GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo In Upravništvo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.- Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi :
Oglasi na drugi strani Lir L- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
UBEŽNIKI - DEZERTERJI
Pred našimi očmi se odigrava pojav, ki utegne postati osodepoln za slovenski del dežele. Mislim na beg ljudstva iz naše dežele v Jugoslavijo. Zdi se, da imamo opraviti s pravo ubežno epidemijo, ki se ni polastila le razumništva, temveč tudi trgovcev, obrtnikov, kmetov, delavcev, — skratka vseh, ki derejo kar na slepo iz dežele.
Dokler so nas zapuščali Kranjci in Štajerci, ki so v onih lepih Časih radi hodili se gret v solnčno Goriško in, bi rekel kdo, semkaj zgago delat, se nam ni zdela stvar tako pomisleka vredna, ker oni niso iz-rastli iz naših tal in niso za naše ljudstvo čutili, Ali sedaj ko začenjajo uhajati sinovi naših avtohtonih, starodavnih, domačih korenin, nas ta pojav po vsej pravici vznemirja.
Brez dvoma ima vsakdo v sebi naravno stremljenje, da si išče čim boljših pogojev za tim boljše življenje, ali v deželi, kjer nas čaka mnogo dela, obeta se pridnemu tudi mnogo jela, da se nekoliko krepko izrazim po domači govorici. K^dor pa se dela straši, je figovec, ki ne bo nikjer pokazal kaj prida. Za o-nega, ki hoče delati in komur delo ne smrdi, jo v deželi dela dovolj. In v naši deželi, ki je bila tako grozno prizadeta po vojnih dogodkih in v kateri je ljudstvo toliko trpelo, bo potrebno, da se vse inteligentne sile strnejo na delu, da se bodo mogla dežela vzpostaviti, to je, da se zopet vstvarijo taki pogoji, da bode moglo naše ljudstvo zopet človeški živeti kakor je živelo pred vojno.
Zapuščati svoje ljudstvo v času največje sile in potrebe, pomeni počenjati krvno izdajstvo! Je pa tudi brezna čaj no in brezvestno za razumništvo, da zapu-šča v sili deželo, ki mu jo omogočila, da so je izšolal in dvignil na višjo socijalno stopnjo ; kajti razumnik se mora zavedati, da je za v-zdrževanje šol prispevalo ljudstvo cele dežele s plačevanjem davkov.
Vi vsi, ki bežite iz dežele in iščete v Jugoslaviji služb in časti, ste, z našim največjim pesnikom Prešernom rečeno, Narobe-Katoni, ste prosti dezerterji m kukavice. Nimate ljubezni ne do rojstne grude ne do svojega ljudstva, iz katerega ste se rodili. Kakor se izkuša zlato v ognju, ali je pravo ali ne, tako se izkuša prijatelj v sili in v nesreči in tisti, 'ki zapušča svoje ljudstvo v sili in v nesreči, je nezna-čajnež in njegov neprijatelj.
V svoji preprotrebni strogosti bi mislil, da jo dovoljeno božati iz debele le onemu, ki je tukaj poizkusil Vse, da ostane, a da nima nikakega dogega izhoda več, kakor da gre 8 trebuhom za kruhom. Tedaj le iz tehtnih in važnih razlogov, če je Prišla ekzistonca sploh v nevarnost, bi bilo moralično dovoljeno iskati si boljšega kruha drugod.
Kes je, da so danes gospodarske razmere v deželi jako težke, ali, kratkovidneži, ne vidite, da so danes po celem svetu gospodarske razmere težke ? In razumeti morale vendar enkrat, da je ta doba prehodna in da, kedar se izvlečemo s pogumnim delom iz sedanjih težkoč, se razmere spremenijo in zboljšajo. Le v delu je spas poedinca, narodov in vsake države. Pečeni piščanci ne bodo nikomur in nikjer v usta leteli.
Ubežništvo razumništva in drugih utegne postati za našo deželo naravnost katastrofa v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru, ker bežijo oni, ki bi mogli in tudi morali po svojih zmožnostih največ koPonajveč bežijo možki in nastane 8ocijalno vprašanje, kaj bo z žen-8 vom, katerega je vsled po vojni
na stalega upadka na možkih v deželi več ko možkih. Kaj bo z sklepanjem zakonskih zvez in kaj bo s naraščajem ! In ni na dlani ležeče, da mora del ženstva zabresti na kriva pota? Kdo je in bode tega kriv, če ne vi, ubežniki ?
V deželi manjka menda okoli 200 učiteljskih sil, ki ne bi da-ali le mladini šolskega pouka, temveč kakor v preteklosti, tako bi delali tudi v bodoče pri kulturnih društvih za povzdigo ljudske izobrazbe. In kdo naj prevzame kulturne delo, če vi, kulturni delavci in kulturni pijonirji bežite iz dežele ?
