na kmetijskih gospodarstvih, smo novembra minulega leta sprejeli odločitev, da pristopimo k projektu izgradnje velikega namakalnega sistema Ptuj. K temu projektu so pristopili: Perutnina Ptuj, Agro, d. o. o., Biotehniška šola Ptuj, Semenarna Ljubljana, Hmelj, d. o. o., Dornava, Mestna občina Ptuj in Občina Videm. Partnerja pri projektu sta KGZS Zavod Ptuj, koordinator projekta, in Komunalno podjetje Ptuj, investitor projekta. Udeleženci projekta smo se nekajkrat sestali na koordinacijskih sestankih in delavnicah z namenom predstavitve organizacijskih nalog pri uvedbi namakalnega sistema in pojasnitve dilem o upravičenosti njegove izgradnje. Dodatne informacije o strategiji izgradnje namakalnega sistema najdete na spletni strani: http://www.kgz-ptuj.si/strokov-ni-posvet-o-namakanju-kmetijskih-povrsin/. V Občini Videm smo oblikovali odbora za izgradnjo namakalnega sistema, ki ga za komasacijsko območje Videm I vodi Viljem Šibila in za Videm II Jože Žunkovič. Do 9. februarja 2015 smo v občinski upravi prejeli 81 izjav lastnikov parcel o soglasju k uvedbi velikega namakalnega sistema v skupni površini 75,4 ha; če k temu prištejemo še skladova zemljišča, je potencialna namakalna površina velika 145 ha. Iz podanih izjav se zaključi, da so k projektu pristopili tisti z majhnimi parcelnimi površinami kot tudi lastniki z velikimi parcelnimi površinami. Parcele so enakomerno porazdeljene po komasacijskih območjih. Lastniki zemljišč lahko še vedno pristopijo k izgradnji namakalnega sistema, izjavo o soglasju najdete na spletnem naslovu: www.videm.si. Koordinator za izgradnjo namakalnega sistema, KGZS Zavod Ptuj, pripravlja operativne naloge in načrtuje tehnične rešitve za vložitev kandidature za izdajo odločbe o uvedbi izgradnje velikega namakalnega sistema Ptuj. Vložitev vloge na ministrstvo za kmetijstvo se načrtuje v drugi polovici tega leta. Vremenski vzorci, ki sta jim bili prilagojeni vzgoja in rast vrtnin in kmetijskih poljščin, se spreminjajo zaradi pričujočih klimatskih sprememb. Zavedanje, da je v občini glavna gospodarska panoga kmetijstvo, nas je vodilo k iskanju rešitev za pospešenje gospodarske moči na kmetijah in s tem posledično odpiranje novih delovnih mest. Namakanje kmetijskih površin bo dolgoročno zagotovilo za kontinuirano in kakovostno proizvodnjo na kmetijah ter generator novih oblik kmetijske proizvodnje z višjo dodano vrednostjo. Mag. Ivan Božičko, direktor občinske uprave Foto: TM Onesnaženje cest f bčinski redarji Medobčinske-■ Iga redarstva Skupne občin-ske uprave občin v Spodnjem Podravju bomo v spomladanskih mesecih pogosteje nadzirali stanje cest na območju vseh občin iz naše krajevne pristojnosti. Večji del kmetijskih površin leži neposredno ob lokalnih ali regionalnih cestah, zato je nujno potrebno pred vključevanjem v promet na prometno površino očistiti kolesa traktorjev in druge kmetijske opreme. Posamezni vozniki traktorjev in tovornjakov tega ne storijo in na cesto navozijo zemljo, blato ali gnoj. V četrti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (ZCes-lA) je določeno: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« V peti točki drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je določeno: »Na cestišču javne ceste je prepovedano: — razsipati sipek material, razen posipnih materialov v času izvajanja zimske službe, nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati; — puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne naj; — onesnažiti cestišče z olji in mazili ali drugimi snovmi; — vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora.« Tretji odstavek 5- člena Zakona o cestah pa določa, da mora voznik, preden se vključi v promet na javno cesto s kolovozne poti, nekategorizirane ceste ..., odstraniti z vozila zemljo ali blato, ki bi onesnažilo vozišče. Predpisana globa v zakonu zaradi neupoštevanja navedenih določb je 1000 skupna občinska uprava občin v Spodnitm Pednvfu _ evrov za posameznika in 4000 evrov za pravno osebo. Pristojnost za nadzor teh določb pa imajo poleg policije tudi občinski redarji in občinski inšpektorji. Vse občane naših občin pozivamo, da po koncu del na polju in preden se vključijo v promet očistijo večje kose zemlje in blata s koles, saj takrat ostane kvečjemu zelo kratka in plitva sled. Včasih smo na vozišču našli nekaj centimetrov debele sloje zemlje ali blata. Pri dosedanjih nadzorih smo ugotovili tudi primere odgovornega dela, saj so kmetje v času izvajanja del označili nevarnost na cesti, po koncu del pa cestišče temeljito očistili. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Spomladanska čistilna akcija 2015 "V T" marcu in aprilu obeležujemo l/ svetovni dan voda (22. marec) ™ in svetovni dan Zemlje (22. april) in v tem obdobju tradicionalno potekajo tudi akcije čiščenja po vsej državi. V skrbi za lepše in bolj prijazno okolje je občina Videm v soboto, 28. marca, pripravila že tradicionalno akcijo čiščenja in urejanja okolja v vaških in krajevnih skupnostih. Akcijo, ki je sovpadala tudi z vseslovensko čistilno akcijo Turistične zveze Slovenije, so vodili predstavniki krajevnih skupnosti, udeležilo se je je 870 občanov, od teh kar 489 otrok, ki so samo v nekaj urah nabrali 30 odpadkov. Številni prostovoljci so tako znova dokazali, da imajo dogovoren odnos do narave in njenih bogastev, ob urejanju in čiščenju bivalnega okolja, nabrežij potokov, jezer, rek, gozdnega prostora, okoli- ce prometnih poti ... pa so ugotovili, da je odpadkov iz leta v leto veliko manj, kar je zagotovo dober podatek. Za opravljeno delo se je občanom na terenu že zahvalil župan Friderik Bračič s sodelavci, ki je poudaril, da ceni trud vsakega posameznika, saj lahko vsak, še tako majhen prispevek, veliko pripomore k ohranitvi čistega in zdravega okolja. Besedilo in foto: TM Zakaj je les zahteven za kurjenje Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. Če te hlapne sestavine ne zgorijo (CO, CXH^), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev, manjših od deset mikronov. Kurilna vrednost zračno suhega lesa je približno 14-15 MJ/kg oziroma približno od 3,8 do 4,2 kWh/kg. Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv je, da v kurišču dodamo le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa. PRIPRAVA KURIŠČA NA ZAKURITEV Iz kurišča in pepelišča, če ga kurilna naprava ima, je treba pred ponovno zakuritvijo odstraniti pepel in morebitne druge ostanke zgorevanja. Še posebej je pomembno, da se očistijo rešetka in reže za dovod zgorevalnega zraka. Pred zakuritvijo se odpre loputa za dovod zgorevalnega zraka, praviloma na maksimum. Preveri se tudi, ali sta zagotovljena dovod zgorevalnega zraka in odvod dimnih plinov. ZAKURITEV NA Prikaz primerne zakuritve (Vir: TFZ Bayern) NALOŽENIH DRVEH - ZGORNJE ODGOREVANJE V primeru lokalnih kurilnih naprav, kot so peči, kamini ipd., če proizvajalec ne določi drugače, v kurišče ali na rešetko kurišča najprej naložite zračno suha polena. Naložite od dve do štiri polena, več le v primeru, če to priporoča proizvajalec kurilne naprave. Polena naj bodo naložena križno, posebno še, če gre za kurišče brez rešetke in kurišče to omogoča. Če proizvajalec kurilne naprave priporoča vzporedno naložitev polen ali tudi večjega števila polen, je to v primeru kurišča z delitvijo zgorevalnega zraka na primarni in sekundarni del ali večje kurilne naprave, npr. krušna peč. Na ta polena se križno dodajo najmanj štiri drobna polena dimenzij približno 3 cm x 3 cm in dolžine približno 20 cm ter lesna volna za pod-žig teh drobnih polen. Tako naložena drva se zakurijo s prižigom lesne volne z vžigalico ali plinskim vžigalnikom. Tako zakuritev imenujemo zgornje odgorevanje ali vžig na vrhu naloženih drv. Zgorevanje je primerno, če je plamen svetle barve, v nobenem primeru naj ne bo temno rdeče ali celo temno rdeče z odtenki črne barve -niti v posameznih delih pla- mena. Če je plamen neprimerne barve ali ga celo ni, je treba odpraviti razloge za slabo zgorevanje. Če nam to ne uspe, se je treba posvetovati s strokovnjakom. Zapiranje dovoda zgorevalnega zraka se opravi le v primeru, če je nujno potrebno omejiti toplotno moč oziroma temperaturo kurilne naprave. V primeru avtomatskega dovoda zgorevalnega zraka to opravi regulator zgorevalnega zraka. ZAKURITEV POD DRVMI - SPODNJE ODGOREVANJE Drugi način zakuritve, ki je v praksi bistveno bolj uveljavljen, je, da na rešetko oziroma kurišču najprej pripravimo drobna drva za zakuritev in lesno volno za podžig ter naložimo polena za kurjenje. Število polen za kurjenje naj bo čim manjše, vsekakor pa ne polno kurišče, če gre za večje kurišče. V tem primeru so po zaku-ritvi plamen in dimni plini vodeni skozi naložena drva, zato se v zelo kratkem času vžge vsa naložena količina drv. Če je količina drv večja, praviloma zmanjka zgorevalnega zraka za zgorevanje tudi hlapnih snovi, kar pomeni, da hlapne gorljive snovi izhajajo iz kurišča skozi dimnik v okolico, ne da bi zgorele. V Pri ponovni naložitvi praviloma dodamo eno ali dve poleni na žerjavico. (Vir: www.heimwerkerlexikon. selbermachen.de) Toplotna moč se določi s količino dodanih polen, le izjemoma z regulacijo zraka. (Vir: www.heimwerker-lexikon.selbermachen.de) tem primeru gre ob slabem energetskem izkoristku tudi za povečano vsebnost CO, delcev PM10 itd. Edina prednost takega načina kurjenja je, da se naložena drva zelo hitro vžgejo in s tem dosežemo ogrevanje v najkrajšem možnem času, zaradi tega je tudi višja povprečna toplotna moč kurilne naprave. Za izboljšanje takega nači- na kurjenja je priporočljivo, da se v kurišče nalaga le ena vrsta polen oziroma eno ali dve poleni, več le v primeru večjih kurilnih naprav. KOLIKO DRV IN KAKO PONOVNO NALOŽITI V KURIŠČE Ponovna naložitev drv po pogoreli naložitvi v takih kuriščih, ne glede na način odgorevnaja predhodne naložitve, je praktično sprejemljiva le na žerjavico, ki je že v kurišču, kar pomeni, da naslednja naložitev odgoreva po principu pregorevanja. Ker je tak način tako z energetskega, okoljskega kot tudi finančnega vidika najmanj sprejemljiv, naj se za izboljšanje takega načina zgorevanja naloži v kurišče le toliko polen, kot je to potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave, tudi v tem primeru eno ali dve poleni oziroma največ ena vrsta polen, če gre za večje kurišče. Zapiranje dovoda zraka se izvede le v primeru, če je treba znižati ali omejiti toplotno moč kurilne naprave, sicer je priporočljivo, da se toplotna moč regulira s količino dodanega goriva. kako ravnati s kurilno napravo PO KONČANEM KURJENJU Po pogoreli naloženi količini goriva je primerno, da se zapre dovod zgorevalnega zraka in tako prepreči ohlajevanje kurilne naprave, posebno še, če gre za akumulacijsko kurilno napravo, kot je npr. krušna ali lončena peč. Dovod zgorevalnega zraka v kurilno napravo, ko se le-ta ne kuri, naj bo zaprt, da se preprečita ohlajanje bivalnih prostorov in zniževanje bivalnega ugodja ter energetske učinkovitosti stavbe, posebno, če gre za kurilno napravo, odvisno od zraka v prostoru. VIZUALNA PRESOJA KAKOVOSTI ZGOREVANJA Kakovost zgorevanja se lahko strokovno določi le z meritvami (02, CO, NOx, delci PM10, tdp[., qdpl itd.). Ker pa v praksi ni mogoče pričakovati stalne meritve kakovosti zgorevanja, lahko uporabnik primernost kurjenja oceni vizualno na naslednji način: — z barvo plamena (primeren je svetel plamen brez rdečih ali temnih delov); Temno rdeč plamen pomeni slabo zgorevanje lesa z veliko saj, CO ... Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja. (Vir: www.richtigheizen.at) — s sivostjo dima na izstopu iz dimnika (dim, ki je viden, razen pare, je neprimeren); — z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj bo svetlo siv, čim manj delcev oglja); — z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez saj ali smol); — z oblogami drugih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki naj bo le sivo-bele barve); — katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja. Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo: — odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča; — redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve Zaželen je svetel plamen, ki pomeni dobro zgorevanje lesa. (Vir: Hausbau Ratge-ber) Svetel - neviden dim, razen pare, je pokazatelj dobrega zgorevanja, za strokovno presojo so sicer potrebne meritve emisij. Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja. (Vir: www.bioregio.info) Katranske obloge v dimniku kot posledica zelo slabega zgorevanja zaradi vlažnih drv in nepravilnega kurjenja bitno poškodovanih delov kurilne naprave. Mag. Ivan Božičko Koristne povezave: http://www.gozdis.si/data/ publikacije/1O_lesna_gori-va_prirocnik.pdf http://www.mop.gov.si http://www.zgs.si/slo/delov-na-podrocja/lesna-biomasa/ les-kot-gorivo/index.html javne dimnikarske službe); — zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat, rešetka, šamotne obloge); — zamenjava drugih more- Obvestilo v zvezi s parkirno karto za invalide V obdobju februar-marec 2015 smo občinski redarji še poostrili nadzor nad parkiranimi vozili na parkirnih prostorih, rezerviranih za invalide, na območju trgovskih centrov in v okolicah šol. Pri nadzoru ugotavljamo, da manjše število ljudi še vedno uporablja stare označbe na vozilih, ki naj bi dovoljevale parkiranje na parkirnih mestih, rezerviranih za vozila, v katerih se vozijo invalidne osebe, oziroma parkiranje vozil zdravstvenih delavcev, delavcev socialnih služb in invalidskih organizacij, ki obiskujejo invalidne osebe na domu. Ponavadi gre za modro okroglo nalepko, v sredini katere je invalidski voziček bele barve. S ciljem zmanjšanja števila zlorab in zagotovitve parkiranja invalidnim osebam, kjer je to predvideno, vas obveščamo: — Pravilnik o parkirni karti za invalida (Uradni list RS, št. 67/11) določa postopek za izdajo parkirne karte, veljavnost in način označevanja vozila; — parkirna karta se izda za vozila, s katerimi se vozijo invalidne osebe, zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in invalidskih organizacij; — parkirno karto izda upravičencu upravna enota, kjer ima upravičenec stalno ali začasno bivanje. Zahtevi za izdajo parkirne karte je treba priložiti dve fotografiji; — v 9. členu Pravilnika o parkirni karti je določeno, da se parkirna karta namesti na vidno mesto, na levi notranji strani vetrobranskega stekla, za čas parkiranja vozila. V skladu s petim odstavkom 67. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/13 — ZPrCP- UPB2) pooblaščena uradna oseba odvzame neupravičeno uporabljeno parkirno karto vozniku in jo pošlje upravni enoti, ki jo je izdala, kršitelju pa izda potrdilo in izreče predpisano globo 80 evrov. Za nepravilno označeno vozilo se s 40 evrov kaznuje voznik, ki sicer ima parkirno karto. Zakon o pravilih cestnega prometa v 66., 67. in 69. členu določa pravila uporabe parkirne karte za invalida. Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev Pogovorni večer z Romano Tomc, Suzano Lep Šimenko in Andrejo J. Koderman ■ obro sodelovanje med evropskimi poslanci, poslan-■ ci DZ RS in državljankami in državljani ocenjujem kot izjemno pomembno, saj odtujenost od ljudi prinaša tudi odtujenost od pravih in realnih problemov. To je bil tudi povod za povabilo evropske poslanke Romane Tomc v naše konce. Obisk se je začel z delovnim kosilom s predstavnikoma dveh največjih delodajalcev in županom v občini Kidričevo, sledila sta obisk in ogled proizvodnje družinskega podjetja Sveča iz Pobrežja. Na poti v Cirkulane smo se v Gradiščah ustavili pri družini na izjemni razgledni točki. V Cirkulanah smo si ogledali večnamensko dvorano, zgrajeno s pomočjo evropskih sredstev, ter se srečali s svetniki in predsedniki občinskih odborov SDS. Sledila je vrnitev v domačo občino Videm, kjer smo s predstavniki haloških občin govorili o proble- matiki Haloz. Obisk evropske poslanke smo zaključili v dvorani občine Videm s pogovornim večerom z naslovom Gospodarstvo na relaciji EU, Slovenije in občine. Kot gostja na pogovornem večeru se nama je z Romano Tomc pridružila še domačinka Andreja Janc Koderman, za uravnoteženost spolov na odru pa je s povezovanjem dogodka poskrbel Branko Marinič. Pogovor je potekal o gospodarski situaciji in trenutno najaktualnejših aktivnostih v EU, kot so Grčija, ukrajinska kriza, evropska energet- Pogovorni večerje vodil Branko Marinič. Foto: SLŠ ska unija, Junckerjev plan, transatlantski trgovinski sporazum med EU in ZDA, finančna in gospodarska situacija v Sloveniji, o tem, v katero smer bi Slovenija za razvoj gospodarstva morala iti, kakšne priložnosti za razvoj imamo in kako bi se morali spopadati s še posebej visoko brezposelnostjo mladih, o tem, kaj naj mladi naredijo, da bodo za delodajalce opaženi, ter tudi o tem, ali je uravnoteženost spolov pomembna in kako usklajevati družinske obveznosti. Romana Tomc: »Velike možnosti imamo v okviru EU, obstajajo številni skladni, nekateri so v Sloveniji bolj poznani, mnogo je teh, za katere pri nas sploh ne vemo. Denarja je dovolj, mora pa biti država pri tem aktivna, brez aktivnosti ministrstva ta denar namreč ne pride do pod-jetij.« Suzana Lep Šimenko, poslanka DZ RS Spoštovane občanke, spoštovani občani! Spomladansko sonce in prva letošnja opravila v vinogradih, sadovnjakih ali na vrtu nas vabijo v prebujajočo se naravo. Je pa to tudi čas spomladanske utrujenosti. Ne glede na to ni dogajanje v državnem zboru nič manj pestro, zato se bom v prihodnjih odstavkih osredotočila na najpomembnejše tematike, ki smo jih obravnavali v preteklih treh mesecih. V januarju smo potrdili prvo obravnavo Zakona o fiskalnem pravilu. Fiskalno pravilo bo vsakokratno vlado zavezalo k srednjeročni uravnoteženosti proračuna, preprečevalo naraščanje zadolževanja in poskrbelo, da kot država nehamo zapravljati več kot ustvarimo. SDS je predlagala Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki bi uvedel dualni sistem izobraževanja, vendar žal s strani koalicijskih strank ni bil potrjen v nadaljnjo obravnavo. Je pa bil v nadaljnjo obravnavo potrjen Zakon o ukrepih na področju pripravništev, ki ukinja volonterska pripravništva in uvaja spodbude za zaposlovanje pripravnikov in v nadaljevanju spodbude za zaposlovanje za nedoločen čas. Žal je bil omenjeni zakon sredi marca umaknjen iz druge obravnave na matičnem odboru, tako da se ustrezne rešitve za pripravnike v prihajajočih mesecih še ne moremo veseliti. V februarju smo obravnavali rebalans proračuna za leto 2015. Z rebalansom se je povečal proračunski primanjkljaj za okoli 500 mio. evrov, na skupno 1,385 mrd. evrov. Omenjeni rebalans je po moji oceni za Slovenijo veliko razočaranje, predvsem zato, ker ne nakazuje niti ene nujno potrebne reforme in ker temelji na nerealnih predpostavkah, tako glede gospodarske rasti, črpanja evropskih sredstev kot situacije na trgu dela. Žal so se sočasno znižale tudi povprečnine občinam, kar pomeni, da bodo občine, ki so bile v preteklosti zelo pomemben investitor in spodbujevalec gospodarske rasti v državi, prejele manj finančnih sredstev. Se posebej me žalosti dejstvo, da nam s predlaganim amandmajem poslanske skupine SDS ni uspelo doseči, da bi se v rebalansu zagotovila sredstva za izgradnjo urgentnega centra Ptuj, ki je za vse nas izjemnega pomena. Se vedno je aktualna tudi sprememba Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki spreminja definicijo zakonske zveze. Ta po novem več ni definirana kot »življenjska skupnost moža in žene«, temveč kot »življenjska skupnost dveh oseb«. Z omenjeno spremembo se izenačujejo pravice istospolnih partnerjev in se jim med drugim omogoča tudi posvojitev otrok. Sama se strinjam z ureditvijo pravic istospolnih partnerskih skupnosti glede poroke, dedovanja in drugih pravic, ki jih imamo v zakonski zvezi po partnerju, vendar ne v tem zakonu. Menim namreč, da je razvrednotenje zakonske zveze kot skupnosti moža in žene neprimerno, saj je to edina skupnost, ki lahko po naravni poti ustvari družino. Prav tako se ne morem strinjati s posvojitvami otrok istospolnih partnerjev, saj menim, da so tukaj lahko kršene pravice otrok. V zadnjih mesecih je bilo veliko sej odbora kot tudi točk na sejah državnega zbora na temo sanacije bančnega sistema. Gre za izjemno pomembno področje, ki je davkoplačevalce stalo skoraj 5 mrd. evrov. Razloge, da je do težav v bančnem sistemu prišlo, vidim zlasti v podeljevanju kreditov po prijateljskih vezeh, v neustrezno zavarovanih kreditih, neodgovornem ravnanju uprav in nadzornih svetov bank ter njihovega regulatorja, Banke Slovenije. Zal še danes ni jasno, ali je bila sanacija bančnega sistema konec leta 2013 transparentno izvedena, saj je dokapitalizacija potekala zelo hitro, mudilo se je z izbrisom podrejenih obveznic, zamujal je prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank in skrivala se je metodologija prenosa slabih terjatev in dokapitalizacije bank. V okviru poslanskih vprašanj sem izpostavila zlasti problematiko razvoja manj razvitih območij tako z vidika kmetijstva kot gospodarstva (haloške občine so po razvitosti glede na slovensko povprečje na okoli 85 % razvitosti); večanje števila socialnih pomoči, kjer se je izkazalo, da se število prejemnikov socialne pomoči izjemno povečuje (leta 2012 je bilo prejemnikov 418.211 državljanov Slovenije in 19.455 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, dve leti kasneje, leta 2014, je bilo prejemnikov že 572.346 državljanov Slovenije in 37.087 tujcev s stalnim pre- 22. decembra je svoja vrata odprla poslanska pisarna tudi v naši občini. V prostorih občine Videm me lahko obiščete vsak četrti ponedeljek v mesecu med 13.00 in 14.30. Če vam predlagani termin ne ustreza, se lahko name obrnete tudi po elektronski pošti: suzana.lep-simenko@dz-rs.si. bivališčem v Sloveniji); izpostavila sem problem visoke obremenitve stroškov dela (v Sloveniji so plače v povprečju obremenjene s prispevki in davki v višini 43 % ali na primeru: na 1000 evrov neto plače znašajo stroški za davke in prispevke 741 evrov, kar pomeni, da mora delodajalec plačati 1741 evrov in še nadomestilo za prevoz in malico); izpostavila sem potrebo po spodbujanju tujih neposrednih investicij; vprašala, kako je z zagotavljanjem vzdržnosti pokojninskega sistema, problematiko črpanja evropskih sredstev, zakaj prihaja do tako drastičnega porasta števila osebnih stečajev, kaj se bo naredilo za bolj gospodarno in učinkovito poslovanje Banke Slovenije in kdaj bo glede na zaključen javni razpis začetek gradnje avtocestnega odseka Draženci-Gruškovje, na kar še nisem prejela odgovora. Spoštovani! Naj vam ob bližajočih se velikonočnih praznikih zaželim le še lepe in doživete praznične dni. Suzana Lep Simenko, poslanka DZ 00 SDS Videm ima novo vodstvo Delovno predsedstvo, dosedanji in novoizvoljeni predsednik ter podpredsednica SDS Alenka Jeraj "V T" petek, 27. februar-ja, so se člani SDS T Slovenije, Občinski odbor Videm, zbrali na redni letni konferenci. Uradni del je potekal po splošno veljavnih pravilih, vodenje konference pa je bilo zaupano podpredsedniku Andreju Rožmanu. Najprej so bila podana poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, v katerih je bilo predstavljeno delo stranke v preteklem letu. V poročilu predsednika Stanka Simoniča so bile izpostavljene predvsem aktivnosti ob državnozborskih volitvah, na katerih smo dobili tudi poslanko iz naše volilne enote, Suzano Lep Simenko, ki je bila tudi prisotna na konferenci. Se več aktivnosti je bilo ob lokalnih volitvah, saj so se aktivnosti izrazile tudi v rezultatih oz. izidih volitev. Simonič je izrazil veliko zadovoljstvo z izidi teh volitev, saj je bilo z liste SDS v občinski svet izvolje- nih kar šest svetnikov, kar je naj višji rezultat med vsemi strankami v občini. Prav tako so člani zastopani tudi v vseh svetih krajevnih skupnosti, tudi kandidat za župana iz stranke SDS je dosegel dober rezultat. Vse to kaže, da je stranka na pravi poti in da uživa visoko podporo med volivci. Ker je bila letošnja konferenca