GLASILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, SEPTEMBER 2020, LETO XXVIII. ŠT. 212 GLASILO SLOVENSKEGA KULTURNEGA DRUŠTVA TRIGLAV SPLIT SPLIT, SEPTEMBER 2020, LETO XXVIII. ŠT. 212 IMPRESSUM Planika Planika GLASILO FINANCIRA: Uradne ure tajnice: -SAVJET ZA NACIONALNE MANJINE Vsak dan razen sobote, nedelje in VLADE RH praznikov od 8.00-12.00 ure -URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA Društveni prostori so odprti vsak dan SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVET razen sobote, nedelje in praznikov od 8.00-12.00 ure zanj Mag. Cveto Šušmelj NASLOVNICA SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO BOLSKA IGRA SVETLOBE TRIGLAV SPLIT FOTO: Robert Jarh, Vera Hrga Šibenska 3, 21000 SPLIT, HRVAŠKA Tel: 021 343 137, Fax: 021 321 434 UREDNICA Uradni mobitel: 091 150 44 98 Vera HRGA UREDNIŠKI ODBOR Cveto ŠUŠMELJ Nadežda ETEROVIC Ivan KOSMOS LEKTORICE IN PREVAJALKE Vera HRGA Dada ŠANTIC Ana MATUSINOVIC PRIPRAVA IN TISK DES -Split www.des.hr NATISKANO 380 izvodov RAZPORED AKTIVNOSTI Ponedeljek: od 19.00 -21.00 PEVSKI ZBOR Torek: od 18.00 -21.30 DOPOLNILNI POUK Sreda: od 17.30 -19.30 KLEKLJANJE CIPKE Cetrtek: od 19.00 -21.00 PEVSKI ZBOR Petek: od 18.00 -20.00 DRAMSKO LIT. URICE Sobota: od 10.00 -12.15 DOPOLNILNI POUK IN OTROŠKE DELAVNICE VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE NA HRVAŠKEM Alagoviceva 30, 10000 Zagreb, Hrvaška, Tel: (+) 3851 6311 000, Fax: (+) 3851 61 77 236 Elektronska pošta: vzg@gov.si Spletni naslov: http://zagreb.veleposlanistvo.si Uradne ure so od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.30. Konzularni oddelek Veleposlaništva: Tel: (+) 3851 631 1014, Fax: (+) 3851 468 0387 Uradne ure so ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 12.00. GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Splitu Istarska 9, 21000 Split, Hrvaška, Tel/Fax: (+) 385 21 389 224 Elektronska pošta: generalni.konzulat.rep.slovenije@st.t-com.hr G. Branko Roglic, castni generalni konzul Uradne ure konzulata so od ponedeljka do petka od 9.00 do 13.00. VSEBINA IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA • Hrvaškemu domu vrnjen blešceci sijaj ..................................................................3 • Nismo se srecali ......................................6 • Po jezeru colnic plava...........................6 • Kakor ptica...................................................8 • Slikarska kolonija Putalj – 2020.......9 • 39. Festival idrijske cipke virtualno..................................................... 10 • Virtualni mednarodni festival cipke Lepoglava 2020........................ 10 • "Birds of Memory"................................ 11 • Mednarodni natecaj klekljanih cipk Klekljarske sekcije »Ribice« SKD »Lipa« iz Bazovice....................... 12 UTRINKI • Narodni dom v Trstu formalno v rokah slovenske manjšine............... 13 • Iskanje izgubljenega casa in Vere.......................................................... 14 • Luka mozaika.......................................... 16 • Resnica in laž........................................... 17 • Moja majhna velika vas! .................. 17 POEZIJA • Išcem srecno misel.............................. 18 • Poišcite poklice...................................... 18 • Sama sva na svetu ............................... 18 • Vecer prihaja............................................ 18 • Rijeci............................................................. 18 O JEZIKU • Kdo je bolnik in kdo pacient?....... 19 • Kranjska klobasa – mala ali velika zacetnica? ................................................. 19 • Uspešno na novi poti ....................... 20 • Odprto pismo Evropi......................... 21 • Akademik in pisatelj Boris Pahor avgusta praznoval 107 let............... 22 KRIŽANKA Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA HRVAŠKEMU DOMU VRNJEN BLEŠcEcI SIJAJ Posebno dragoceno vošcilo je Slovencem v Splitu ob Dnevu državnosti RS priredilo mesto Split V V odja službe za izgradnjo in upravljanje z razvojnimi projekti mesta Split Jurica Vojnovic, po mami Bredi Slovenec, nas je popeljal na ogled obnovljene secesijske stavbe Hrvatski dom v Toncicevi ulici in nam v zanimivem predavanju spregovoril o nastanku, izgradnji stavbe, o poteku obnove, ponosno in emotivno pa tudi o Kamilu Toncicu, izjemni osebnosti arhitektu, projektantu stavbe, velikem strokovnjaku in gibalni sili društvenega življenja takratnega Splita, o osebi, ki je Splitu dala poseben pecat. Jurico je življenje povezalo z legendarnim arhitektom bolj kot si je lahko zamislil, ko je še kot otrok v prostorih Hrvaškega doma treniral gimnastiko. Emotivna pripoved o povezanosti s Toncicem se nas je vseh globoko dotaknila. Zaradi koronavirusa dom takrat še ni bil odprt, mi pa smo vendarle imeli privilegij uživati v vseh carobnih lepotah stavbe, njenih nenavadno lepih in kvalitetno obnovljenih prostorih in v, z znanjem in dušo, izgovorjenih besedah našega Jurice. Kamilo Toncic je pradedek moje pokojne žene Ivane Toncic. Ceprav nismo v krvnem sorodstvu, sem z njim tesno povezan in zelo sem ponosen, da sem, zahvaljujoc moji trenutni službi, postal del zgodbe o Hrvaškem domu in Kamilu Toncicu, nam je v uvodu povedal Jurica. Jurica Vojnovic IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika Veliki Kamilo Toncic Velik strokovnjak in gibalna sila družbenega življenja Splita Kamilo Toncic je rojen leta 1878 v Zadru, srednjo šolo je koncal na Veliki realki v Splitu. Po študiju in kratkem delu na Dunaju se je preselil v Split, ustvaril družino in mestu zapustil najglobljo sled svojega delovanja. Poklonil mu je okoli deset objektov, ki jih je projektiral in pri skoraj vseh vodil izgradnjo. Eden od prvih izjemnih projektov so bile impresivne Žveplene toplice v Marmontovi ulici, ki jih je zgradil od temelja do strehe na zemlji svoje soproge leta 1903, ko je bil star samo 25 let. -Njegov vpliv na društveno življenje Splita je veliko vecji kot njegove zgradbe. Bil je utemeljitelj in prvi ravnatelj splitskega Etnografskega muzeja in je svojo etnografsko zbirko podaril muzeju. Kot veliki ljubitelj in kolekcijonar umetniških del je odprl Galerijo umetnin, ki ji je prav tako podaril dela iz lastne kolekcije, projektiral, osnoval in pokrenil je takratno - Obrtniško šolo Split v Zrinsko- Frankopanski ulici, bil njen ravnatelj in ucencem predaval strokovne predmete. Bil je izreden clovek in Split mu dolguje zares veliko. Zadolžil nas je za celo življenje s svojim inženirskim delom, strokovnostjo, pa tudi z društvenim, izobraževalnim in kulturnim delovanjem. Ne morem skriti svojega ponosa in srece kadar govorim o njemu, saj sem zanj resnicno vezan, poudarja emotivni Vojnovic. Po bogatem društvenem življenju se je Toncic povlekel Po Drugi svetovni vojni je Kamilo doživel strašno krivico. V montiranem procesu je obsojen, ker se je namrec nekaj Italijanov kopalo v Toplicah, ki so mu jih potem tudi odvzeli. Tri mesece je presedel v zaporu, po smrti pa je rehabilitiran v tem sodnem postopku. To ponižanje in razocaranje ga je povleklo iz društvenega življenja. Pred svojo Vilo Toncic je sežgal vse projekte, skice, risbe, skratka vse kar je v svojem bogatem delu ustvaril. Umrl je 29. julija 1961 v Splitu. Po mojem skromnem mišljenju je bil Toncic, po Dioklecijanu, eden od najvecjih Splitcanov. Split mu na ža- lost v njegovih letih življenja za vse storjeno ni dal pravega priznanja, zato pa se mu je v novejšem casu z restavracijo Doma in poimenovanjem ulice po njemu vsaj delno oddolžil. A zaslužil je še veliko vec. O tedanjem Hrvaškem domu Secesija. Dunaj v