In kdo dvigne gospodarstvo v deželi, če greste vi razumniki, ki ste sodelovali pri gospodarskih napravah, in če greste vi trgovci in boljši posestniki in organizatorji gospodarskih zadrug in društev iz 'paše dežele, ki ste jo večkrat imenovali mila, ljuba domovina ?
Kar je vojna v treh ali v štirih It tih pri nas s topovi pokončala, se na da kar črez noč zopet vsposla-viti. Delajo se na merodajnih mestih priprave, da se likvidira vojna škoda in izplača vojna odškodnina in upati je, da se vspostavitveno delo prične na najširši podlagi v bližnjem času. Zato pa je potrebno, da se, kakor gori rečeno, strne na delo vso, a kar leze ino grede», da vstane iz razvalin obnovljena in lepša naša dežela. Ponavljam, da je izdajalec naroda, kdor le iz samo-pašnih namenov, iz koristolovstva in morebitno pričakovano udobnosti beži iz dežele! In vi, ki sto že bežali, niste junaki, ampak bojazljivci in šalobarde.
Tisti pa, ki bežijo iz dežele, ker se Italijanov bojijo, so strahopetni zajci, katerim lahko zakličemo poslovilne besede: «Bežite hitro in glejte, da se več ne vrnete!» če je naša usoda zapečatena, potom se moramo vdati v nov položaj in v nove razmere, z njimi računati in po njih delati.
Vem, da bodete vi, junaki dezerterji, pošiljali solzave pozdrave črez hribe in doline v domači zemlji zapuščenim svojcem, a le-ti Vam jih ne bodo vračali, ker bodo v Vas videli proste ubežnike. In pride čas, ko se bodete, vi ubežniki, zopet vračali; ali kakor ni nikdo potočil ob Vašem begu solze žalosti, nikdo ne potoči ob Vašem povratku solze veselja. Nikjer spoštovan, povsod zaničevan: taka je usoda ubežnika!
Deželan.
Odgovornost
avstrijsKih Nemcev na vojni.
Pri izročitvi mirovne pogodbe Avstriji se je dodalo istodobno pospremno pismo, v kojem pobija mirovna konferenca opombe avstrijske delegacije, ki je skušala zastopati stališče prijateljske države, češ, da je Nemška Avstrija nova država, ki nima z bivšo Avstrijo Habs-burgovcev ničesar opraviti.
Clemenceau odgovarja na to: „Te o-pombe razkrivajo bistveno zgrešeno pojmovanje glede odgovornosti avstrijskega naroda. Zavezniške in vjedinjene velevlasti smatrajo vsled tega potrebnim o-značiti na kratko načela, ki se po njihovem mnenju morajo uveljaviti.
Avstrijski narod nosi V visoki meri skupno z ogerskim soodgovornost za zla, ki jih je prenašala Evropa skozi dobo petih let. Svetovna vojna je izbruhnila baš z „ultimatom“, ki ga je odposlala dunajska Vlada Srbiji, zahtevajoč V 48 urah sprejem seznama zahtev, s kojimi se bi popolnoma uničilo neodvisnost sosedne suverene države. Kraljeva srbska vlada je v navedenem roku sprejela vse te zahteve izvzemši ono, s kojo se je hotelo dejanski zatreti njeno neodvisnost.
Kljubu temu je avstro-ogerska vlada, za-VrniVši Vse ponudbe za sporazum in predloge za spravo na podlagi tega odgovora takoj otvorila sovražnosti proti Srbiji, nastopivši tako premišljeno pot, ki je morala dovesti do svetovne vojne.
Jasno je torej, da je l il ta ultimatum le hinavski povod za pričetek Vojne, ki jo je avtokratična danajska vlada v tesni zvezi z nemško vlado že davno pripravila in glede, koje je smatrala, da je prišel ugoden trenotek.
Navzočnost avstrijskih topov pri obleganju Lilticha in Namirja je en dokaz Več, ako se bi ga potrebovalo, za ozko sovdeležbo dunajske vlade z berlinsko v zaroti proti javni pravici in svobodi v Evropi.
Avstrijska delegacija sodi, kakor da bi odpadala odgovornost za te čine e-dino na habsburško dinastijo in njene hlapce. Po njihovem mnenju' bi se mogel avstrijski narod po razsulu te monarhije pod udarci zaveznikov odtegniti odgovornosti za čine vlade, ki je bila njegova in ki je imela sedež v njegovem glavnem mestu.
Ako se bi avstrijski narod v letih pred vojno potrudil potlačiti militaristični in gospodovalni duh, ki je prešinjal vlado monarhije, ako bi dvignil glasen protest proti Vojni, ako se bi branil podpirati in Vzdrževati svoje vladajoče činitelje v stremljenju po vojni, tedaj bi bilo res mogoče vpoštevati obrambne razloge.