volilna, so najprej podelili razrešnico staremu odboru. Predsedujoči konference se je zahvalil dosedanjemu predsedniku Stanku Simoniču, ki je občinski odbor stranke vodil vse od njene ustanovitve -celih dvajset let. Sledila je izvolitev novega vodstva OO SDS. Z javnim glasovanjem je bil za predsednika soglasno izvoljen Branko Marinič, nekdanji poslanec stranke v DZ, prav tako pa so izvolili 14 članov odbora. Za podpredsednika sta bila predlagana Srečko Bedrač in Andrej Rožman. Novoizvoljeni predsednik se je zahvalil za zaupanje in podal nekaj smernic za nadaljevanje aktivnosti stranke v občini. Med drugim je izpostavil aktivno vključevanje svetnikov stranke SDS v razvoj občine, organizacijo okroglih miz ob pomoči poslanke, bolje aktivirati profil stranke na FB-ju, sodelovanje z vsemi odbori na območju volilne enote, sodelovanje z vsemi interesnimi združenji, odmevno obeležitev 20-letnice stranke, pripravo družabnega sreča- nja članov in redne sestanke odbora. V razpravi sta sodelovali poslanka Suzana Lep Simenko in podpredsednica republiškega odbora SDS Alenka Jeraj. Na predlog Simenko-ve je bil ustanovljen ženski odbor SDS, izvolili so tudi njegovo vodstvo - vodila ga bo Valerija Prevolšek. Obe pa sta novoizvoljenemu odboru zaželeli veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Besedilo in foto: ŠM Bojan Merc na čelu občinskega odbora SLS "V "T" Slovenski ljud-s ki stranki (SLS), ▼ občinskem odboru Videm, so 13. marca uspešno izpeljali volilni občni zbor, začeli so ga s krajšim kulturnim programom. Uvodni nagovor je imel dosedanji predsednik OO SLS Videm Friderik Bračič, ki je stranko vodil polnih šestnajst let. Ob tej priložnosti je Bračič članom predstavil poročilo o delu stranke v zadnjem letu, v ospredje pa postavil lanske lokalne volitve, na katerih je stranka ohranila župansko in svetniška mesta, pridobila štiri nove predsednike svetov KS, sestavili so dobro koalicijo, odločili pa so se tudi za znižanje sejnin. »V preteklem obdobju smo kljub zmanjševanju financ realizirali večino projektov, s pomočjo vseh nas smo uresničili skoraj vse načrtovane projekte tako na ravninskem Dosedanji predsednik 00 SLS Videm Friderik Bračič je čestital novemu predsedniku Bojanu Mercu. kot tudi na hribovitih območjih naše občine. Za vso pomoč in strpnost se vsem prav lepo zahvaljujem in verjamem, da bomo tako skupaj delali tudi v prihodnje. Po 16-Ietnem predsedovanju OO SLS Videm sem zelo zadovoljen, kajti bili smo složni, zato smo postorili veliko v dobrobit naše stranke in vseh občanov. Sedaj je pred nami novo obdobje občine Videm, ko bo treba pripraviti projekte za obdobje 2017-2020,« je še povedal Friderik Bračič. Občinski odbor SLS se je v letu 2014 sestal na osmih rednih sestankih. Maja so se člani organizirano udeležili tradicionalnega tabora SLS v Zrečah, bili so na izletu v Kobaridu in Bovcu, jeseni pa so se dobili še na kostanjevem pikniku. V zadnjem obdobju so v SLS pridobili deset novih članov, sicer pa so poslovali uspešno in dobro, kar je ugotovil tudi nadzorni odbor. Na tokratnem občnem zboru so izpeljali še volitve v organe OO SLS Videm, na čelo katerega so izvolili novega predsednika Bojana Merca iz Sovič, za podpredsednika Antona Zemljaka in Slavico Petrovič, blagajnik ostaja Martin Vidovič, tajnica pa Pavla Potočnik - Bela. Upravni odbor OO SLS po volilnem zboru sestavljajo: Anton Zemljak, Alojz Habjanič, Martin Vidovič, Stanislav Cafuta, Marjan Selinšek, Ivan Fridau-er, Jakob Habjanič, Janez Zavec, Bojan Merc, Janko Baniček, Branimir Orlač, Zdravko Vidovič, Friderik Bračič, Frančka Merkuš, Slavica Petrovič, Mateja Vidovič, Majda Šeliga, Terezija Rozinger in Pavla Potočnik - Bela. Sledile so čestitke novemu predsedniku z željo po dobrem sodelovanju, zahvalili so se staremu predsedniku Frideriku Bračiču za uspešno vodenje stranke. Novoizvoljeni predsednik Bojan Merc pa se je članom zahvalil za zaupanje in dejal, da bo delal v dobro vseh občank in občanov občine Videm. PP SMS - Zeleni Evrope LO Videm b tej priložnosti se najprej B B zahvaljujemo volivcem za izkazano podporo na zadnjih lokalnih volitvah v občinski svet in svete krajevnih skupnosti. Stranka mladih - Zeleni Evrope LO Videm je na teh volitvah prejela 472 glasov, kar je skoraj 200 glasov več kot na prejšnjih volitvah. Ta rezultat nam je prinesel tri svetnike od 17 v občinskem svetu (Brane Kolednik, Dušan Serdinšek in Darko Jerenec). Uspešni smo bili tudi na volitvah v svete krajevnih skupnosti, v katerih imamo 12 svetnikov. V občini Videm v tem štiriletnem mandatu vodimo Odbor za negospodarske dejavnosti in Odbor za gospodarske dejavnosti, aktivno pa sodelujemo tudi v drugih odborih. Med krajevnimi skupnostmi vodimo KS Tržeč, KS Dolena, KS Lancova vas in KS Videm. Uspeh na zadnjih volitvah je predvsem odraz dosedanjega dela naših članov in simpatizerjev, saj večina v vsakdanjem življenju opravlja najzahtevnejše naloge in odgovornosti, naj si bo to na delovnih mestih, v lokalni skupnosti ali v društvih. Pri svojem delu smo vedno postavljali v ospredje problematiko lokalnega prebivalstva, nikakor pa ne barvo oz. strankarsko pripadnost, saj menimo, da na lokalni ravni ni prostora za politične igrice. Vsak občan je vedno dobrodošel s svojimi idejami, znanjem in delom, saj smo skupaj lahko še boljši. Ko potegnemo črto pod štiriletni mandat, lahko z veseljem ugotavljamo, da smo kljub dvema svetnikoma realizirali veliko zapisanih obljub, zraven tega pa uresničili še mnogo ciljev, ki so se pojavili med samim mandatom. V zadnjem mandatu domala noben projekt ni potekal brez našega sodelovanja. Naj omenim le nekatere: širitev kapacitet vrtcev in tako zagotoviti prostor za vse otroke iz naše občine v njih, rezervacije v vrtcih, energetska sanacija šole, zelena politika v občini, štipendije za mlade dijake v naši občini, aktivno sodelovanje pri izgradnji kanalizacije s pripadajočo infrastruktu- ro, dokončanje športnih parkov, ureditev športnega parka Videm s klubskimi prostori, nakup igral v Lancovi vasi, Pobrežju, Doleni in Tržcu, dokončanje mrliške vežice, poslovilnega prostora in okolice pokopališča Videm, nakup Kočarjeve domačije v Pobrežju, nakup gasilskih vozil, izgradnja internetnega omrežja po občini, odpiranje novih delovnih mest, zavzemali smo se za pomoč kmetijstvu, gospodarstvu in društvenemu življenju, ves čas smo se zavzemali za mlade, njihove probleme, medtem pa aktivno sodelovali z vsemi generacijami v občini. To je le nekaj aktivnosti, ki smo jih izvajali v preteklem štiriletnem obdobju. Z volilnim rezultatom na zadnjih volitvah nam je v Občini Videm zaupana še večja odgovornost za prihodnost naše občine. Čeprav so danes časi vse prej kot bleščeči, se nikakor ne bojimo novih izzivov, ki so pred nami. Se naprej se bomo zavzemali za celovit razvoj celotne občine oz. regije in aktivno sodelovanje s sosednjimi občinami. Večina nas ima mlade družine, zato nam ni vseeno, kakšne pogoje bodo imeli naši otroci v vrtcih in šolah. Trudimo se, da bi pridobili še več sredstev za štipendije naših dijakov in študentov. Zavzemamo se za pomoč pri odpiranju novih delovnih mest. Vsekakor si želimo, da bodo naši mladi, izobraženi ljudje ostajali v naši občini in si tukaj ustvarjali družine ter aktivno sodelovali pri razvoju občine. Kmetijstvo in vinogradništvo sta gospodarski panogi, ki veliko obetata, saj imamo na področjih samooskrbe, pridelave vrtnin, vin in sadjarstva še veliko razvojnih potencialov. Na področju turizma se zavzemamo za skupno promocijo celotnih Haloz oz. Dravskega polja. S pomočjo evropskih sredstev želimo pridobiti še več sredstev za različne projekte. Trudimo se, da bi bogato društveno življenje povezali v zveze in se s skupnimi močmi predstavljali, organizirali in pridobivali dodatna prepotrebna sredstva za društveno delovanje. Nikakor ne smemo pozabiti na naše starejše občane, saj se bomo zavzemali, da bi v občini odprli dnevni center aktivnosti, kjer se bodo lahko vsakodnevno družili. Ves čas aktivno skrbimo, da bomo našo naravno dediščino pustili za prihodnje rodove takšno, kot smo jo prevzeli od naših prednikov. Ob koncu želimo vsem občanom vesele velikonočne praznike. SMS — Zeleni Evrope LO Videm Andrejeva zgodba s predsednikom države ■ ani 19. decembra se je na moje povabilo v M /našem podjetju Mlin Korošec mudil predsednik države Borut Pahor v okviru njegove akcije Skupaj spodbujajmo drug drugega. Tokrat se je preizkusil v vlogi mlinarja. Točno ob 8.00 zjutraj je prišel v mlin. Ob dobrodošlici kolektiva se je z vodstvom dogovoril o konkretnih zadolžitvah delovnega dne, ki je bil pred njim. Ko se je preoblekel v delovno obleko, je pričel delo; najprej v ročni pakirnici, kjer je pakiral moko po 5 in 10 kg, kasneje je šel v avtomatsko pakirnico, kjer je pakiral po 1 kg, na koncu pa je delal še v naši specializirani prodajalni. Moram reči, da se je v vseh segmentih dela odlično znašel. Vseskozi je bil dobre volje, pripravljen za pogovor in seveda fotografiranje s strankami. Skozi pogovor z njim sem spoznal, da je v bistvu preprost človek, pozitivna oseba s smislom za humor, prav tako je pokazal veliko zanimanja za vse segmente dela v mlinu, to pomeni proces od zrna do moke. Vse skupaj nas je tudi pozitivno presenetil, namreč, ko je bil čas za malico, je izrazil željo, da bi rad malical skupaj z delavci. S tem je tudi pokazal vse spoštovanje do nas delavcev. Njegov delavnik je trajal 5 ur in ga je odlično opravil ter nas navdušil s svo- jo osebnostjo. Gospod Pahor je res ljudski predsednik. »KRUHA NE NAREDI MOKA, TEMVEČ ROKA« Po končanem delu je v izjavi za medije predsednik države izrazil presenečenje nad avtomatizirano proizvodnjo, saj med ljudmi še vedno vlada prepričanje, da je mlinarstvo tradicionalna obrt, ki poteka na star način. Zdaj je še toliko bolj prepričan, da kruha ne naredi moka, temveč roka. Ob tej priložnosti je tudi izrazil hvaležnost družini Korošec, ki je nekaj moke poklonila za humanitarno akcijo, v kateri predsednik Pahor vsako leto skupaj z otroki speče praznične dobrote za tiste otroke, ki iz različnih razlogov praznikov ne morejo preživeti v krogu svojih družin. Res lepa predsednikova gesta. Osebno pa sem vesel, da mi je v naše podjetje Mlin Korošec do sedaj uspelo pripeljati dva predsednika države — ob Janezu Drnovšku še aktualnega predsednika Boruta Pahorja. Naj še na koncu dodam, da na mlinu končujemo gradnjo novega skladišča in nove, večje moderne specializirane prodajalne, v kateri bodo lahko stranke ob klasični paleti vseh vrst moke našle še kamutovo, pirino, konopljino, ovseno, ječmenovo, pirine piškote in testenine ... Zelo me veseli, da naš mlin obišče tudi veliko strank iz občine Videm in se zadovoljni vedno znova vračajo. AK Stran 15 ______ V Podlehniku podeljena priznanja Civilne zaščite Letošnji prejemniki regijskih priznanj CZ, med katerimi je tudi mag. Janez Merc. Ta je na osrednji državni proslavi na Brdu pri Kranju že prejel plaketo CZ za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju. V tab Civilne zaščite za Podravje je ^v počastitev mednarodnega dne-V^va Civilne zaščite v sredo, 11. marca, v družbi nagrajencev in učencev OŠ Podlehnik pripravil osrednjo regijsko slovesnost v občini Podlehnik v Halozah. Na proslavi so posameznikom, organizacijam in podjetjem, ki se vključujejo v dejavnost zaščite, reševanja in pomoči, v znak zahvale podelili bronaste, srebrne in zlate znake CZ, ob tej priložnosti pa so čestitali tudi mag. Janezu Mercu, prejemniku plakete CZ, in Jošku Berlecu, prejemniku kipca CZ. Poveljnik Civilne zaščite za Podravje in vodja Izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ptuj Dragomir Murko je na slovesnosti dejal, da je dan Civilne zaščite priložnost, da poudarimo pomen pripravljenosti na izjemne situacije, ki lahko vsak hip kjerkoli na svetu, na ožjih ali širših območjih, ogrozijo življenja ljudi in uničijo njihovo imetje. Zbrane je v uvodu nagovoril župan občine Podlehnik Marko Maučič, posebej je čestital letošnjim nagrajencem ter se jim zahvalil za izjemno delo in hrabra dejanja. V PRIPRAVI NACIONALNI PROGRAM VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI MED LETOMA 2016 IN 2022 Slavnostni govornik Janko Petrovič, vodja oddelka za podporo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS, je v nagovoru povedal, da vse ocene delovanja in rezultati potrjujejo, da Je urejenost, ki jo imamo v Republiki Sloveniji na področju zagotavljanja sil za zaščito, reševanje in pomoč in temelji na prostovoljnih reševalcih ter sodelovanju poklicnih sestav, kamor spadajo tudi policijske in vojaške sile, ena najboljših ■n tudi najracionalnejših rešitev za ohranjanje varnosti ter zmanjšanje ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč. Sicer pa je dan Civilne zaščite po besedah Petroviča nekakšna prelomnica, ko razmislimo, kaj je treba še narediti, da bo sistem v prihodnje uspešno deloval ob izzivih, ki jih prinaša narava s svojimi vse bolj nepredvidljivimi pojavi. »Zelo pomembna naloga pred nami je gotovo priprava nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami med letoma 2016 in 2022, ki je bistvena za nadaljnji razvoj sistema. Tik pred popolno uvedbo pa je tudi zelo pomemben projekt, ki bo prispeval k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju ob prometnih nesrečah. To je sistem samodejnih klicev v sili iz vozil oziroma tako imenovani eCall, ki je zasnovan tako, da ob prometni nesreči podatke samodejno pošlje v center za obveščanje na številko 112,« je še dodal Petrovič. NAGRAJENCI V PODRAVSKI REGIJI Bronasti znak CZ so prejeli: Silva Kuzma, Stanko Ivančič, Miran Mulec, Stanko Rakuša, Ivan Glažar, Franc Arnuš, Franc in Ivan Bezjak, Janko Fišinger, Damjan Munda, Bogdan Kores, Rajko Kušar, Aljoša Sagadin, vojaka Darko Fideršek in Klavdij Jakop, štabni vodnik Mitja Petek, Radioklub Ptuj, Cestno podjetje Ptuj, Martin Verbančič, Martin Verbančič mi, Ino Suhadolnik Somen, Tadej Tofant, Andrej Himelrajh, Ruda Topolovec, Igor Poveljnik CZ za Podravje Dragomir Murko je bronasti znak CZ podelil članom začasnega sestava CZ, prostovoljnim gasilcem, ki so pomagali pri odpravljanju posledic naravne katastrofe v Srbiji, lani septembra pa so pomagali tudi prizadetim v Lendavi. Fekonja, Denis Pušnik, Sašo Derviši, Gregor Zula, Denis Trebovšek in Tjaša Šalamun. Srebrni znak CZ so prejeli: Janez Furman, Robert Horvat in PGD Moškanjci ob 110-letnici. Zlati znak CZ so prejeli: Marjan Radek in Dragomir Murko, letošnjim jubilantom — GZ Ormož, PGD Trgovišče in PGD Velika Nedelja — pa bodo zlati znak CZ podelili na njihovih osrednjih slovesnostih. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Že 19. skupščina GZ Videm Delovno predsedstvo na skupščini GZ Videm Podpisane so pogodbe o lokalni javni gasilski službi med gasilsko m elegati GZ Videm, ■ vodstvo zveze in gostje so se v petek, 20. marca, v prostorih gostišča Majolka sestali na 19. skupščini GZ Videm. Gasilcem so se pridružili tudi videmski župan Friderik Bračič, žetalski Anton Buto-len, podžupanja Podlehnika Jožefa Svenšek in gostje iz pobratene občine Bednja na Hrvaškem. Pozdravni nagovor je imel mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm. Ob tej priložnosti je na kratko predstavil glavne poudarke iz poslovnega poročila za vse organe. Merc je spomnil na 11 sej poveljstva in upravnega odbora, gasilsko taktično vajo ob mesecu varstva pred požari, ki so jo izpeljali v Podlehniku, poudaril je, da so realizirali vse zadane naloge, dosegli pomemben napredek na področju dela s članicami, zelo uspešno je delala tudi komisija za mladino, saj je mlade vključila v mladinski kviz in zanje pripravila tudi tabor. GZ je uspešno izpeljala srečanje starejših gasilcev, dan gasilca v PGD Leskovec, 25. junija lani pa tudi tekmovanje zveze v PGD Videm, na katerem je sodelovalo 24 enot, velja pa omeniti tudi Gasilski boj v PGD Leskovec. Sicer pa so se ekipe iz zveze udeleževale gasilskih tekmovanj v okolici, zveza pa je bila uspešna tudi na področju gasilskega izobraževanja, saj je izpeljala nadaljevalni tečaj za gasilca in tečaj za vodjo skupine. Na operativnem področju so lani zabeležili 54 intervencij, za vse so bile opravljene tudi analize, predvsem z name- nom še bolj učinkovitega dela. GZ Videm je bila uspešna tudi pri razpisih, kjer ji je uspelo pridobiti dodatna sredstva za delovanje, vzorno pa je bilo sodelovanje gasilcev z vsemi tremi občinami, s katerimi so tudi na letošnji skupščini podpisali pogodbe o opravljanju lokalne javne gasilske službe. Po zahvali vsem, ki so uspešno sodelovali in se trudili v GZ Videm, je Janez Merc predstavil še letošnje načrte, med katerimi je posebej izpostavil letošnjo videmsko gasilsko naložbo v novo orodno vozilo PGD Sela, ki ga bodo v uporabo predali ob Dnevu gasilca GZ Videm 5. julija letos. Za 25. junij je že napovedano tekmovanje GZ v Žetalah, srečali se bodo mladi, članice in veterani, za redno delovanje in nemoteno delo pa je zveza s PGD in občinami že podpisala letošnje pogodbe o lokalni javni gasilski službi. Občina Videm bo iz letošnjega proračuna za gasilska društva namenila 41.000 evrov, za dejavnost zveze 8.000, za investicijo v PGD Sela pa okrog 22.000 evrov. Tudi videmski župan Friderik Bračič se je gasilcem zahvalil za delo v obdobju, ko nam narava ne prizanaša z naravnimi nesrečami. Pohvalil je njihovo prizadevnost, trud, ki ga znajo pokazati v težkih trenutkih in pomagati ljudem, hkrati pa dejal, da bi bilo težko brez povezovanja dobrih ljudi. Da je za nami leto, polno zahtevnih preizkušenj in izzivov, pa je v nagovoru poudaril Dragomir Murko, vodja Izpostave Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ptuj in regijski poveljnik CZ: »Vzelo zahtevnih razmerah smo dokazali, da smo kos vsaki nalogi ter da si sistema zaščite in reševanja v Sloveniji ni mogoče zamisliti brez gasilcev, prostovoljcev. V priho- dnje nas pri našem delu čakajo mnoge novosti in aktivnosti, pripravljamo se tudi na regij' ski posvet, tema pa bo ukrepanje na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. « Besedilo in foto: TM Utrinki z videmskega fašenka k etošnji, že 20. fašenk v Vidmu je na pustni ponedeljek združil 34 skupin iz Slovenije in Hrvaške. V etno-^ / gr afs ke m in karnevalskem delu povorke je nastopilo več kot 900 maskiranih udeležencev, prireditev pa si je ob lepem vremenu po oceni organizatorjev ogledalo okrog tri tisoč obiskovalcev. Prireditev je organizirala sekcija Koranti FD Lancova vas v sodelovanju z občino Videm, prvič pa so se v Sloveniji predstavili Kukoljanski zvončari in Škrljevske maškare iz Hrvaške. Povorka je tudi letos krenila od krožišča proti osnovni šoli Videm in gasilskemu domu, kjer je bil osrednji prireditveni oder in kjer so se vse skupine tudi predstavile. Zbrane na tradicionalni videmski pustni prireditvi je posebej pozdravil župan občine Videm Friderik Bračič in obljubil, da bodo v občini tradicijo nadaljevali in bogatili, osrednji gost povorke pa je bil aktualni 15. princ ptujskega karnevala Rajko Jurgec, Bertold Draneški s svojim spremstvom članov TD Koranti iz Pobrežja. nastopili tradicionalni pustni liki, Maškare IZ VRTCA IN ŠOLE, KARNEVALSKE SKUPINE, TUDI IZ HRVAŠKE V povorki so sodelovali tradicionalni pustni liki, kot so poka- či, orači, ruša, piceki, jiirek in rabolj, cigani, predstavilo se je pet korantovih skupin, iz sosednje Hrvaške pa so prišli Kukoljanski zvončari in Škrljevske maškare. Otroci iz Vrtca Videm so se predstavili kot mušnice, učenci prve triade OŠ Videm pa kot alu šumarčki, v skupini Hipiji so se predstavili člani FD Lancova vas, člani mlajše otroške folklorne skupine pa so bili punčke iz cunj. Posebej zanimiv je bil tudi karnevalski del videmskega fašenka, kjer so navdušile skupine Pobreški kletarji, Kroksi, Harlekin, Gostilna pod klopotcem, Oktoberfest in Sadne kupe iz Juršincev, sove, Indijanci in vrageci. Številni obiskovalci fašen- ka v Vidmu pa so lahko pozdravili še Zagariške mačkare iz Dobrepolja, Cigane iz Ivanca, Maškare iz Lepoglave in Kobre iz Kutine na Hrvaškem. PUSTNA KOMISIJA JE »RAZDELILA« NAGRADE Med karnevalskimi skupinami je bil vrsti red nagrajencev naslednji: Sove iz vseh vetrov, Društvo Kocil, Gostilna pod klopotcem, KTD Klopotec Soviče - Dravci, Sadne kupe iz Juršincev, Kroksi iz Male vasi, Indijanska vas Markovci, Pobreški vrageci, Društvo žensk Pobrežje, Hipiji iz Lancove vasi, FD Lancova vas, Pobreški kletarji, Mlajša otroška skupina FD Lancova vas, Pustno društvo Žaba, Ivanič Grad (HR), Nagošejnski piceki, Pustna skupina Kobre, Kutina (HR) Besedilo in foto: TM Več fotografij na: www.koranti-lancova.si/fasenk-na-vidmu-20l5 Fašenk po pobreško ■ lašenk v Pobrežju je imel letos poseben čar, saj je leto-šnji princ ptujskega karnevala iz pobreškega turistične-ga društva korantov, Rajko Jurgec. Koranti so obiskali večino domov v Pobrežju in odganjali zimo, tudi podmladek oračev je oral za debelo letino, ruša se je sprehajala po vasi in želela plodnost in zdravje. V Pobrežju smo srečali cigane. Pobreški plesači so si nadeli fašenske obleke in zaplesali po Pobrežju ter voščili za dobro letino. Po kači so s svojimi biči odganjali zimo. Tudi otroci so si z veseljem nadeli maske in obiskovali hiše in prosili za debelo repo. Na pustni torek je potekala že tradicionalna pustna povorka po Pobrežju. Tokrat je bil pričetek iz Boršta. Na čelu povorke je bil 15. princ kar- Posebej so izstopali tudi pobreški hudički. Koranti pred znamenito pobreško domačijo nevala Rajko Jurgec, Bertold Draneški, v njej pa so sodelo- povorke in gledalci uživali v sončnem torkovem popoldnevu, vali krajani pod okriljem svojih društev, koran ti, hudičke in torej ob zaključku fašenka. Zaključek povorke je bil v vaškem hudički, pokači, maska baba nosi deda, pobreški kletarji in domu Pobrežje ob mehanski glasbi. seveda tradicionalni cigani. Besedilo in foto: AV Ob dobro obloženih stojnicah ob trasi povorke so udeleženci Pokači izTržca v pustnem času "V T" pustnem času so se pokači Etnografskega društva %/ Tržeč iz dela haloških vrtov predstavljali po vaseh T s pokanjem in nadaljevali tradicijo, ki izvira iz furmanskih časov, ko so furmani vodili volovsko ali konjsko vprego, hkrati pa so vihteli bič in naznanjali prihod domov ali k dekletu in hkrati odganjali zle duhove. Trževski pokači so pretežno mladi fantje, ki so v pustnem času sodelovali na korantovem skoku pri Zokiju, na otvoritveni Pokači pred Etnografskim muzejem v Tržcu povorki na Ptuju, nedeljskem karnevalu na Ptuju, povorki v Vidmu, obiskali pa so tudi abrahamovca. V dveh tednih so skupaj s harmonikarjem obiskali vas Tržeč in sosednje vasi. Zahvaljujemo se jim za obisk naših domov, pričakujemo in veselimo pa se že drugega leta, ko bodo s svojim pokanjem spet obogatili in popestrili pustni čas ter pregnali zle duhove iz naših domov. Besedilo in foto: MF Utrinek s pustne povorke na Ptuju Pust v Šturmovcih E pustovanje v Šturmovcih ima že 1 dolgo tradicijo. Nekaj mladih fantov si v času pusta še nadene kožuh in kapo kurenta ter se odpravi Preganjat zimo. V zadnjih letih pa smo ponovno oživili izdelovanje duhov, ki v Pustnem času krasijo vas, odganjajo zle duhove in v vas kličejo pomlad. Tudi letos smo izdelovali rože in girlan-de, s katerimi smo polepšali videz vasi v Pustnem času. Na delavnici izdelovanja okrasja se je zbralo lepo število vaščank *vn Vaščanov in dokazali smo, da smo pravi mojstri v izdelovanju rož in ghland. V topli kamri smo na Petrovi domačiji uživali nekaj večerov. Večino duhov smo samo obnovili, vsako leto pa enega popolnoma prenovimo. Andrej Rožman in Jože Ropič sta poskrbela, da so v pustnem času duhci ugledali luč sveta in krasili našo vas. Letos se bomo že desetič Šturmovčani in prijatelji srečali na tradicionalnem srečanju Šturmovčanov. Ob tej obletnici bo srečanje nekaj posebnega. Že tradicionalno se srečamo prvo soboto v juniju na Petrovi domačiji. Laura Rožman V Šturmovcih so ponovno oživili izdelovanje diihov. Foto: Rožman S sovicami obujamo spomine ■ ^Hjub temu da se pomlad že pozna v naravi, v Dru-štvu za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka radi JL aLobujamo spomine na preteklo pustovanje. Pod okriljem društva smo namreč letos sodelovale sove iz vseh vetrov na pustnih povorkah v Cirkulanah, Markovcih, na Ptuju, v Leskovcu, na Vidmu in v Cirkovcah. Na pust smo se pripravljali že od lanskega leta, ko smo na povorkah prav tako sodelovali - z masko klovnov. Priprav je bilo letos veliko, od sestankov in kovanja načrtov do številnih ur, preživetih za šivalnim strojem kakor tudi zunaj na mrazu, kjer je letos nastajalo veliko sovje gnezdo zraven dimnika. S seboj smo imeli tudi majhno premično gnezdo, v katerem je počivala in se prevažala naša najmanjša sovica Kaja. Člani pustne skupine smo zbrani iz vseh vetrov (več kot iz osmih različnih vasi oz. krajev), skupina pa se vsako leto veča, tako da je letos sodelovalo 44 sovic. Družijo nas sorodstvene in prijateljske vezi, večina pa nas je članov Društva za napredek in razvoj Kocil. K ustvarjanju in sodelovanju na povorkah sta nas navdušila Sonja Krajnc in Zdravko Vidovič, ki imata za seboj že več kot petnajst let sodelovanja na pustnih povorkah. Sta glavna gonilna sila in prav pri njima nastajajo in se tudi udejanjajo načrti. Za delo poprimemo vsi, vsak po svojih močeh. Kljub marsikateremu odrekanju ter vloženemu trudu in prostemu času smo bili letos več kot zadovoljni z organi- »Delati v dobro ptujskega kurentovanja« "T^kotem ko se je norčavi pustni čas že zaključil, spo-I ^ mini na prijetne in vesele trenutke pustnih druženj ■*- vendarle ostajajo. Del teh spominov je tudi aktualni 15. princ ptujskega karnevala Rajko Jurgec, Bertold Drane-ški, član skupine TD Koranti iz Pobrežja. S princem smo se posebej pogovarjali za Naš glas. Princ karnevala je bil gost letošnjega fašenka v Vidmu. Naš glas: Kaj vam pomeni fašenk? Rajko Jurgec: »Ze od otroških let živim s pustom, saj sem bil kot otrok član skupine orači v domačem kraju Medribnik pri Cirkulanah, od koder izhajam. Vedno sem si želel svojo kurentijo. Svojo korantovo opravo sem prvič oblekel pred štirinajstimi leti, pred tem pa nekajkrat izposojeno. Od takrat sem aktiven član Turističnega društva Koranti iz Pobrežja. Veliko let sem bil aktivno vključen v organizacijo in izvedbo pustne povorke v Majšperku in preko teh aktivnosti je prišlo do sodelovanja s pobreškim društvom korantov; prav mi smo bili prva skupina korantov, ki je nastopila na majšperški povorki.