Splitu. Umetnost in arhitektura, ki jo je v Split prinesel dunajski študent, veliki Kamilo Toncic. Bajka. Poleg spektakularnega procelja obnovljenega Hrvaškega doma v Splitu se pravi biser skriva v školjki. Prav ta biser je secesijska dvorana iz leta 1908, ki je koncno doživela svoj prvobitni sijaj in velicanstvenost Toncicevega dizajna. S samo 30 leti je Toncic dokoncal Hrvaški dom. Vse dneve je preživljal na gradbišcu, njegova je bila umetniška ideja, osmislil je vse skulpture na procelju in v sami dvorani: okraske, figure, cvetje, sokola, ki drži hrvaški grb. Izdelavo kalupov je osebno nadziral v tovarni Betizza cement. Neizmerna ljubezen in popolna posvecenost Domu. Na svecanem odpiranju 13. septembra 1908. so bile prisotne mnoge znane osebnosti Splita. Neposredno po otvoritvi je postavljena prva dalmatinska umetniška razstava, ki bo ostala zapisana kot eden od najvecjih društvenih in kulturnih dogodkov v zgodovini Splita. Razstavljali so najznamenitejši hrvaški umetniki: Emanuel Vidovic, Ivan Meštrovic, Celestin Medovic, Vlaho Bukovac, Ivan Rendic, Mirko Racki in drugi. V tej stavbi in dvorani so se dolga leta odvijale prireditve, svecanosti, koncerti in razstave. Nekaj casa je bil tukaj tudi gasilski dom ter športno društvo Hrvatski sokol. Tukaj so menda podpisani akti, dokumenti in povelje o osnovanju nogometnega kluba Hajduk in veslaškega kluba Gusar, nam je zaupal Vojnovic. Pa vendarle je ta impozantna in vecnamenska stavba na svojih zidinah obcutila vso težo zgodovinskih dogodkov II. Svetovne vojne ob prihodu Italijanov v Split, leta 1942. Okupirali so mesto, Dom je postal njihova uprava. Unicili so vsa obeležja avstrijske secesije na proceljih prav tako tudi v notranjosti zgradbe. Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Rekonstrukcija Doma Hrvatski dom je koncno doživel svojo renesanso, a pot do današnjega ocarljivega prizora je spremljalo težko delo konzervatorjev in restavratorjev. Glede na to, da je Kamilo Toncic se- žgal vsa svoja dela, so ostale samo redke fotografije po katerih je bilo mogoce delati. Tako je bilo v casu gradnje veliko nepoznanega, saj niso obstajali potrebni nacrti in dokumentacije projekta. Ne obstaja npr. nikakršna sled kako je izgledala ograja na stopnišcu, pa so strokovnjaki rekonstruirali najverjetnejši možen izvirni izgled, po lastnih znanjih in glede na ostala Tonciceva dela. - Bil je to izredno zahteven projekt. Od vsega zacetka je dela na obnovi vodila konzervatorica Sanja Buble, pozneje se ji je pridružila kolegica Sandi Bulimbašic iz splitskega Konzervatorskega oddelka. Okrasi – glava, venci, cvetje, kite so izdelani iz betona v tovarni Betizza-Gilardi po Toncicevih nacrtih - po ohranjenih fotografijah in rocno izdelani v kiparsko-restavratorski delavnici podjetja „Neir“, a pri njihovi izdelavi smo konzultirali kiparja Kažimirja Hrastu in restavratorja Toncija Borovca iz Hrvaškega restavratorskega zavoda. Pohvaliti moram tudi Teh-gradnjo iz Zagreba, ki je izvajala gradbena in obrtniška dela. Strokovnjaki so pazili na vse. Zahtevali so, da bo vsak detajl v cim izvirnejši obliki. Vecina izvornih plošcic je bila poškodovana, pa so se le-te po posebnem narocilu izdelale v Bolgariji. Kljuke, lestenci in vse najmanjše podrobnosti dajejo obcutek tistega casa in ob njih lahko obcutimo Split kakršen je bil nekoc. Kot da se je cas ustavil prav v trenutku odpiranja doma leta 1908, ko je dogodku prisostvoval sam Kamilo Toncic. Vera Hrga IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika L L etošnje tradicionalno jesensko Vseslovensko srecanje je bilo nacrtovano v Parku šuma Golubinjak v Gorskem kotarju in naj bi potekalo v soboto, 5. 9. 2020 od 10. do 16. ure na travnikih in svežem gorskem zraku. NISMO SE SREcALI Predviden je bil tudi obisk ene od najvecjih podzemnih jam na Hrvaškem, 1200 in 140 metrov visoke jame Lokvarke. Seveda smo se ob vsem tem najbolj veselili srecanj z znanci in prijatelji, izmenjav izkušenj in prijetnega druženja. Žal epidemiološke razmere tega tako težko pricakovanega in željenega srecanje niso dopustile. Ostanimo zdravi v upanju na srecanje naslednje jeseni! V. H. Naše društvo pa bo za clane organiziralo enodnevni izlet 3. oktobra. O vsem boste podrobno obvešceni. Ob Dnevu državnosti RS L L etos je korona prav vse zakomplicirala. Vse naše aktivnosti v društvu so se zavile v maske, ne pojemo, ne klekljamo, ne ucimo se, samo dezinficiramo se. Tu in tam se sprehodimo po Mosorju ali Kozjaku, poskušamo zadržati stike z dragimi prijatelji, s clani društva. Pa vendarle nam je kljub vsemu uspelo organizirati izlet ob Dnevu državnosti RS. Kot vedno je bilo tudi to druženje nepozabno, tokrat po Bacinskih jezerih in v anticni Naroni na obisku arheološkega muzeja v bajkovitem mestu blizu Metkovica. V II. st. pr. Kristusom je Narono rimska vojska povzdignila celo v rang kolonije. Prav v tem casu je bilo zgrajenih niz javnih objektov kot so: forumi, hrami, terme. PO JEZERU cOLNIc PLAVA Vse to bi potonilo v pozabo, ce se naletelo na senzacionalno odkritje ob izkopavanju v dvorišcu privatne-šestnajstih kipov bogo in boginj, med ga objekta v izgradnji leta 1995 nebi katerimi je dominirala tri metre visoka Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA statua cesarja Avgusta. Tedaj se je odkrilo, da je bila Narona vojaško, upravno, sodno in kulturno središce, kjer je cvetelo gradbeništvo, trgovina, kar je prinašalo bogastvo, pa so se tako lahko gradile bogate zgradbe in kipi. Obenem je bila to tudi rimska utrdba v pohodih na uporniške Delmate. Po zanimivi pripovedi turisticnega vodica se kulturno obogateni vracamo proti Metkovicu, kjer reka Neretva med obronki dinarskih planin v svojih deltah pricenja pot proti morju, ob plodni zemlji na kateri se razprostirajo plantaže mandarin in drugih agrumov, oljk in vseh bogatih vrst zelenjave. Tu se nahaja tudi druga najvecja ornitološka zbirka v Evropi. Ta prizor je zares osupljiv. Skozi stoletja so bila glavna prevozna sredstva ladja, colni, in njim v cast se tudi sedaj vsako leto prireja veslaško tekmovanje ladij, maraton ladij od Metkovica do Ploc. Ali v Plocah nas caka kosilo, po desertu se siti v dobrem razpoloženju iz mestnega vrveža preselimo v popolnoma drugacen svet, v kraljestvo Bacinskih jezer. Cista narava, neverjetna lepota obdana z razkošnim zelenjem visokih jablan, vrb z jatami prtic v krošnjah in nedotaknjenih trsih v šestih spojenih in enem odmaknjenem jezeru -to so Bacinska jezera. Najprej fige in žganje potem pa vožnja z ladjami po jezerih. Lepo se razporedimo po dveh ladjah in se kot razposajeni otroci špricamo, smejimo do solz in s sprošceno pesmijo doživljamo nepozaben dan, državni praznik v katerem korona sploh ne izgledal vec tako nevarno. Ko danes z malim odmikom razmišljam o tem prekrasnem izletu se pocutim nekako “zmagovalno”, saj kdo ve kdaj bomo zaradi situacije s Covidom 19 lahko znova doživeli tako lep dan. Ana Sušmelj IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika KAKOR PTICA P P oletje gre h koncu. Nedelja, jasno jutro, soncni vzhod, dan za poželeti. Nahrbtnik na rame in “pot pod noge” v park narave Biokovo.Tako blizu, pa nikoli dovolj casa za to brhko lepotico. Zaradi izjemne lepote je leta 1981 uvršcen na seznam parkov narave. Na njegovem vrhu Sv. Jure se s 1762 metrov nadmorske višine proti nebu dvigajo televizijski oddajniki. Do vrha pelje Biokovska cesta, dolga 23 km, najvišja asfaltirana cesta na Hrvaškem. Razen kotanj in vrtac, številnih kraških jam in votlin, gorskih vrhuncev na vse strani, se na Biokovu nahaja bogata flora in favna, veliko endemih rastlin, ponekod celo deli pragozdov topolov in