Toda vojni se je burno pritrjevalo v trenotku, ko je bila proglašena na Dunaju. Avstiijski narod je bil od začetka do konca nje goreč zagovornik. Ničesar ni storil, da se bi ločil od politike svoje Vlade in svojih zaveznikov do dneva popolnega poraza na bujnem polju“.
Dalje opisuje nota nasilje avstrijskega nemškega naroda, ki je stremil za tem, da bi zasužnil vse ostale nenemške narode in tako umetno napravil torišče nezadovoljnih narodov, s čemer se je ustvarilo podlago za evropejsko Vojno. Avstrijski Nemci so zašli baš radi rega v odvisnost Ogrov in berlinske politike, ki je enako njihovi, stremila po svetovni hegemoniji. Radi tega zavezniki niso V stanu zavzeti vidika, na kojega se postavlja avstrijska delegacija, ampak morajo smatrati avstrijski nemški narod za sovražnika, dokler ne podpiše mirovne pogodbe
Na to pojasnuje nota Nemški Avstriji razloge, radi kojih je zašla v neizmerne gospodarske težkoče. Pravi, da zavezniki nikakor ue nameravajo udušiti Avstrije, toda, ako se ista danes nahaja v neznosnem gospodarskem položaju, je to nje lastna krivda. Pomisliti je, da je Avstrija s svojo politiko izčrpavala vse narode monarhije do mozga in osredotočila vso svojo gospodarsko moč V glavnem mestu. V-sled te politike je danes prerezan vsak dotok iz novih držav, ki nočejo ničesar več slišati od svojih prejšnih trinogov.
Nadaljni stavki se nanašajo na vredi-tev premoženjskega vprašanja avstrijskih podanikov v inozemstvu in na dogovore, ki se imajo še izgotoviti med Avstrijo in sosednimi državami.
PoVdarja se konečno, da se določil te mirovne pogodbe v nobenem pogledu Več ne spremeni, in da mora avstrijska delegacija tekom petih dni sporočiti, ali sprejme naložene pogoje ali ne. Ako jih ne sprejme, se smatra takoj premirje za prekinjeno in zavezniške in vjedinjene velevlasti store potrebne korake, da vsilijo Avstriji svoje pogoje.
Tako je prišla zaslužena kazen tudi nad avstrijske Nemce, ki so tuhtali dolgo časa, kako bi potegnili glavo iz zanjke.
Nemci so razdejali svojo zračno flotiljo.
Glasom iz Berlina došlih poročil, ki jih prinaša agencija „Universal Service de America“ so uničili Nemci svoje zračno brodovje, ki bi je bili morali glasom mirovne pogodbe izročiti zaveznikom. Bajč so na pr. „Zepeline“ tako temeljito uničili, da jih ni Več mogoče popraviti. Na povelje nekega častnika so bili ti zrakoplovi iz visočine, v koji so bili privezani, spuščeni na tla tako, da se je vse do dobrega polomilo. Dvanajst Ze-pelinov je bilo na ta način uničenih na različnih krajih Nemčije. Ne ve se, ali se nahaja med uničenimi tudi največji in popolnejši Z 71. Enak zrakoplov, o-značen s Z 72, ni bil še dokončan in tudi ni dotaknjen od razdejalcev.
Trdi se, da je nemška vlada pri tem činu popolnoma nedolžna in da je ta čin primerjati s potopom nemškega bro-dovja pri Scapaflowu. Nemški minister zunanjih zadev zatrjuje, da je vže uvedel preiskavo.
Med Italijo, Avstrijo in Nemčijo preneha cenzura brzojavov.
Z dnem 5. t. m. jo odpravljena za brzojave V Avstrijo in Nemčijo vsaka cenzura. Ista ostane v Veljavi le za Jugoslavijo, ČehosloVaško, Bolgarijo in Ru-munijo.
Kaj dela mirovna konferenca.
Konferenca je stopila v zad ijih Gnili V hiticjši tempo, kajti naenkrat stojimo res pred podpisom mirovne pogodbe z
Avstrijo. Poroča se dalje, da se Vroči s to mirovno pogodbo v zvezi stoječe mirovne. klavzule tudi Jugoslaviji, Rumuniji in če treba tudi Bulgariji in Ogerski, ako odpošlje le-ta poslednja na mirovno konferenco delegacijo, ki bi jo ententa priznala za zastopstvo ogerske dižave.
Mirovna konferenca se peča namreč zopet z mislijo, da bi šla na daljše počitnice in zato pohiteva zadnje čase tako, d i se je naravnost bati, da se V marsičem ne prenagli.