« Naš glas: Na katerih področjih ste še aktivni? Rajko Jurgec: »Sem pevec v Moškem pevskem zboru DPD Svoboda Majšperk.« Naš glas: Kako je prišlo do sprejema funkcije princa? Rajko Jurgec: »Povabilo, da sprejmem funkcijo princa, je prišlo iz matičnega društva. Pred samo odločitvijo smo se na neformalnem sestanku v Pobrežju dobili člani društva, nekateri dosedanji princi in Branko Brumen, večletni vodja ptuj- Soviče iz vseh vetrov po koncu povorke v Markovcih Foto: arhiv društva zacijo povork, še bolj pa s prejetimi nagradami, teh smo se še posebej razveselili. Veseli nas, da so nas opazili na Ptuju, v Vidmu in Cirkovcah ter nam podelili priznanje za naše delo in trud. Poleg tega, da se radi pokažemo, se tudi radi družimo in veselimo ter veselje razdajamo med druge ljudi. Lani smo bili klovni iz vseh vetrov, letos sovice iz vseh vetrov, drugo leto pa ... Se vidimo na kateri izmed povork. Melita Turk V dneh ptujskega kurentovanja je bil princ na domala vseh večjih dogodkih, tudi na otroški povorki. skega kurentovanja in podpredsednik FECC, z namenom predstavitve lika, vloge in nalog princa. Po posvetu s člani matičnega društva in družino sem sprejel to častno funkcijo Princa karnevala.« Naš glas: Kako so potekale priprave na prinčevanje? Rajko Jurgec: »Intenzivne priprave na prinčevanje so potekale dva meseca. Aktivno sodelovanje je potekalo z mnogimi društvi, institucijami in posamezniki. Pri naštevanju posameznikov bi se kaj lahko zgodilo, da bi koga izpustil, vsak pa je Prispeval svoj delež v celostno podobo moje prinčevske zgodbe, zato bom omenil institucije in tiste posameznike, ki so se v tej zgodbi našli kot posamezniki ali nosilci dejavnosti. Med institucijami zaslužijo svoje mesto pobreška društva, Javne službe Ptuj, Mestna občina Ptuj, Občina Videm, Svet princev, Šiviljstvo Jolande Mandelc iz Majšperka, med posamezniki pa barija Hernja Masten, Jasna Langmaid in Janko Levanič.« Naš glas: Kaj so bile vaše glavne naloge princa? Rajko Jurgec: »Na otvoritveni slovesnosti sem od župana Mestne občine Ptuj Mirana Senčarja prejel ključe mesta in s tem formalno tudi oblast. Kot veste, se je župan oblasti dolgo oklepal, nazadnje sva se vendarle "dogovorila", da bom jaz v Pustnem času skrbel za odhodkovno stran proračuna, on pa naJ še naprej pridno skrbi za prihodke. Očitno sva se dogovora držala oba, saj je bil občinski proračun za leto 2015 v tednu P° pustu na občinskem svetu tudi sprejet. Skrbel sem za proučijo ptujskega kurentovanja širši javnosti, za predstavljanje mesta in okoliških krajev v domačem in evropskem prostoru ter bil na prireditvah javnega pomena.« Naš glas: Koliko dogodkov ste se udeležili? Rajko Jurgec: »V času od svečnice do pepelnice sem se kot Princ udeležil več kot 70 dogodkov, na katerih me je v skladu S Pravili zmeraj spremljala garda in na večino dogodkov tudi Princesa, moja žena.« nje ostal najbolj v spominu? vidika zasluži posebno mesto Princa Bertolda Dramskega in njegovo gospo smo srečali tudi na pobreškem fašenku. Foto: arhiv RJ, AV 55. mednarodna pustna in karnevalska povorka, ko sem po mestnih ulicah pred več kot 55 000 gledalci popeljal okrog tri tisoč maskiranih udeležencev iz 16 držav in treh celin; letos prvič iz Senegala, Malija in Bolivije. Vse to se je dogajalo v lepem, sončnem nedeljskem popoldnevu, bil je zares čudovit občutek. S človeškega vidika je name poseben vtis naredil sprejem gostov pred osrednjo, 55. mednarodno pustno in karnevalsko povorko v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju. Sam protokol je po udeležbi in izvedbi izžareval evropski nivo dogodka.« Naš glas: Kako ste usklajevali svoje službene obveznosti? Rajko Jurgec: »Večina prireditev, dogodkov je bila v popoldanskih, večernih urah, čez vikend. Del pustnih prireditev je potekal v času zimskih šolskih počitnic, kar je še manj vplivalo na usklajevanje delovnih obveznosti, tako mojih kot tudi ženinih in gardistov.« Naš glas: Kaj ste opazili, zaznali v času kurentovanja in kje bi predlagali spremembe, izboljšave? Rajko Jurgec: »Za vsak kakovosten napredek je po izvedeni dejavnosti potrebna resna analiza. Do sedaj smo to opravili v Društvu Svet princev karnevala Ptuj, na to tematiko so se sestali predstavniki Zveze društev kurentov in mogoče še kdo. Popustno delovno srečanje je napovedal tudi župan MO Ptuj, kjer bi skupaj analizirali aktivnosti in dogodke v času pustnih prireditev, na tej podlagi izpostavili stvari, ki jih velja nadaljevati, kakor tudi stvari, ki so potrebne večjih sprememb ali tudi morebitne opustitve. Moj cilj je samo en: delati v dobro ptujskega kurentovanja.« Naš glas: Kakšno je bilo vaše sodelovanje z Občino Videm? Rajko Jurgec: »Vidova klet je postala tudi prinčeva trdnjava. V njej sta potekala dva protokolarna dogodka. Občina je sofinancirala tudi srečanje članov sveta princev, županov, predstavnikov korantovih društev in članov domačih društev iz Pobrežja. Zavezala se je tudi, da bo skrbela za protokolar- Naš glas: Kateri dogodek vai Rajko Jurgec: »S prinčevskega na darila ob mojih obiskih ali sprejemih domačih in tujih delegacij. Na kratko: sodelovanje je na visokem, pristnem človeškem odnosu in potrudil se bom, da bom stroške občine upravičil z dostojnim predstavljanjem - kjerkoli mi bo dana ta priložnost.« Naš glas: Kako bi ocenili sodelovanje z drugimi organizatorji pustnih dogodkov izven Ptuja? Rajko Jurgec: »Zelo sem bil zadovoljen z organizatorji različnih dogodkov na Ptuju in v okoliških krajih. V vseh primerih razen v enem se je pokazalo izje- mno razumevanje glede dogovarjanja terminov mojega obiska njihovih prireditev. To je bil predpogoj, da sem lahko bil prisoten na toliko dogodkih. Od otvoritvene povorke do pepelnice je bil zares hiter tempo, a smo v skupini s člani spremstva (ki niso bili vedno enaki, razen princese) ustvarili tako vzdušje, da smo se že pogovarjali, da bi naše delo "profesionalizirali". Tako delo ni bilo naporno, ampak tvorno, v prijetnem sodelovanju, le malce spanca je primanjkovalo. Bolj se je bližala pepelnica, bolj je stopal v ospredje naš moto "Naj traja, naj traja".« Naš glas: Kakšne so vaše obveznosti do naslednjega kurentovanjaš Rajko Jurgec: »Moj mandat je dveleten, do naslednjega kurentovanja so moje predvidene obveznosti naslednje: obiski v obliki izmenjave karnevalov FECC, 35. kongres FECC v Bolu na Braču in v maju Dies Natalis 2015 — praznovanje rojstnega dne ustanovitve FECC.« Gospod Rajko, zahvaljujem se vam za čas in pogovor ter vam želim uspešno prinčevanje še naprej. Andrejka Vidovič Že osmič Veselo na Jožefovo obota, 14. marca, je bila rezervirana za glasbeno-humanitarno prireditev Veselo na jožefovo. Da je bilo tudi letos veselo in prijetno, so poskrbeli organizatorji dogodka — muzikanti s harmonikami Veseli Jožeki iz KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki so se na odru predstavili v družbi številnih muzikantov in gostov, občinstvo v polni dvorani Pan v Kidričevem pa je zadovoljstvo in navdušenje pokazalo z aplavzi. Veseli Jožeki bodo del izkupička od prireditve — zbrali so 1015 evrov - letos namenili podružnični šoli Sela za nakup didaktičnih pripomočkov. Z Jožeki in njihovimi glasbenimi prijatelji ter humoristi je bilo tudi letošnje praznovanje jožefovega nepozabno. Nekoč je bil to zelo spoštovan praznik v naših krajih, tudi z bolj prepoznavno veljavo kot kasneje uvede- no praznovanje rojstnih dni. Glede na pogostost imena Jožek ali Jožica, Pepek ali Pepca je bilo nekoč pri številnih hišah takrat veselo vzdušje. Na praznovanju jožefovega se je številnim zvestim obisko- Veseli Jožeki so po letu dni znova zasedli oder dvorane Pan v Kidričevem. valcem prireditve pridružil vso izvirnost in ohranjanje tudi videmski župan Friderik te lepe tradicije ter obljubil, Bračič. Jožekom je čestital za da bo občina tudi v priho- C družbi mladih pevcev OŠ Sela Posebno nagrado so Jožeki letos podelili svojemu članu, mlademu in nadarjenemu harmonikarju Aljažu Hlišu, ki seje občinstvu predstavil z ansamblom Štajerski vihar. Gostje na letošnji prireditvi dnje pomagala po najboljših močeh. Na večeru zabave smo srečali tudi podžupana Marjana Selinška, poslanki DZ Suzano Lep Šimenko, ki je prav tako čestitala Jožekom m pozdravila navzoče na prireditvi, in Alenko Jeraj, predstavnike občine Kidričevo in goste iz prijateljske občine Bednja na Hrvaškem. Veseli Jožeki tudi letos niso pozabili na posebno nagrado, ki jo v skupini podelijo mlademu godcu za ohranjanje ljudskega izročila. Letos je ta nagrada prišla v prave roke, prejel jo je Aljaž Hliš, odličen harmonikar in pevec z darom pravega ljudskega godca. Za petkratno sodelovanje člana Veselih Jožekov na prireditvi, kar je tudi spodbuda za nadaljnje delo, pa sta Aljaž Hliš in Blaž Glogovčan prejela še posebno značko Veselih Jožekov. Po prireditvi so na svoj račun prišli tudi tisti, ki so kupili srečko in v žrebu zadeli lepo nagrado, glavna -zlati prstan Zlatarstva Bedrač — pa je šla v prave roke. NASTOPAJOČI NA 8. PRIREDITVI VESELO NA JOŽEFOVO Veselim Jožekom so se pridružili: ansambel Štajerski vihar, Domači veseljaki, ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, otroški pevski zbor OŠ Sela, ansambel Ekart, Tatjana Bezjak, podjetnica, lastnica podjetja Cvetje Bezjak, ki se ze več let uspešno ukvarja s cvetličarstvom, vrtnarstvom, v družinskem podjetju pa so pred dobrim letom ustanovili blagovni znamki Konopljarna Bezjak in Zdrava tačka, o katerih je več povedala hčerka Nina Bezjak. V posebnem kotičku so se predstavile članice aktiva žena Dolena. harmonikar Klemen Gungl, Šentjernejski oktet, Cvetlin-ski prijatelji KUD Cvetlin-ski zvon iz pobratene občine Bednja, trio Golob, Natalija in Mateja iz KD Leskovec, ansambel Pok, Vera in originali, ansambel Nemir. Plesali so folklorniki FD Rožmarin Dolena, z bogato ponudbo se je predstavilo podjetje Cvetje Bezjak s Ptuja, s kulinaričnimi in ročnodelskimi izdelki pa članice aktivov žena Dolena in Sela. TM Fotografije: Martin Ozmec Osmo prireditev Veselo na Jožefovo so pomagali soustvariti: Družba Talum Kidričevo, Restavracija Pan, Veseli Jožeki KD Videm, Občina Videm, Občina Kidričevo, Občina Bednja, poslanka DZ RS Suzana Lep Šimenko, Cvetje Bezjak, Cestno podjetje Ptuj, Sveča, d. o. o. , Pivovarna Skok, Restavracija Gastro, Vinarstvo Marjan Kramer, Sadjarstvo Tašner, Cvetličarna Orhideja, Gostišče Pri treh lipah, Gostinstvo in turizem Majolka, PTS Vauda, Turistična agencija LEZE Lenart, GOBUS, Gregor Golc, s. p., Terme Ptuj, Kmetija Franc Goj-košek, Avtoprevozništvo Franci Milošič, Avtoprevozništvo Roman Pajnkihar, Konstrukterstvo Franc Osenjak, Ribarnica Dušan Hrga, Stanko in Ribja smrt, Šturmovci, Apollo, d. o. o., Ptuj, Zlatarstvo Srečko Bedrač, Kotanyi začimbe, Klima Ptuj, Studio Bodi vidna, Katja Kapun, Studio Oranž, Studio Top, Brigita Topolovec, Frizerstvo Ježek, Frizerstvo Špela, Frizerstvo Glorija, Anton Kekec, s. p., OŠ Videm pri Ptuju, podružnica Sela, harmonikar Klemen Gungl, trio Golob in Šimenko, ansambel Domači veseljaki, ansambel Pok, ansambel Ekart, ansambel Vera in originali, ansambel Nemir, ansambel Cvetlinski prijatelji, KUD Cvetlinski zvon, Folklorno društvo Rožmarin Dolena, Aktiv žena Dolena, Aktiv žena Sela, Radio Prlek, TOP-TON, Anton Topolovec, s. p., SIP TV, Branko Veselič, s. p., TMedija, Tatjana Mohorko, s. p., Lovska družina Cirkulane, Lovska družina Ptuj, Društvo upokojencev Jarenina. HVALA! Zahvala Spoštovani ustvarjalci in obiskovalci prireditve Veselo na jozefovo! Z iskreno hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pripomogli k uspešni izvedbi tega že osmega projekta. Moramo si priznati, da takega projekta brez vizije o uspehu ni mogoče ustvarjati. Najprej se moramo zahvaliti tistim, ki nam vsa leta pomagajo tako ali drugače, ker verjamejo v dobro idejo, želijo po svojih močeh biti zraven, kajti v tej bogati zgodbi smo tudi letos morda presenetili tiste, ki nam uspeha ne privoščijo. Upamo si trditi, da brez entuziazma vseh akterjev v tej zgodbi ne bi bilo takšnega pozitivnega odziva med obiskovalci. Tudi letošnji dober obisk je pokazal, da smo na pravi poti. Ni težko delati za ljudi, ki ti zaupajo. V želji, da smo iz leta v leto boljši gostitelji, se kalimo vsi, a tudi tokrat moramo poudariti, da bi bil že skrajni čas, da to spoznajo naši občinski svetniki in vsi tisti, ki tega projekta ne vidijo kot velike promocije za občino Videm. Ponovno vas prosimo, da se projekt umesti v proračun občine Videm, saj ga bomo primorani ali ustaviti ali opustiti. Ne zahtevamo veliko, želimo le biti dostojen partner vsem, ki nas spoštujejo. Temelji so zdrav obisk, zagotovljen tudi z letošnjim dobrodelnim izkupičkom v višini 1015 evrov, ki smo ga namenili OS Sela. Dokazali smo, da znamo in zmoremo kljub težkim časom. Upamo, da smo po osmih letih vsem dokazali, kaj pomeni delati za dobro promocijo občine Videm in pomoči potrebnim. Stopimo skupaj novim uspehom naproti, saj ima prihodnji projekt že postavljen datum - sobota, 19. marec 2016. Poznate nas, ustvarjalce, prispevajte k še večjemu uspehu svoje ideje. Veseli jih bomo, če se bodo le ujemali s konceptom pri- Pomlad in bližnje velikonočne praznike so na svoji mizici predstavile tudi članice aktiva žena Sela. Nastopajoči na letošnji prireditvi Veselo na jozefovo reditve. Dovolite nam, da se tudi preko Našega glasa zahvalimo vsem nastopajočim, tehnični ekipi, sponzorjem, donatorjem, vsem in vsakemu posebej. Hvala! Vaši Veseli Jožeki »Slovenci svojo državo častimo s kulturo - tu je naš ponos, tu je naša moč« "V T" nedeljo, 8. februarja, ko Slovenci ponosno obele-%/ žujemo svoj kulturni praznik, so poklon Prešer-V novemu dnevu in kulturi dali tudi v Vidmu. Člani Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju so v sodelovanju z občino Videm prazniku letos posvetili tri dogodke: sekcija za kulturne poti je pripravila praznični pohod po Srakačevi poti, posvečeni rojaku Francetu Forstneriču, osrednjo večerno proslavo, praznovanje pa so sklenili v razstavišču Drvarnica, kjer so slovesno odprli prvo samostojno likovno razstavo domačinke Marije Šeruga iz Vidma. Letošnji "poklon" slovenskemu kulturnemu prazniku so pripravili člani vseh sekcij, ki delujejo v KD Franceta Prešerna Videm. Na osrednji večerni prireditvi so se predstavili: pevski zbor, recitatorji iz gledališke skupine, ljudski pevci Vinogradniki, ljudski godci, harmonikarji Veseli Jožeki in tamburaši. Pri razstavi pa so sodelovale tudi Zankice in sekcija za razstavno dejavnost. »DELO, SPOŠTOVANJE, USTVARJANJE IN AMBICIOZNOST -VSE TO JE KULTURA« Osrednji nagovor na proslavi je imel župan občine Videm Friderik Bračič, ki se je videmskemu KD najprej iskreno zahvalil za prizadevno delo in številne dogodke, s katerimi bogatijo kulturno življenje v občini. O kulturi in našem odnosu do nje pa je med drugim dejal: »Delo, Zupan Friderik Bračič je v svojem nagovoru na osrednji proslavi med drugim dejal: »Vsi moramo biti ponosni na svoj materni jezik, na svojo spoštovano domovino Slovenijo, na svojo preteklost - to je eden od osnovnih temeljev, da bomo lahko ohranili sedanjost za prihodnost.« spoštovanje, ustvarjanje in ambicioznost — prepričan sern> da vse to ustvarja kul-turo; čim več bo tega, tem bolj bomo prepoznavni tudi v tem našem koščku Evrope m v svetu. Bodimo ponosni, bodimo to, kar smo, bodi mo pogumni in spoštujmo drug drugega.« ZAHVALA OBČINI VIDEM ZA NJEN pOSLUH ZA KULTURO bla prireditvi smo se lahko prepričali, da v videm-sbi občini kulturno življenje Uspešno kljubuje vsem ovi-ram, ki nam jih na pot postavlja življenje v teh kriznih oasih. »Moramo pa priznati, da imamo za to podporo tudi na naši občini. Ni namreč Pomembno samo to, koli-0 denarja bo v občinskem Ptotačunu namenjenega za Recitatorji so predstavljene pesmi letos zajeli iz sodobne zbirke Pesmi štirih. V njej so zbrane pesmi velikih imen slovenske poezije - K. Koviča, C. Zlobca, J. Menarta in T. Pavčka. Na osrednji prireditvi so se z domačo pesmijo predstavili tudi ljudski pevci Vinogradniki. Marijo Šeruga (desno), ljubiteljsko slikarko iz Vidma, je v krajšem pogovoru pred odprtjem razstave v Drvarnici predstavila voditeljica Manja Vinko. kulturo, še pomembnejše je, da najdemo na občini sogovornike, ki imajo razumevanje za naše želje ter za kulturni in drug razvoj. Zato ob tej priložnosti naša zahvala občinskemu svetu in gospodu županu,« pa so besede, s katerimi so se videmski kulturniki zahvalili občini Videm za njen posluh za kulturo. ODPRTJE RAZSTAVE DOMAČINKE MARIJE ŠERUGA Dogajanje se je nato preselilo v Drvarnico, kjer je Manja Vinko najprej v pogovoru na kratko predstavila Marijo Šeruga, domačinko iz Vidma, ob njeni prvi samostojni razstavi. Izvedeli smo, da je gospa Marija članica videmskih Zankic, kjer je zelo aktivna, in da ima kot upokojenka sicer malo prostega časa, z veseljem pa ga nameni slikanju, s katerim se ukvarja šele tri leta. Na Ptuju ima tudi svojega mentorja, Franca Simoniča. Nato so slovesno odprli njeno prvo razstavo likovnih del, obiskovalci pa so se z veseljem sprehodili po Drvarnici, si ogledali njena dela ter avtorici s čestitko in dobrimi željami segli v roko. Besedilo in foto: Petra Krajnc Ohranjajo tradicijo ljudskega petja in igranja ■ iolklorno društvo Lancova vas je bilo v soboto, 10. januarja 2015, v tamkajšnjem vaškem domu gostitelj -A- 5. srečanja pevk in pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. V FD Lancova vas namreč že vrsto let negujejo skrben odnos do slovenske kulturne dediščine in tako skrbijo, da bodo tudi naši zanamci poznali naše bogato ljudsko izročilo. Pevce in godce združujejo volja do prepevanja in igranja ter veselje do druženja, takšna srečanja pa prav gotovo prispevajo k ohranjanju slovenske kulturne dediščine. Po kratkem pozdravnem nagovoru in dobrodošlici predsednice FD Lancova vas Mateje Verhovšek je lahko zbrano občinstvo, ki je dodobra napolnilo dvorano vaškega doma, tudi letos uživalo v doživetem trikraljevskem večeru ljudskih viž. Na letošnjem, že petem srečanju so najprej zapele domačinke — pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas, z igranjem na stara ljudska glasbila (trsten-ke in lončeni bas) se je predstavil trio Kurja koža, v Lan- Muzikanti FD Lancova vas z veseljem zaigrajo kakšno poskočno ljudsko vižo. Občinstvo so na trikraljevskem večeru navdušili tudi pevci FS KUD Otona Župančiča Tinje. Predstavili so se v svojih izvirnih oblačilih in lesenih coklah. covi vasi so prvič zapele pevke Kulturnega društva Skor-ba, ljudske pevke Liikarice iz Dornave, v izvirnih oblačilih so se s pesmijo predstavili pevci FS KUD Otona Zupančiča Tinje, poskočne melodije so zaigrali muzikanti domačega FD in gostje iz Hrvaške — KUD Cvetlinski prijatelji, prisluhnili smo lahko tudi sosedom lancovova-ških folklornikov - ljudskim pevcem FD Pobrežje in pevkam KD Sela, ubrano pa so zapeli tudi gostje iz Ljubljane — pevska skupina Kerlci. Voditelja pevskega večera, Janko Jerenko in Aleš Hrnčič, sta med nastope posameznih skupin na duhovir in humoren način prepletala stare ljudske modrosti in uganke ter tako poskrbela še za dobršno mero smeha. Gostitelji in nastopajoči pa so se ob koncu še enega prijetnega pevskega druženja do prihodnjega praznika Svetih treh kraljev in tradicionalnega srečanja v Lancovi vasi poslovili s skupno pesmijo Dekle na vrtecu rožce sadi. Besedilo in foto: Petra Krajnc Navdušili s komedijo Od jutra do večera f ledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm pri ■ Ptuju se je v letošnji gledališki sezoni predstavila s komedijo avtorja Jožeta Ekarta Od jutra do večera. Po uspešni premieri na domačem odru in ponovitvah so sledila še gostovanja, zadnje je bilo v Juršincih, povsod pa je bilo občinstvu navdušeno. Izkušena in večkrat nagrajena videmska gledališka skupina je tako znova dokazala, da ji ne manjka izvirnosti, predvsem pa ne poguma in želje po ustvarjanju. Režiserka predstave Metka Ostroško je strnila vtise ob letošnji predstavi in med drugim povedala: »Vesela in ponosna sem, da je videmski gledališki skupini tudi letos uspelo na oder postaviti uspešno predstavo. Zasluge za to gre pripisati dobri igralski ekipi, ki jo je vzgojila naša gledališka mama, žal pokojna Marija Cernila. Ekipa deluje kot usklajen tim, kar je opazila tudi selektorica letošnjega 54. Linhartovega srečanja, igralka Ana Ruter. Igralcem so vloge pisane na kožo, zato so jih tudi prepričljivo odigrali. Z nami sta se lepo ujela tudi igralska novinca Katja Bedrač in Aleš Gabrovec. Upam in želim si, da bomo v prihodnje pritegnili še kakšnega nadobudnega igralca. Pohvalo pa zaslužijo tudi vsi tisti, ki jih na odru ne vidimo, a so nepogrešljiv del vsa- Videmski gledališčniki so se tudi letos odlično znašli na odrskih deskah. Letošnja videmska gledališka ekipa z režiserko Metko Ostroško Foto: arhiv KD ke predstave. Zahvala velja še našemu prijatelju in avtorju besedila Jožetu Ekartu, ki nas Je spremljal na vajah, nam pomagal z dobrimi nasveti in si tudi večkrat ogledal predstavo. Hvala naši zvesti publiki, ki nas na vsaki predstavi nagradi z glasnim aplav-z°m in nas tako spodbuja za nadaljnje delo.