borov, ki nudijo cudovito senco za pocitek duše in telesa. Letos so na jugozahodnem delu parka narave Biokovo v predelu Ravna vlaška odprli enkratno razgledišce Skywalk na nadmorski višini 1228 m. „Nebeško sprehajališce“ v obliki podkve se nahaja nad prepadom in visi na navpicni steni, ima stekleno podlago za hojo in resnicno izziva. Pocutiš se kot ptica, lahkotno se nihaš na stekleni podlagi, pod tabo pre- pad, nad tabo neskoncno nebo, pogled sega prek makarskega primorja, cez otoke, tja do Italije. Prvi bojeci koraki po „Nebeškem sprehajališcu“ te dvignejo v neskoncne višave, kot ptica razprostreš peruti in brez diha vpijaš lepoto okoli sebe. Razbremenjeni sprošceno uživamo ob obilni malici v senci krošenj, pripravljeni zapustiti carobni biokovski svet in oditi na našo naslednjo postajo – Vrgorac. Biti tako blizu rojstnega mesta našega velikana, barda Tina Ujevica, a ne obiskati njegovega kraja, bi bil greh. Njegov „Notturno“, „Visoki topoli“,„ Odhod“ so pesmi, ki nas spremljajo vse življenje. HVALA, TIN! Odhajamo polni miru in radosti iz tega malega mesta velikega cloveka, Tina Ujevica -PESNIKA. Lahkotno, kot ptice, usmerimo svoje peruti po avtocesti do Splita, z obljubo samim sebi, da se vrnemo k lepotam Biokova. Ana Šušmelj Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA SLIKARSKA KOLONIJA P U T A L J – 2020 Z Z aradi znane situacije s pandemijo Covid 19 so bile skoraj vse slikarske kolonije letos odpovedane, toda nekateri so vendarle zbrali dovolj poguma in v situaciji, ko je pandemija malo oslabela, organizirali kolonijo. V aprilu sem dobil povabilo moje stare prijateljice, akademske slikarke in pisateljice Jagode Kecman, da se udeležim slikarske kolonije PUTALJ 2020, tu na našem Kozjaku, v planinskem domu Putalj -Kaštel Sucurac, v casu 26, 27 in 28 junija. Zaradi znane situacije je bilo težko zbrati zadosti slikarjev, pa me je zaprosila, da tudi jaz povabim kakšnega slikarja ki bi se rad udeležil te kolonije. Takoj sem poklical mojo dolgoletno prijateljico iz Slovenskega Doma Zagreb, Stanko Novkovic, izvrstno slikarico, ki je povabilo z veseljem sprejela. Tudi naša Lidija Stehlik se je pridružila koloniji. V petek, 26. junija ob 10. uri, smo se zbrali v planinskem domu Putalj na Kozjaku. To je bilo moje prvo srecanje s tem lepim planinskim domom, zares vrednim obiska, z izredno gostoljubnimi domacini in odlicnimi kuharji. Zbralo se nas je 15, od tega trije kiparji. Zanimiva družba, nekaj poznanih oseb, vsekakor pa veliko novih prijateljev. Organizator in pokrovitelj slikarske kolonije je sta bila Planinsko društvo PUTALJ iz Kaštel Sucurca in Obcina Kaštel Sucurac. Kolonija je potekala nepolne tri dni, dogovor je bil, da se naslikata najmanj dve, a po možnosti tri slike, kar pomeni, da nismo imeli prevec prostega casa za klepet in uživanje v prelepem panoramskem pogledu na Kaštelanski zaliv, Split in srednje Dalmatinske otoke. Moji motivi so bili: Kaštel Štafilic z lepo cerkvijo, Oljka in Ognjišce. Lidija je bila še bolj pridna in je naslikala: dve sliki Kaštelanske narodne noše, Riba v morskem ambientu in Rdeci zahod. V nedeljo smo pred skupnim poslovilnim kosilom na hitro postavili slike na ogled v sicer premajhnem prostoru za tako veliko število slik. Poslovilnega kosila se je udeležili predstavnik obcine in predsednik planinskega društva PUTALJ, ter predstavniki televizije in novinarji. Dogovorjeno je bilo, da se 15. avgusta v galeriji Kula v Kaštel Sucurcu postavi razstava in aukcijska prodaja slik, ki pa je na žalost zaradi situacije s Corono ni bilo. Moram povedati, da je poleg nas, udeležencev kolonije, za razstavo prispevalo svoje slike še 12 slikarjev, ki na koloniji niso mogli sodelovati. Upajmo da pridejo boljši casi, kmalu. I. Kosmos IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika K K orona virus je še naprej vsakdanja top tema po celem svetu, tako tudi pri nas in v Sloveniji. 39. Festival idrijske cipke, nacrtovan že pred letom dni, za katerega se vedno pripravljamo z najvecjo vnemo, naj bi bil potekal od 19. do 21. 06. 2020. Po dolgem premisleku se je organizacijski odbor odlocil, da bo zares prirejen v predvidenem casu, vendar virtualno. Dobila sem navodila za predstavljanje preko Zoom aplikacije, besedilo in fotografije sem poslala, kot je bilo nacrtovano. Tekst za Vodic razstav je Ana Matusinovic že prej prevedla v slovenšcino, me pa smo klekljale, kakor smo si zacrtale. Naša tema letošnjega festivala v Idriji je bilo morje, kar me je motiviralo za ta uvod za vodic razstav: „O, more, more ...“ poje Meri Cetinic, jaz pa v mislih vidim morje, sonce in valove, tako odletijo vse skrbi in pocutim se svobodno. Pena morskih valov skriva cudežno lepoto morskih globin, spodbuja domišljijo. Modro morje, pisane ribice, biserne školjkice in valovite trave so naše sanje o svobodi, ljubezni in miru. Naj nas vse spomnijo na bezskrbno otroštvo in neskoncno uživanje v lepem dnevu. Ohranjajmo naravo in cisto morje, to je edina zapušcina našim dedicem.“ 39. FESTIVAL IDRIJSKE cIPKE VIRTUALNO Milica Topic Breda Noveljic Režiserka Tina Zadnik iz Ljubljane je imela nalogo zamisliti in režirati virtualni festival ter intervjuirati vse predvidene razstavljujoce. K sreci mi je hcerka Tina zelo veliko pomagala pri inštaliranju potrebnega programa in predvsem njej se moramo zahvaliti, da je naše virtualno predstavljanje potekalo v najboljšem redu. Katica Kaštelan Dragica Marinovic Klekljarice so bile zelo zadovoljne, da smo uspešno opravile tudi ta festival. Ostal pa je kljub temu pridih žalosti, saj ni bilo prijateljskih srecanj z znankami iz Idrije. Sporocila, ki smo si jih pošiljale, so bila polna dobrih želja in obljub, da se vidimo prihodnje leto. To so pa slike nekaterih naših cipk z razstave. Tekst in foto: Katica Kaštelan VIRTUALNI MEDNARODNI FESTIVAL cIPKE LEPOGLAVA 2020 O O d 11. do 13. 09. 2020 je potekal 24. Mednarodni festival cipke Lepoglava 2020, tokrat zaradi epidemije korona virusa, tako kot tudi vsa druga dogajanja vezana za festivale cipke v Evropi in v svetu, v virtualni obliki. Država partner je bila letos Bolgarija. Svoje izdelke je virtualno predstavilo Breda Noveljic Milica Topic Planika IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Znova skupaj po korona pauzi 12 razstavljavcev iz raznih držav, iz Hrvaške kar osem. Prekrasna lepoglavska cipka je razstavljena v prostorih Pavlinskega samostana in si jo je mogoce ogledati vsak vikend do konca septembra, seveda upoštevajoc vsa priporocila Stožera civilne zašcite RH. Vsak razstavljavec je lahko predstavil svoje delo v trajanju od 1-2 min. Ker so bile po 01. 06. 2020. ukinjene vse mere prepovedi druženja, je naša sekcija nadaljevala z delom do konca junija. To so bili za nas izredno dragoceni trenutki, bile smo željne druženja in skupnega klekljanja. Vsaka od nas je doma sicer klekljala, kot smo se dogovorile, toda srecanj v živo nobena moderna tehnologija ne more nadomestiti. Augustin Kaštelan je posnel in fotografiral eno od naših druženj po dolgi Dragica Marinovic Katica Kaštelan pavzi zaradi korone, a na njej lahko vidite naše veselje ob skupnem delu. Tekst: Katica Kaštelan Foto: Augustin Kaštelan „Birds of Memory“ je naziv IV. mednarodnega natecaja„Vita lace“ Muzeja cipke v Vologdi v Rusiji. To je najvecji muzej cipke na svetu, odprt leta 2010, festival pa je bil po pokroviteljstvom: - Centra za kulturo in turizem regije Vologda - Mesta Vologda - Inštituta za kulturo regije Vologda - Mestnega muzeja za kulturo, zgodovino, arhitekturo in umetnost regije Vologda. Tema natecaja„Birds of Memory“ je izbrana ob 75-letnici konca II. svetovne vojne. Ptica je univerzalni simbol miru in Vita Lace festival v Vologdi že cetrto leto zapovstjo z motivom ptice povezuje cipkarice vsega sveta ter "Birds of MeMory" natanacinvsevabinamirinprija- teljstvo.Vsakoletosezamotivizbere neka druga ptica, zadajo se nacrti in barva sukanca, tehnika pa je na izbiro cipkaricam. To me je pritegnilo, da se odzovem vabilu za sodelovanje in sklekljam cipko. Cipko je bilo treba poslati do 1. 