Najzanimivejše poglavje v nemški mirovni pogodbi so pač jamstva za narodne manjšine, bi bodo vključene v novih narodnih državah. Tozadevne klavzule jamčijo na vspešen način zaščilo narodnih manjšin na kulturnem in verskem polju ter v uradnem občevanju. Mirovna pogoiba je bila enoglasno sprejeta z e-dinim pridržkom v Macedoniji, kjer so hoteli postavili Francozi svojega Visokega komisarja, da bi ščiiil narodne manjšine, toda njihov predlog ni prodrl. Mesto tega se je vrhovni zavezniški svet zjedinil V formuli, ki pooblašča „Zvezo narodov“ Vporabiti Vsa potrebna sredstva, da se ščitijo interesi narodnih manjšin.
Razim Rumunije, ki se krčevito brani podpisati te klavzule, se zdi, da druge države ne bodo delale posebnih težav.
Toda odprto je ostalo v bulgarski mirovni pogodbi traško Vprašanje. Znano je, da so se trgali zavezniki sami za to ozemlje in da se niso mogli med seboj zjediniti, kajti Angleži in Francozi so hoteli odrezati celo Traci jo Bulgarski, dočim so Amerikanci hoteli ohraniti Bul-garom vsaj „eno okence“ na egejsko morje. Vsekakor jim je zagotovljeno pri- i stanišče Dedeagač z želežniško progo | vred, dočim si pridržujejo zavezniki pravico prisoditi Tracijo pozneje ali Grčiji ali evropejski Turčiji, ki bode pod nadzorstvom Zjedinjenih držav, ki namiga-vajo na carigrajski mandat.
Konečno je še uVažeVanja vredna okoliščina, da predvideva nova nemška konstitucija v členu 2 .in 61. možnost, da se vdeležujejo nemških vladnih opravil tudi avstrijski zastopniki, s čemer se je oči-vidno nameravalo držati Avstrijo na vrvi, toda vrhovni zavezniški svet, spoznavši namen teh določil, je odposlal na nemško vlado energičen protest, V kojem zahteva takojšno odpravo tozadevnih določil, ki stoje V nasprotju z versailsko mirovno pogodbo. V nasprotnem slučaju da se zasede takoj večje nemško mesto, ki bi bilo Frankobrod. Rok za vreditev te zadeve se je določil na petnajst dni, tekom kojih se ima sestali nemška narodna skupščina in Vgoditi zavezniški zahtevi.	_________
Nova vest o vreditvi reškega vprašanja
Turinski „Stampi“ poročajo iz Rima, da so došle tjekaj brzojavke iz krogov italijanske delegacije v Rimu, da se je dosegel sporazum med Francijo, Anglijo in Italijo v reškem vprašanju s formulo, ki se ima predložiti še Wilsonu v pritrje-nje. In sicer se bi šlo za sledečo formulo: ustanovitev neodvisne države z Reko in širokim ozadjem. Ta svobodna država bi bila upravljena od dveh Italijanov, dveh Jugoslovanov in enega Rečana.
Žara bi ostala svobodno mesto. Strah pred Wilsonom je že tak, da se še v isti vesti omenja, da mora tej rešitvi tudi Wilson pritrditi. Sedaj res nobeden človek ne Ve, kaj hoče Wilson prav za prav.
Rumunci molče.
„Echo de Paris“ poroča, da se je pečal vrhovni zavezniški svet z novim položajem, ki ga ustvarjajo Rumunci s tem, da so odpovedali popolnoma pokorščino Vsem pozivom entente.
Ta list trdi, da se je razpravljalo o korakih, ki bi bili storiti. Meni se, da se med eventuelnimi koraki nahaja tudi prelom diplomatičnih odnošajev.
Nemci na prvi delavski konferenci.
Vrhovni medzavezniški svet je sklenil na posredovanje Clemenceauja, da se dopusti k prvi delavski konferenci, ki se bode vršila v Wasliingtomi, tudi Nemce in njihove Pivše zaveznike.
Za priznanje volilne pravice ženskam.
V italijanski zbornici se te dni živahno razpravlja o zakonskem načrtu, s kojim dobe ženske Volilno pravico. Ta zakonski načrt spada namreč k obvezam sedanje vlade in znači koncesijo napram socija-lističnim strankam, ki že delj časa silijo na to, da se bi tudi ženskam priznala Volilna pravica Računajo namreč na tisoče delavk po tovarnah in obratih, ki so danes brezpravne v volilnih ozirih. Toda gospodje, ki zagovarjajo žensko Volilno pravico, se najbrž ne zavedajo tudi velikanske nevarnosti, v koje jih zamore spraviti ženskn pamet, ki je v mar-šičem popolnoma različne od možke.
Nekaj o plesih.