« V predstavi igrajo in sode-lujejo: JOŽA KMETIČ, mož in gospodar: Andrej FORSTNERIČ, ZOFKA KMETIČ, žena in gospodinja: Eva SEDLAŠEK, OČA, Jožetov oče: Srečko BEDRAČ, VI KI CA KMETIČ, Jožetova in Zofkina hči: Katja BEDRAČ, BORIS, Vikičin fant: Aleš GABROVEC, POŠTAR RUDI, Jožetov prijatelj: Mirko RIHTARIČ, MARKO, režiser: Bojan TRAFELA, FANI, novinarka: Karolina HORVAT, SLAVKO, snemalec: Uroš ŠIMENKO, MAŠA, direktorica TV Alfa: Biserka SELAK, NEŽA, soseda: Boris VEGAN, STANKO, sosed: Ivan LUKAČIČ, ŠEPETALKI: Manja VINKO, Nuša SITAR, TEHNI- KA: Miran OSTROŠKO, SCENA: Roman KOCIPER - ROKOLES, s. p., REŽIJA: Metka OSTROŠKO. TM ZADNJIČ NA VELIKONOČNI PONEDELJEK V VIDMU Videmski gledališčniki se bodo ob koncu sezone še zadnjič predstavili na domačem odru. Predstava Od jutra do večera bo na velikonočni ponedeljek, 6. aprila, ob 16. uri v dvorani v Vidmu. Vabljeni! Rožmarinovci veliko nastopajo in ustvarjajo f troška FS je sodelovala na pustnih prireditvah in ■ ■ pridno vadi za naprej. Odrasla folklorna skupina se je tradicionalno srečala na ponovoletnem januarskem srečanju v Doleni — za novoletne zaobljube in iskrene čestitke. Jar>uarja smo imeli veliko Vaj> saj smo se konec mese-Ca P°dali na pustni karneval X' Bolgarijo, tokrat skupaj s Koranti in člani PD Vinko 0rže iz Cirkovc. Skupina *Č Svilnemu bolgarskemu °bčin$tvu prikazala naša tradicionalna pustna lika -Dreka in rabolja. Pomagali mo tudi pri organizaciji in Pripravi koncerta ljudskih pevcev. Nato je sledil niz prireditev in povork v pustnem času. Natopili smo na Ptuju, v Vidmu, Dobovi, na Viru pri Domžalah, v Cirkovcah ter se udeležili povorke zom-bijev v starem mestnem jedru Ptuja. Na ptujskih osnovnih šolah smo predstavljali naše pustne like, tudi po radijskih frekvencah nas je bilo moč slišati. vi_j| 1 EB§5r Naša ju rek in rabolj sta žago- spomladansko sonce. Sledil tovo dobro preganjala zimo, je nastop na prireditvi Vese-saj se je v vinorodne Halo- lo na jožefovo, kjer smo pri-ze kar hitro prikazalo toplo pomogli k lepši podobi med igranjem ansamblov. Občinstvo nas je sprejelo z navdu- šenjem. Sedaj potekajo vaje in nastopi, pred nami pa je revija folklornih skupin. TUDI LJUDSKI PEVCI IN ČLANICE AKTIVA NE POČIVAJO Ljudski pevci so letos že sodelovali na več prireditvah: v Šentvidu, na Hajdini, v Doleni in na tradicionalni prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Prijatli, zapojmo, naj pesem doni. Aktiv žena pa je leto začel s šivanjem kostuma jureka za nastop v Bolgariji in za pustne prireditve v Sloveniji. S tem so se predstavile tudi v oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija. Poskrbele so za pogostitev na kulturni prireditvi, ki je potekala 8. februarja v Doleni. Sodelovale so na prireditvi Veselo na jože-fovo, ves čas pa potekajo tudi priprave za sodelovanje na velikonočnih razstavah. Bojan Glaser Ročnodelska razstava Zankic KD Franceta Prešerna m 'T" svojih društvenih prostorih — Drvarnici — so Zankice, ročnodelska sekcija V Zankice so se že pred leti združi- % / tamkajšnjega Kulturnega društva Franceta Prešerna, 14. marca pripravile le domače ljubiteljice ročnih del. Vsak V svojo vsakoletno razstavo. teden se srečujejo v prostorih društva, si Izdelki, narejeni iz starih reklamnih letakov, na razstavi v Drvarnici. Vsak razstavni kotiček v Drvarnici je predstavil unikatne ročnodelske izdelke. Pridne roke videmskih Zankic so ustvarile prelepe izdelke. Foto: arhiv KD izmenjujejo izkušnje, vezejo, našivavajo, V času marčevskih »ženskih praznikov« kvačkajo, pletejo ... — skratka ukvarjajo — med dnevom žensk in materinskim se z resnično pestrimi oblikami ustvarja- dnevom - vsako leto pripravijo razstavo nja. Seveda si poleg ročnodelskega zna- svojih izdelkov, ki pritegne tako domače nja in spretnosti izmenjujejo tudi vaške obiskovalce kot tudi goste - predvsem novice, da jim ni nikoli dolgčas. gostje - iz okoliških vasi, ki se ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi. Ob letošnjem odprtju razstave jih je posebej pohvalil župan Friderik Bračič, številnim obiskovalcem pa so se v ponedeljek, 16. marca, pridružili še domači osnovnošolci. TM Obiskali faranko, slavljenko Julijano Turk "1" eto je naokrog in naša faranka Julijana Turk je slavila 107. rojstni dan. Tudi ob tej priložnosti smo jo obi-A iskali sodelavci župnijske Karitas. Najbolj je bila vesela župnika Edvarda Vajde; podelil ji je zakrament sv. maziljenja, Pobožno je prejela tudi sv. obhajilo. Slavljenka nam je povedala, da misli na vse, na Varnico ~ na rodni kraj. Zaželeli smo ji obilo zdravja in veselja ter Marijinega varstva in božjega blagoslova. Ponovno nas je presenetila s svojo odločno, bistro besedo in s prepeva- njem pesmi njene mladosti. Kar nismo se mogli posloviti. Slavljenka, hvaležni smo vam za izjemno doživetje prijateljevanja. Želimo vam še na mnoga leta. AV Slavljenko Julijano so obiskali tudi sodelavci župnijske Karitas sv. Andraža Leskovec. Foto: AV Častitljivih 107 let Julijane Turk iz Haloz * h iudi letošnji 13. februar je bil svečano obarvan, saj je Julijana - Julka Turk iz Velike Varnice v občini v Videm praznovala visok življenjski praznik — 107 let. Ze dve desetletji živi pri hčerki Slavici Grabrovec v Maribo-ru> tam pa se je na praznični dan ob harmoniki in zdravici zbrala vesela družba, manjkala pa nista niti videmski župan Friderik Bračič in mariborski dr. Andrej Fištravec. bla mamo, babico, pr ln praprababico so f njeni najdražji, še Pa »šopek« njenih 9 ' M pravnukov in 4 p n 11 bo v, ki jo pogosto jejo. 2- videmskim županom Friderikom Bračičem, ki je sla-vljenko obiskal z občinsko delegacijo, v kateri sta še bila Matjan Selinšek in Bernarda Galun, je Julijana obujala tudi spomine na mlada leta M rodno Veliko Varnico, kjer je preživela velik del svojega življenja. Da sta skromnost in narava lahko dober recept za dolgo življenje, je bilo mogoče razbrati tudi v pogovoru z županom Bračičem, ki je slavljenki zaželel še veliko lepih let med svojimi in občani občine Videm. »KORAJŽA JO GOR DRŽI« Zelo ponosna na mamo je tudi hčerka Slavica, ki jo je opisala kot dobrovoljno, Na praznovanju 107. rojstnega dne nista manjkala videmski župan Friderik Bračič in mariborski dr. Andrej Fištravec. skromno mamo, ki je zmeraj Julijana še čila in zdra-dobre volje, pesem, časopis va, nagajajo ji le bolečine v in televizija pa so njeni vsak- nogah, potem ko je bila lani danji obiskovalci. »Težko si pri 106 letih zaradi poškodbe zamislim, da mame naenkrat prvič v bolnišnici in je dobro več ne bo med nami,« je še prestala operacijo kolka, dejala gospa Slavica. Četudi več ne more plesati, Kljub visoki starosti je gospa pa vsak dan telovadi in pre- peva, saj je petje njena velika ljubezen iz mladosti in prepevala je tudi ob svojem prazniku, ko je znova presenetila z verzi starih ljudskih pesmi. Julijana ostaja pokončna, trmasta Haložanka in korajža jo gor drži. Vsak dan, zjutraj in zvečer, jo obiščejo prostovoljci iz centra za pomoč na domu Maribor, tudi zato, da dan začne bolje in lažje, s tem pa veliko pomagajo tudi njenim domačim. Slavljenki Julijani smo tudi ob letošnjem obisku zaželeli zdravja, ki naj ji še dolgo služi in jo drži pokonci. S svojo srčnostjo in dobro voljo pa naj razveseljuje ljudi okrog sebe, ki bodo prihodnje leto z njo pihali že 108 svečk. Besedilo in foto: TM Slavljenka v družbi videmske delegacije, ko sta se županu Bračiču pridružila še Marjan Selinšek in Bernarda Galun. Mami, ati, glejta, tam se pelje Božiček t ■ tako so nas otroci opozarjali sredi decembra pred domom KS Dolena. Nestrpno so namreč pričakovali JL prihod decembrskega dobrega moža, Božička, in njegovih daril. Za obiskovalce je bil pripravljen krajši kulturni program. Najprej nas je z uvodnimi besedami pozdravil predsednik KS Dolena Jožef Godec. Sledila je dramska igrica Vesel božič, mišek Matiček, ki smo jo uprizorili starši otrok iz vrtca Videm, Sela in Leskovec. Z miškom Matičkom in vsemi prisotnimi smo zunaj pred domom pričakali Božička, ki se je pripeljal na saneh. Nato smo se vrnili nazaj v dvorano, kjer so se nam s plesom in petjem predstavili plesalci otroške folklorne skupine Rožmarin Dolena. Po njihovem plesu je začela naraščati napetost zaradi polnega koša daril. Vsak otrok je nestrpno čakal, kdaj bo zaslišal svoje ime, ko bo lahko dobremu možu podal roko in prejel darilo. Obdarjeni so bili tudi starejši občani. Veselo obdarovanje in druženje so s petjem zaključili ljudski Utrinek iz dramske igre v Doleni Foto: Gregor Šeruga pevci in godci. Tisto nedeljsko popoldne je bilo zelo prijetno. In Božiček, obljubimo, da bomo do naslednjega decembra tudi pridni! Barbara Rajh Utrip iz videmske župnije NOVOLETNI KONCERT MLADINSKEGA ZBORA SV. VIDA V Vidmu pri Ptuju je 3. januarja potekal novoletni koncert. Pripravil ga je mladinski pevski zbor sv. Vida v domači cerkvi sv. Vida. Iz leto v leto prihaja na tradicionalni novoletni koncert MeMPZ sv. Vida več obiskovalcev. Tudi letos je bila cerkev sv. Vida spet lepo polna. Ljudje so od blizu in daleč prišli prisluhnit glasbi srca, ljubezni in nas s svojo prisotnostjo še bolj motivirali za nadaljnje delo. Na koncertu so sodelovali: MeMPZ sv. Vida, Vokalna skupina Melos, Blaž Vidovič, Vokalna skupina Cantilena, p. Janez Ferlež, Glasniki, ansambel Razpon in MPZ sv. Vida. DUHOVNE VAJE ZA FRANČIŠKOVE OTROKE V KAN-ČEVCIH Od 16. do 18. januarja so v Kančevcih potekale duhovne vaje za Frančiškove otroke, udeležili so se jih tudi Frančiškovi otroci in animatorji iz naše župnije. Zbralo se je kar nekaj otrok, ki so se čez vikend družili in spletali nova prijateljstva. Na letošnjih duhovnih vajah sffl° spremljali Dorotejo, strašil°> kositrnega drvarja in leva na poti k čarovniku Ozu, ki je Prebival v Smaragdni deželi. Skozi njihovo potovanje s®o se naučili, da smo skupaj močnejši in da potrebujemo Prijatelje, da lahko premostimo nekatere ovire. Prav tako smo se naučili, da moramo biti v življenju dobrosrčni, Pogumni in razumni. Zra-Ven tega pa smo na duhovnih Vajah tudi veliko prepevali. ustvarjali in se igrali. Ob zaključku so se nam pri maši in kosilu pridružili še starši. Upamo, da se nam naslednje leto na duhovnih vajah pridruži še več Frančiškovih otrok iz naše župnije. OTROŠKE MAŠE VSAKO ZADNJO NEDELJO V MESECU Vsako zadnjo nedeljo v mesecu je v cerkvi sv. Vida ob 10. uri otroška maša s p. Janezom. Vsi starši ste tudi v tem letu vabljeni, da se nam pri- Na duhovnih vajah za Frančiškove otroke v Kančevcih so bili tudi Frančiškovi otroci in animatorji iz videmske župnije. Foto: arhiv župnije družite s svojimi otroki. Več nas bo, bolj veselo in doživeto bo naše srečanje z Bogom. Na spletni strani župnije sv. Vida si lahko ogledate tudi reklamni spot. ŽIVE JASLICE ZA BOŽIČ, NA CVETNO NEDELJO PASIJON VVIDMU Pri otroški polnočki v Vidmu ste lahko občudovali žive jaslice. Otroci in birmanci so pod vodstvom Jožeta Koze-la čudovito zaigrali igrico. Zunaj so birmanci postavili žive jaslice — videli smo lahko osla, tri ovčke, kozo in posameznike, ki so zaigrali Jožefa, Marijo, pastirčke ... Dramska skupina pa je na cvetno nedeljo tudi letos uspešno izpeljala pasijon, v igri je nastopilo okrog 80 oseb. Župnija sv. Vida Križev pot pri sv. Avguštinu b postnih nedeljskih popoldnevih smo poromali k E ■ sv. Avguštinu. Zbirali smo se pri Jurkovi kapeli ter se 0b premišljevanju Jezusovega trpljenja in z molili j o rožnega venca podali od postaje do postaje. ^sh ki smo sodelovali pri križevem potu, smo zares podožive- ■■■HMHMHaBu.'*■- .7 . --A1- 1 V-- ‘ . -še postnih nedeljskih popoldnevih so verniki poromali k sv. li križ ob premagovanju strmine po gozdni poti. Pobožnosti križevega pota se je udeleževalo lepo število vernikov in pohodnikov. Ta pobožnost nam je pomagala pripraviti prostor za Gospoda - Vstalega Jezusa — v naših srcih. AV Foto: AV Jaslice TD Klopotec iz Leskovca na razstavi V predbožičnem času je Turistično društvo Ptuj pripravilo v minoritskem samostanu na Ptuju razstavo jaslic, kakršne so pri nas izdelovali nekoč. K sodelovanju so povabili tudi naše društvo, TD Klopotec iz Leskovca. Vabilu smo se radi odzvali in po ideji naše članice Sonje Zavec izdelali jaslice iz belih naravnih kamnov, ki smo jih poslikali ter tako dobili vasico in božične like, hlevček in okolico pa uredili iz drugih naravnih materialov. Jaslice so bile obiskovalcem zelo všeč, na željo organizatorjev in vodstva samostana pa so bile na ogled do svečnice, 2. februarja. Kristina Orlač Leskovčani so na razstavi predstavili jaslice iz belih naravnih kamnov. Foto: arhiv društva Leskovške kulturne novičke A ■ "takoj po miklavževem je začela dramska skupina KD Leskovec pod vodstvom Slavice Vidovič pripravljati JL. igrico za sveti večer. Otroci se z veseljem vključijo, saj tako še bolj občutijo toplino praznika, ki se sliši takole: En božič je v letu, en sam večerje sveti, a njegovo sporočilo naj vse leto bo vodilo. Vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca je na Štefanovo pripravila koncert, na katerem so sodelovali pevci iz Korene, Mladi kulturniki so na sveti večer nastopili v leskovški župnijski cerkvi. Na Štefanovo je zapela ženska vokalna skupina med katerimi prepeva tudi leskovški rojak Danijel Lesjak s sinom. Sonja, članica vokalne skupine, je skupaj s TD Klopotec Leskovec v Halozah postavila jaslice v minoritskem samostanu na Ptuju, ki so bile vredne ogleda. Naše delo se je nadaljevalo januarja, sodelovali smo že na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, sicer pa pridno vadimo in se pripravljamo na nove kulturne in druge dogodke. Besedilo in foto: AZ Aktivni v Etnografskem društvu Haloze V Etnografskem društvu Haloze, sedež ima v Veliki Varnici, smo v preteklem letu skrbeli predvsem za urejanje Muzejskih eksponatov. Tako Je vsak predmet dobil svojo “osebno izkaznico« — kartonček z imenom predmeta, njegovim domačim imenom, z uporabo in okvirnim časom uporabe določenega eksponata. Vluzej si je ogledalo več kot 100 ljudi, večinoma v skupinah, tudi iz tujine. Pripravljamo tudi tematske razstave, skrbimo za okolje in nabavo novih razstavnih predmetov, organiziramo pohod po Halozah in strokovno ekskurzijo v primeren kraj z zanimivimi etnografskimi značilnostmi. TR Foto: RŠ Z občnega zbora Kulturnega društva Sela Ta Selih, v tamkajšnji kulturni dvorani, so se 27. I februarja na 42. rednem občnem zboru sestali čla- ■A. ^ ni Kulturnega društva Sela. Pregledali so delova- nje društva v preteklem letu in podali smernice dela za leto 2015. Delovnega srečanja so se udeležili tudi povabljeni 8°stje, med njimi videmski podžupan Marjan Selinšek, p. Jože Petek iz župnije sv. Vida, občinska svetnica, domačinka Katja Svenšek, ter prijateljska društva - FD Lancova vas, FD Rožmarin Dolena in nekateri aktivi žena iz videmske občine. S^čanje so začeli s krajšim kulturnim programom, v katerem so se predstavile pevke ljudskih pesmi KD Sela. besedo je nato prevzel pred-Sednik Aleš Sitar in podal poročilo o delovanju KD v Preteklem letu. Iz slišanega Je bilo moč razbrati, da so v Preteklem letu sodelovali pri tradicionalni čistilni akciji, Postavitvi mlaja, pri organi-zaeiji krajevnega praznika, že tradicionalno pa so skupaj S Pevkami ljudskih pesmi °rganizirali srečanje V jesenski noči. Sitar je k temu še °dal, da so se skupaj s KS Ha udeležili tudi vsakole-tuega slovenskega srečanja Prebivalcev naselij z imenom Ha, Sele, Selce, in izrazil Zadovoljstvo, da jim je konec Preteklega leta uspelo urediti Pozdravni nagovor je imel predsednik KD Sela Aleš Sitar; v načrtu dela za letošnje leto pa je izpostavil dolgoletno željo društva -zamenjavo dotrajanih oken na kulturnem domu Sela. invalidsko rampo in naslonjalo, ki bo starejšim služilo kot opora pri vstopu v kulturno dvorno. Sicer pa so v KD Sela ponosni na dve sekciji, ki delujeta Vodenje letošnjega občnega zbora je bilo zaupano ženskim rokam. Foto: arhiv društva pod njihovim okriljem: pevke ljudskih pesmi in aktiv žena. Obe vodji, Antonija Kaučevič in Tilika Vidovič, pa sta v svojih poročilih prav tako spomnili na številne dogodke preteklega leta. MED NAČRTI V OSPREDJU OBNOVA DVORANE A. Sitar je glede načrtov za letošnje leto povedal, da se bodo trudili, da bo društvo tudi v tem letu prepoznavno po svojih dogodkih, ohraniti pa nameravajo tudi vzorno sodelovanje z domačo KS, podružnico sv. Družine na Selih in z vsemi društvi, s katerimi si delijo streho kulturnega doma. Izmed načrtovanih investicij je izpostavil predvsem obnovo kulturne dvorane. Dotrajana okna namreč že kar nekaj časa kličejo po zamenjavi, naložba bi znašala okrog 10.000, kar pa je za KD prevelik finančni zalogaj, zato so se z željo po posluhu obrnili tudi na lastnico objekta, občino Videm. V nadaljevanju srečanja so nato z veseljem sprejeli v svoje vrste nekaj novih članov, dogodek pa sklenili s prijetnim druženjem gostiteljev in povabljenih gostov. PK Od letos še bolj "pomlajeno" FD Lancova vas A ~W adnjo februarsko soboto so člani in članice Folklor-M nega društva Lancova vas namenili 32. rednemu ob M Učnemu zboru. Dvorana vaškega doma je bila tudi letos dobro zasedena, v svoji družbi pa so lancovovaški fol-klorniki ta večer pozdravili tudi goste, med njimi župana Friderika Bračiča, p. Jožeta Petka, člana sveta KS Lancova vas Bojana Emeršiča ter predstavnike FD Rožmarin Dolena, KED Orači Lancova vas, DPŽD Lancova vas in PGD Tržeč. Po pozdravnem nagovoru predsednice Mateje Verhov-šek so poročila o delovanju in dosežkih društva za leto 2014 podali vodje posameznih sekcij, teh je trenutno sedem: mlajša otroška FS, starejša otroška FS, dve odrasli FS, muzikanti, koranti in pevke ljudskih pesmi. Vse skupine so v preteklem letu sodelovale na številnih nastopih in dogodkih, udeleževali so se revij, ki jih organizira JSKD, čez leto pa so se predstavljali tudi na številnih tujih festivalskih odrih, vse z namenom negovanja in ohranjanja pesmi, plesov in običajev iz naše bogate ljudske zakladnice. BITI ŠE BOLJ IZVIRNI IN DOMISELNI Verhovškova je o načrtih za letošnje leto povedala, da nameravajo ohraniti zdaj že tradicionalne dogodke, kot so: januarsko srečanje ljudskih pevcev in godcev, postavitev mlaja, koratov pohod in miklavževanje. Vmes pa se bodo trudili, da bi bili njihovi nastopi letos še bolj izvirni in domiselni. Sicer pa smo lahko še slišali, da so se muzikanti in pevke letos že udeležili območne revije pevcev in godcev, obe otroški in odrasli skupini pa že pridno vadijo za območno revijo. Njihov cilj je vsekakor ponovitev lanskega uspeha, ko se jim je uspelo uvrstiti na regijsko, nato pa še na državno revijo. Čez mejo pa so se letos že podali koranti, med 19. januarjem in 2. februarjem so bili na gostovanju v Perniku v Bolgariji, februarja pa so se muzikanti in koranti mudili še v Nitri na Slovaškem. PODELILI KAR 33 NOVIH ČLANSKIH IZKAZNIC Zupanu Bračiču in strokovni sodelavki Nežki Lubej je pripadla čast, da sta kar 33 novim članom podelila članske izkaznice, od tega 22 otrokom, štirim odraslim plesalcem in sedmim koran-tom. Naložba za prihodnost je torej obetavna, verjamemo pa, da jo bodo znali prizadevni člani FD Lancova vas dobro izkoristiti. Ob koncu so se s skromno pozornostjo zahvalili še Marjani Mlakar, dolgoletni vodji ljudskih pevk, po novem jih sedaj vodi Irena Sitar. Gostje ta večer niso skrivali pohval na račun tako uspešnega društva, ki skrbi za izročilo naših prednikov. Srečanje pa so nato v Lancovi vasi zaključili v sproščenem vzdušju in ob veselih vižah domačih muzikantov. Petra Krajnc Občni zbor FD Lancova vas je bil tudi letos zelo dobro obiskan. V sedmih sekcijah trenutno deluje 170 članov. Mlajša otroška FS, vodi jih Simona Cebek, se je 8. marca udeležila mednarodnega srečanja otroških FS Na gregorjevo 2015 v Rogaški Slatini. Zelo aktivna (pa ne samo v pustnem času) je tudi sekcija Korantov, ki širi prepoznavnost Občine Videm in Lancove vasi na gostovanjih, seveda pa nobeno leto ne pozabijo na domačine, saj redno obiščejo domačije v Lancovi vasi, pa tudi v nekaterih okoliških krajih. Foto: arhiv društva, Rado Škrjanec Iz dnevnika Društva kmetic občine Videm V T začetku lanskega oktobra smo se zbrali na izrednem % / občnem zboru in uredili nekaj nujnih sprememb. T V nedeljo, 19. oktobra 2014, smo se odpravili na potepanje po Prekmurju. Dopoldan smo namenili izobraževalni vsebini in sodelovali v kuhinji na turistični kmetiji Kozelin pri pripravi prekmurskega bograča in prekmurske gibanice. Ogledali smo si predel Goričkega vse do Gornjih Priprava na zajtrk z babico Danico Petrovcev, obiskali cerkev v Radencih, si ogledali čudovito klet penin v Gornji Radgoni in v poznem popoldnevu obiskali stari mlin na Muri. Spomine smo zapolnili z okušanjem vin, domačega kruha in žganja ter dobrot naših gospodinj. Manjkalo ni veselih pesmi in melodij, saj so bili na izletu tudi Veseli Jožeki, skupina Vinogradnikov in Jurovski fantje. V vrtcu Videm smo 7. oktobra 2014 z malčki pekle štru-delj. Lepo je dišalo po cimetu in jabolkih. Malčki so si pripravili tudi svoje štrudeljčke — polžke. Ekipa TV Ptuj je 8. oktobra 2014 na Petrovi domačiji v Šturmovcih posnela oddajo ob izidu knjige Kaj in kako so kuhale naše babice pri sv. Vidu. Skuhale smo kar nekaj jedi po receptih naših babic, tudi 'ajnmohc' (kurjo obaro) in gerpo. Seveda pa je v Šturmovcih dišalo tudi po domačem kruhu. V Mercatorjevem centru v Mariboru smo 11. oktobra 2014 prvič sodelovale na tržnici. Pridobile smo si prve izkušnje pri prodaji lastnih izdelkov. Pohvala gre članicam, ki so sodelovale s peko različnih kruhov, ocvirkovke in kuhane sirove pogače po receptih iz naše knjige. Istega dne je naša ekipa sodelovala na lupljenju jabolk v Zavrču. Anici Hrga čestitamo za olupek, dolg 2,30 cm, prav tako čestitka Katici Purg za olupek, dolg 1,40 cm. Ni kar tako preprosto narediti dolgega, nepretrganega olupka. V novembru so naše člani- ce sodelovale v Vrtcu Videm pri pripravi domačega zajtrka. Vse naj bi bilo tako kot nekoč. Skupaj z vzgojiteljicami smo pripravile jedi iz naših krajev, spekle več vrst domačega kruha in z malčki pripravile kar nekaj zanimivih namazov. Naš recept preprostega zajtrka je namočen kos kruha v 'belo kofe'. Vsi smo skoraj že pozabili, kako prijetno dišita proja in frank in kako dober je v kavi namočen domači kos kruha. Pripravite kdaj ta napitek v spomin na stare čase. Članice društva so na pobudo staršev naših prvošolcev izvedle prvi kuharski krožek v babičini kuhinji v Tržcu. Pekli smo parklje, kuhali miklavžev čaj in v zloženki zapisali recepte. Konec novembra smo ob mentorstvu Polone Purg pripravile delavnico izdelave adventnega venčka. Začele smo tudi priprave na prihajajoče praznike. PRAZNIČNI MESEC Luščimo orehe, pripravljamo 'klojce', pletemo nogavice, čistimo domove in imamo še kar nekaj načrtov. Mislimo tudi na postni in praznični čas kuhinje, ko bo spet dišalo po božičnem sadnem kruhu in potici. Da ne pozabimo na običaje. Nabrati moramo mah za jaslice. Prihaja čas tepešnice oziroma čas 'nedolžnih otročičev' . Pazimo, da stari običaji ne bodo izumrli. Tudi to je del naše zapuščine. Naša skupina je bila s kuharsko knjigo na obisku v oddaji Dobro jutro. Spremljala nas je pesem skupine Vinogradnikov, hkrati pa smo obisk izkoristili za krajše potepanje po Ljubljani. Pred novoletnimi prazniki smo organizirale drugi krožek za naše najmlajše. Skupaj smo se veselili srečanja in po naši kuhinji je zadišalo po praznikih. JANUAR IN FEBRUAR 2015 Leto smo začele z novimi načrti. V naši kuhinji v irz-cu smo pripravljale skupno kosilo - po domače. Rade se držimo tradicije, zato smo sklenile, da osebne praznike naših članic obarvamo z jedmi, ki jih pripravimo s skupnimi močmi. Tako se kuhanje še kar naprej nadaljuje. Na zadnjem jedilniku so bili okusna 'hrtiševa' juha z domačimi rezanci, kuhane 'hrtišove' kosti, 'pohan' domači piščanec, pražen krompir, mešana solata radi-ča in regrata ter sladica — okusna rulada iz domačih jajčk. Bil je zares dober tek. Na izbiro sta bila tudi doma pečena beli in črni kruh. Od januarja naprej imamo v društvu tudi delavnice naši-vavanja z mentorico gospo Štefko iz Dolenc. Upamo, da bo do razstave kruha pripravljenih kar nekaj izdelkov. Društvo je 28. februarja pripravilo tudi občni zbor in si zastavilo nov načrt dela za letošnje leto. Marija Kolednik Črnila Letno delo TD Klopotec iz Zgornjega Leskovca "V T" leto 2015 smo člani Turističnega društva Klopotec % j iz Leskovca zakorakali smelo, s polno entuziazma in T pričakovanj. Naložili smo si veliko dela