6. 2020., ocenjevanje na festivalu pa je bilo predvideno za 26. 6. 2020. Na žalost je korona spet pokvarila vse nacrte. Moja ptica je v Vologdo, v Rusijo, priletela šele na zacetku avgusta, ker so zaradi pandemije nastali veliki problemi v prenašanju poštnih pošiljk v Rusijo. Organizatorji festivala so predvideli tudi to in zato vse skupaj prestavili na prihodnje leto. Tekt in foto: Katica Kaštelan IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA Planika MEDNARODNI NATEcAJ KLEKLJANIH cIPK KLEKLJARSKE SEKCIJE »RIBICE« K K lekljarska sekcija »Ribice« Slovenskega kulturnega društva »Lipa« iz Bazovice je letos praznovala 20 let svojega obstoja. Ob tem dogodku je objavila mednarodni natecaj na temo »Rojstni dan« in je tudi nam poslala vabilo za sodelovanje. Že leta se srecujem in sodelujem z Ivano Štranj, njihovo voditeljico, pa tudi klekljarice obeh društev se poznajo med sabo. Z njimi smo se srecale v Borštu v Italiji in pa pri nas, ko je bilo društvo še v Goricki ulici. Propozicije natecaja so bile, da mora delo biti v celoti novo avtorsko delo, da nacrt in cipka doslej niste nikjer objavljena. Rok za pošiljanje je bil 20. 5. 2020. Rezultati natecaja, odpiranje razstave in delavnice so bili predvideni za 3. in 4. 7. 2020. SKD »LIPA« IZ BAZOVICE Ker so bile naše klekljarice že zasedene s klekljanjem cipk za idrijski projekt »Ostani doma in klekljaj«, sem po svojem nacrtu in ideji naredila cipko in cestitko »Ribicam« za 20. rojstni dan. Na veliko žalost klekljaric »Ribic« pa tudi vseh ostalih je zaradi korona virusa tudi to dogajanje preloženo na jesen. Obvestili so me, da je 5.7.2020 triclanska komisija ocenila prispela dela, da pa se vsa dogajanja v zvezi s proslavo in mednarodnim natecajem prestavljajo na prihodnje leto – zopet zaradi korona virusa. In tako nas je korona zopet zmotila v naših nacrtih, vendar le delno. Zadovoljne smo, da je naša klekljarska sekcija uspela narediti in poslati cipko Darilo za 20. rojstni dan na natecaj kljub koroni in vsemu, kar stoji na poti normalnemu življenju in delu vseh nas. Tekst in foto: Katica Kaštelan 23 NASVETOV TIBETANSKIH MODRECEV 1. Všec ti je -povej. 2. Ni ti všec -povej. 3. Nekoga pogrešaš -napiši ji/mu. 4. Ne razumeš -vprašaj. 5. Želiš, da se srecate -poklici. 6. Želiš nekaj -poišci. 7. Želiš biti jasen -pojasni. 8. Ce si naredil napako -takoj pojasni in ne išci opravicil zase. 9. Vedno se zavedaj tega, da ima vsak svojo resnico, resnice drugih pa se pogosto ne ujemajo s tvojo. 10. Ne komuniciraj z zlobnimi ljudmi. 11. Najpomembnejša v življenju je ljubezen -vse ostalo je zaman. 12. Clovekove težave obstajajo samo v njegovi glavi. 13. Izkoristi vsak trenutek najbolje, kot je le mogoce. 14. Vedno se zavedaj, da je to samo tvoje življenje. 15. Ne bodi dolgocasen. 16. Vedi, da nikomur nicesar ne dolguješ. 17. Vedi, da nihce nicesar ne dolguje tebi. 18. Ne obžaluj casa niti denarja, ki si ga namenil za razumevanje sveta. 19. V življenju vedno racunaj samo nase. 20. Zaupaj svoji intuiciji. 21. Bodi potrpežljiv. 22. Ce si slabe volje, se spomni, da je vceraj že mimo, jutri pa morda niti ne pride. 23. Vedi, da je današnji dan najboljši dan. Planika UTRINKI NARODNI DOM V TRSTU FORMALNO V ROKAH SLOVENSKE MANJŠINE V V Trstu so 13. julija, ko mineva sto let od fašisticnega požiga Narodnega doma, v navzocnosti predsednikov Slovenije in Italije Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle, podpisali dokument o prenosu lastništva te zgradbe v roke slovenske manjšine. Zdajšnja lastnica poslopja je tržaška univerza, ki bo za zameno dobila poslopje nekdanje vojaške bolnišnice. Uradni postopek prenosa lastništva bo precej zapleten in bo po pricakovanjih trajal vec let. Dokument so podpisali predstavniki italijanskih oblasti na vec ravneh, rektor tržaške univerze ter predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji. Pahor je podpis dokumenta oznacil za stoletno dejanje in zgodovinski dogodek. Kot je dejal, je krivica popravljena in zadošceno je pravici. Mattarella pa je izpostavil, da s slovenskim predsednikom zaznamujeta pomemben korak k dialogu dveh kultur, ki sta zelo pomembni za to obmocje. Foto: Neboljša Tejic/STA Požig Narodnega doma v Trstu (1920) pred 100 leti, 13. julija 1920 so italijanske fašisticne in nacionalisticne skupine napadle in požgale Narodni dom v Trstu. Narodni dom je bil osrednja kulturna ustanova Slovencev v Trstu. Zgrajen je bil na ulici Filzi 14 po nacrtu arhitekta Maksa Fabianija med letom 1901 in 1904. Med svojim delovanjem je gostil številne slovenske organizacije (med njimi društvi Sokol in Edinost). Imel je tudi hotel, kavarno, hranilnico in dvorano, v kateri so predstavljali koncerte, predavanja, zborovanja in druge prireditve. Bil je najpomembnejši simbol slovenske kulturne, gospodarske in politicne dejavnosti v Trstu. Incident v Splitu povod za požig Povod – ali bolje – omišljeni povod za požig Narodnega doma v Trstu je bil incident med domacim prebivalstvom Splita in castniki italijanske vojne ladje Puglie, ki je bila zasidrana v splitski luki, na rojstni dan kralja Petra I, 12. julija 1920. Incident so po nacrtu sprožili italijanski castniki, da bi motili proslavo tega dne in izzvali reakcijo prebivalstva, ki bi jim dala vzrok za teroristicne izpade. Dva italijanska castnika sta snela in strgala jugoslovansko zastavo, ki je za proslavo plapolala ob obali. Zaradi tega in sprico izzivalnega obnašanja še drugih italijanskih castnikov se je domace prebivalstvo silno razburilo. Nato je na obrežju pristal italijanski motorni coln in iz njega so vrgli dve rocni bombi na neoboroženo ljudstvo. En moški je bil ubit in vec otrok ranjenih. Tedaj so jugoslovanski žandarji streljali na coln in smrtno zadeli nekega castnika in ranili krmarja. Da so bili krivi za ta incident castniki italijanske vojne ladje, je ugotovila v ta namen sestavljena mednarodna komisija, v kateri je bila zastopana tudi Italija in kateri je predsedoval ameriški admiral Andrews. Že dan po incidentu v Splitu so v Trstu izhajajoci italijanski nacionalisticni dnevniki II Piccolo, Era Nuova in La Nazione objavili silno strupena porocila o dogodkih v Splitu in so terjali najenergicnejše represalije. V Trstu je vladalo težko ozracje, kakor pred hudo nevihto. Po izkušnjah prejšnjih fašisticnih izgredov proti tiskarni Edinost, Ciril-Metodovim šolam, Delavskemu domu, predstavništvu kraljevine Jugoslavije in drugim jugoslovanskim ustanovam v Trstu so tržaški Slovenci s strahom pricakovali dogodke, kajti vedeli so, da ne morejo racunati na varnostne organe za varstvo svoje osebe in svojega imetja. 