Ponovno slišimo in čitamo pritožbe o plesih, kritikovanje te zabave in pozive, naj se to zabavo omeji.
Kakor je navada pri naših „kritikih“ se oprijema tudi to vprašanje na napačni strani, ker se zahteva, da se bi nekako Višjeo hlastno kratkomalo p’ese prepovedalo.
Ako se bi pa to zgodilo, smo trdnega prepričanja, da bi zopet pričelo javka je in tarnanje, da nova vlada ne dovoli niti najnedolžnejših zabav. Gostilničarji in vročekrvna mladina bi vedla prav malo hvaležnosti, za prepoved in omejitev te zabave, ki je danes iedjnO razvedrilo naše razposajene mladine.
„Evo ga, kako zagovarja plese“ nam porečejo nasprotniki, toda motijo se. A povdarjati moramo, da se je plesalo od kar svet stoji in da bode zastonj zaganjati se v to zabavo, ki je preveč privlačna za mladino in tudi za lahkožive starce, da se bi jo moglo prepovedati. Sicer je pa ples lahko tudi popolnoma nedolžna zabava, kajti le ta, ki hodi na plese z nečednimi nameni, je obsojevanja vreden. Pripeti se pa, da se najdejo na plesih ti in oni in od ted tudi bojazen, da se mladina na plesih kvari.
Res je to, toda nihče ni še dal točnih nasvetov, kako bi se temu zlu odpomoglo, ako se ga že ne dä popolnoma spraviti iz sveta.
Pred vsem, kdo je kriv, da so plesi tako obilno obiskovani ? Nobeden drugi kakor stariši, ki ne zadržujejo m’adine, ampak jo puščajo na plesih do poznih ur in navadno celö brez vsakega nadzorstva. Mesto, da bi jih odvajali od plesa, jim je jako všeč, da se „punca“ v svili Vrti po podih. Poznamo dobre gospodarje z dežele, ki gredo V tem pogledu do neverjetnosti na roke svojim hčeram tako, da je po vaseh pravo tekmovanje med žensko mladino v svilnatih oblekah in elegantnih čeveljčkih, s čemer se šopirijo kakor kokoši med žalostnimi razvalinami naše dežele. To je res žalostno pri današnji bedi, ki je ponekod tako velika, da vbogo ljudstvo niti ne more posluževati se aprovizacije, ker pomanj-kuje denarja. Na plesih in radi plesov se pa res dosti denarja zapravlja.
Toda „pametne besede“ je nasloviti na naše očete, matere in župane, da zadržujejo mladino in krotijo njeno V cvetje zrastlo preširnost in objestnost, ki jih dela nezmožne za resno bodočnost, ki čaka Slovence na Goriškem. Pravite, da so bedni časi, torej varčite in ne V-dajte se poželjenjam svojih otrok, ampak zdramite se in poučujte z ljubeznijo svoje otroke, da so na svetu tudi druge zabave, ki blažijo srce in um bolje nego ples.
Delujmo na to, da se nam povrnejo pravice, gojiti pevska in glasbena društva, ljudske odre in zabavne večere, ki so brez dvojbe milim čutom našega ljudstva, bolj po godu nego odprta plesišča, v koje ima dostop tudi vsak družabni ple-velj.
Odvajajmo torej po eni strani mladino na druga zabavališča, po drugi sirani pa Vi, občinske možje, obdačite javne, plese tako, da poide Vsakemu volja zabavati se na odprtih plesiščih.
Zahtevajte naj se, če ne drugače, nn-redbenim potom uvedejo doklade na vstopnice in določi prispevek za javne reveže V taki visokosti, da bodo morali prireditelji plesov pomišljati poprej, kakor bodo riskirali občutne zgube.
To so edina in gotovo vspešna sredstvu za omejitev javnih plesov, vse drugo ne bo imelo nikakega trajnega učinka.
Narod si mora sam pomagati, ktfcati na pomoč oblasti in svetnike, je danes težko, ker ne pozna nihče naših običajev in teženj.
Že vkoreninjenih razvad niti ni mogoče mahoma prepovedati, ampak najuspešnejše sredstvo je, storiti jih nepotrebne z drugimi zabavami in onemogočiti jih z davčnim pritiskom.
I. P.
------——-----------------
«GORIŠKI SLOVENEC»
Domačg vesti
Eksplozija v hotelu „de la Poste“. V
tem hotelu jc obtičala v zidu granata. Pri popravljanju hotela se je hotelo to granato odstraniti. V ta namen se je tolklo okoli granate in se zadelo tako nesrečno na njo, da je eksplodirala in težko ranila 45 let starega služabnika Alojza Vižintin in Ideparja Pavla Venier. Prvega V prsi, drugega pa V glavo. Neki dečko, vnuk Vižintinov, ki se je nahaja! nekaj korakov oddaljen od mesta, kjer se je pripetila eksplozija, je bil lahko ranjen v noge.