in verjamemo, da bomo zadane cilje dosegli, če ne presegli. Koline - osrednji društveni praznik TD Klopotec iz Zg. Leskovca Foto: MP Delo v društvu smo letos začeli z drugo kuharsko delavnico. Potekala je 23. januarja pod naslovom Priprava zloženk, vodil pa jo je učitelj kuharstva Maksimiljan Polanec. Delavnica je bila dobro obiskana, saj smo v pičlih štirih urah z marljivim delom članic in članov društva pripravili naslednje vrste zloženk: zloženko moca-relle, pečene testenine s špinačo, ribano mocarelo in orehi, bolonjsko lazanjo, zeljno zloženko in zelenjavno zloženko. Vsako od njih smo na koncu seveda tudi poskusili in ugotovili, da so bile izvrstne. Sklepna misel udeležencev delavnice je bila, da najverjetneje v prihodnje pripravimo še kakšno. KOLINE Vsakoletne koline so osrednji društveni praznik v zimskem času, ki se ga vsi člani veselijo in tudi v velikem številu udeležijo. Letos smo pripravili koline na domačiji društvenih članov Martina in Tončke Vidovič v Veliki Varnici. Veselo je bilo 28. februarja 2015 že od ranega jutra, koline pa so potekale po starem običaju. Mesarja sta bila Jakec in Pepi, pomožna dela so opravili Maks, Mišo, Lojze in Branč (čiščenje glave, nogic, črev in želodca), za pogasitev žeje je skrbel Vojko, za glasbeno animacijo pa so bili zadolženi Miro, Simona in Jakec pod strogim nadzorom gospodarja. Ker pa koline ne bi bile prave koline brez bogato obložene mize, se moramo zahvaliti ženskemu delu članstva. Kuhalnico so vrtele Veronika, Micka, Ivanka, Jana, Frančka in Tončka. Glede na število marljivih rok je bilo delo opravljeno zelo hitro. Nasolili smo meso za 'pac', naredili krvavice in kašnate klobase, tlačenko, 'ovarili' Špeh in naredili zaseko. Vse naštete dobrote bodo služile društvenim potrebam. NAPOVED PRIHODNJIH DOGODKOV V društvu smo 28. marca pletli presmece, ob veliki noči pripravljamo razsta- vo pisank v domu društva-Organizirali bomo prvomaj' ski pohod, na katerem ne manjka veselja do gibanja v prijetnem okolju haloške pokrajine, dobre volje in hrane — vse to za 7 evrov. Največji organizacijski zalogaj Pa nam predstavlja Praznik žetve — letos bo 15- avgusta 2015- Maksimiljan Polanec? podpredsednik ______________________________________ Stran 37 _ Tradicionalne koline ŠD Zg. Pristava T ŠD Zgornja Pristava smo 24. januarja organizirali % / prikaz domačih kolin. To je bil včasih pravi praznik, T ko so se ljudje zbrali, si med seboj pomagali, predvsem pa se poveselili, danes pa gre ta običaj ponekod že v pozabo. Pri domu krajanov Dolena so kolinili in se pri tem tudi prijetno družili. Foto: Silvo Zajc Kot po običaju so se tisto soboto v dopoldanskih urah zt>rali mesarji in pomočniki. Po kratkem posvetu in šilčku s° se odpeljali po pujsa in tako začeli koline. Po zakolu s° v skledo polovili kri, nato Prašička obelili (odstranili k°žo), mu odrezali 'Špeh', ga razkosali in obesili meso, da Se ohladi. Glavo, rep, uhlje *n tačke so 'poarali', kasneje Pa z njih očistili še ščetine. Kreva so 'žlemali' za kasnejšo uporabo. Iz prašička so tako naredili suhe klobase, krvavice ... Klobase so dali 'zelhat' (v dim), drugo se bo uporabilo sveže. Pridne roke aktiva kmečkih žena Dolena so poskrbele, da tega dne ni manjkalo dobrot na mizi. Pripravile so malico — jetra, vmesne sladke obroke, kuhale kavo ... Dan so zaključile s pogostitvijo precejšnjega števila povabljenih članov in okusno 'furež' večerjo. Hvala vam! Morda se je kdo s tem prikazom kolin v mislih vrnil leta nazaj, ko so se kot otroci veselili igre s posebno žogo — mehom in predvsem svežega mesa. Barbara Rajh Ekipa, ki je uspešno opravila rez potomke in tudi trsov v društvenem vinogradu. Na koncu pa še zdravica z novim letnikom Foto: Korpic Rez je opravljena 'T^rizadevni člani KTD Klopotec Soviče - Dravci in I J Društva za ohranjanje dediščine Haloz so v začetku marca poskrbeli za prva pomladna dela. Uspešno so °Pravili rez potomke naj starejše trte na svetu - modre kavči-ne> ki lepo raste v Dravcih, pri etnološkem muzeju, rez pa so °Pravili tudi v društvenem vinogradu. ko opravljeni rezi je prišla na nadejajo tudi letos jeseni, do Vrsto še pokušnja novega vin- takrat pa bodo za trto strogega letnika, saj je potomka kovno skrbeli in jo negovali. z Lenta tudi lani dobro obroba. Dobrega letnika pa se TM Kezači pri modri kavčini v Dravcih Ustvarjalne članice aktiva žena Sela vabijo na ogled razstave "W T" začetku marca smo obiskali članice aktiva žena % / Sela. Letos so se namreč odločile, da po nekaj letih ▼ ponovno pripravijo samostojno velikonočno razstavo s pisano paleto ročnodelskih izdelkov. Razstava bo na ogled v župnijskem domu na Selih. Predsednica aktiva žena Sela Tilika Vidovič nam je ob tem povedala, da so začele ustvarjati takoj po novem letu, dobivale so se enkrat tedensko, ob torkih. Delo je kmalu steklo, ideje in zamisli so prispevale vse članice, vsaka je namreč bolj preizkušena v kakšni tehniki, največ kreativnih idej pa je prispevala njihova članica Milena Sitar, ki je zapisana umetniškemu ustvarjanju. Na ogled bodo postavile pirhe najrazličnejših oblik in tehnik, ustvarjale so s servi-etno tehniko, iz das mase, izdelki so nastali tudi iz oblancev, polstene volne in filca, slikale so na steklo, pletle košarice iz volne, pripravile različne izdelke iz slanega testa, tudi kvačkale so ... Na razstavi bodo predstavile tudi nekaj izbranih kulinaričnih dobrot, s svojimi izdelki pa se jim bodo pridružili tudi malčki iz vrtca Zvezdice in otroci OS Sela. »Ker so pred nami prazniki, želim vsem našim članicam in drugim občanom občine Videm radostne in blagoslovljene velikonočne praznike, preživite jih v miru in v krogu svojih najdražjih. Seveda pa vljudno vabljeni, da si v teh prazničnih dneh vzamete čas tudi za ogled naše razstave, prepričana sem, da boste navdušeni,« je še dodala T. Vidovič. POKAŽITE IZVIRNOST IN SE POTEGUJE ZA NAJLEPŠI PIRH Članice so se letos odločile, da razstavo popestrijo še s tekmovanjem za 'najpirh', torej pirh, ki bo po njihovi oceni najlepši in najbolj izviren. Pirhe bodo sprejemale v ocenjevanje v času razstave (v župnijskem domu) vse do nedelje, 5. aprila, ko bodo po maši razglasile tudi zmagovalca. Petra Krajnc Članice aktiva žena Sela smo obiskali na eni izmed delavnic -takrat so ustvarjale tudi izdelke iz slanega testa - in se ob blizu prepričali, da bo njihova razstava res vredna ogleda. Foto: Petra Krajnc Na delavnicah so nastali unikatni izdelki... Foto: Matej Predikaka Članice DPŽD Lancova vas ne počivajo obota, 21. marca, je bila v Lanco-^^vi vasi praznično obarvana. Čla-niče Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas so se zbrale na 11. rednem občnem zboru, večer pa nato ob živi glasbi nadaljevale s praznovanjem materinskega dne. V vaškem domu v Lancovi vasi so se jim ta večer pridružili tudi povabljeni gostje: župan Friderik Bračič, predsednik KS Lancova vas Danijel Hliš, p. Jože Petek, predstavniki društev iz domače vasi — ŠD, KED Orači in FD, predstavnika iz PGD Tržeč ter društvene prijateljice iz aktiva žena Sela in Društva kmetic občine Videm. Katica Krajnc, predsednica DPŽD Lancova vas, je v poročilu spomnil na številne prijetne dogodke minule' ga leta, poročilo pa zaključila s pohva-lo vseh prizadevnih članic: »Ob koncu naj dodam, da sem, drage članice, zel° ponosna na vse naše skupne dosežke, na opravljeno delo. Prav vsem se zahvaljU' jem za vaše sodelovanje in podporo pr* svojem delu, ki jo čutim skozi vse leto- Šopek za predsednico Katico Krajnc (desno) v zahvalo za uspešno vodenje društva, na čelu katerega je že enajsto leto. Prepričana sem, da bomo rudi v letošnjem letu naš društveni koledar zapolnile s števnimi dogodki.« Krajnčeva je podala tudi Načrt dela za leto 2015, ki Je bil na občnem zboru tudi s°glasno potrjen. Ohraniti Nameravajo organizacijo zdaj Ze vsakoletnih dogodkov, Povezovale se bodo s sorodnici društvi v videmski občini 'n še naprej dobro sodelova-s KS Lancova vas, občino ^idem, župnijo sv. Vida in društvi, ki delujejo v Lancovi vasi. dudi gostje so pohvalili in Nostitali društvu za še eno Uspešno leto delovanja, ob k°ncu občnega zbora pa so v društvo sprejeli tudi šest n°vih članic. večer v zahvalo Za mamino skrb LJUBEZEN Jdrugi del večera so nameni-e že tradicionalnemu pra-znovanju materinskega dne. rani so lahko prisluhnili 2b kul turnemu programu z reci-tacijami, mlada glasbenika Pa sta zaigrala še na flavto in h; zb armoniko. Čestitko je vsem ranim izrekla tudi predse-Nrca, vsaka žena in mama Pa $i je v spomin na letošnje praznovanje domov odnesla tudi darilce. NA DELAVNICI S KUHARJEM JAKOM Petek, 13. marca, so članice izkoristile za še en kuharski tečaj - tokrat so kuhale pod vodstvom mojstra Jakoba Polajžerja. Mnogi ga bolj poznajo pod imenom kuhar Jaka, ki ima na Net TV tudi oddajo Krožnik okusov, v kateri pripravlja številne zanimive in okusne jedi. V društveni kuhinji se je zbralo 18 članic, željnih novega kulinaričnega znanja in receptov. Skupaj so pripravili: skutin namaz za dobro jutro, tunin namaz, kremno bučno juho, gosto ribjo čorbo, ričoto na hitro s hrenom in jabolčni pire z mangovimi žličniki. Vse jedi so jim odlično uspele, prav gotovo pa bo katera izmed udeleženk delavnice recepte preizkusila tudi v domači kuhinji. DPZD Lancova vas želi vsem članicam, krajanom in občanom blagoslovljene velikonočne praznike. Bodite v teh prazničnih dneh obkroženi z ljudmi, kijih imate radi. PK Poročilo blagajničarke je podala Liljana Širovnik. Predsednica pa ji je na zboru članic ob koncu namenila tudi posebno zahvalo za dolgoletno vzorno in vestno opravljanje blagajniških poslov. Utrinek iz kulturnega programa, v katerem so se z lepimi mislimi in pesmimi poklonili materinskemu dnevu. Foto: arhiv društva Po končani kuharski delavnici je nastala še skupna fotografija s kuharjem Jakom. Foto: Darja Maroh Pretok pobreškega vina "V T” ino, ki so ga krajani v okviru prireditve Martinova-% / nje v Pobrežju 2014 darovali v oskrbo novima vaški-T ma kletarjema Janezu Sodecu in Marjanu Horvatu, je bilo treba pretočiti. Zato sta vaška kletarja v sodelovanju s KS Pobrežje 17. januarja organizirala pretok pobreškega vina. Povabilu so se odzvali številni krajani, sprejeti so bili v skrbno pripravljenem in urejenem vaškem domu, tokrat na vinsko tematiko. Tudi pecivo je zadišalo po domači jur-ki, saj so bili piškotni grozdi nadevani z marmelado iz jur-ke. Ob dobri vinski kapljici je bilo poskrbljeno tudi za druge dobrote. Ob prijetnem klepetu in druženju se je druženje zavleklo pozno v noč. Vsa pohvala kletarjema s podporno ekipo za odlično izpeljan dogodek. Besedilo in foto: Andrejka Vidovič Pobrežani, zbrani na pretoku. Nagovor predsednika KS Pobrežje in aktualnega kletarja ajLVljN. », Kletarjevi kuharji, odgovorni za pripravo hrane. Leto 2014 uspešno tudi za DU Sela elska kulturna dvorana je bila v soboto, 21. februarja, polna kot že dolgo ne, saj so se na 16. občnem zbo-Vy ru zbrali člani in članice Društva upokojencev Sela, v katerega je trenutno včlanjenih točno 100 članov. Opravili so pregled dela v preteklem letu, se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih in izvedli volitve, saj je bil letošnji zbor tudi volilni. Ponosno pa so društvene izkaznice podelili petim novim članom. Delovno srečanje je začela predsednica DU Sela Tili-ka Vidovič in v njihovi sredi najprej pozdravila goste: župana občine Videm Friderika Bračiča, p. Jožeta Petka iz videmske župnije, predsednico KS Sela Frančka Mer-kuš, občinsko svetnico Katjo Svenšek, predstavnico PZDU Ptuj Marijo Ditinger ter predstavnike domačih društev in sosednjih DU. Najprej smo prisluhnili vsem poročilom, iz katerih je bilo razvidno, da so bili selski upokojenci aktivni čez vse leto. Vsak mesec so se poda- Prijeten pevski uvod v občni zbor so naredile pevke ljudskih pesmi KD Sela. li na pohod ob polni luni, čez leto organizirali več kok' sodelovali so v čistilni akciji, šarjenj, udeležili so se spot' Članom DU Sela so se na srečanju pridružili mnogi gostje in Še čestitka in dobrodošlica novim članom z željo, da bi se tako so skupaj napolnili kulturno dvorano na Selih. 'novinci' dobro počutili med njimi. tnih iger DU v Leskovcu, ob visokem jubileju obiskali svoje člane, romali so k Mariji Bistri na Hrvaško, v začetku šolskega leta so varovali šolske otroke, Novembra so se poveselili na tradicionalnem pikniku, vključeni pa so tudi v projekt Starejši za starejše. Največja Pridobitev preteklega leta pa je rusko kegljišče, imajo moško in žensko ekipo, je se povedala T. Vidovič. »bodite zdravi in čim bolj aktivni« načrtov za leto 2015 smo lahko razbrali, da bodo selski upokojenci tudi v letošnjem letu izvajali podobne dejavnosti kot lani, predvsem pa se bodo trudili, da bi se čim več gibali na svežem zraku. K temu jih je ob koncu svojega poročila pozvala tudi predsednica in svojim društvenim kolegom zaželela predvsem zdravja. IZVOLILI STARO-NOVO VODSTVO Letošnji občni zbor je bil tudi volilni, zato so najprej podali razrešnico starim organom, nato pa so soglasno izvolili staro-novo vodstvo: predsednica ostaja Tilika Vidovič, tajniška dela bo še naprej opravljal Franc Tominc, za blagajniško delo bo skrbela Marica Kostanjevec, predsednica NO pa je Irena Lozinšek. Sicer pa so na občnem zboru obdarili tudi naj starejšo prisotno članico, to je bila letos Lizika Horvat, v svoje vrste pa so z veseljem sprejeli pet novih članov. Srečanje so nato sklenili za skupno mizo, ob sproščenem klepetu, saj so takšna skupna druženja dobrodošla popestritev v tretjem življenjskem obdobju. Besedilo in foto: Petra Krajnc DU Videm od decembra do marca ecember je bil za člane upravnega odbora DU ■ Videm nekoliko bolj delaven kot drugi meseci. ■ —^ Pred božično-novoletnimi prazniki smo obiskali ^ane, stare nad osemdeset let, in invalide, se z njimi pogovori in jih skromno obdarili. Bilo jih je nekaj nad sto. ^lane smo obiskali tudi s koledarjem, hvala vsem za Prostovoljni prispevek. Leto ^14 smo zaključili v gostilu Pal s prijetnim druže- njem članstva. Zbralo se nas je nekaj čez 90 in dobre volje ni manjkalo. Januarja smo začeli vplačevati društveno članarino, kar še vedno pote- čfarava se prebuja in vsi radostno čakamo čar velikonočnih Plaznikov. članice, člani in vsi drugi občani, preživite jih zdravi in sreč-ni v krogu svojih najdražjih. Upravni odbor DU Videm Predsednik Jože Merc je poročal o delu v lanskem letu. Ob njem člani delovnega predsedstva zbora članstva Franc Kirbiš, Rozika Vaupotič in Jožica Kozina. ka v marcu in aprilu. Zadnji saj moramo takrat odvesti del dan za vplačilo je 30. april, članarine na sedež ZDUS-a v Ljubljano in enak delež na PZDU Ptuj. V gostišču Pal smo 26. februarja organizirali zbor članstva Društva upokojencev Videm. Udeležilo se ga je veliko članov in gostov. Po kratkem kulturnem programu je potekal uradni del, ki ga je vodil Franc Kirbiš. Med gosti so bili predstavniki sosednjih društev, tajnica PZDU Ptuj Marija Ditinger in župan občine Videm Friderik Bračič. Podana so bila poročila o delovanju društva v letu 2014 in izrečene pohvale s strani gostov, še posebej od župana občine Videm. Upravni odbor društva ima za leto 2015 v načrtu veliko aktivnosti in druženj, pred- vsem na rekreativnem področju, in veseli bomo, če se nam boste pridružili. Časa se ne da zaustaviti, in če vam bomo z našim druženjem polepšali kak dan, bomo veseli. OBVESTILO ČLANOM Vse članice in člane DU Videm prosimo, da poravnajo članarino do 30. aprila 2015, če tega še niso storili. Smo pa tudi veseli novih članic in članov — pridružite se nam! Besedilo in foto: Franci Hliš Člana DU Videm Katica in Rafko sta vedno del kulturnega programa na naših prireditvah. Zlata poroka zakoncev Svenšek "V "T" prostorih občine Videm je bila 28. februarja zlata % / poročna slovesnost zakoncev Rafaela in Katarine T Svenšek z Zagrebške ceste. Zlatoporočenca sta v svečanem trenutku izmenjala zlata prstana, poročni poljub in podpisala zapisnik o zlati poroki. Civilni obred zlate poroke je opravil župan Friderik Bračič in zlatemu paru tudi čestital v imenu občine Videm. Minilo je pet desetletij, odkar sta se Rafael Svenšek, rojen 26. 8. 1939 v kraju Sladka Gora pri Podplatu, in Katarina, rojena 11. 11. 1944 v kmečki družini Rožman v Jurovcih, februarja leta 1965 poročila, takrat polna načrtov in pričakovanj. Skupen dom sta si ustvarila na Zagrebški cesti, kjer danes preživljata tudi jesen življenja. Ustvarila sta si družino, ki je pomenila njuno ljubezen, srečo, in Zlatoporočenca Rafael in Katarina v družbi prič in župana Friderika Bračiča Spomin na zlati poročni dan zakoncev Svenšek in njunih svatov pred videmsko občinsko zgradbo Foto: arhiv Svenšek dom, ki je nudil toplino njunima otrokoma, sinovoma Rafku in Darku. Danes sta ponosna na vse dosežke skupnega življenja, na vse dobre zgodbe, ki ju združujejo, najbolj pa sta ponosna na svoja vnuka Elo in Jurija. Rafael je bil delavec, nazadnje zaposlen kot skladiščnik v podjetju IMP Elektroko-vinar Ptuj, Katarina je bila nazadnje zaposlena v podjetju Iskra Biromatika. Po upokojitvi sta se vključila v DU Videm in DU Dolena, v prostem času pa je njuna velika ljubezen ljudska pesem in prav s pesmijo sta na številnih nastopih ogrela srca mnogih poslušalcev. Slovesnost zlate poroke se je nato nadaljevala v Vidovi cerkvi, kjer je slovesno mašo daroval pater Jože Petek, druženje s sorodniki in prijatelji pa je bilo doživetje zase in ostaja v lepem spominu. Zlatemu paru Svenšek tudi naše iskrene čestitke in dobre želje. tm Na predvečer Jožefovega obiskali Jožeta Zemljiča v Skorišnjaku ~1 ruštvo za napredek in razvoj Kocil iz Skorišnjaka ■ šteje kar nekaj članic in članov, med katerimi je naj-^ * starejši član Jože Zemljič, ki je letos prvega januarja Praznoval svoj 80. rojstni dan. Jože se je rodil v kmečki dru-zini, na domačiji v Skorišnjaku, kjer tudi sedaj preživlja jesen Jožef Zemljič v družbi muzikantov Alena in Patrika ter predsednika društva Franca Emeršiča in Braneta Orlača. življenja. Skupaj z življenjsko sopotnico Marijo sta si ustvarila dom na njegovi domačiji in skrbela za štiri otroke: Andreja, Marijo, Janka in Jožeka. Danes ju razveseljuje devet vnukov, posebej pa se z ženo razveselita obiska svojih prav-nukinj Tamare in Nike ter Pravnukov Žana in Jana. Gospod Jože je v življenju Marsikaj prestal, najhujša preizkušnja pa je bila prav gotovo, ko je pred 23 leti °stal prikovan na invalidski v°ziček. Kljub temu da se mu Je poleg tega v zadnjih letih rnočno poslabšal vid, ga volja do življenja ni minila. Zanj skrbijo žena Marija, hči Marija ter vnukinji Tanja in Petra, kolikor mu dopuščajo moči, pa rad postori sam. V čudoviti naravi v Skorišnjaku se Jože razveseli vsakega obiska, predvsem svojih otrok z družinami. Kadar je zunaj na svežem zraku, mimoidočim vedno pomaha v pozdrav, še raje pa z njimi pokramlja in pove kakšno šalo. Čas si krajša tudi tako, da zaigra na ustno harmoniko in tako prežene marsikatero grenko misel. Gospoda Jožeta smo prese- netili tudi mi iz Društva za napredek in razvoj Kocil na predvečer njegovega godu, praznika sv. Jožefa. Na harmoniko sta slavljencu zaigrala Alen Orlač in Patrik Vidovič. Ob prijetni glasbi se jima je pridružil tudi gospod Jože in z njima zaigral nekaj viž na ustno harmoniko. Ob čestitki sta mu skromno pozornost izročila predsednik društva Franc Emeršič in Brane Orlač. Gospodu Jožetu želimo še veliko trdnega zdravja. MT Mladi gasilci preverjali svoje znanje na gasilskem kvizu šf ^ asilska zveza Videm je v sodelovanju z GZ Kidriče -■ vn. GZ Majšperk in GZ Slovenska Bistrica v soboto, 28. februarja 2015, organizirala tretji občinski kviz gasilske mladine, na katerem so sodelovali tudi mladi gasilci *z GZ Videm. Letos so se odločili, da kviz izvedejo v spomladanskem terminu, za razliko od prejšnjih let, ko je potekal jeseni. a kvizu so svoje teoretično gasilsko znanje in praktične veščine preverjali pionirji, mladinci in gasilci pripravki. V ekipi so trije tekmo-Va*ci, za čim boljši rezultat pa S° Se potegovale tudi tri ekipe P*°nirjev (vse iz PGD Sela), lri ekipe mladincev (tri ipe PGD Sela in ena eki- pa PGD Tržeč) in ena ekipa gasilcev pripravnikov (PGD Sela). Ekipe so dosegle naslednje rezultate: — pionirji: prvo mesto PGD Sela 1, drugo mesto PGD Sela 2 in tretje mesto PGD Sela 3, — mladinci: prvo mesto Udeleženci 3. kviza gasilske mladine iz GZ Videm. Občinski kviz je letos potekal v OŠ Majšperk. Foto: arhiv GZ PGD Tržeč, drugo mesto PGD Sela 1 in četrto mesto PGD Sela 2, tretje mesto PGD Sela 3, — gasilci pripravniki: prvo mesto PGD Sela. Iz vsake kategorije napredujeta naprej na regijski kviz prva in druga ekipa. SELSKI GASILCI USPEŠNI TUDI NA REGIJSKEM KVIZU Dvanajsti kviz gasilske mladine podravske regije je letos potekal 14. marca 2015 v Jurovskem Dolu v občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Pri pionirjih se je pomerilo 20 ekip, ekipa PGD Sela 1 je dosegla nehvaležno 4. mesto, ekipa PGD Sela 2 pa 12. mesto. V kategoriji mladincev se je pomerilo 19 ekip, ekipa PGD Sela se je uvrstila na odlično 2. mesto in si s tem priborila vstopnico za državni kviz, ekipa PGD Tržeč pa je tekmovanje končala na 11. mestu. Pri pripravnikih je tekmovalo 13 ekip, kjer je prav tako slavila ekipa PGD Sela s prvim mestom in uvrstitvijo na državni kviz. Mladi gasilci bodo gasilsko znanje na državni ravni preverjali 28. marca na OS Franceta Prešerna v Kranju. PK PGD Sela - prihodnost gasilstva je v mladem rodu "V T" soboto, 7. februarja, so se v kulturni dvorani na % / Selih na 66. rednem občnem zboru zbrali čla-▼ ni PGD Sela. Opravili so 'inventuro' leta 2014 in predstavili načrte za letošnje leto, ko bo v ospredju Dan gasilca GZ Videm, svojemu namenu pa bodo takrat tudi uradno predali novo gasilsko vozilo. Predsednik GZ Videm mag. Janez Merc (levo) in mentor mladine PGD Sela Aleš Sitar sta na občnem zboru prisotnim mladim gasilcem podelila priznanja za uspešno opravljeno izobraževanje za pridobitev veščine naravoslovec-gozdar. Udeleženci 12. kviza gasilske mladine podravske regije iz PGD Sela Članom PGD Sela so se na občnem zboru pridružili gostje, med njimi videmski župan Friderik Bračič, predsednik GZ Videm mag. Janez Merc, stanovski kolega p. Jože Petek iz župnije sv. Vida, svetnica Katja Svenšek ter prijateljska gasilska društva (Lovrenc, Središče ob Dravi, Talum Kidričevo, sosednja društva) in društva iz GZ Videm. Sledilo je poročilo predsednika Jureta Pignarja o delu v preteklem letu, poveljnik Alojz Auer je predstavil operativne dejavnosti, Aleš Sitar pa je povzel delo z mladino. DAN GASILCA GZ VIDEM S PREDAJO NOVEGA VOZILA 4. JULIJA PRI PGD SELA Do občnega zbora je selskim gasilcem uspelo v gasilski dom pripeljati dokončano gasilsko vozilo za prevoz moštva s pripadajočo avto-prikolico. Slovesno predajo načrtujejo letos 4. julija, ko bo na Selih tudi Dan gasilca GZ Videm, pripravljajo pa tudi gasilsko veselico. Sicer pa nameravajo tudi letos skrbeti za izobraževanja, operativno pripravljenost, ohranili bodo vzorno sodelovanje z OŠ in drugimi društvi. V zadnjih treh letih, odkar v PGD Sela zavzeto delajo z mladino, pa so dobre prijateljske vezi spletli tudi s PGD Lovrenc na Dr. polju. Sicer pa je gasilski dom na Selih bogatejši za še eno pridobitev. Uspehi mladine so namreč botrovali k temu, da so člani sami izdelali priročno tablo s predstavitvijo vozlov, tabla pa bo poslej prav gotovo dobrodošel učni pripomoček tako mlajšim kot starejšim gasilcem. PODELILI PRIZNANJA IN SPREJELI NOVE ČLANE Na občnem zboru so podelili priznanja za opravljeno izobraževanje mladih gasilcev na lanskem taboru gasilske mladine, ki je avgusta potekal na Selih. Veščino naravoslovec-gozdar je pridobilo 14 članov. Prav tako so podelili nekaj priznanj GZ Videm ter napredovanje v čine in specialnosti, ki so jih gasilci opravili v preteklem letu, v svoje vrste pa so sprejeli nekaj novih članov. MLADINCEM IN PRIPRAVNIKOM USPEL PREBOJ NA DRŽAVNI KVIZ Izobražen mladi rod Je Gasilski dom na Selih je bogatejši za novo predstavitveno tablo, na kateri so prikazani različni vozli, uporabni pri delu gasilcev, s strokovno razlago. Foto: arhiv PGD Sela temelj, na katerem se lahko gradi uspešna prihodnost vsake gasilske organizacije. Tega se zavedajo tudi mladinski mentorji v PGD Sela Matjaž Klasinc, Aleš Sitar in Sandi Ivančič. Mladi gasilci so pod njihovim mentorstvom najprej dosegli velik uspeh na letošnjem občinskem gasilskem kvizu, na katerem je sodelovalo kar sedem ekip iz njihovega društva. Na 12. kviz gasilske mladine podravske regije so se uvrstile štiri ekipe, ekipama mladincev in gasilcev pripravnikom pa je z odličnim rezultatom uspel tudi preboj na državni kviz — ta bo letos potekal 28. marca v Kranju. Ekipo mladincev sestavljajo: An e j Loznišek, Martin Murko in Žiga Škrabi. V ekipi gasilcev pripravnikov pa so: Simon Murko, Nejc Potočnik in Benjamin Sitar. Petra Krajnc PGD Tržeč aktivno v leto 2015 X soboto, 24. januarja, smo se članice in člani Pro-%/ stovoljnega gasilskega društva Tržeč sestali na 84. V rednem občnem zboru. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je društvo v letu 2014 delovalo uspešno. Aktiv-n°sti v prvi polovici preteklega leta smo že opisali v lanski iUr»ijski izdaji občinskega glasila Naš glas. ^ juniju je prišlo do zamenjave vodstva gasilske enote, P°veljevanje je od dolgo-etnega poveljnika tovariša ^ranca Milošiča prevzel mla-član Jani Požar. 25. junija SrUo z desetinami pionirjev, ^anov A, članov B ter vete-ranov sodelovali na tekmo-Vanju GZ Videm v športnem Parku v Vidmu. Kljub tež-lrn vremenskim razmeram Sm° dosegli dobre rezulta-te' 6. julija smo se z dvema v°zilorna in devetimi gasilci udeležili večje taktične ope-rativne vaje pri pobratenem ruštvu DVD Lepoglava iz ryaškega Zagorja. Ob koncu v8Usta smo se z nekaj gasilih udeležili tekmovanja Fire ^ °mbat Challenge na Bledu, 1 Velja za eno najtežjih gasil-‘n tekmovanj na svetu, in I °Segli dobre rezultate. Sode-,°vali smo v kategoriji parov ekipno (štirje tekmoval- ci). V juliju smo se udeležili tudi tekmovanja v curkome-tu v Lovrencu na Dravskem polju. Prav tako smo se julija udeležili 60-letnice prijateljskega DVD Generalski Stol na Hrvaškem, kamor smo v letu 2013 prodali staro avto-cisterno. V septembru smo se udeležili Dneva gasilca GZ Videm, ki je potekal pri PGD Leskovec, kjer so blagoslovili obnovljen gasilski dom. V oktobru smo krajanom Lancove vasi pripravili predstavitev na temo Kaj se zgodi, ko v kuhinji zagori. Predstavili smo jim, kako in s čim ukrepati v primeru požara v kuhinji. Prikazali smo oljno eksplozijo, pogumni pa so se lahko preizkusili v gašenju požara s pomočjo ročnih gasilnih aparatov. Sledila je prikazna vaja. Ker se je izkazalo, da je veliko zanimanja za takšne predstavitve, bomo podobne aktivnosti izvajali še po drugih vaseh na našem operativnem območju (Tržeč in Jurovci). Sodelovali smo na veliki taktični gasilski vaji, ki jo je pripravila GZ Videm; v soboto, 18. oktobra, zvečer je »zagorelo« na stavbi zapuščenega motela v Podlehniku. Kot vsako leto smo se udeležili še vaje evakuacije na Osnovni šoli Videm pri Ptuju skupaj s PGD Videm. Z dvema ekipama smo sodelovali tudi na atraktivnem gasilskem tekmovanju Gasil- ski boj v Leskovcu. Pomagali smo Etnografskemu društvu Tržeč pri odstranitvi križa v Tržcu. Kasneje smo sodelovali še pri blagoslovu križa na Djočanovi kmetiji. V novembru smo z Uprave za zaščito in reševanje dobili novo termo kamero, ki nam bo še učinkoviteje pomagala pri gašenju požarov, predvsem pri lociranju jedra požarov. Novembra je prišlo tudi do napake v električnem omrežju v našem gasilskem domu, poškodovane je bilo veliko elektronske opre- Od leve predsednik PGD Tržeč Drago Šeliga, nekdanji dolgoletni predsednik Franc Milošič, poveljnik Jani Požar in tajnik društva Mihael Kirbiš me, saj je bila priključena v omrežje. Aparature smo z veliko lastnega truda popravili in ponovno usposobili za delovanje. Z mladinci smo se v novembru udeležili kviza gasilske mladine v Kidričevem, kjer so dosegli 2. mesto in se uvrstili na regijsko tekmovanje v Poljčane, kjer so osvojili 7. mesto. Z mladino smo se udeležili tudi piknika gasilske mladine na Selih. Veterani so se udeležili srečanja veteranov na Selih. Članice so se udeležile srečanja članic v Podlehniku. Ob koncu leta smo obiskali vsa gospodinjstva na našem požarnem območju, jim voščili uspešno novo leto in jim izročili naš koledar. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE Kot prostovoljni gasilci se moramo permanentno izobraževati ter obnavljati znanja in veščine. Zato smo si zadah načrt internih usposabljanj, izobraževanj preko GZ Videm in GZ Slovenije. V septembru sta dva člana opravila tečaj za tehničnega reševalca na Igu, dva člana sta opravila usposabljanje za gašenje notranjih požarov — modul B, en član pa usposabljanje za gašenje notranjih požarov - modul A. En član je opravil tečaj za inštruktorja. Trije mladi operativni člani pa so konec decembra opravili nadaljevalni tečaj za gasilca v Vidmu v organizaciji GZ Videm in s tem pridobili čin gasilec. Tudi v začetku leta 2015 smo bili aktivni pri izobraževanju. Tako je en gasilec opravil tečaj za uporabnika dihalnega aparata v Pekrah, dva gasilca pa tečaj za tehničnega reševalca na Igu. Štirje gasilci so opravili tečaj za strojnika v organizaciji GZ Videm in štirje tečaj za varno delo z motorno žago in sečnjo dreves. Tudi v prihodnje nam bo prioriteta, da imamo izobražen in usposobljen kader, ki bo znal uporabljati gasilsko reševalno opremo, vozila in drugo tehniko, ko bo to najbolj potrebno. INTERVENCIJE Na področju interveniranja beležimo porast dogodkov, ki so posledica klimatskih sprememb. Tako iz leta v leto trževski gasilci posredujemo manj na požarih in vedno več ob naravnih nesrečah (močan veter, poplave, žled ...): — 26. 7. 2014 smo bili obveščeni o razkriti strehi v Lancovi vasi. Prekrili smo streho gospodarskega poslopja in očistili cestišče. — 1. 9. 2014 smo bili obveščeni o podtalni vodi v kleti stanovanjske hiše v Tržcu. Na kraju smo izvedli črpanje vode. — 13. 9. 2014 smo bili obveščeni o plazu v Majskem Vrhu. Plaz smo prekrili s folijo, uredili odvodnjavanje in obvestili pristojne službe, ki so prevzele sanacijo plazu. — 14. 9. 2014 smo bili obveščeni o zalitju kleti v Tržcu. Iznesli smo predmete iz prostorov in namestili potopno črpalko za črpanje vode. — 16. 9- 2014 smo bili obveščeni, da zaradi močnega naliva voda zaliva kletne prostore v Tržcu. Izčrpali smo okoli 4 nč vode in preprečili vdiranje vode v objekt s cestišča s protipoplavnimi vrečami. — V začetku leta 2015 smo pomagali kolegom PGD Leskovec pri gašenju dveh požarov: 6. 2. 2015 požar traktorja v Veliki Varnici in 17. 2. 2015 požar drvarnice v Veliki Varnici. DELO Z MLADIMI V letu 2015 se je ekipa mladincev udeležila kviza gasilske mladine v Majšperku in nato še regijskega kviza, ki je potekal 14. marca v Jurovskem Dolu pri Lenartu. Dosegli so dobre rezultate. Z mladinsko ekipo želimo nadaljevati tudi v tekmovanju v orientaciji-Želimo si tudi, da ponovno obudimo pionirsko ekipo in jo vključimo v lemi ciklus tekmovanj v okviru podravske gasilske regije. Vse to nam je cilj, da čez leta pridobimo pripravnike in kasneje še dobre operativne člane, ki bodo sčasoma nadomestili nas starejše. Zato velja povabilo vsem otrokom in mladostnikom, starejšim od 7 let’ ki stanujejo v vaseh Tržeč, Jurovci in Lancova vas in bi si želeli novih izzivov ter kakovostnega preživljanja prostega časa, da stopijo v stik z našim mentorjem gasilske mladine (Marko Jazbec, tel. 041 378 339, e-naslov: jazbec.markč? gmail.com). NAČRT DELA V LETU 2015 V prihajajočem letu se bomo še naprej izobraževali in usposabljali tako kot do sedaj. Poveljstvo je naredil0 letni načrt usposabljanj, k' ga bomo poskušali v celoti izpeljati. Poudarek bo na deh1 z mladino in članicami- ^ tem letu bomo namenih ve° pozornosti tudi tekmovalne' mu področju. Člani se bom0 udeleževali občnih zborov> prireditev, svečanosti in žal nih slovesnosti. Skrbeh bom0 ^a gašenju požara drvarnice v Veliki Varnici ■ BBPTC Skupna fotografija pobratenih gasilcev DVD Lepoglava in PGD Tržeč Za tehniko in okolico gasilskega doma. ^°končno želimo urediti prenos lastnica zemljišča, ki smo ga zaradi potreb °dknpili od soseda. Operativci bi si žele-da se končno zamenja dotrajana oseb-na zaščitna oprema z novo. finančna sredstva, ki jih dobivamo Za delovanje od občine Videm, žal ne Pokrivajo niti fiksnih stroškov za delo-vanje društva. Tudi v gasilstvu se zako-n°daja zaostruje in potrebnih je vedno Več testiranj opreme, letnih pregledov, Vdrževanja in predvsem nabave nove °Sebne zaščitne opreme, ki ji poteče rok uPorabe in je ne bi smeli več uporabljati Za reševanje. Osebna zaščitna oprema za eilega gasilca stane med 1200 in 1500 evr°v. Glede na merila o organiziranosti r opremljenost PGD Tržeč spada v III. ategorijo, ki zahteva, da ima društvo Minimalno 32 operativnih članov, ki rtl°rajo imeti ustrezno osebno zaščitno °Prerno. Strošek opremljenosti 32 gasil-Cev> ki lahko intervenirajo, tako znaša ttled 38 tisoč in 48 tisoč evrov. Osebna Očitna oprema mora ustrezati veljav-Ttn tehničnim standardom in tipizaciji asilske zveze Slovenije, njena uporaba !?a ie tudi časovna omejena. ako je v občini Videm nujno treba Pferneniti način financiranja vseh štirih Stilskih društev (Sela, Videm, Lesko-ec in Tržeč). Menimo namreč, da smo čilska društva strateško najpomemb- nejša v tem okolju, ker gasilci tvegamo svoje zdravje, energijo in namenjamo čas za pomoč občanom, ko jo najbolj potrebujejo, medtem ko druga društva ne skrbijo za varnost ljudi in premoženja. Gasilska društva so tudi edina v občini, ki so s pogodbo obvezana k delovanju in tvorijo javno gasilsko službo. Za požarno varnost v lokalni skupnosti je odgovoren župan. Zupan in občinski svetniki pa naj se pričnejo zavedati, da s slabim financiranjem gasilskih društev slabo skrbijo za varnost vas, občanov občine Videm. Delovanje PGD Tržeč je javno dostopno vsem občanom. Če bi se radi prepričali o našem delovanju ali bi si želeli ogledati naše prostore, vozila in tehniko, vas vabimo, da nas obiščete vsako soboto ob 12. uri ali pa predhodno stopite v stik s poveljnikom PGD Tržeč: Jani Požar, tel. 031 741 481, e-naslov: pozarjani@gmail. com oziroma nas lahko najdete tudi na Facebook strani Prostovoljno gasilsko društvo Tržeč. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem veteranom, operativcem, članicam in članom ter donatorjem, ki so kakor koli pomagali pri razvoju gasilstva v PGD Tržeč. Zahvala velja tudi vsem društvom, s katerimi kakorkoli sodelujemo. Posebej se zahvaljujemo nekdanjemu dolgoletnemu poveljniku Francu Milošiču, ki je skrbel za naše znanje, izobra- Ekipa PGD Tržeč na tekmovanju FCC na Bledu Foto: arhiv PGD ževanje in delo v preteklih letih. Iskrena hvala tudi vam, občanke in občani občine Videm, ki nas kakor koli podpirate, cenite in spoštujete naše delo. NA POMOČ! Jani Požar, poveljnik PGD Tržeč Videmski gasilci delovno in z vizijo v novo leto W "T" PGD Videm so leto 2015 začeli zelo aktivno na % / področju usposabljanja in izobraževanja svojih čla-▼ nov operativcev. Tako je iz njihovih poročil uspešnega dela v letu 2014 in načrtov za leto 2015 razvidno, da je društvo v preteklosti in bo tudi v prihodnje delovalo tako na strokovnem kot tudi operativnem področju. Da je tako, potrjuje porast članstva, saj je v društvo v letih 2011—2015 pristopilo kar osem novih članov (mladincev), med drugimi je član gasilskega društva postal tudi p. Janez Ferlež. Od strokovnosti - specialnosti je društvo v letu 2014 bogatejše za šest gasilcev, ki so opravili nadaljevalni tečaj gasilca, šest gasilcev je zaključilo tečaj za vodje skupine, trije gasilci so postali nižji gasilski častniki, štirje so opravili specialnost radijskih postaj, dva specialnost za bolničarja, štirinajst gasilcev je opravilo specialnost za varno delo z motorno žago, en gasilec pa za specialnost »hot fire« modul A. Že v letu 2015 pa je enajst gasilcev opravilo tečaj za specialnost strojnika, šest gasilcev za varno delo z motorno žago, tri- je gasilci za specialnost IDA (nosilca dihalnih naprav), en gasilec za nevarne snovi in en gasilec za tehnično reševanje. GASILSKI UTRINKI MINULEGA LETA Program dela, ki sta ga sprejela občni zbor PGD Videm in kasneje skupščina GZ Videm, je bil v celoti realiziran, poudarjajo v videmskem gasilskem društvu in dodajo, da je bil v nekaterih primerih celo prekoračen. Takoj na začetku so sklicali občni zbor društva, sprejeli načrt dela in cilje — usmeritve za delo v letu 2014. Prav tako so se delegacije članov udeležili občnih zborov PGD iz videmske GZ in izven, udeležili pa so se tudi zbora pobratenih društev PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš iz Republike Srbije. V spomla- Številna udeležba na občnem zboru PGD Videm, na katerem se je zbralo 82 udeležencev. Med njimi so bili tudi gostje: p. Janez Ferlež, v. d. ravnatelja Robert Murko, predsednik KS Videm pri Ptuju Andrej Podgoršek in podžupan Marjan Selinšek ter drugi cenjeni gostje in člani PGD Videm. Člani PGD Videm so se 7. februarja sestali na rednem občnem zboru; del pionirjev seje želel fotografirati s predsednikom in poveljnikom PGD Videm. Kar deset novih članov - pionirjev je v letu 2015 pristopilo v društvo. Geslo PGD je Gasilska organizacija brez mladine je kot drevo brez korenine. r% IjiE m šip A jfm/« m ji wm Mladinci PGD Videm in DVD Silbaš iz Srbije skupaj 21. februarja letos. Ekipo je k pobratenemu društvu DVD Silbaš vodil podpredsednik PGD Videm Stojan Muršek. danskem času se je društvo udeležilo občinske čistilne akcije, v maju so gasilci postavili mlaj in se skupaj s člani PGD Tržeč udeležili Florjanove nedelje, ki jo vsako leto vzorno pripravijo videmski patri ob pomoči nekaterih občanov in Društva kmetic občine Videm. Junija je bilo društvo organizator tekmovanja v okviru GZ Videm, na katerem je sodelovalo 24 ekip, videmsko društvo je sodelovalo s štirimi. Ekipi pionirjev in mladincev sta zasedli drugo mesto, ekipa članov A peto in ekipa članov B četrto mesto. Prav tako junija, ob občinskem prazniku, so pripravili dan odprtih vrat. V juliju so se videmski gasilci udeležili gasilskih slovesnosti v Gornjih Petrovcih in Leskovcu, septembra so se udeležili postavljanja klopotca na povabilo PGD Gornji Petrovci. Aktivni so bili tudi v mesecu požarne varnosti, videmski pionirji in mladinci pa so udeležili tudi občinske- Na srečanju pri prijateljih v DVD Silbaš v Srbiji. Posebej velja omeniti, da sta se srečanja v Srbiji iz videmske občine udeležila tudi napredni kmet Ivan Šimenko ter lastnik vzorne ribogojnice m lovec Dušan Hrga. ga kviza mladine v Majšperku. Pionirji so sodelovali s trerni ekipami in osvojili tre-tJe mesto. Ob koncu leta so v videmskem gasilskem domu gostili nadaljevalni tečaj za gasilca in vodjo skupine v °kviru GZ Videm, uspešno §a je zaključilo 36 članov, od tega kar 12 članov iz PGD ^idem. V decembru so gasil-ci obiskali občanke in občane v svojem požarnem okoli-^u> jim podarili koledarje in zaželeli vse dobro v novem letu. Predsednik PGD Videm Srečko Primožič je posebej poudaril, da ima PGD Videm sklenjeno pogodbo o opravljanju lokalne gasilske javne službe z občino Videm, in ob tem dodal, da je društvo lani prejelo 7.455 evrov. Ta sredstva so bila izključno namensko porabljena za zavarovanje nepremičnin in premičnin ter osebna zava- Utrinek z obiska članov PGD Videm na občnem zboru PGD Gornji Petrovci 21. februarja letos, na katerem je predsednik PGD Videm Srečko Primožič prejel v zahvalo in spomin kronologijo delovanja pobratenega društva PGD Videm s PGD Gornji Petrovci. Zahvalo sta mu podelila predsednik in poveljnik PGD Gornji Petrovci - Aleksander Bagar in Vlado Kardoš. rovanja v času intervencij in drugih namenov članov društva, registracijo in servisov vozil, gorivo ter nujno vzdrževanje gasilske tehnike in opreme. Vzorno in dobro je tudi sodelovanje društva z gasilsko zvezo, občino Videm, KS Videm pri Ptuju, Pobrežje, Soviče - Vareja - Dravci, pobratenima društvoma PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš ter društvi in krajani v požarnem okolišu, ki ga pokriva PGD Videm. Primožič je še povedal, da je to sodelovanje na spoštljivem in visokem nivoju, tega pa si v društvu želijo tudi v prihodnje. TM Novičke iz PD Naveza ’ ^ ima se v gorah počasi poslavlja, v dolino je prišla M pomlad in prvi letošnji topli sončni žarki nas vabi-^ "jo, da se odpravimo v hribe. Vendar naj previdnost v visokogorju ne bo odveč, saj so še vedno zimske razmere, Zato naj bodo vaši obvezni čelada. ketos smo že opravili nekaj Pohodov. Že tradicionalno Srno se prvo soboto v janu-arju odpravili na Boč. Pot nas je vodila iz Poljčan čez halunjač0 do vrha, kjer nas je Pričakalo hladno vreme. A to r*as ni zmotilo, da ne bi nazdravili novemu planinskemu etu in si zaželeli obilo varnih Pohodov. Nato smo sestopili ipremljevalci cepin, dereze in do Koče na Boču, kjer smo se okrepčali in ogreli, pot pa nadaljevali čez Babo do izhodišča. Pohoda se je udeležilo precej planincev, med drugim tudi naši prijatelji iz PD Prebold. Štirinajst dni kasneje smo se odpravili na pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Iz Šmartnega ob Paki smo Na vrhu Boča se podali mimo železniške postaje po najprej položni, nato malo bolj strmi poti do Foto: Marko Vinko planinskega doma na Gori Oljki. Po počitku in malici smo si ogledali zanimivo sta- 1 I Utrinek s pohoda Zdravju naproti na Gori Oljki Foto: Lidija Rozinger ■c i* •. v, ym vp jggg ■EO ro cerkev z dvema zvonikoma in enkratnimi jaslicami v kletnih prostorih cerkve. Po ogledu smo pot nadaljevali do cerkvice in planinskega doma na Vimperku in sestopili na Polzelo. Tega pohoda so se udeležili tudi naši najmlajši planinci iz OŠ Videm in obeh podružnic. Februarja nam je vreme preprečilo pohod na Ivanšči-co, saj nam je večja količina zapadlega snega onemogo- Datum Kraj 18. 4. 2015 Krim — Iški vintgar 23. 5. 2015 Lisca 20. 6. 2015 Logarska dolina in gora v okolici 4. 7. 2015 Črna prst 22.-23. 8. 2015 Triglav 5.9.2015 Mangart 10. 10. 2015 Prisojnik 14. 11. 2015 Dolenjska — II. del 5. 12. 2015 Vinska Gora - Ramšakov vrh čila, da bi varno izpeljali pohod. Zato pa smo uspešno izpeljali občni zbor, na katerem je vodstvo društva predstavilo minulo delo in dosežke preteklega leta. Letos imamo za vas pripravljenih še nekaj zanimivih pohodov. Vse aktualne objave, slike z izletov in vabila na izlete lahko najdete na naši spletni strani www.pd-naveza.si ali na naši Facebook strani. PD Naveza vam želi obilo prijetnih spomladanskih pohodov, lepih razgledov in varen korak! Marko Vinko, tajnik PD Naveza Občni zbor in dogodki v PD Haloze M planinsko društvo Haloze je leto 2014 zaključilo s tra-I -^dicionalnim pohodom na Štefanovo. Z avtomobili JL smo se odpeljali v Doleno, od koder smo startali in se podali v smer Kočic in Dobrine do Maksovega vikenda. Med potjo smo se ustavili na vinotoču Cep, kjer nas je lastnik pogostil s kuhanim vinom. Vso pot sta nas spremljala lepo vreme in dobro vzdušje pohodnikov. Na vikendu nas sta Maks in Ivica pogostila z odličnim golažem, prav tako nas je pričakal muzikant, ki nam je z glasbo polepšal dan. Hvala Maksu in Ivici za lep sprejem. V leto 2015 smo stopili s težjim pohodom v Dražgoše, ki sta ga izpeljala dva naša člana - Jože Potokar in Marko Sitar. Veseli smo zanju, drugič se pridružimo! Tradicionalni januarski pohod na Goro Oljko je pohod, ki nam vliva nove moči za pohode za dober start. Kot ponavadi smo startali iz Šmartnega ob Paki in se podali čez Vimperk do Polzele, kjer smo imeli lep zaključek v vaškem gostišču. V februarju smo izpeljali pohod na Šmohor. Precej zimske razmere niso vplivale na voljo, da ne bi dosegli zadanega cilja. Pregazili smo precejšen del poti. Na vrhu stojijo cerkev sv. Mohorja in mogočne, stare lipe. V marcu smo izpeljali 1. del etape Poti med vinogradi. Startali smo v Novi Cerkvi pri Podlehniku in se podali čez Zg. Gruškovje, čez Kamen do Brezove gore do končnega cilja - Avguština. Na kmečkem turizmu pri Tončki nas je čakala pogostitev, prav tako naši muzikantje in pevci. Vse ženske je čakalo še presenečenje ob dnevu žena — rožica, kar je bilo res lepo presenečenje! Občni zbor društva smo imeli 20. februarja. Zbralo se nas je dokaj veliko, hvaležni smo vsem gostom iz PD Cirkulane, PD Hajdina, MDO - Igorju Oprešniku, gostom iz Zavrča za udeležbo, hvala mag. Ivanu Božičku za vodenje občnega zbora. Dokazali smo, da lahko z voljo, poštenim delom in vztrajnostjo dosežemo marsikaj. V letu 2014 smo tako izpeljali veliko izletov, čeprav smo imeli edinega vodnika Branka, ki je vse izlete vodil Pohod na Štefanovo in zaključek leta 2014 sarn- Naše izlete smo izvedli P° vsej Sloveniji, prav tako smo šli v sosednjo Avstrijo, na Obir. Predsednik Marjan .Men je vložil precej truda, da naše pohode pogosto oboga-c* z glasbo in našim hišnim ansamblom. Že veliko naših pohodov je obogatil s petjem ln glasbo, zato zahvala njemu *n seveda našim muzikan-t0rn- Na naše izlete vedno sPrejmemo vsakega ne glede na Pripadnost društvu. Načrti za leto 2015 so veliki’ vendar je zaradi manjših Sfedstev težko izpeljati vse načrte. V načrtu imamo markiranje poti med vinogradi in °Premo poti s tablami, prav tako bi želeli opremiti naše društvene prostore s stoli, želeli bi tudi pripeljati več mladih v naše društvo in pridobiti še enega vodnika, a občnem zboru smo pode-di nekaj pohval in častnih znakov zaslužnim članom PD Haloze. Častne znake Planinske zveze so prejeli: predsednik Marjan Jelen, vodnik Branko Forstnerič in nekdanji vodnik Albin Milošič, ki sedaj zaradi bolezni žal več ne more sodelovati. Zahvaljujemo se vsakemu članu, ki se nam je pridružil, zahvala pa je namenjena tudi naši podpredsednici Roziki Murko, ki se je res potrudila in pripravila kremne rezine za vse prisotne na občnem zboru. Pohvaliti moramo tudi našega načelnika Jančija Simenka, ki se je potrudil in pričel markiranje Poti med vinogradi. V načrtu imamo še obnovitev poti do Donačke gore, ki jo je predlagala naša podpredsednica Rozika (v spomin na 59 umrlih videmskih vaščanov na Donački gori). Upravni odbor se skupaj s Zaključek pohoda po Poti med vinogradi pri družini Vidovič Utrinek z občnega zbora društva mL - tar PiIIhHH predsednikom Marjanom Jelenom trudi, da društvo vodimo korektno in s poštenim delom omogočamo napredek ter prepoznavnost društva in seveda zadovoljstvo vseh članov. Redno nas lahko spremljate na spletni strani in na Face-book strani društva! Vabljeni na naslednje pohode: velikonočni pohod Oplotnica—Črno jezero—Trije kralji (6. 4. 2015), Dobrča (25. 4. 2015), Velika planina (1. 5. 2015), Golica (23. 5. 