13. julija 1920 varnostni organi niso preprecili napada na Narodni UTRINKI Planika dom in na druge zavode in ustanove. Obratno, pasivno so gledali na divjanje napadalcev in jim celo pomagali. Vse to se je dogajalo v casu, ko fašisti še niso bili na vladi. S takim pasivnim zadržanjem je tedanja demokraticna italijanska vlada pokazala svojo nemoc pred fašisti ali morda celo svoje tiho simpatiziranje z njimi, ker so bili ti napadi proti slovenskim ustanovam pobarvani z nacionalisticnim duhom. Demonstranti so se neovirano približali Narodnemu domu in ga obkolili s treh strani, cetrta stran poslopja se je držala drugih hiš. Tedaj je pocila petarda. Pok je bil domenjeno znamenje za napad, kajti v trenutku se je sprožil pravi bobneci ogenj na vse poslopje. Ogenj so odprle kraljeve straže. Tedaj so stopili v akcijo vojaki, ki so bili v bližnji vojašnici konsignirani, da bi po dobljenem nalogu varovali Narodni dom. Toda niso nastopili pro- ti napadalcem, temvec so pomagali iz vojašnice valiti že pripravljene sode bencina za požig Narodnega doma. Demonstranti so podrli glavna vhodna vrata, vdrli v poslopje in vse polili z bencinom. V najkrajšem casu je bilo celotno poslopje v plamenih. Ljudje, ki so bili v hiši, so se zaman skušali rešiti. Ce se je kdo prikazal na oknu in klical na pomoc, so straže neusmiljeno streljale nanj. Dva hotelska gosta, lekarnar Hugo Roblek in njegova hcerka, sta skocila z drugega nadstropja gorecega doma. Roblek je obležal mrtev na plocniku, hcer pa so težko ranjeno spravili v bolnišnico. Ko so prihiteli gasilci, jim demonstranti niso dopustili, da bi gasili ogenj, in so jim prerezali cevi. Dovolili so jim samo, da varujejo pred ognjem sosednje hiše. Trenutek, ko so se demonstranti prepirali z gasilci, je uporabil tiskar Ambrožic, ki je bil v hiši, ter odprl vrata, ki so gledala na ulico Galatti, in tako rešil nesrecneže iz gorece hiše. Kraljeva straža je aretirala vse moške, med njimi tudi rešitelja Ambrožica. Poslopje je gorelo ves vecer in vso noc ter še naslednji dan. Plameni so se dvigali visoko v nebo in odsev ognja je bil viden dalec naokoli. Pred gorecim poslopjem pa je tulila podivjana množica, ne da bi jo varnostni organi razgnali. Ali so bile še druge cloveške žrtve med hotelskimi gosti, ni znano. Oblasti niso izdale nobenega sporocila. Povzeto iz: GLASILO SLOVENCEV V ARGENTINI/Jože Jan V. H. Iskanje izgubljenega casa in Vere S S te opazili, kako trmasto moški ne išcejo pomoci? To raje brez konca in kraja tava po svetu, namesto da nekoga vpraša, kje se na primer nahaja ta-in-ta ulica. Zanašajo se na voh, sluh in druga relativno zakrnela cutila, namesto da lepo zaustavijo prvo teto, ki kaže znake staroselcev. Najbolj zanesljiv znak je, da teta vlece polno vrecko zelenjave in se šibi pod bremenom obvez. To je garantirano domaca ženska. Lepo jo zaustaviš, dober dan, bog daj, išcemo to-in-to ulico, a veste kje je... In gremo. Tete rade pomagajo. Vendar ne, moški ne zaustavljajo tet, temvec zijajo vznak, ko skušajo dojeti, kje so, kam gredo in kam bi radi. To obvezno traja desetkrat dlje, kot je normalno, in kadar se znajdem v takšni situaciji, zelo lahko dobim živcni zlom, saj tale moj, bog pomagaj, enostavno odklanja enostavne rešitve. Mislim tete... Da bi se vse skupaj še bolj zakompliciralo, se moj Zakonski, sploh kadar gremo v kakšne egzoticne kraje, kot so Pujanke, Mertojak, Kamen-Šine, Barutana, Kaštela in podobno, najraje parkira na prvem primernem mestu, ki ga zagleda v tej neznani deželi. In tak parkirplac je obvezno par kilometrov vstran od naše destinacije. On se parkira in potem hodiva, ceprav nimava pojma, kam vse to pelje. On sicer navadno vtipka naslov v mobitel, le da od naslova v tem delu sveta ni nobene koristi, saj številke na fasadah najpogosteje ne sledijo no- bene aritmeticne logike. Stojiš pred številko 7, zgradba poleg ima številko 17. Kam je izginilo deset hiš? In potem hodiva, hodiva, v teh nenavadnih krajih so hiše razmetane na vse strani, od ene do druge je vsaj tristo metrov, da Planika UTRINKI bi zasledil naslov ali številko na njej, moraš zaokrožiti okrog vsake hiše. Naleti neka ženska z vozickom za špeceraj in vozickom s pripadajocim otrocickom. Naj jo vprašava...? – Ne – pravi on. – Kaj imaš spraševati, saj nisva v džungli, tiboga! Jaz nic. Hodim naprej! In tako celo uro. Potem naletiva na nekega fanta, ki ga nameravam ignorirati, ceš kaj bi otrok vedel, kje je naš cilj. Ampak otrok se javi Zakonskemu kot najbližjemu sorodniku! Študent! Bog mu daj... – Ampak, profesor... Popolnoma ste zgrešili. To je cisto na drugi strani – pravi poba in s prstom pokaže nekam proti Kozjaku. Jaz sem že cisto trda! Še dvajset kilometrov hoje! Onadva stakneta glavi... – Pridete do tistega velikega križišca – razlaga fant – in greste na semaforju na levo. Potem se vozite navzdol kakšnih šesto metrov do tistega majhnega semaforja in tukaj spet zavijete na levo. Potem pridete do ene hiše, na kateri je velik plakat Mango, vozite navkreber do diskonta Studenac, spet zavijete na levo in po tristo metrih boste zagledali veliko zgradbo, belo, in to je to. Samo zapeljite naokoli in v pritlicju boste videli tablo... O preljuba mati! Pogledam ju s krvavim pogledom skritim za novimi, temnimi, dioptrijskimi, soncnimi naocniki in se fantu vljudno zahvalim, potem pa krevsam za tistim mojim spet šest kilometrov do avta, potem še trideset kilometrov do cilja, zraven pa poslušam njegova vprašanja, ki si jih zastavlja sam sebi. Kot: Je rekel levo? A je bilo Mango ali Zara? Je bil Tommy ali Studenac...? In vse bi bila zlahka rešila, ce bi bila vprašala žensko z vozickom in vozickom! Vendar opažam, da Zakonski ni edini, ki se zanaša samo nase. Tudi tujci so takšni, ce ne celo slabši. Torej, prideiz DanskealiNizozemske v Hrvaško in vzame v najem Volvo ali BMW. Pride v Split in med vsemi ulicami izbere zagotovo najožjo v mestu, ce ne racunamo tiste „pusti me proc“ blizu Svetega Duje. In to se potem s tem avtom vozi po moji ulicici, hišna številka placanega apartmaja se bo pokazala na GPS-u. Bo, figo... Sedim na stopnicah, kadim in z visokega položaja spremljam, kaj se dogaja. Onadva v avtu. V njej prekipeva, vendar molci. Kdo ve, kaj je vse dala skozi, reva, a dopust se je šele zacel. On vozi tri kilometre na uro in obtici tocno pod mojim južnim oknom. Z ene strani sosedov Twingo, z druge zid. Potem zija v mobitel, menda je vkljucil opcijo: Išci, išci, Rex! Vohaj, Rex! Rex nic. Ona bi šla rada ven iz Volva, ampak vrata lahko odpre samo deset centimetrov, kar je celo za macko premalo, kaj šele za gospo iz Danske. Pride moj sosed, lastnik Twinga, ki, normalno, govori angleško kot vsi staroselci v Varošu. Njegova anglešcina je nekje na nivoju dvomesecnega dojencka, pa kaj zato, anglešcini se ne gleda v zobe! Dajmo, dajmo, še malo naprej – klice lastnik Twinga in z obema rokama maha proti sebi. Tisti v avtu vkapirajo in krenejo. In potem se še bolj zagozdijo! – Zdaj malo na levo, levo – vpije sosed in maha z levo roko – Left, left. Iizzziii... Potem oni very easy krenejo na levo, Danka odpre okno in zre v ozko grlo, kamor se cedalje bolj zbijajo. Potem pa tako obticijo in zdi se, kot da se bodo zjokali. Tedaj pa drugi sosed z okna na nadstropju zavpije svojemu zemeljskemu sosedu, naj jih, za boga milega, vpraša, kam gredo, pa naj tisti, h kateremu so namenjeni, odšlepa, kakor ve in zna. Nato prvi sosed, lastnik nedostopnega Twinga zavpije: Vot namber ar ju luking for? Ver ar ju going? Potem tip za volanom spregovori v cudnem, nekam znanem jeziku, neprenehno ponavljajoc, da išce Vero. Sosed z nadstropja zavpije sosedi cez cesto, Veri, ce so to njeni gosti, menda so Rusi. Ona vpije, da nic ne ve o kakšnih Rusih, ampak morebiti so to gosti druge Vere, tiste na koncu ulice. Potem se prikažeta obe Veri, pa nic ne pomaga. – Cigavi so Rusi, za božjo mater? – zajamra lastnik Twinga, vidno pretresen, ker se njegov avto nahaja v ruski blokadi, njemu se pa zelo mudi. Spusti se tudi sosed z nadstropja, ki v tekoci, a zelo pocasni hrvašcini, tisti za slaboumne, vpraša Rusa, ce ima kakšen papir, podatke o misteriozni Veri. Rusu ni druge, kot da ukaže Rusinji, ki je videti kot Danka, naj prekopa torbico, in ona, do komolcev v globini torbe, koncno najde kos papirja. – Vero?! – sosedu