Eksplozija ročne granate v roki. 18 letni kmet Ivan Komel iz Solkana je pobral neko ročno granato, a komaj jo je imel dobro v rokah, je vže eksplodirala in mu poškodovala desno roko tako, da so mu jo morali odrezati v bolnišnici.
Čudna nezgoda. Eno zadnjih nedelj meseca avgusta je na vznožju skalovite Črne prsti kosil travo 58 letni kmet Anton Leban. Nad njim so se pasle koze, ki so s svojim skakanjem po skalah povzročile, da se je odlomila skala, ki je s tako silo zadela vbogega Lebana V roko, da mu jo je zlomila in da je moral nesrečnež iskati pomoči v tukajšni bolnišnici vsmiljenih bratov.
Ciuffelli v Tolminu. Ciuffelli je zapustil vsekakor dobre spomine v Tolminu. Potem ko smo čitali eno verzijo o tem obisku v tržaškem „Lavoratore“, smo čitali v „Edinosti“ celo dve, eno uradno in en zasebni poludementi, iz kojega je nekako izhajalo, da so Slovenci sprejeli naravnost sovražno vbogega Ciuf-fellija.
No sedaj ima besedo goriška „Voce deli’ Isonzo“, ki je dobila še eno poročilo neposredno od tolminskega očividca. Ta verzija se močno približuje uradnemu poročilu in vsekakor bode verojetno, da ga je sprejelo ono malo število Slovencev, ki je bilo obveščeno o prihodu Ciuffellija v Tolmin, z ono iskreno prijaznostjo, ki je Slovencu prirojena. Prav nič ne moremo zameriti prečastitemu tolminskemu dekanu, ako je v prijaznih besedah o-brazložil ljudske potrebe, kajti v vsem tem je treba videti zavednost našega ljudstva, ki prihaja k spoznanju, da je treba zopet graditi mostove med sedanjostjo in bodočnostjo. Otročje in nespametno je kritikovati pogumnost človeka, ki hoče s svojo besedo doseči kaj dobrega v prid naroda.
Graje vredni so pač le oni, ki čakajo, da jim pridejo skozi „mirovno konferen-o“ golobi V usta, ali pa „smrtna ob-odba“, na kar seveda poberejo vsa ovčja šila in kopita in pobegnejo v Jugoslavijo. Tisti Slovenci pa, ki ne morejo ali ne marajo nesti svoje zemlje in svoje hiše na hrbtu, morajo ostali tukaj in gledati negotovi bodočnosti pogumno nasproti. Prosimo radi tega vse trezne može
V	deželi, da razmišljajo o tem in se prepričajo, da smo imeli mi pri „Goriškem Slovencu“ vedno prav, ko smo obrazlo-ževali naš položaj na Goriškem. Radi tega oklenite se našega lista.
Ciuffellijev program za upravo Julijske Benečije. Iz četrkove „Ere Nuove“ posnemamo gledeče: „Prihod generalnega civilnega komisarja Ciuffellija v Rim je v 7 's potrebo, da se rešijo nujna Vprašanja Julijske Benečije in določijo vkrepi, ki so potrebni za konečno vre-ditev te pokrajine.
Tekom te prve dobe civilnega guber-natorata je zadobil Ciuffelli možnost prepričati se osebno o potrebah dežele in tem, kar pričakujejo odrešena prebivalstva od Italije, kakor tudi o načinu, ki bi bil najpripravnejši za vtešenje potreb in zadostitev stavljenih nad.
Vspehi tega proučevanja ekscel. Ciuf-fel!i-ja, izvršenega na podlagi neposrednega opazovanja, so bili sedaj predloženi ministerskemu predsedniku, s kojim bode lahko določiti smernice akcije za hitro vspostavo gospodarskega, upravnega in političnega življenja v osvobojenem o-zemlju, kajti predlogi, ki jih stavlja Ciuffelli se bistveno vjemajo z nameni, ki jih je ponovno razodel v tem pogledu Nitti.
Radi tega se tudi domneva, da bode valutno vprašanje že radi samega na sebi in radi svojega učinka v pravnih, trgovskih in drugih odnošajih kmalu rešeno. Glede porazdelitve Julijske Benečije
V	posamezne provincije, se zdi, da zavzema Ciuffelli stališče, da se ne more oddaljevati od stare upravne porazdelitve in da je umestno spoštovati, kolikor je le mogoče, jamstva deželne upravne avtonomije.