2015). Besedilo in foto: Majda Forstnerič Pohodniki ŠD Zg. Pristava I pošteno smo že zakorakali v letošnje leto in tako kot I lani bomo tudi letos v ŠD Zg. Pristava pohodnike vsak mesec razveseljevali z obilico pohodov po naših epih Halozah, po Sloveniji in tudi čez mejo. anuarja smo imeli prvi leto-J1 pohod - odpravili smo se °a JNovice. Iz naselja Nara-P le nas je pot vodila do vrha Jelovic, kjer smo si ogledali cerkev sv. Bolfenka. Vrnili smo se do turistične kmetije Lončarič, se tam odpočili in okrepčali v dobri družbi. Polni ponovnega elana smo se odpravili nazaj v dolino. Februarja smo se tradicionalno odpravili na Prešernov pohod po Haloški poti na Janški Vrh. Pričetek je bil v Doleni, po krožni poti smo se spustili nazaj v dolino. Med potjo smo opazovali lepo urejene vikende, čudovite haloške gorice in mogočne bukove gozdove. Tudi na tem pohodu sta bila prisotna smeh in dobra volja. Po dolgo prehojeni poti nas je nekaj članov pričakalo v dvorani KS Dolena, kjer so nam pri- Pohodniki, člani ŠD Zg. Pristava, se družijo na pohodih. pravili dobro toplo malico. Tudi marca smo se odpravili na rekreativni pohod po Haloški poti. Naslednji pohod nas čaka v velikonočnem mesecu, v aprilu. Za vas pripravljamo še nekaj zanimivih pohodov in izletov. Vabimo vas, da se nam pridružite, se z nami sprehodite, razgibate in predvsem lepo imate! Besedilo in foto: Jolanda Hentak Smučarski utrinki iz Koralp "V ~JT ŠD Zg. Pristava smo v sodelovanju s ŠD Selan orga-% / nizirali enodnevni smučarski izlet v sosednjo Avstri-V jo, v Koralpe. V soboto, 28. februarja, smo se v zgodnjih jutranjih urah zbrali člani ŠD Zg. Pristava pred KS Dolena. Ob 5.30 smo se z avtobusom odpeljali z zbirnega mesta proti Selom, kjer so nas pričakali člani ŠD Selan. Poln avtobus smučarjev, smučarske opreme, hrane in pijače, ki je ni manjkalo, je malo pred šesto uro odpeljal iz Sel proti Koralpam. Med potjo smo se okrepčali z rogljički, kavo in čajem. Z dvema postankoma smo okrog devete ure prispeli do smučišča v sončnih Koral-pah. Polni navdušenja smo se podali po belih strminah. Po dobrih dveh urah smo se vrnili do avtobusa, kjer so nas šoferji pričakali z dobrim m p ml ■ 119k' - -mil J9 golažem. Okrepčali in odpo- ti domu, kamor smo prišli v čili smo se, nato pa šli nazaj večernih urah. Dobre volje in na bele strmine. Vidno utru- smeha ni manjkalo. Želimo jeni smo se vrnili po koncu si še veliko takšnih in podob-smučanja nazaj do avtobusa. nih druženj in izletov. Pot nas je vodila nazaj pro- Jolanda Hentak Ohranjanje obredja in druženje korantov Lancova vas I 1 ekcija korantov pri Folklornem društvu Lancova vas združuje več kot 80 korantov (s številnim podmlad-kom) pod vodstvom predsednika Danila Turka. Lani $o se pridružili novoustanovljeni Zvezi društev kurentov, pri Ministrstvu za kulturo pa so vpisani kot nosilec enote žive kulturne dediščine (obredje korantovih obhodov). Lancovski korant" je izvirni haloški korant. Njegovo kapo krasijo goveji rogovi, obrnje-ni naprej. Nastopajo skupaj z 0rači kot "plužarji", na svojih °bhodih po vasi pa se pogo-ste)e združijo v večje skupi-ne- V Lancovi vasi namreč še ohranjajo star običaj obisko-Vanja hiš v vasi, kjer vašča-n°rn zaželijo vesel fašenk in dobro letino, v zahvalo pa dobijo klobaso, tu in tam pa jim kdo v jezik zatakne tudi kak evro, s katerim si pomagajo pri gostovanjih. Vsako leto se udeležijo Etno-festa in mednarodnega Kar-nevalfesta na Ptuju, letos pa so po dolgih letih obudili star običaj ob svečnici s prireditvijo S skokom in pokom. Izvedli so jo 2. februarja ob polnoči in s tem oznanili vaščanom Lancove vasi, da a svečnico se je glas zvoncev zaslišal najprej v domači vasi. Korantom so se pridružili tudi pokači iz Tržca. V Pernik (Bolgarija) So se letos odpravili skupaj z orači in s skupnim nastopom vzbudili precej pozornosti. se je začel fašenk. Vabijo jih tudi na številna gostovanja po Sloveniji in tujini. Tako so se konec januarja udeležili karnevala v Perniku v Bolgariji, ob zaključku pusta pa povorke v Nitri na Slovaškem. V Sloveniji so se udeležili še povork v Vidmu in Majšperku, obiskali Slovenske Konjice in Ribnico ter se predstavili pred ptujsko Mestno hišo, na Mestni tržnici ter v trgovskih centrih Qlandia na Ptuju in v Mariboru. Z ekipo Rick Steves Europe iz Kalifornije (ZDA) pa so v Lancovi vasi na pustno nedeljo posneli tudi običaj obhodov korantov po vasi za oddajo o pustovanju v Evropi. V doku- Letos koranti iz Lancove vasi pripravljajo že 15. planinski pohod, na katerega vabijo člane, vaščane in prijatelje. Pohod bo predvidoma v prvi polovici junija, več informacij pa bo v kratkem objavljenih na njihovi spletni strani. mentarni film bodo poleg slovenskih običajev zajeli še pustne običaje v Avstriji, Španiji in Grčiji. Mateja Tomašič Foto: RŠ, Igor Petelinšek Več informacij: www.koran-ti-lancova.si, Facebook profil Koranti Lancova vas Tira gSSNgflp&l ■ '/ |gg| i flMKlgj BsH*'- sjF jH ML Koranti so že po tradiciji obiskali domače kraje, dan pa otrokom so popestrili tudi z obiski vrtcev in šol. NK Tržeč v začetku leta 2015 "V TTMK Tržeč smo lansko leto zelo uspešno zaključili na % / vseh področjih. Uspešnost je treba vzdrževati, zato ▼ nismo veliko počivali in smo delovali tudi v zimskih mesecih. Članska ekipa in ekipa veteranov sta uspešno tekmovali v Zimski ligi občine Videm, mlajše selekcije pa so pridno trenirale in sodelovale na turnirjih v telovadnicah. Tekmovanje članske selekcije se začne prvi teden v aprilu. Po jesenskem delu tekmovanja zaseda ekipa NK Tržeč 1. mesto, kar daje ekipi motivacijo in obvezo za nadaljevanje sezone, da zaključijo tekmovanje kot prvaki lige in se uvrstijo v višji rang tekmovanja. Za takšne cilje je bilo treba hitro začeti priprave, začeli smo jih že mrzlega 10. februarja. Pri igralskem kadru so bile manjše spremembe, ostal pa je trener Andrej Dukarič. Tudi mlajše selekcije, ki tekmujejo pod okriljem MNZ Ptuj, so se morale kljub nizkim temperaturam začeti navajati na nogomet na zunanjih travnatih površinah. K sreči sta žoga in želja po nogometu pomembnejši in našim najmlajšim niso prišli do živega niti najbolj hladni dnevi treninga. Čez zimo smo pridobili še nekaj mladih igralcev, trenerski kader pri selekcijah U-9, U-ll, Tretji v ONL Videm f d novembra do sre-■ edine februarja je potekala občinska nogometna liga Videm. Člani ŠD Zg. Pristava so se ob sredah družili na treningih, ob sobotah pa zastopali barve društva na raznih tek- mah. Borili so se povsem do zadnjega kroga. Za svoj trud so bili poplačani s končnim tretjim mestom v članski konkurenci. Čestitamo in se nadejamo takšnih uspehov tudi v prihodnje! Barbara Rajh Ekipa ŠD Zg. Pristava tudi v zimski ligi v ospredju Foto: Darko Lah ™ 1 - IE Selekcija U-7 s trenerjema Foto: arhiv NK pri mlajših dečkih ostaja enak. Pri naših najmlajših, pri selekciji U-7, pa je prišlo do spremembe trenerjev, vodenje sta namreč prevzela Jernej Pauman in Nejc Kovačič. Trenutno pod njunim vodstvom trenira več kot 20 nogometne igre željnih fantov in deklet in še vabita letnike 2008, 2009, 2010, da se pridružijo. Tudi drugi člani, ki ne trenirajo nogometa in raje poma- gajo s svojimi pridnimi rokami, čez zimo niso počivali. V zimskih mesecih smo tako osvežili in prepleskali celoten objekt od znotraj, sodniške prostore pa smo v celoti renovirali. Še enkrat hvala vsem članom in simpatizerjem, ki nam pomagajo, da z minimalnim finančnim vložkom ustvarimo maksimalen efekt. NK Tržeč Spoštovani občanke in občani! V pričakovanju največjega krščanskega praznika se nam obeta vroče politično dogajanje. Najbolj ključno je bližajoče se zbiranje podpisov za referendum proti noveli družinskega zakona, ki izenačuje istospolno skupnost z zakonsko zvezo med možem in ženo. Naše udejstvovanje pri zbiranju podpisov je pomembno, saj je povezano z vrednotami, ki jih zagovarjamo in živimo. Na vas se obračamo in prosimo, da oddate svoj podpis in ob morebitnem referendumu glasujte proti omenjeni noveli zakona. Želimo si dobrega političnega ozračja, ki bo postavilo v ospredje ključne teme in pripeljalo do tega, da bi končno naredili, kar je treba. Če hočemo, da bomo imeli jutri, se ne smemo ozirati v preteklost. Občinski odbor NSi Dušan Pernek POLICIJA SVETUJE Ali znamo poskrbeti za svojega psa? ko raj ne mine dan, da v sredstvih javnega obveščanja ne bi zasledili, kako je pes ugriznil človeka, pobil ovce v obori ali pokončal srnjad v lovskem revirju. Vse to se dogaja zaradi malomarnosti in nevestnih lastnikov psov, ki Vedno trdijo, da njihov pes že nikomur nič ne naredi. Tudi živalski svet je del nara-Ve> ki biva v času in prostoru skupaj z nami, tako skoraj n* družine, ki ne bi imela kakega hišnega ljubljenčka. kTed te prav gotovo najpogosteje sodi - kot ga upravi-čeno imenujemo — človekov najboljši prijatelj, pes. Toda iskreno se vprašajmo: ali zna-1110 ljudje pravilno poskrbeti Za svojega psa? Ponovno se v zadnjem času Vsakodnevno na policijo °ktača in prosi za pomoč vse Več občanov, ki jih moti pro-st° sprehajanje oz. klatenje psov p0 vaseh, naseljih in v naravi, psov, ki uničujejo njihove vrtove in zelenice, najhuje pa je, da ti psi napadajo *U ubijajo druge domače in divje živali, pogosto pa ogrodju ali celo napadejo tudi človeka. Zaradi naštetega se ljudje ne upajo sprehajati ali kolesariti po okolici, mla-de mamice pa si ne upajo v natavo na sprehod z vozički iu otroki. Konkretni primeri s° poznani iz naselij Lancova Vas’ Pobrežje, Videm, Tržeč, in Spodnji Leskovec, kjubstava, Repišče ... koga poškodoval ali celo ubil. Ali mora res priti do tragedije, da se zavemo, kako neodgovorno ravnamo, ko pustimo našega psa nezavarovanega, brez spremstva in nadzora, da se klati in potepa po bližnji in daljni okolici? Ob ukrepanju policije se kot najpogostejši izgovori s strani neodgovornih lastnikov psov največkrat najdejo besede, kot so »moj pes še nikomur ni ničesar naredil, naj si sosed naredi ograjo« ipd. Ali naj si sosed res naredi in ogradi svoje bivališče, da vaš pes ne bo ogrožal njega, ali pa ste vi kot lastnik psa odgovorni in dolžni poskrbeti za svojega psa? Zakon o zaščiti živali vil. členu določa, da mora skrbnik živali na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Nadzor nad spoštovanjem tega člena izvaja poleg veterinarskega inšpektorja tudi policija. V primeru nespoštovanja določbe gre za prekršek in je zagrožena globa za fizične osebe od 200 do 400 evrov. takšnem ravnanju psov se v azeCa vsa kultura in ves značaj lastnikov takšnih psov, ki Uentalokrat celo uživajo in se Sami hvalijo, »kako dobrega PSa imajo«, hkrati pa trdijo, a ujihov pes še nikomur ni Uič naredil, kot da noben pes e uikoli ni nikogar ugriznil, Če posameznik s ščuva-njem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči pri posamezniku občutek strahu ali ogroženosti, globo za takšno dejanje predpisuje Zakon o varstvu javnega reda in miru. Pooblastila za izvajanje nadzora po tej določbi imajo policisti in občinski redarji. Če pride do povzročitve poškodb zaradi napada psa, je vedno odgovoren lastnik oz. vodnik psa, za tovrstno kršitev pa je zagrožena globa v višini od 800 do 1200 evrov. Glede na to, da klateški in potepuški psi vsako leto tudi na našem območju pobijejo ali poškodujejo veliko divjadi in tudi drobnice (zadnji primeri poboja ovac v Mali Varnici, Veliki Varnici, Vare-ji, Sovičah), je prav, da opozorim tudi na te pojave. Klateški ali potepuški psi, kot pravimo psom, ki se po lovišču podijo brez nadzorstva svojih lastnikov, povzročajo poleg zgodnje košnje, motornih vozil in sodobnega mehaniziranega kmetijstva v naravi velike izgube med divjimi živalmi. Policisti in lovci se soočamo s pretresljivimi prizori razmesarjenih in kruto pomorjenih srn od podivjanih in potepuških psov. V letu 2011 so klateški psi v Sloveniji pokončali več kot 3700 glav srnjadi, 26 gamsov, 26 muflonov ter devet glav jelenjadi, šest divjih prašičev in večje število divjih zajcev in fazanov. Živali v naravi pred potepuškimi psi varujeta dva zakona. Zakon o divjadi in lovu (ZDLov-1) v 35. členu navaja: Psov ni dovoljeno brez nadzora spuščati v prosto naravo. Lastnik psa je odgovoren za škodo, ki jo njegov pes prizadene divjadi. Po členu 77/1 se z globo — kaznijo od 420 do 1200 EUR kaznuje za prekršek posameznik, ki brez nadzora spušča psa v prosto naravo. Zakon o zaščiti živali pa v 15. členu določa: Prepovedano je preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, straše-njem ali nepotrebnim pregonom iz zavetišča in gnezdišča. Kazen je predpisana od 420 do 620 evrov. Poleg klateških psov, ki ne samo, da preganjajo divjad, jo tudi pokončajo, je vedno večji problem tudi vožnja v naravi (po njivah, travnikih, gozdovih) s kroserji in štirikolesniki, ki povzročajo ogromen hrup in tako preganjajo ubogo divjad, da teka iz kraja v kraj in ne najde svojega miru. Pred nami je čas gnezdenja, poleganja mladičev. Bodimo toliko zavestni in uvidevni, pustimo in dajmo živalim mir, da v miru živijo in se po zakonu narave tudi razmnožujejo. Ne dotikajmo se mladičev in ne odnašajmo jih domov, saj nihče, tudi človek ne, ne more nadomestiti matere ubogega mladička ali kebčka. Zato pričakujemo v prihodnje večjo odgovornost lastnikov štirinožnih prijateljev in vseh drugih uporabnikov prostora. Miran Brumec, VPO Videm Varnost na območju Občine Videm v letu 2014 #■' S poštovani občanke in občani občine Videm! V tem sestavku V«^vas seznanjam s stanjem javne varnosti na območju Občine Videm v letu 2014 na vseh področjih policijskega dela. PREPREČEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE V letu 2014 smo na območju Občine Videm obravnavali 118 kaznivih dejanj, v letu 2013 pa 81 kaznivih dejanj. Stopnja preiskanosti kaznivih dejanj je bila v letu 2014 nekoliko višja, saj smo v letu 2014 uspešno preiskali 73,68 %, v letu 2013 pa 71,60 % vseh kaznivih dejanj. To ocenjujemo kot uspešno in bomo temu delu tudi v prihodnosti namenjali veliko pozornosti. V letu 2014 smo na območju Občine Videm od skupno 118 kaznivih dejanj obravnavali 59 (51) kaznivih dejanj zoper premoženje, od tega 31 (18) navadnih tatvin, 11 (11) velikih tatvin oz. vlomov, 3 (6) kazniva dejanja goljufije, 9 (12) kaznivih dejanj poškodovanj tuje stvari, 4 (2) kazniva dejanja zatajitve, 1 kaznivo dejanje prikrivanja (1). V letu 2014 smo na območju Občine Videm obravnavali 43 (12) kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, od tega 6 (5) kaznivih dejanj nasilja v družini, 37 (5) kaznivih dejanj neplačevanje preživnine in 1 kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivosti, in sicer spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let. Zoper človekovo zdravje smo v letu 2014 obravnavali 2 (5) kaznivi dejanji, in sicer 1 kaznivo dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in 1 kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. V letu 2014 smo obravnavali še 2 (3) kaznivi dejanji zoper življenje in telo, in sicer 2 lahki telesni poškodbi. Nadalje smo v letu 2014 na območju Občine Videm obravnavali še 2 (3) kaznivi dejanji zoper čast in dobro ime, in sicer 2 kaznivi dejanji žaljive obdolži-tve in 3 kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine — grožnje. Zoper okolje, prostor in naravne dobrine smo obravnavali 2 kaznivi dejanji, in sicer 1 kaznivo dejanje nezakonitega lova, 1 kaznivo dejanje obremenjevanja in uničenja okolja, in 2 kaznivi dejanji zoper pravosodje, in sicer 1 kaznivo dejanje krive ovadbe in 1 kaznivo dejanje preprečitve dokazovanja. Kaznivih dejanj drugih posebnih oblik kriminalitete, kot so tihotapstvo, terorizem, izsiljevanje, ugrabitev, eksplozija, korupcija, računalniške kriminalitete, nismo zaznali. VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE VARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA V letu 2014 smo obravnavali skupaj 112 (105) kršitev, kar predstavlja rahel porast skupnega števila kršitev v primerjavi z letom 2013. Na področju Zakona o varstvu javnega reda in miru smo obravnavali 57 (69) kršitev. Kršitev iz drugih predpisov pa smo ugotovili 55 (36). Posebno pozornost med obravnavanjem kršitev javnega reda namenjamo družinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliščin storitev posameznih prekrškov smo podali 12 (11) poročil centru za socialno delo, 6 (5) osebam smo izrekli ukrep prepovedi približevanja. Zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru smo 10 (12) osebam izrekli opozorilo, 5 (6) oseb smo pridržali, ker ni bilo mogoče drugače zagotoviti javnega reda. Obravnavali smo 6 (5) prekrškov nedostojnega vedenja do uradnih oseb pri uradnem poslovanju. Od skupnega števila obravnavanih kršitev jih je bilo največ storjenih v stanovanju, kjer smo ugotovili 36 (23) kršitev, na javnem kraju (cesta, trg) 20 (9), v gostinskih lokalih 4 (6) in na javnih prireditvah 8 (19). V glavnem gre za kršitve v pustnem šotoru v Lancovi vasi. Po Zakonu o orožju smo obravnavali 1 kršitev (4). V tej zvezi smo opravili tudi 1 uspešno hišno preiskavo. Ugotovljene so bile 4 (5) kršitve Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, 3 (2) kršitve Zakona o zaščiti živali, ugotovili smo tudi 4 (2) kršitve Zakona o prijavi prebivališča, 1 kršitev Zakona o gozdovih, 6 (5) kršitev Zakona o nadzoru državne meje, 4 (5) kršitve Uredbe o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju in 2 (10) kršitvi Zakona o tujcih. Na področju organiziranja javnih prireditev in shodov smo prejeli 32 (23) prijav. Občasno smo opravili kontrolo in nadzor priglašenih prireditev. Glede javnih prireditev smo v 2 (2) primerih ugotovili kršitev Zakona o javnih zbiranjih in 4 kršitve Zakona o zasebnem varovanju. V letu 2014 smo obravnavali skupaj 19 (18) dogodkov, v katerih so 4 (7) osebe umrle. Obravnavali smo 1 (3) požar, 2 (2) delovni nesreči, 0 (4) samomorov, 4 (3) nenadne smrti in 5 (2) drugih dogodkov, v katerih je prišlo do telesnih poškodb. V letu 2014 smo nudili pomoč upravičenim osebam v obliki asistence v 2 (4) primerih, prav tako smo za 2 (2) osebi razpisali iskanje in tudi obe pogrešani osebi še pravočasno našli- ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA Prometnovarnostne razmere so na območju Občine Videm glede na skupno število prometnih nesreč in glede na posledice manj ugodne kot v preteklih letih. Tako smo na območju Občine Videm v letu 2014 skupno obravnavali 62 (41) prometnih nesreč, in sicer se je 36 (21) prometnih nesreč zgodilo v naselju, 26 (20) pa izven naselja. Zelo smo lahko zadovoljni, da se tako v letu 2013 kot tudi v letu 2012 ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom, v letu 2011 pa 1 prometna nesreča s smt' enim izidom (pešec v naselju Pobrežje), medtem ko tudi v letu 2010 prometne nesreče s smrtnim izidom nismo obravnavali, v letu 2009 pa smo obravnavali 2 prometni nesreči, v katerih so 3 osebe na kraju umrle. Smo pa v preteklem letu obravnavali 3 prometne nesreče, v katerih so bile 3 osebe hudo telesno poškodovane, in sicer 1 prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo v naselju in 2 Prometni nesreči s hudo telesno poškodbo izven naselja. Obravnavali smo še 13 (22) prometnih nesreč z lahko telesno poškodbo, v katerih se je 23 (33) oseb lahko telesno poškodovalo, in 46 (19) prometnih nesreč z materialno škodo, v katerih je bilo udeleženih 87 (45) oseb. Nepravilna stran in smer vožnje še vedno izstopata kot naj pogostejši vzrok Prometnih nesreč, sledijo neupošte-vanje prednosti, premik z vozilom in neprilagojena hitrost. Največ prometnih nesreč je bilo julija, po dnevih v tednu Pa negativno izstopajo petek, sobota in Sreda. Glede na časovni interval se je največ prometnih nesreč zgodilo med 5-30 in 7.30, nato med 16.00 in 18.00 ter med 20.00 in 23.00. Pohvalno je, da znaša v letu 2014 delež a*koholiziranih voznikov v prometnih nesrečah 8,5 %, v letu 2013 je znašal 12,7 % in 10,5 % v letu 2012, kar Podstavlja za dobre 4 odstotke manjši delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč kot v letu poprej. Pri nadzoru cestnega prometa smo ugotovili 873 (965) kršitev. Podali smo 18 (27) obdolžilnih predlogov, izrekli 809 (§22) glob, izrekli 39 (85) opozoril. Padali smo tudi 5 (5) odločb v hitrem Postopku. Svoje delo smo izvajali dosledno in na kritičnih odsekih, kjer je v Preteklih letih prihajalo do najpogostej-'hh kršitev cestnoprometnih predpisov 'n s tem do hujših prometnih nesreč, s ^mer smo v veliki meri dosegli, da je kdo stanje prometne varnosti na območju Občine Videm dokaj ugodno. Naj-Več poudarka smo dali kršitvam prepo-vedi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih nedovoljenih substanc, pri čemer srno ugotovili 25 tovrstnih kršitev in kršitev prekoračitve hitrosti vožnje, pri kemer smo ugotovili kar 543 (540) tovr-stnih kršitev. Nadzor državne meje *N IZVAJANJE PREDPISOV 0 tujcih S področja nadzora državne meje in izvajanja predpisov o tujcih je bil ugotovljen upad ilegalnih prehodov državne meje, v rahlem porastu pa so bile ugotovljene kršitve predpisov o tujcih. Pri varovanju državne meje smo ugotovili 3 (3) tujce, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Med osebami, ki so nedovoljeno prestopile zunanjo schen-gensko mejo, so bili 1 državljan Kosova in 2 državljana BiH. Pri varovanju državne meje smo skupno ugotovili 5(10) kršitev določil Zakona o tujcih. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm SLS. Slovenska ljudska stranka Spoštovani občanke in občani, bralci Našega glasa! Le veselje naj nam velika noč prinaša, z njim pa razumevanje, ljubezen, složnost, mir. Lučka božja v srcih naj nikdar ne ugaša. Prijetne praznike vam želimo! Občinski odbor SLS Videm ma Ca NOVA SLOVENIJA IV SH KRŠČANSKI DEMOKRATI Spoštovani občanke in občani! Zarja velikonočnega jutra naj vas vedno znova napolnjuje z upanjem, da je Življenje močnejše od smrti in Ljubezen močnejša od sovraštva. To upanje pa ne osramoti, ampak daje smisel in pogum, da z vedrim pogledom zremo v prihodnost in že sedanji trenutek živimo z upanjem v končno zmago nad smrtjo. Blagoslovljene velikonočne praznike! Občinski odbor NSi Dušan Pernek ^SMS 'NšŠkktiBk. STRANKA MLADIH ' Vllu ZELENI EVROPE Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije vam želi prijazno in z mirom prežeto velikonočno praznovanje, ki naj vam vliva srečo, veselje in novih moči za prihodnji čas. SMS — Zeleni Evrope LO Videm SDS ■■■ Spoštovani občanke in občani! Pred nami so dnevi velikega tedna. Naj bodo to dnevi upanja in veselja. Za velikim petkom vedno pride velika noč. Vstajenje je praznik zmage; življenje zmaga nad smrtjo, ljubezen zmaga nad sovraštvom, veselje zmaga nad trpljenjem. Lepo praznovanje velike noči vam želimo! Članice in člani Občinskega odbora SDS Videm Vse članice, člane in simpatizerje vabimo na letno skupščino, ki bo v petek, 10. aprila 2015, ob 13. uri v gostišču Pal v Vidmu. Vsem članom in občanom želimo ob velikonočnih praznikih lepo praznovanje, zdravja in sreče v krogu svojih družin. OO DeSUS Videm IZ NASE SOLE IN VRTCA Kaj delamo, kako se veselimo, kaj se učimo ... Projekt Lahkotni svet s knjigama Kolo v žepu in Lahkoten svet Leto 2014 je bilo v podjetju Talum v znamenju velikega jubileja, saj so v novembru proslavili 60 let svojega obstoja. Talum sodi med deset največjih slovenskih izvoznikov in iz leta v leto proizvaja več. Ustvarjajo približno okrog 300 milijonov evrov dohodkov, kar jih uvršča na 14. mesto po velikosti v Sloveniji, hkrati pa so osmi največji izvoznik. Jubilej so zaznamovali s tradicionalnimi novembrskimi dogodki. Ob tej posebni priložnosti so našo šolo, podružnico Leskovec, skupaj z Osnovno šolo Videm povabili k sodelovanju pri zelo zanimivem projektu Lahkotni svet. V ta namen so tudi za naše učence natisnili knjigi, na temo aluminija ju je napisala znana slovenska pisateljica Janja Vidmar. Učenci od 1. do 4. razreda so tako prejeli in prebrali knjigo Kolo v žepu, preostali starejši učenci pa knjigo Lahkoten svet. Obe imata ekološko vsebino, učenci pa ju bodo lahko pripovedovali za Bralno značko. V okviru tega projekta sta naše prelepe kraje obiskali Janja Vidmar in predstavnica Taluma, Aleksandra Jelušič. Zbrali smo se v šolski knjižnici, v prvi skupini otroci iz vrtca starejše skupine z vzgojiteljicama in učenci od 1. e do 4. e z učiteljicami, v drugi skupini pa so bili učenci od 5. e do 9. e z učitelji-Naši obiskovalki sta nas nagovorili glede projekta Lakotni svet. Nato sta 1. skupini predstavili knjigo Kolo v žepu, 2. skupini pa knjigo Lakoten svet. Pisateljica je med predstavitvijo učence povabila tudi na oder in jim zastavila zanimiva vprašanja in naloge, ki so se nanašale na temo aluminija. Piša- teljica je učence tudi spodbudila, da bodo doma začeli zbirati embalažo iz aluminija. Obe sta nam podali veliko novega uporabnega znanja, saj si prej nismo niti predstavljali, da so embalaže izdelkov, ki jih uporabljamo vsakodnevno, v celoti ali pa delno sestavljene prav iz aluminija. Po opravljenih Ualogah je pisateljica učence za pridno sodelovanje nagradila z bomboni, ki jih je za ta namen prinesla v veliki vreči. Bili so Zelo okusni, še posebno zanimivi so bili tisti, ki so bili zaviti v zelo tanko aluminijasto folijo. Te »aluminijaste ostanke« s° učenci zatem, ko so pojedli bombone, shranili v škatlo, z Uamenom, da v januarju 2015 nadaljujemo projekt. Iz teh Pri pouku biologije ^ti pouku biologije smo v 8. razredu od učiteljice Darje Petek dobili nalogo individualnega učenja. Po skupinah smo morali Podstaviti čutila in živčevje. Pri urah smo si naredili načrte za delo. Vsaka skupina je v roke vzela zvezke in začela pripravljati zapiske s pomočjo različne literature. Ko so bili zapiski končani, smo si lahko začeli pripravljati plakate ter makete čutil. Nastajali so odlični plakati, za katere nas je učiteljica zelo Pohvalila. Makete smo vse skupine izdelale doma. Po končanih pripomočkih za govorno nastopanje smo si razdelili govor *n se pripravljali na nastop. Skupine smo bile lepo organizi- odpadkov in tudi tistih, ki jih bodo učenci sami zbrali doma, bomo izdelovali razne izdelke iz aluminija. Pisateljica nam ni popestrila le tega dne, temveč tudi naslednji dan, saj je zelo veliko učencev obiskalo šolsko knjižnico — prišli so po bombone, ki so ostali od prejšnjega dne. Zahvaljujemo se podjetju Talum za vse podarjene knjige, pisateljici Janji Vidmar pa za čudovito predstavitev obeh omenjenih knjig in vrečo bombonov. Knjižničarka Aninia Kodrič rane, zato so bili tudi govorni nastopi odlični. Med nastopi smo bili člani drugih skupin kritiki za nastopajočo skupino. V zvezek smo si napisali pozitivne kot negativne kritike, po končanih nastopih pa smo najprej po skupinah analizirali nastope, nato pa se nam je pri analizi pridružila še učiteljica Darja. Učenci smo spoznali odličen način učenja in se naučili veliko novega. Rebeka Fridrih Gosak, 8. a OŠ Videm Oraga prijateljica Teja, liža se kurentovanje in zato ti danes pišem. Zanima me, ali Prideš na naše kurentovanje. Rada bi ti predstavila našo značil-n° pustno masko. To je kurent. Urent ima glavo, ki je narejena iz ovčje dlake. Na glavi ima °Z°ve. Iz ust mu visi dolg jezik. Oči ima izrezane. Dolg je tudi n°s- Oblečen je v velik kožuh, ki je prav tako narejen iz ovčje aKe. V pasu ima zvonce. V roki drži ježevko, na katero mu £°spe, babice, mame zavežejo robce. Obute ima čevlje in nad Trni so gamaše. To je opis našega kurenta. Upam, da boš lahko prišla k nam. Če te nihče ne more pripeljati, bova pote prišla midva z očkom. Ko si bova ogledali kurentovanje, bo nama mama pripravila pustno večerjo. Upam, da se vidiva, da se bova lahko zabavali. Zvečer pa te bomo odpeljali domov. Lep pozdrav, tvoja prijateljica Karin Karin Vogrinec, 5. d OŠ Sela Izdelovali za mamice (doživljajski spis) V ponedeljek, 16. marca, smo v šoli imeli tehniški dan, na katerem smo veliko izdelovali. Obiskala nas je tudi gospa Milena, ki nam je pokazala nekaj tehnik velikonočnega izdelovanja. V začetnem delu smo se zbrali v učilnici OPB, kjer nam je učiteljica Maja povedala, kaj bomo ta dan počeli in kdo nas je obiskal. To je bila gospa Milena, kot sem že v začetku povedala. Ko smo se razdelili po razredih, smo starejši učenci izdelovali rože iz papirja za materinski dan, mlajši pa so z gospo Mileno izdelovali zajčke iz testa. Po malici smo se zamenjali, a nismo izdelovali enakih izdelkov. Mi smo izdelali pletenico, nato pa nekateri še košarico. Ker nam je ostalo še nekaj testa, smo ga spletli v kite in iz njih naredili srček. Ko smo to končali, smo se zbrali vsi učenci naše šole in izdelali okrašena velikonočna jajčka. Naredili smo razstavo in se na koncu še fotografirali. Bilo mi je zelo všeč, ko smo izdelovali rože. Teja Svenšek, 5. d OŠ Sela in veliko noč vAAS^SLAj '' !