se zaleti od smeha. –Tebi je toVero?! Smola smolasta... Potem se obrne h publiki, publike pa je je zbralo že oho-ho. – Rus ima papir v cirilici! – slavnostno objavi sosed poliglot. – To so gosti tistega neotesanca Bepa! Ne piše ti tukaj, moj bacuška, Vero temvec Bepo. Be-Po! Zastopiš? Rus je pobito kimal z glavo ves cas, dokler ni nekdo privlekel doticnega Bepota, ki ga je, mic po mic, skupaj z lastnikom Twinga, porinil nazaj v Plinarsko. Na zacetni položaj... Za krepat! Eda Vujevic, Slobodna Dalmacija, kolumna 'Gospodinja po sili' Priredila, foto: V. H. UTRINKI Planika LUKA MOZAIKA V V krajšem besedilu bom predstavila zanimiv likovni projekt Luka mozaika in tudi svoje sodelovanje ter povezavo med nekdanjim mednarodnim simpozijem. Združitev z imenom “Likovna ustvarjalnost Vele Luke” je skoraj da 4 leta nazaj nadaljevalo svojo pot s projektom Luka mozaika. Ideja je, da se povežejo lokalni likovniki, kot tudi tuji in naredi najdaljši kamniti mozaik na svetu. Posebnost tega projekta je to, da pri tem lahko sodelujejo vsi, ne glede na starost, profesijo itd. Gre za odprto delavnico v zapušceni tovarni embalaže v samem mestu pod vodstvom tima, ki skrbi za material pa ponuja tudi pomoc pri izdelovanju mozaika. Do danes je delavnico obiskalo vec kot tri tisoc obiskovalcev, in nekaj sto ljudi je sodelovalo v samem procesu izdelave. Nekateri mozaik zlagajo sami, nekateri s pomocjo svoje družine, drugi pa pošljejo idejo in se z organizatorji lahko zmenijo o izvedbi. Dimenzije so dolocene, ker so vsi mozaiki namenjeni javni površini in se del njih že nahaja na promenadi mesta. Nekaj mozaikov se lahko najde na turisticnih tockah, in eden med njimi je tudi na znanem otocku Proizd, v bližini Vele Luke. Glavni pobudnik te ideje je svetovno znani kipar Ante Marinovic, ki je sodeloval na “Susretu umjetnika” leta 1968. Tukaj lahko povlecemo vzporednico s prepoznavnostjo primorskega mesta Vela Luka in dosedanjih likovnih dogajanj na tem prostoru. Prvi mednarodni skup likovnih umetnikov se je zgodil 1968 in so sodelovali številni, svetovno znani umetniki. Izdelano je okoli 70 mozaikov, ki so vgrajeni v javni prostor mesta kot spomin na simpozij. V centru se nahaja tudi mozaik pano, ki vsebuje 20 individualnih mozaikov in skupni sredinski z motivom golobice z vejo oljke, ki je tudi simbol miru in mesta. Napisana so tudi imena sodelujocih umetnikov. Potem, ko je leta 1978 plimni val naredil ogromno materialno škodo, so umetniki iz celega sveta v znak podpore podarili Veli Luki razlicne umetniške zbirke (grafik, risb, male plastike). Majhno primorsko mesto je bilo za nekaj let tocka likovnikov in njihovih del iz Jugoslavije, SAD-a, Italije, Ceške, Argentine, Brazilije, Kitajske, Francije, Kanade Velike Britanije, Poljske, Španije, Litve, Makedonije, Avstralije, Južnoafriške Republike, Japonske, Rusije… Še ena vzporednica, ki je lahko izpostavim je kamen. Zlaganje kamnov na teh prostorih ima dolgo tradicijo in na otoku Korculi so na tisoce kilometrov dolge “meje” (SUHOZID). Vsaki kamen ali kamencek je bil dotaknjen s cloveško roko in pušca za sabo veliko vec informacij, kot to na prvi pogled izgleda. Še v casu študija Unikatnega oblikovanja (stekla in keramike), takoj po formiranju prostora tovarne v delavnico, sem se pridružila ideji in naredila prvi mozaik Preplet leta 2017. Mozaik II je oblikovan in ustvarjen spomladi 2020 in je veliko bolj kompleksen in vecji. Lahko recem, da je cas, ki sem ga namenila izdelavi dela, najljubša oblika prostovoljnosti in sem vesela, da sem lahko še enkrat sodelovala na združenju. Zato tudi ostale vabim, da obišcete ali tudi naredite mozaik. Osebno rajše delam sama, ampak nekega dne res ne bo pomembno ce ste delali sami, v skupinah ali v paru, ker bo to celota. Plošce velikosti enega metra bodo samo delcek. Vse se rojeva v mislih in s samo enim kamenckom gradimo zavest okolja o likovnem, o kreativnosti in energiji, katera vse poganja. Kamen, krog, ribe… interpretacijo prepušcam bodocim sprehajalcem in opazovalcem te resnicnosti. Katarina Marov Luka mozaika vabi ljudi iz celega sveta, da sodelujejo in postanejo del skupnega mozaika. Projekt lahko tudi podprete z donacijo: Udruga Likovno stvaralaštvo Vele Luke IBAN: HR3724070001100473408 Kontakt: info@lsvl.hr facebook.com/Likovno.stvaralastvo/ Instagram: @lukamozaika +385 95 577 4662 Planika UTRINKI RESNICA IN LAŽ P P o legendi iz 19. stoletja sta se nekoc srecali Resnica in Laž. Laž je rekla Resnici: ‘’Kako lep dan je danes.’’ Resnica se je ozrla. Dan je bil zares lep. Veliko casa sta preživeli skupaj, dokler nista prispeli do vodnjaka. Laž je rekla Resnici: ‘’Kako dobra je voda. Okopajva se.’’ Resnica se je pazljivo dotaknila vode. Zares je bila dobra. Zato sta slekli oblacila in zaplavali. Toda naenkrat je Laž stekla iz vode, ukradla Resnici oblacila, jih nadela nase in zbežala. Pretresena Resnica je povsod iskala svoja oblacila in prosila Laž naj jih vrne. Svet je medtem Resnico motril z jeznim in ogorcenim pogledom. Zato se je skrila v vodnjak, osramocena in pretresena. Od tedaj Laž potuje po svetu, oblecena kot Resnica. Vseskozi zadovoljuje potrebe družbe, saj svet ne želi videti gole Resnice. Resnica prihaja iz vodnjaka (Jean-Léon Jerome, 1896) MOJA MAJHNA VELIKA VAS! inzvecergledamnadsebojzvezdniobok–intomiizpolnidušoinsrcedonaslednjegasrecanjaobletu. Inda,potridesetihletihsosevr- nilelastovke,nisopozabilerodnegagnezda. V V si mi, ki že dolga leta ne prebivamo v rodnem kraju, nosimo globoko v sebi neko otožnost, žal za preteklimi casi, za ljudmi, ki jih ni vec, za obcutki, ki izbruhnejo na dan, ce se le omeni domace ognjišce. Moja ravna Slavonija, z zlatim valovitim klasjem, pisanimi travniki, moj cudežni gozd „jugovaca“, obdan z Dravo in mocvirji, opevana Karašica na robu vasi, most iz turških casov in 130 let star kanal, ki povezuje obe reki. Nasip Gat je zdržal vse viharje casa: od 13. stoletja za casa Arpadovicev, ko je bilo njegovo ime povezano z mlini na vodi (Kabulgar) do casov turške oblasti, ko se pojavijo prvi pisani dokumenti o mestu, pa preko Habsburgovcev in grofov Prandau, vseh vojn do današnjih dni. Ponosno omenjam Josipa Hama, svetovno znanega slavista, rojenega leta 1905, ki nikoli ni pozabil svojega rojstnega kraja, svojega doma, kjer se sedaj nahaja njegova spominska plošca. Danes je Gat zame„oaza“, ki me vraca v otroštvo in mladostna leta, ko je „virje“ (pešcena plaža) na Karašici bilo moje morje, moja šola in moja cerkev, ki jih vec ni. Vse je novo in lepše, vendar ne meni. Ni vec direndaja v sosešcini, pol stoletja od mojega odhoda v„drugi svet“ komaj še vidim znan obraz, pa vendar se zjutraj zbudim s pogledom na zelene travnike Najjeslišatišetakoobrabljeno,am- paktavasicazajemavmojemsrcuvelikoprostora. Ana Šušmelj - Gat, 15. 7. 