Toda porazdelitev volilnih okrajev je težavnejša V pokrajinah Tridentinske in Julijske Benečije, ker ni mogoče prezreti položaja političnih strank in disorienta-cije onih, ki so se tekom vojne popolnoma razsule, kajti Večina njihovih izpo-stavljencev, voditeljev ah organizatorjev se je nahajala ali izven države ali pa med interniranci, vsled česar niso mogle te stranke razvijati med Vojno nikakega delovanja.
Vsa ta vprašanja bodo seveda formalno rešena še le potem, ko se izvrši aneksija“.
Povožena starka. V pondeljek zjutraj je povozil težak avtomobil, ki je drdral proti Plavi, dvainšestdesetletno Marijo Bremec, ki si je pri padcu prebila črepinjo in ostala na mestu mrtva. Poznejše poizvedbe so dognale, da je bila ženska gluha in da Vsled tega ni slišala avto-
mobilnega znamenja. Šoferja so deli pod ključ.
Soška žrtev. 241etni korporal Pavel Cal-lea iz Terranove v Siciliji se je šel kopat v pondeljek zjutraj v Sočo pri Barki. Neveščega v plavanju so močni valovi kmalu požrli. Zastonj so bili vsi poskusi, da se bi mu rešilo življenje. Truplo so našli še le za dve uri časa na standrež-kem obrežju. •
Božjastni napad. Ženijskega delavca Karla Carabelli, 55 let starega, pristojnega v Varese, je napadla v pondeljek božjast, ko je šel po korzu Viktorja E-manuela III. Reveža so prenesli v hišo štev. 13 in ga položili tam na dvoriščna tla.
Tako nekako po dveh urah čakanja je poslal magistrat nosilnico, na kojo so ga položili in odnesli v bolnišnico vsmiljenih bratov.
Po pravici se uprašujemo, kedaj se vredi zdravstvena služba v mestu, ki je skrajno potrebna tudi z ozirom na stavbe in gradbe poslopij, kjer se nahajajo delavci v vedni nevarnosti.
Skrajni čas bi bil tudi, da se upelje v mestu tudi telefonska služba.
Nasilni pijanec. Neki vinjeni Vojak-topničar, po imenu Giovanni Todeschini, 25 let star, se je ustavil na solkanski cesti pri branjevcu Alojziju Zunic in zahteval od njega vina. Branjevec mu je sicer dokazoval, da prodaja edino le sadje in da nima niti kapljice vina. Vojak je pričel na to postajati nasilen in je pograbil kozarec, ki ga je vrgel proti Zu-nicu, a je zadel v hrbet njegovo ženo. Na kričanje obeh branjencev so prihiteli še drugi vojaki, ki so nasilneža vkrotili in odvedli V zapore.
Ljubosumnosti. Pred nekimi večeri je prisostvoval tukajšni predstavi v poletnem gledališču 19 letni Ivan Leščak, stanujoč v Via Barzellini štev. 10, V družbi gospe Tereze Tomšič iz Sovodenj, stanujoče istotako Via Barzellini štev. 14.
Po enajsti uri se je nenadoma približal Leščaku neki Evgen Crasseviz, 27 let star, doma iz Ločnika in zamahnil z nožem proti levemu boku Leščaka. Zadel ga je težko. Nastala je zmešnjava, ki jo je vporabil Crasseviz, da jo je od-kuril hitrih krač.
Toda karabinerji so ga marljivo zasledovali in v torek je srečal zločinca ka-rabinerski maršal Sperandeo v kapucinski ulici ter ga seveda odvedel takoj v bližnje zapore. Govori se, da se gre za ljubosumnost.
Navadne nezgode.....Petletni, dečko Lu-
cijan Cumar se je igral z malo granato, ki je kakor po navadi konečno eksplodirala in ubogemu dečku razparala trebuh. Dečko je umrl v bolnišnici.
Iz Vrtojbe. (Prejemamo in priobčamo sledeči dopis) : Prosimo našo ^cenjeno vlado, da popravi naše ceste Š. Peter-Bilje in sicer, da bi to cesto razširili, zvišali in ovinke zravnali. Posebno za to ker je naša sedajna vlada svetovno znana za gradbo dobrih cest.
A žalibog smo ravno mi zapostavljeni, ker se cesta popravlja po starem vglob-Ijenem jarku, tako da se z nje odceja Voda in zemlja na cesto, in da ostajajo vsi cestni ovinki taki, kakor pred 1000 leti. In V Gor. Vrtojbi je tako ozka ta kolovozna pot, da se komaj zbaše skozi voz sena posebno pri vili V početku gor. Vrtojbe, in tako naprej do biljenske križ-ceste. Nujno prosimo te odpomoči v sporazumu z župani iz Vrtojbe in Bilj.
Dalje prosimo tudi našo vlado varčnosti, in da bi radi tega odpravila obe dež. kmetijski šoli, ker mi sami presegamo nje znanje V kmetijstvu. Raje naj bi v spodbujo vlada Vzorne kmetovalce in vrtnarje obdarila s predujemi, kar bi prav malo stalo in veliko zaleglo.