** M * r+ — - M,- L .'-1 > -drvtn - ■ /WjA . ' , U ^ * L w M i 'V |*ttl («»• w Vt V *••■**. ,. v*,,. £ *••*» »A f t-.jf, jiM. <**■** :b» >-• i»l I-' JW»w 5) 7 rru% fv3^> ^ T^!-A» £> 6-. *-ir--»S *>t%T ):» 1 p V JVuy * UM« « TV tol« -Tt- /rtifr .r*** ^». JUri, .J gl. -*-H— *X Mm« »ti w ^ xyx P71 li x -.iv« A«y w ««A( «U,M.y>j ttrr*x ^Ajl) XWoa VHf mo* * v/iol* *»/l mf» ceJl, Ur moia, IvAJU1 • W 7 Jj*JfcaU f •*-*>! ■’'**•' •** ■' »**•'«>' ti»vt ’ Xi*t 4*» J ....------s.v - /fc»uU# i koevuui zna*: •.v,-V^,,>lv, tj _td .Wwtr Z» '$XlS'&&g#%hi4t,c • Himna OŠ Videm (Besedilo: Klara Hliš, uglasbil: Dejan Štuhec) Ob vznožju Haloz, kjer klopotec se oglaša, kjer Dravinja tiho žubori, vsa ponosna, čudovita naša šola tam stoji. V njo zahajamo vsi radi, učenci in učitelji, vse za to, da več bi znali in da srečni bi bili. Šola Videm da nam znanja, za življenje nas uči. Prijatelji smo vsi med sabo, šola Videm - to smo mi. Šola Videm — to smo mi, mavrica, ki v srcu se rodi. Mi vsi eno smo, mavrica, ki sega v nebo. 3. RAZRED 4. RAZRED Talumov lahkotni svet in ekologija Včeraj smo imeli tehnični dan. Mislili smo, da ne bo zanimiv, °čitno smo se motili. Zjutraj nas je obiskal učitelj Matjaž Kla-sinc- Povedal nam je veliko o ekologiji, o kateri nismo veliko Vedeli. Da bi si zapomnila čim več, sem v mislih ponavljala tudi o zeleni in črni dobi. Na koncu predavanja smo prišli do sklepa, da pripomoremo k ekologiji z ločevanjem odpadkov. 0 predavanju smo si ogledali filmčka o Talumu. Iz filmov razbrali, da ima Talum bogato zgodovino in je zakon. 11 naravoslovju smo se učili o vetru in drugih vremenskih Pojavih, zato smo izdelali vetromer, ki smo ga ovili v alu foli-J°- Naučili smo se veliko o ekologiji in Talumu. Učitelj Matjaž 11 as je spremenil v prave ekologe. Pia Narat, 5. d OŠ Sela Aluminij. Lahka kovina, ki jo izdelujejo v tovarni Talum. Ta tovarna ima pestro zgodovino. Nekaj hal se je odprlo, nekaj zaprlo. Lani je Talum praznoval 60 let delovanja. Izdelujejo kakovostni aluminij. Ekologija. Znanstvena veda o okolju in živih bitjih v njem. Ko smo prišli v šolo, nas je že čakal učitelj Matjaž. Poučil nas je o ekologiji in ločevanju odpadkov. Po predavanju smo si ogledali filmčka o tovarni Talum. Bila sta zelo zanimiva in izvedel sem veliko novih stvari. Po filmih smo se razdelili po razredih in mi smo v svojem izdelali vetromer. Čeprav ga nismo preizkusili, deluje. Ta dan je bil zelo zabaven in poučen, kajti smo se veliko naučili. Gaj Železnik, 5. d OŠ Sela Lahkoten svet Danes je bil v šoli zelo pomemben dan. Nismo potrebovali zvezkov. Cel pouk je bil namenjen temi Lahkoten svet. Malo smo se učili tudi o ekologiji in spoznali, kaj se zgodi, če preveč onesnažujemo okolje. Zato smo v šolo prinesli tetrapake, plastenke, pločevinke, papirčke od bombonov in zamaške. Iz teh stvari smo izdelali metulja in klovna. Jaz osebno sem se imela zelo lepo, ker je bil dan zelo poučen in zanimiv. Lahko bi imeli še več takšnih dni, da bi se naučili, kako ravnati z odpadki. Eva Vidovič Malek, 3. d OŠ Sela Vesel božič, mišek Matiček glas seže v deveto vas, in tako smo se konec decembra dobili še v Doleni, kjer smo ponovno zaigrali igrico in pomagali tamkajšnjim otrokom priklicati Božička. Za letošnje šolsko leto smo končali nastope, morda pa se ponovno snidemo v naslednjem. Barbara Rajh Utrinki iz vrtca Mavrica Zg. Leskovec Očkov dan 5. marca smo pripravili prijetno druženje otrok in njihovih očkov. V uvodu smo se v telovadnici šole razgibali, nato pa so otroci ob pomoči očkov v lončke posejali začimbe, s katerimi so presenetili svoje mamice ob materinskem dnevu. »Deliti nekaj tako dragocenega, kot so slastni orehovi piškoti, gotovo ni bilo lahko!« so bile mamičine besede, ko je mišek zaradi svojega dobrega srca prinesel domov samo en piškot. In 14 ■ ■ 1 k 1 m. J ~ ' 11 1 m 1 šM j x * /Imj iOBj Dramska ekipa je navdušila tudi najmlajše občinstvo na Selih. Foto: arhiv vrtca Skrita misel o dobroti, ki je bila v tej dramski igrici, se mi je zdela idealna za božični čas. Da bi se lahko dobrota širila okrog, sem potrebovala igralce. Tako sem v začetku novembra na vseh enotah vrtca Videm (tj. pri sončkih, mavricah in zvezdicah) zbirala prostovoljce za igro. Odziv staršev je bil dober in tako je kmalu nastala naša »priložnostna dramska skupina staršev otrok vrtca«. Dobivali smo se tedensko in s skupnimi močmi pripravili sceno (hvala, Sanda). Z uporabo zvez in poznanstev smo si izposodili kostume (hvala, Peter). Poskrbljeno je bilo za glasbeno in tonsko spremljavo (hvala, Jože) in prav tako za piškote, s katerimi je mišek nahranil nastopajoče (hvala, Jolanda). V kratkem času je sledila premiera igrice v dvorani v Vidmu. Sledili sta ji še igri na Selih in v Leskovcu. Da se nismo sladkali samo mi na odru, so gostujoči vrtci vse gledalce pogostili s sveže pečenimi piškotki iz svojih »pekarn«. Pravijo, da dober Mamica je kakor zarja 20. marca smo s pesmijo Mamica, si kot cvet popestrili proslavo, ki jo vsako leto pripravi OŠ Leskovec v sodelovanju s KS Leskovec. Kdo je napravil Vidku srajčico 26. marec smo nestrpno pričakovali skozi vse leto, saj smo na prireditvi v čast mamicam predstavili celoletni projekt Lahkotni svet. Predstavili smo se z dramatizacijo pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico. Ponosno smo nastopali v kostumih, ki nam jih je zašila Vida Gostenčnik, za kar smo ji neizmerno hvaležni. Prireditev smo popestrili tudi s petjem in plesom-Otroci so svoje mamice presenetili z darilcem (kozmetično torbico), v katerega izdelavo smo vložili veliko truda. Vrtec Mavrica 1 Zvončki za mamice Bil je sončen dan in pihal je veter. Vzeli smo topla oblačila in obutev in se zbrali pred šolo. Po dva in dva smo hodili v koloni proti gozdu. Tam smo se razgibali, tekali in nabirali zvončke. Tekmovali smo, kdo bo nabral več zvončkov. Nabrali smo jih za celo veliko košaro. Učiteljica nam je dovolila, da lahko gremo do prikolice in jo tam počakamo. Skupaj smo nadaljevali pot do šole. Bil sem navdušen, ko smo nabirali zvončke, se razgibavali in osrečili mamice. Aljoša Širec, 3. e Nabrali smo zvončke V četrtek smo imeli šport, zato smo šli ven na svež zrak. Blodili smo hitro hojo. Hodili smo in še vedno hodili, dokler nismo prišli do gozda, ob katerem je stala hiša. Za njo smo tekali po hribu gor in dol in delali razne vaje. Spodaj smo Zagledali prekrasne zvončke in jih nabrali polno košaro. Naj-lepši šopek je imel Tijan, ki se je pri tem delu zelo potrudil in nam pokazal, kako zelo rad ima svojo mamico. Učiteljica je Bila vesela vseh naših šopkov, saj smo ji tudi mi pokazali, kako radi imamo svoje mamice. Bočasi smo se vračali v šolo. Karin, Monika in Jana so se pogovarjale, nakar se je moji najboljši prijateljici Moniki zgodila nesreča. Stopila je v luknjo in začela jo je boleti noga. Mene je Bilo strah zanjo, saj me je skrbelo, kako nam bo naslednji dan UsPelo presenečenje za mamice in kako bo nastopala s folklorno skupino. Na koncu se je vse srečno končalo, kdeni je bilo všeč, saj je bilo zunaj zabavno, Monika je drugi dan že plesala in bila sem srečna, ker smo nabrali toliko zvončkov, da smo napolnili vse vazice na mizah, ki so bile pripravljene za mamice. Teja Mandelj, 3. e Izdelovali smo rožice iz papirja ^ ponedeljek, 16. 3. 2013, smo imeli tehniški dan. Obiskali sta nas dve starejši gospe in nam pokazali, kako se izdelujejo nageljčki iz papirja. Bili sta zelo prijazni. B^aredila sem pet nagelj čkov: rdečega, rožastega, rumenega, kožnega' in modrega. ^oj prvi nagelj je bil zelo lep, drugi pa malo manj - ampak Vsi so mi bili všeč. Ko sem izdelovala nageljne, sem mislila na tnamico. Vsi smo se zelo trudili, najbolj pa prvošolčki. Pomagale so nam tudi učiteljice, saj brez njih ne bi bilo tako lepih nagelj čkov. Blospa Ana in gospa Elica sta bili odlični, zato se jima iskreno zahvaljujem. Naučila sem se strpnosti, ko sem čakala na pomoč. Bila sem zadovoljna, ker sem s svojimi rožicami osrečila pet nramic. ^ 1" ellm si, da se takšen dan še kdaj ponovi. Monika Milkovič, 3. e K iT. 7 '■ , W , m ■ - VjH ISllIl up*,., . " H ' T !:.< K ’ m.M*■ S ■ '' ■A. ■ SL" Mm Jv ■ ^ . "TU Nabirali smo zvončke V četrtek, 19. 3. 2015, smo z učiteljico Marjano nabirali zvončke. Šli smo v gozd, kjer je bilo veliiiiko zvončkov. Nabral sem jih zelo dosti. Imeli smo telovadbo v naravi. Moja sošolka Monika si je poškodovala gleženj. Ko smo se vrnili v šolo, sem šel domov. Bil sem srečen, ker so bili moji mami zvončki všeč. Martin Krajnc, 3. e Nabirali smo zvončke Bil je lep dan in z učiteljico Marjano smo se odločili, da bomo za naše mamice nabrali zvončke. Bil sem zelo srečen, saj imam svojo mamico zelo rad. Ko smo prišli do želenega mesta, smo imeli najprej razgibalne vaje, potem pa smo začeli nabirati prve zvončke. Ko pa sem našel prvo koprivo, ni bilo več tako dobro, ampak malo pekoče in srbeče. A to mi vseeno ni poslabšalo dneva, saj če kaj počnem za svojo mamico, me nič ne more razžalostiti ali ustaviti. Ko sem nabiral zvončke, sem našel tudi tri dvojčke. Nanje sem bil zelo ponosen. Po končanem nabiranju sem si za pot utrgal nekaj trobentic. Bile so zelo okusne, a še boljše je bilo kosilo v šoli. Doma pa sem to zgodbo povedal še mamici in atiju. Želim si, da bi se tak dan še kdaj ponovil. Anej Štrucl, 4. e Nabirali smo zvončke Nekaj dni pred materinskim dnevom smo šli zadnjo šolsko uro nabirat zvončke. Ker smo imeli uro športa, smo hodili hitro hojo do majhnega griča na južni strani Leskovca. Ko smo prišli do tja, smo šli po majhni ozki stezici na grič, kjer je živela starejša gospa, vendar nismo šli do nje. Ko smo prišli do sredine griča, je bila pred nami zapičena palica. Učiteljica je rekla, naj tečemo do nje. Ko smo odtekli, smo šli malo nižje. Tam, na robu jase, smo tekli cikcak. Nato smo šli nabirat zvončke. Videli smo mnogo zvončkov. Začeli smo jih nabirati. Nabrali smo zelo veliko košaro zvončkov dvojčkov in še eno košaro navadnih. Med nabiranjem zvončkov se je Anej spekel na koprivi. Ko smo končali, smo lahko tekli do ceste, kjer je bilo veliko krtovih lukenj. Med tekom si je Monika zvila gleženj. Nato smo šli ob robu ceste in pri potoku sem našel čemaž. Utrgal sem list. Dišal je po česnu. Ugriznil sem ga in pojedel, ker sem vedel, da je zdravilen. Šli smo nazaj v šolo in tako se je pouk končal. Ta dan sem si izbral, ker mi je bil všeč. Niko Vidovič, 4. e Nabirali smo zvončke V četrtek, 19. marca, smo se z učiteljico Marjano odločili, da bomo nabirali zvončke za mamice. Ko je učiteljica Marjana prišla iz razreda, nam je rekla, naj se obujemo. Obuti in oblečeni smo odšli na pot. Medtem ko smo hodili, se je pripeljala moja mami in mi povedala nekaj stvari. Nato pa smo zavili levo in šli proti zeleno-beli hiši. Odšli smo na hrib in tekli gor-dol, levo-desno in cikcak. Učiteljica Marjana je rekla, naj nabiramo zvončke z dolgimi peclji. Jaz sem jih nabral največji šopek. Ko smo zelo hitro tekli po hribu, si je Monika zvila gleženj in ni mogla hitro hoditi, zato me je učiteljica poslala, naj prvošolčke peljem na kosilo. Opravil sem nalogo in čez nekaj časa so prišli še ostali. Iz tega dogodka sem se naučil, da je narava zelo lepa, da je na svetu mnogo rastlin ter da se utrudiš, ko tečeš po hribu. Bilo je super, ker smo bili zunaj in ker smo nabirali prve pomladne cvetlice. Tijan Potočnik, 4. e Obiskali smo šolsko knjižnico V sredo smo odšli v knjižnico. Ko smo vstopili, smo pozdravili gospo knjižničarko, Aninio Kodrič. Najprej smo se pogovarjali o našem domačem branju. Svetovala nam je primerne knjige, ki jih lahko beremo za našo starost. Nato smo s knjižničarko začeli izdelovati vsak svojo knjigo. Naučili smo se veliko o knjigi: o prvi strani knjige, o hrbtni strani knjige, kje sta zapisana naslov in avtor. V knjižnici smo se zabavali, saj smo brali knjige in jih listali. To mi je bilo zelo všeč. Ko smo z izdelavo knjige končali, smo se poslovili in obljubili, da bomo prišli še večkrat. Knjižničarka je povedala, da je bila tudi ona vesela, da smo prišli v knjižnico. Tega dne ne bom nikoli pozabila. Karin Pernek, 4. e Nabirali smo zvončke Bil je sončen dan in pri šolski uri športne vzgoje smo odšli z učiteljico Marjano nabirat zvončke. Seveda smo se med potjo razgibavali in hitro hodili, ko smo se vzpeli na grič. Z griča smo v dolino videli ogromno zvončkov. Začeli smo jih nabirati. Stebla so morala biti čim daljša in cvetovi so morali biti čim lepši, saj smo zvončke nabirali za okrasitev za materinski dan. Nabrali smo eno košaro zvončkov. Ko smo se vračali v šolo, je učiteljica Marjana dovolila, da tečemo. Med tekom si je Monika zvila gleženj. Jaz sem moral domov, ker sem videl, da je pome že prišla mama. In tako je minila ura športa s sprehodom, nabiranjem zvončkov in z Monikinim zvitim gležnjem. Janez Šmigoc, 4. e 3. RAZRED 4. RAZRED Še nikoli me ni bilo tako strah Zgodilo se je meni doma v soboto, 3. 5. 2008. Bil je lep dan in šel sem tekat. Moral sem na stranišče in ati mi je zavezal vrvico na hlačah. Ker sem bil zelo radoveden fant, sem se dotaknil brusilnega stroja, čeprav mi je ati rekel, da se ga ne smem dotikati. Tisti trenutek nisem vedel, kaj se dogaja. Dva prsta sem imel krvava in mehka. Takrat me je bilo tako strah kot še nikoli. Bilo mi je slabo in videl sem megleno. Prišli smo k zdravniku in ta je rekel, da moram nujno na šivanje. Srce mi je hitro bilo in postalo me je še bolj strah. Ko so mi šivali oba prsta, me je bolelo in peklo. Skoraj sem spustil solze, a sem se zadržal. Po šivanju sta me cel teden bolela prsta sredinec in prstanec. Po nekaj dneh sem šel v bolnišnico, da so mi iz prstov odstranili šive - a sta me prsta še vedno bolela. Roko sem imel v povezi, zato ker nisem smel migati s prstoma. Malo me je bilo strah, da ne bom naredil česa narobe. Tisti dan sem obljubil, da se ne bom nikoli več dotikal strojev, ki so vključeni, saj so zelo nevarni. Prisegel sem si tudi, da ne bom nikoli več tako radoveden, kot sem bil tisti dan. Aleks Trafela, 4. e Modna revija v vrtcu Sonček V vrtcu Sonček smo združili projekta Od tkanine do obleke in Lahkotni svet, ki ga je organiziralo podjetje Talum ob praznovanju 60-letnice delovanja. Spoznavali smo različne tkanine, oblačila, modne dodatke in obutev. Raziskovali smo aluminij in njegovo uporabnost. V okviru projekta smo priredili modno revijo, ki smo jo posvetili predvsem mamam, da jim izkažemo pozornost in hvaležnost. Prireditve se je udeležila tudi predstavnica Taluma Danica Hrnčič. Za ozvočenje je poskrbel Jože Godec. Otroci so se sprehodili po modni stezi (hvala OŠ Ljudski vrt) in predstavili klobuke za različne priložnosti, kreacijo za deževne dni, pomladno in poletno kreacijo, poročna in svečana oblačila. Na koncu so nam zaigrali muzikanti. Po prireditvi je sledilo druženje s starši po igralnicah. Strokovne delavke vrtca Materinski dan v vrtcu Zvezdice Prireditev na Selih je bila posvečena mamam, babicam ter tudi očetom in dedkom, kajti zavedamo se, da sta za vzgojo otrok in popolno srečo družine pomembna oba starša. Zasnovali smo jo v sklopu projekta Od tkanine do obleke v lahkotni svet v sodelovanju z družbo Talum. Predstavili smo se s pravljico Minka pločevinka in prikazali nekaj modnih smernic za letošnjo sezono. Ob koncu prireditve so se otroci mamicam zahvalili za vsakodnevno skrb in ljubezen z drobnimi darilci, ki so jih pripravili ob pomoči strokovnih delavk vrtca. Prireditve ob materinskem dnevu so se udeležili tudi v. d. ravnatelja Robert Murko, župan Friderik Bračič in posebni gost Jože Hrga, vodja sekcije Veseli Jožeki iz KD Franceta Prešerna iz Vidma, ki je bil na obisku s posebnim namenom. Sekcija Veseli Jožeki je OS Videm, podružnici Sela, podarila sredstva v višini 1015 evrov, ki so bila zbrana na 8. glasbeno-humanitarni prireditvi Veselo na jožefovo v Kidričevem. Za podarjena sredstva se iskreno zahvaljujemo. Namenili jih bomo za nakup didaktičnih pripomočkov, ki jih bodo upora- Jože Hrga, vodja sekcije Veseli Jožeki, je podružnični šoli Sela izročil vrednostni ček za nakup didaktičnih pripomočkov. Foto: arhiv vrtca bljale tudi naslednje generacije. Vrtec Zvezdice Sela Hvaležni smo vam, radi vas imamo Te besede so bile vodilo prireditve ob 21. obletnici odprtja obnovljene in dograjene šole ter v počastitev bližnjega materinskega dne. Sola je bila kasneje sicer še dvakrat dograjena oz. nadgrajena, dograjen je bil še vrtec, vendar je bilo prvo odprtje gotovo najbolj pričakovan dogodek. Prireditev je bila namenjena staršem učencev šole. Krasna vabila so privabila večino staršev, ki so skupaj z otroki napolnili telovadnico šole. »Roža potrebuje sonce, da postane roža, človek potrebuje ljubezen, da postane človek« je bila misel na vabilu, s katerim so povabili starše, da bi ob materinskem dnevu izkoristili priložnost, da se z besedo, pesmijo in plesom zahvalijo svojim družinam za ljubezen in dobroto. V programu so nastopili skoraj vsi učenci, saj so se predstavili razredi. Ze v prvi točki programa so v mavričnih barvah izrazili vsebino prireditve, ki je zapisana v naslovu. Učenci so brali misli o tem, za kaj vse smo lahko hvaležni, a tega velikokrat ne izrazimo. Hvaležni smo za dobre starše, ki skrbijo za nas, za družino, v kateri se počutimo varne, za hrano, oblačila. Vse to se nam zdi samoumevno, a če pomislimo na lačne, gole in bose otroke v drugih delih sveta, moramo biti hvaležni za vse, kar nam je nudeno, je bila njihova ugotovitev. Tudi o materah so bile izražene misli ob bližajočem se prazniku. Prav tako ni manjkalo pesmi in plesa. Preden pa se je program zaključil, se je ravnatelj Robert Mur- ko najprej zahvalil učencem, ki so izvajali program, učiteljem, ki so pripravljali učence, odgovornima učiteljicama za pripravo Vesni Voglar Pulko in Damjani Hliš, za pripravo scene Aleksandri Vidovič, za glasbeno spremljavo in ozvočenje pa Dejanu Štuhcu. Ob koncu prireditve je sledilo še presenečenje: otroški in mladinski pevski zbor sta premierno zapela šolsko himno, izbrano na natečaju, ki je trajal od začetka šolskega leta. Besedilo je napisala učenka Klara Hliš, uglasbil pa jo je učitelj Dejan Štuhec. S proslave na OŠ Videm Foto: ŠM Z razstavo kruha in pesmijo veselo v pomlad h "^ruštvo kmetic ■ občine Videm je v A J soboto, 28. marca, v Vidovi kleti odprlo vrata ze tradicionalni razstavi Nas vsakdanji kruh. Pridne ženske roke so spekle različne vrste kruha, vsak pa je dobil posebno mesto na praznični velikonočni razstavi. Že na dan odprtja si je razstavo ogledalo veliko ljudi. Svečano odprtje razstave je spremljal prijeten kulturni program, ki se je nato nadaljeval v občinski dvorani na prireditvi Veselo v pomlad - pripravili so jo kulturniki KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju. TM Ljudje pomladi Ko spomladi dvor nebeški ozeleni, življenja moč iz bilke vsake spet vzbrsti. Vse ob svojem času požene cvet, prav zato čar pomladi je presenetljivo lep. Med cvetovi nobene ni zavisti, vsak cvet spoštuje zakon narave isti. Se plevel nikogar ne ogroža, če prostor svoj ima kot vsaka roža. Ljudje značilnosti tudi rastlinam kradejo, po živalsko in drugače se obkladajo: »Si hud kot paprika in čili!« »Ti vsiljiv si kot slak, ki povsod se sili!« Svet drugačen bo, če bomo ljudje pomladi, če več dišeče ponižnosti vijolice bi vsem podali; skromnost spominčice vsakemu paše, če kot tulipan ne obrača vse pozornosti nase. Vrt cvetoči smo, če cvet svoj drugemu odpremo, skrivnostni svet se odpre, če drugega cvet zazremo. Ljudje pomladi imamo vse cvetove radi in vedno mislimo, kakšne sadove bodo cvetovi dali. T. Kolenko Videmski župnijski vrt Cvetno nedeljo obogatili s pasijonom W TT župniji sv. Vida je bilo na cvetno nedeljo znova slo-%/ vesno. Mladi in zakonci so tudi letos zaigrali v pasi-T jonski igri, ki je spomin Jezusovega sodnega procesa in trpljenja po zapisih evangelistov. Dogodek velikonočnega praznovanja je bil najprej na župnijskem dvorišču, kjer so prikazali pasijon do križanja, križanje pa je bilo predstavljeno pri cerkvi svetega Vida. Pater Tarzicij Kolenko je ob pričetku slovesnosti, ki je bila znova dobro obiskana, blagoslovil presmece in vernike povabil k spremljanju pasijonske igre. Besedilo in foto: TM BESEDA ZAHVALE Ce se vas je igra dotaknila, potem nam je uspelo. Zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi igranega pasijona na prostem, in tudi gledalcem, ki so nam s svojim množičnim obiskom poplačali ves naš vloženi trud. Vsi sodelujoči bodo posebej objavljeni na spletni strani župnije sv. Vida - v občinskem glasilu je namreč premalo prostora. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje. Bili ste enkratni. Režiser: Jože Kozel