2020 POEZIJA Planika IŠcEM SREcNO MISEL V noceh, ko zaradi težkih misli ne morem spati išcem srecno misel kateri se poskušam predati. Vcasih sem mesto veselja našla z lahkoto sedaj je vse manj doživetij posutih z dobroto. Pozabljam kakšne so barve srece, ker sem razocarana v ljudi in srecno mesto postaja veliko odlagališce za smeti. Razocarana v življenje pozabljam kam vodijo moje poti, a rana na srcu je vsak dan vecja, pece in boli, boli, boli... Castna beseda v tem svetu nima vec pomena, obljuba napisana crno na belo je postala dilema in zakaj rabimo resnico, ce laž z lahkoto vse resnice izbriše, ali imam samo jaz tak obcutek, ali res slabo se nam piše. Išcem v ljudeh cast, ponos in druge osebne vrline kako je casu uspelo, da vse kar je dobro izgine. V interesu so se dobrota, spoštovanje in iskrenost za vedno zgubili ce v ljudeh ni vec ljubezni… za kaj bomo živeli, kaj bomo cutili ? in tako išcem srecno mesto, misel, da lahko zaspim. In najdem mali koticek v nedotaknjenih globinah, kjer se lahko utopim v ostankih nedolžnega upanja, ki za cudo še v meni živi, da mogoce vkljub vsemu še kdo išce to kar jaz v tem svetu -svetlobo v temi. Mojca Baresa POIŠcITE POKLICE GENIJ. ZVOK ga ne zanima, prej platnice, listi. Lepi, šiva, zraven kima, zbirka druga, avtor isti. VARIL ne bo, ceprav s kovino se srecuje dan za dnem, v kalup jo vlije, kakor vino. NE KAMEN ne druge zapreke, ga ne ustavijo na pisti. Ne dirkalni, temvec tisti, kjer kraljujejo obleke. MASER je clovek, ki masira vsakega, ki si želi, on pa seka, kožo odira, v plašcu, rdecem od krvi. OGLATO MOST postavi, ne preko reke, temvec v glavi, natancneje med zobmi. Na koncu racun izstavi. ROM. TEN njegove kože je za spoznanje temnejši, vendar je Berisha Jože, pri sestavljanju stroja spretnejši. KEP ne dela, vsaj ne zlatih. Ne manjka mu nic manj bogatih kepic, s testa narejenih, zlatorumeno zapecenih. Darko Hederih VEcER PRIHAJA Pod soncno streho mirno sedim, senco lovim. Bliža se zahod in vecerni veter gre na sprehod. Luna me vlece z vijolicastimi nitmi, a jaz še sedim, nikamor ne hitim. Zares, vecer prihaja. Tihotapi se, poln sanj. Z mehkimi blazinami vabi me v blaženi vrt ognjeno žarecega poželenja. RIJEcI Kad želim nešto reci Tražim poznate, nježne rijeci. Želim sjaj u ocima I toplinu u dušama, Za rijeci što maštu draže. Obuci cu ih u oblake meke, Dugine boje i suncane šešire Ispod kojih zacudene oci vire. Vezat’cu ih uz potoke brze I mirne rijeke, Tajnovite šume i poneke sjenke, Doline zelene i lelujave maslacke Što u sanje ti uvlace Sve rijeci koje život znace. Ana Šušmelj SAMA SVA NA SVETU Sama sva na svetu -ti in jaz. To je vedno tako, kadar ljubimo. Povej mi dosti lepih besed, nabrati jih morava za vse življenje: najina ljubezen je vecna. To je vedno tako, kadar ljubimo. Ne misli na smrt! Poslušaj: Vrtnica se je razcvetela, sonce je vzšlo žarece. Nikogar ni razen tebe, da bi mu to povedala in vsak dan je bolj res. Vedno je tako, kadar ljubimo. V posteljo najinih dlani položiva svet, da se spocije, da se ogreje od najinega diha. Ves svet je v najinih rokah, v najinih prepletenih prstih vedno je tako, kadar ljubimo. Neža Maurer, Kadar ljubimo Planika O JEZIKU KDO JE BOLNIK IN KDO PACIENT? B B eseda leta 2020 bo zagotovo zloženka KORONAVIRUS. V casu epidemije koronavirusne bolezni, ki je zajela svet in marsikomu prekrižala dopustniške nacrte, smo jezikoslovci natancno spremljali vnos novih besed v besedišce slovenskega jezika in spreminjanje pomena že obstojecih. V novicah smo lahko pogosto zasledili izraza: • bolnik s covidom-19 in • pacient s covidom-19. Kdo je bolnik in kdo pacient? Na portalu Fran je: • Bolnik je bolan clovek. • Pacient je clovek (bolan ali zdrav), deležen zdravstvenega varstva ali zdravstvene oskrbe. Bolnik je pacient, pacient pa ni nujno bolnik Strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (zagotovo najpogosteje omenjena institucija v letu 2020) pa so razmerje med bolnikom in pacientom opisali nekako takole: • »Jure zboli za virozo, ne obišce zdravnika in pociva doma. Jure je v tem primeru bolnik, vendar ne pacient. Ce bi Jure zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja obiskal zdravnika, bi bil bolnik in pacient.« • »Da bi Jure lahko podaljšal veljavnost svojega vozniškega dovoljenja, mora opraviti zdravstveni pregled. Jure je v tem primeru pacient, vendar ni bolnik.« Strokovna literatura, slovarji in pravni dokumenti s podrocja zdravstva tako jasno razlocujejo med terminoma bolnik in pacient, pri cemer pa je ustrezen angleški prevod za oba izraza eden – patient. Je bolje uporabiti »slovensko« razlicico – bolnik? Pri pisanju uradnih besedil – predvsem pri (razsodnem) izbiranju besedišca – moramo upoštevati jezikovnokulturno in jezikovnopoliticno nacelo, ki daje prednost domacim poimenovanjem pred tujimi. V našem primeru bi morali poimenovanju bolnik dati prednost pred poimenovanjem pacient, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da poimenovanji nista sinonimni in tako zamenljivi (ceprav je lahko oseba bolnik in pacient hkrati), zato »pacienta « ne smemo brez premisleka zamenjati z »bolnikom«. Ce želimo zajeti vse uporabnike zdravstvenih storitev, pa je bolje uporabiti izraz pacient. Zakaj ženske nismo nikoli bolane? Prvic: ker sklanjanje brez izpada -ani knjižno (bolna, bolne, bolni, bolno, o bolni, z bolno), in drugic: ker naši dragi brez nas ne bi preživeli tako bolano norega dnevnega tempa in bi imeli zjutraj obleceno bolano zmeckano srajco! KRANJSKA KLOBASA – MALA ALI VELIKA ZAcETNICA? S S lovenci smo, ko nastopi vprašanje naše – vaše, zagotovo vedno zmagovalci. Borimo se za vsak (centi) meter državne meje, »deci« terana, kos prekmurske gibanice in par kranjske klobase. Prav zadnja je v preteklosti povzrocila veliko hude krvi, ker še vedno nismo cisto prepricani, ali (in sploh ce) je kranjska klobasa res kranjska in kako jo zapisati: z veliko ali malo zacetnico. Dileme glede porekla danes ne bomo razrešili, bomo pa pošteno zagrizli v dilemo: kranjska ali Kranjska klobasa. Gremo! Tujega nocemo, svojega ne damo! Ce smo že tako samozavestni glede porekla kranjske klobase, jo moramo znati (predvsem oglaševalci in novinarji) tudi pravilno zapisati. . Izraze, s katerimi poimenujemo jedi, pišemo z malo zacetnico: zeljna solata, rižota, cevapcici, goveja juha ... Nic lažjega! Težava nastane, ko je poimenovanje jedi sestavljeno iz prve pridevniške sestavine, ki je nastala iz lastnega imena: prekmurska gibanica, kranjska klobasa, dunajski zrezek. V PRID VELIKI KRANJSKI KLOBASI Od leta 2015 ima kranjska klobasa oznacbo ZGO (zašcitena geografska oznacba), • zato kadar se sklicujemo na ravni Evropske unije zašciteno kranjsko klobaso, moramo njeno ime zapisati z veliko zacetnico: Kranjska klobasa. Pri tem pa moramo vedeti, da imamo v mislih tocno doloceno klobaso, ki je pridelana po tocno dolocenem postopku in s sestavinami, ki so opisane v uredbi Evropske komisije. O JEZIKU Planika Ce klobasa, ki jo poimenujemo kot Kranjska klobasa, nima znacilnosti, ki so opisane v iztocnici Opis kmetijskega proizvoda ali živila, potem to ni Kranjska klobasa. V BRAN MALI KRANJSKI KLOBASI Argumentov v prid zapisovanju kranjske klobase z malo zacetnico je vec. Prvi je zagotovo ta, da vecbesedna poimenovanja jedi, ki se zacenjajo s pridevnikom, nastalim iz lastnega imena (kranjska), pišemo z malo zacetnico: kranjska klobasa. • Tako tudi: nepalski caj, blejska kremna rezina, dunajski zrezek, idrijski žlikrofi. Da bi samo dolocena, pravno varovana, imena blagovnih znamk pisali z veliko zacetnico? Tega od pišocih v slovenskem jeziku ne moremo pricakovati, saj tega podrocja ne obvladajo niti specialisti (npr. pravniki, ki zastopajo lastnike blagovnih znamk). Si predstavljate, da bi z veliko pisali imena vseh zašcitenih izdelkov in storitev? To bi bilo videti nekako takole: Ta blog pišem v Wordu, zraven pijem Donat Mg in jem Milko. Za vecerjo si bom privošcila Pohorsko salamo in kakav z Alpskim mlekom. Tudi drugi argument je na strani »male« kranjske klobase (cetudi ima kranjska klobasa od leta 2015 oznacbo ZGO). In nenazadnje: Zakon o industrijski lastnini pravi, da mora biti vsako zašciteno ime zapisano tako, da se ve, da je zašciteno. V praksi opažamo, da niti proizvajalci niso dovolj natancni pri rabi velike/ male zacetnice (preglejte oznacbe v mesnicah), hkrati pa ne moremo pricakovati, da bomo pri pisanju redno preverjali register naših blagovnih znamk, saj tudi tam ni jasno doloceno, kako