Istotako prosimo, da bi V našem div-nem mestu Gorici — odstranili samostan uršulink iz sredine mesta v okolico in napravili počez ulice iz Raštela v ljudski Vrt. S tem bi bilo samostanu samemu vstreženo, ker bi zunaj v predmestju mirno živel. V mestu pa bi bil promet v boljši zvezi, dočim se moramo sedaj vsi ogibati temu delu mesta, kakor bi bil okužen.
Enako prosimo tudi z ozirom na splošno pomanjkanje hrane, da bi vlada pustila predelati v polje „Velike roje“, in če mogoče še Banovec, vsaj kar je čistega, ker vojaških vaj in vojne same ne trebamo Več, saj je itak skoro vse — hudič vzel.
Objava.
Obveščajo se vsi, ki imajo kakoršnekoli si bodi zahtevke napram vojaštvu, da sprejema likvidacijski urad glavnega stana III. armade do 15. septembra prošnje za odškodnine, najemnine, povračila re-kviriranega blaga in drugih potrebščin, ki jih dolguje poveljstvo 111 armade.
Po preteku tega dneva se ne jemljejo V vpoštev več nadaljne prošnje.
Sedež likvidacijskega urada glavnega stana tretje armade je v Trstu Via Čampo Marzio štev. 5.
TRST, 3. septembra 1919.
podpolkovnik Kr. Karabinerjev
Friderik Graveri
*) Ta objava zadeva one slovenske občine po Krasu in vipavski dolin,i koder je bila razvrščena lil armada. (Op. ur.).
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL Upravitelj in urednik : Karol Jušič. Tiskarna G. Juch V Gorici.
Zobozdravniki atelje
Dr. Hkrkutej Psrnechtr
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. st 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
Brivec na travniku št. 17. Se priporoča postrežba, hijeničica, sprejme tudi abonirance.
ZALOGA
gradbenega in podobnega materijala
OZNANILO,
s kojim se obvešča interesirane stranke, da je prevzela
RIUNIONE ADRIATICA Dl SICURTA
v teh deželah v svoje področje vsako zavarovanje proti požaru, vlomu in za kristal od zavarovalne družbe „Feniks“ in „vzajemne iz Gradca“ za to se vabijo vsi zavarovanci pri teh družbah, da se oglasijo čim prej v uradu podpisane za ureditev dotičnih zavarovanj.
Glavni zastop v Gorici Riunione Adriatica di sicurtä Gorka, Via G. Carducci 10.
PROSTOVOLJKA PRODAJA POSESTVA
V TOMAJU Nfl KRASU
Dne 10. septembra ob 9. uri predp. se proda v TOMAJU veliko posestvo obsto-joče iz dveh hiš in več gospodarskih poslopij, vinogradov, njiv, travnikov, pašnikov in gozdov.
Dražba se bo vršila na licu mesta v TOMAJU štev. 46.
Prodajalo se bode vsako zemljišče za se.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri notarju v Sežani.
!BAZAR!
CEMENT prve vrste od „Videmske družbe za furlanski cement“. Prodaja na debelo in na drobno. Izvršuje se tudi vsako delo po naročilu. Izdelujejo se terase po vzorcu beneških mozaikov.
Pripravljen materijal: opeke, cevi, stopnice, korita za napajanja in drugo.
ŽELEZA, firneži, kuhano laneno olje, cinkasta belina, barve in čopiče.
Velika množina posod in cinkastega pleha in posebne sekirce za kuhinje.
Katramirani kartoni.
0	GORICA
Via Contavalle št. 2.
Mka UCO VOLPINI & C/
(ibte iilflte
1 jyrronA pertot
flj GORICA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjalka, Via Teatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v dories
(Largo Nicolö Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Na Verdijem fekališču Corso Giuseppe Verdi 13
si a a
Se nahaja ^ bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov, a a a
Prodaja se vse na drobno In na debelo Edioa zaloga papirja „Abadie"
a a □
S cenami ne more nihče konkurirati.
Makslmiljao Poberaj
arhitekt-
CORSO G. VERDI 38.
▼▼
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, q s barv i. t. d. ■ ■
SLOVENSKE MCE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za SIo-0 vence" sp. V. Bandelj, a Slovarji italijansko-slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-B B venska postrežba o na
Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga maimfaktiifflBga blaga na debelo
Z HER NE CENE
Anonimna družba -- Društvena glavnica L 1,000.000
Agencije:
Ajdovščina, fijello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormon, Trzic,
?▼
▼
H!
L
Depoziti - posojila - odračuni
Brezplačna emisija bančnih nakazo v, ki so vporabljivi po celem kraljestvu