Slovenski glasnik.
573
Nerazumljivo pa mi je, kako pride pretresovatelj do tega stavka: ,,Hotel je menda (Suman) posnemati Miklošiča in ga celo preseči". V besedi „Miklošiča preseči hoteti" je nekako očitanje prevzetnosti, kar mi je dolžnost odločno odbijati od svoje osebe. V ostalem ostanem pri svoji prvi besedi, da sem hvaležen za popravke, če so opravičeni, tako tudi za do-stavke.                                                                                                     Suman.
Slovenski glasnik.
Fr. vitez Miklošič je o priliki svojega umirovljenja na konci šolskega leta 1885. v priznanje izrednih zaslug svojih na znanstvenem in šolskem polji od presvetlega cesarja našega prejel red železne krone II. vrste. Imetniki tega reda morejo biti povzdignem v baronski stan. — Ker je slavni učenjak zvršil 70. leto, mora po strogih akademičnih zakonih naših, dasi je še čil, zdrav in delaven, kakor malo kdo v njegovih letih, stopiti v pokoj. Naravno, da se zdaj ugiba, kdo bode naslednik možu, ki je bil dika vseučilišču dunajskemu. Učiteljski zbor modroslovne fakultete dunajske je nasvetoval na prvem mestu profesorja in akademika dr. V. Jagiča v Peterburgu, na drugem mestu A. Leskiena (po rodu Nemca), profesorja slovanskega in primerjaj očega jezikoslovja v Lipsku, na tretjem mestu učenega rojaka našega dr. Gregorja Kreka, vseučiliškega profesorja v Gradci. A ker se imenovanje Miklošičevega naslednika najbrž ne bode še tako hitro zvršilo, učil bode, kakor smo culi iz verodostojnega vira, prof. Miklošič vsaj še ves bodoči zimski semester na dunajskem vseučilišči.
Nove knjige slovenske. Prejeli smo zadnje tedne 15. in 16. zvezek mariborske „Ljudske knjižnice", katera obsezata konec Hauffovih pravljic in „krat-kočasne in poučne povesti", katere je poslovenil Vekoslav Benkovič. Ob jednem je J. Leonova tiskarna v Mariboru izdala za I. del I. tečaja „Ljudske knjižnice" jako lične platnice od najfinejšega sivega platna s črno vtisneno zavitkovo sliko. V te platnice, ki stoje po 30 kr. in z vezanjem vred samo po 50 kr., vsak naročnik da lehko vezat prvih 12 snopičev „Ljudska knjižnice". Gg. izdateljem zaradi teh ravno tako lepih, kakor trdnih in praktičnih platnic izrekamo presrčno zahvalo.
Die Karntner Slovenen. — Ihre nationalen Verhaltnisse und Bestre-bungen. Verlegt und herausgegeben von Filip Haderlap. Ta knjižica je prišla ravnokar na svetlo in popisuje, koliko je koroških Slovencev, kako so na slabem pri volilni pravici za deželni in državni zbor, kako hudo se jim godi v šolah, česa želijo glede uradov, pošt in železnic, kako hudo jih stiska nova gozdna postava, in kako bi se dala omejiti žganjarska kuga na Koroškem. Knjižica je zato pisana v nemškem jeziku, da tudi ministri na Dunaji, državni poslanci drugih narodov in tudi mnogi pravični Nemci zvedo, kako se godi koroškim Slovencem. — Da pa založnik ne bo na škodi, prosimo vse rodoljube, naj se na knjižico pridno naročajo.    Pri uredništvu celovškega „MiraK velja knjižica 20 kr., po pošti 22 kr.