naj bi pravilno zapisali ime kranjska klobasa: • Košaška kranjska klobasa (Košaki TMI D. D. MARIBOR), KRANJSKA KLOBASA (Košaki TMI D. D. MARIBOR) ali kranjska klobasa zašpiljeno dobra (GIZ Kranjska klobasa). Vprašanje o zapisu velike/male zacetnice še zdalec ni samo jezikovno, pac pa tudi politicno, pravno in kmetijsko. • Zapis z veliko zacetnico (Kranjska klobasa) je treba uporabiti v zakonodajnih in tistih besedilih, ki želijo izpostaviti geografsko zašcitenost izdelka. • V poljudnih in oglaševalskih besedilih pa je bolje uporabiti malo zacetnico, saj ne gre za lastno, pac pa »zgolj« zašciteno ime. Težvecilnegumesezagotovodo- brooprimejopodlage! USPEŠNO NA NOVI POTI ! Na študij odhajata naši dragi Yasmine in Lea Y Y asmine Anika Doršner se je po priselitvi v Split vclanila v SKD Triglav in postala ucenka dopolnilnega pouka slovenšcine v Splitu. Ker je živela tudi v Ljubljani, kjer je obiskovala prva dva razreda OŠ, je bila njena slovenšcina dokaj dobra. Tudi njeno zanimanje zanj in za vse kar je bilo v zvezi z njeno ljubljeno deželo Slovenijo, je bilo vselej izraženo. Aktivno je sodelovala v vseh projektih, ki smo jih prirejali v okviru pouka, nastopala je na prireditvah ob praznikih in raznih dogodkih. Pisala je prispevke za naš interni casopis Planika. Kot likovno zelo nadarjen otrok se je prikljucila tudi likovni skupini našega društva in sodelovala na nekaj skupnih razstavah. Srecna sem, da je bilo moje odrašcanje v Splitu povezano s slovenskim društvom in ucenjem slovenskega jezika, saj sem tako lahko pripomogla k širjenju slovenske kulture v mojem okolju, obenem pa se skozi razlicna poznanstva in prijateljstva z njo bolje spoznavala. Yasmine Lea Dereani se je v društvu z velikim zanimanjem ucila slovenšcine, jezika svoje babice in dedka, pa tudi oceta, ki je svojcas prav tako obiskoval pouk slovenšcine in študij koncal v Ljubljani. Z veliko ljubeznijo in Planika O JEZIKU predanostjo je sodelovala v vseh projektih in med vse nas prinašala neizmerno toplino in prisrcnost. Žal se ji želja, da študira v Sloveniji ni izpolnila, pa vendar je z uspešnim vpisom na Univerzo v Zagrebu-študij sociologije, zelo zadovoljna. Ko sem se pred dvema letoma zacela uciti slovenšcine v Slovenskem kulturnem društvu, nisem slutila koliko tega se bom naucila in koliko tega doživela v tako kratkem casu. Vsak torek je uciteljica Vera svoje veliko znanje velikodušno delila z nami. Srecala sem se s slovensko kulturo, umetnostjo, na potovanjih in ekskurzijah sem se zelo zabavala in spoznavala lepote in bogastvo Slovenije. V slovenskem društvu sem se naucila kaj pomeni biti Slovenec, kako gojiti in negovati ljubezen do te izjemne dežele. Zdaj se zacenja novo poglavje mojega življenja v Zagrebu, toda Slovenijo bom vedno nosila v srcu, prav tako tudi našo Vero in Slovensko kulturno društvo Triglav. Lea Njuno pozitivno energijo in vsestranskost bomo mocno pogrešali. Želimo jima veliko uspeha na novi poti do znanja, izpolnitev vseh njunih sanj in želja. Pricakujemo, da ostajata naši clanici in nas redno seznanjata o študiju in življenju v Ljubljani in Zagrebu. Vera Hrga Slovo na Perivoju Krisztina Tóth sodi med najbolj brane in priljubljene madžarske avtorice. Je avtorica desetih pesniških in šestih proznih del, ki so prevedena v vec kot petnajst jezikov. V slovenšcino je že prevedena njena zbirka kratke proze Piksel (LUD Literatura, 2014), na Dnevih poezije in vina pa se je predstavila predvsem kot pesnica in avtorica Odprtega pisma Evropi. Iz madžaršcine ga je prevedla Gabriella Gaál. (Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališca uredništva.) ODPRTOPISMO EVROPI odlomek O O d takrat so minili meseci in svet je iztiril. Pri nas pravimo, da majhno nevšecnost pozdravi velika. Tudi moji nenadno povišani srcni utripi so se spremenili v enakomerno, disciplinirano, nadzorovano tesnobo. Svet je preplavila epidemija in nas opomnila na ponižnost. V trenutku, ko je clovek mislil, da je vsemogocen, ko je o cloveških genih izvedel že skoraj vse, se je pojavil droben virus in mu pognal strah v kosti. Tu, v Evropi, vlada kljub napetostim, ki lahko kadarkoli eksplodirajo, sorazmeren mir. Vojna v klasicnem pomenu besede je nazadnje divjala v devetdesetih letih na Balkanu. Zdaj smo lahko v teh mesecih izkusili strah, izvedeli smo lahko, kako je, ko naše življenje iztiri iz vsakdanjosti, ko moramo odložiti svoje drobne zamere in se zediniti zato, da bi preživeli in prenesli udarec. Najrevnejši, ki živijo na obrobju, zdaj neizbežno drsijo na skrajni rob družbe, izgubljeni so, koncajo na ulici, umrejo od lakote. Njim moramo najbolj prisluhniti. Že leta govorimo o onesnaženosti okolja, o podnebnih spremembah, o pretirani potrošnji, o morilskih, strupenih ucinkih hitecega sveta, a kot da smo potrebovali ta udarec, da bi doumeli, da je konec. Temeljito moramo razmisliti o tem, kako živimo. Strašljivo je, kar se je zgodilo in kar se še vedno dogaja, a kot da je bilo potrebno prav to, da je dosežen tolerancni prag ljudi. Izkusili smo, kako je, ko po stalnem hrupu, ki ubija živce, na ulicah nenadoma nastopi oglušujoca tišina: vsi zaprepadeno obstanejo, obracajo se, ne morejo verjeti, da je to sploh mogoce. Ali se je res moralo zgoditi to, da bi lahko koncno razumeli velikokrat ponavljane besedne zveze podnebne spremembe, podnebne spremembe, podnebne spremembe, pretirana potrošnja, pretirana potrošnja, pretirana potrošnja, in zaceli razmišljati o njihovem izvornem pomenu? Ali mora doma res zmanjkati še zadnja marmelada, izumreti beli nosorog in se napolniti še zadnji bolnišnicni oddelek, ki še razpolaga z respiratorjem, da bi koncno dojeli njihov pomen? O JEZIKU Planika AKADEMIK IN PISATELJ BORIS PAHOR Oj težka pot, oj tožna pot, AVGUSTA PRAZNOVAL 107 LET Ko od srca srce se loci! B B oris Pahor predstavlja vzor narodne pripadnosti in življenjske pokoncnosti. Njegova ljubezen do slovenstva in slovenskega jezika nas globoko navdihuje in zavezuje. Vasko Simoniti BorisPahor(1913,Trst,Italija)jeedenizmednajvidnejšihslovenskihakademikovinvtujiniprepoznavnihpisateljev,kardokazujejonominaci- jezaNobelovonagrado,Prešernova nagrada (1992), srebrni castni znak RS (2000) in francoski red legije casti (2007), ob 102. rojstnem dnevu pa tudi castni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije. Preživel je fašisticno preganjanje, nacisticno taborišce in po vojni zagovarjal potrebo po slovenski demokraticni državi, velik je borec za pravice zamejcev, v svetu pa je najbolj znan po romanu Nekropola iz leta 1967. Trije temeljni postulati tržaškega pisatelja za 21. stoletje so: Svoboda -ker je bog ustvaril cloveka in ga je hotel svobodnega. Tudi v Svetem pismu, v zacetku Stare zaveze, piše, da ga je hotel svobodnega. Lahko bi ga ne naredil svobodnega. Pravica -ker se mora clovek držati tega, kar je res, kar je prav in kar je nujno. Prav je, da ima vsak clovek dovolj hrane in zaslužka, zase in za otroke. Resnica -vsi morajo vedeti, kaj se resnicno dogaja. Resnice se ne sme skrivati. Enemuizmednajpomembnejšihknjiževnikovvslovenskeminvmednarodnemprostoru,pisatelju,dramatikuinesejistuDraguJancarjuso3.avgustavSalzburgupodeliliavstrijskodržavnonagradozaevropskoknjiževnost. Iskrenecestitkeobtemizjemnemdosežku! Mi spremljamo te žalujoci, Saj ti na veke greš od tod — Oj solzna pot, oj zadnja pot! S. Gregorcic ZA VEdno STA nAS ZApUSTIlI ANGELA MILINOVIc, rojena POGORELEC 1929 – 2020 MIOMIRAÖHLHOFER1939-2020 Najpocivatavmiru. Družinamiskrenosožalje. Planik PlanikPlanika aaKRIŽANKA Srecno naši "prvaši": Danira, Karlo in dva Šušmelja! Cestitke slovenski prvaki, junaki! V poljubu, ljubezni, objemu vecni rojaki!