Največji slovenski T Združenih dii&Tfth. Velja za celo leto....»....$600 Za pol leta.................$3.00 j] Za New York celo leto......$7.00 Za inozemstvo celo leto.....$7.00 NARODA Vbm largest Slovenian Dally in the United Stotee j i»n«d every day except Snndays List slovenskih delavcev v Ameriki. and legal Holidays BT 75,000 Headers. TELEFON: 2876 CORTLANT • Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 39. — ŠTEV. 39. NEW YORK, WEDNESDAY, FSBRUARY 16, 1921. — SREDA, 16. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX KANCELIRANJE HIGIENSKEGA KONGRESA MEDNARODNI HIGIJENSKI KONGRES SE NE BO VRŠIL RADI NENORMALNIH BAZMER V VALUTI RAZNIH NARODOV. STROŠKI AVSTR. DELEGATOV BI BILI OGROMNL Ženeva, Švica, 13. februarja. — Mednarodni higijenski konpres, ki naj bi vršil v Ženevi naslednjega maja in katerega naj bi se vdel /ilo nad šesttto delegatov iz vseh dežel sveta, se ne bo vrši L — Delegati naj bi obstajali iz zdravnikov ter zdravstvenih izvedencev iz vseh dežel sveta. Y>led majhne vrednosti denarja v številnih deželah in viv>ke vrednoti švicarskega franka je bilo nemogoče pridobiti t.ik«* d »-žele kot Avstrija, Nemčija, Ogrska. Čeho-Slovaška, Poljska, Romunska in Bolgarska za to. da bi poslale sveje delegate in celo za Francijo, Italijo in Belgijo je bilo težko storiti to. Kongres, o kater m se je domnevalo, da bo trajal štirinajst dni. i>aj bi s« pKal s takimi predmeti kot je preprečenje razširjenja nalez Ijivih bolezni iz ene dežele v dmgo ter najboljših sredstev, kako iz-tr- biti gotove bolezni kot legar in pegasti legar. Glasi se, da bi morali avstrijski delegati na kongresu izdajati dan po osem do deset tisoč kron. Stroški ogrskih in poljskiii de-kgatov bi znašali približno ravno toliko, dočim bi potrebovali nemški delegti do tisoč mark na dan ter italijanski «>d štiristo do petsto lir na dan. Edine dežele, ki lahko pijejo delegate, so Amerika. Anglija, Huiandska, skandinavske dežele, Japonska in Španska in to so lavno dežele, ki najmanj potrebujejo nasvetov mednarodnega higi-jenskega kongresa, ker store, kar je v njih moči, da preprečijo razširjanje nalezljivih bolezni v svojih deželah. Angleški in ameriški delegati, med katerimi je najti mnogi, znanih zdravnikov Ur higijen^kih izvedencev, so že vzeli v najem sobe v najboljših hotelih in neka turistovska tvrdka je najela celi hotel v Ženevi, a sedaj kancelira svoj kontrakt. Švicarski hotelirji izjavljajo, dfc jih je neugodna valuta že sedaj spravila skoro na rob bankrota in če ne bodo denarne razmere kmalu urejene, bodo morali v resnici napovedati bankrot. V normal-rih o kol šči na h bi Mednarodni higijenski kongres, katerega bi se v dele/ilo šcst.sto delegatov, pomenjal dohodek kakih dveh milijonov frankov, kajti številni delegati bi brez dvoma privedli s seboj svoje družine. Predlagalo se je. da bi delegati iz Amerike, Anglije in drugih d« žel, kjer je vrednost denarja skoro normalna, podpirali svoje tova-r še iz revnejših dežel, a slednji so to ponudbo odklonili, ker smatrajo to za neke vrste miloščino. POSLANIK GEDDES NA POV-RATKU V AMERIKO. ZDRAVNIK SE JE PTRAT. SAM OPE London, Anglija. 15 februarja. Sir Auckland Geddes, angleški poslanik v Združenih državah, bo o«'potoval danes od tukaj v Southampton, kjer se bo vkrcal na par nik, nahajajoč se na poti v Wash ington, po tritedenskem na tej strani Atlantika. . Med tem časom je imel številne m0£el "detl-konference z ministrskim predsednikom Llovd Georgem, lordom Curzonom, tajnikom za zunanje zadeve, tukaj in v rarizu ter z drugimi člani kj.bineta. Sprejet Kana, Pa., 15. februarja. — Dr E. O. Kane. glavni operator v tukajšnji bolnišnici je danes samega sebe operiral na slepem črevesu. Tekom opera"ije je bila pri njem . [bolniška strežnica, ki mu je dr-bivanju . -Va- zala glavo nagnjeno naprej, da je NAHRULJENI GOVERNER. r f: i PODROBNOSTI 0 KOMUNISTIČNI ZAROTI FRANCOSA POLICIJA DOLŽI DVA KOMUNISTIČNA POSLANCA, DA STA SKUŠALA STRMOGLAVITI VLADO. — ZAROTA BAJE ORGANIZIRANA BREZ VEDNOSTI VODITELJA. Slika nam kaže prizor iz Jeruzalema, nad katerim imajo, soglasno a določbami Lige narodov, sedaj Angleži kontrolo. PRESTOLNI GOVOR ANGLEŠKEGA KRAUA V svojem govoru je izjavil kralj, FRANC. RADIKALCI GROZNE RAZMERE ČISTO PORAŽENI V IRSKIH MESTIH Pri volitvah so zmagali zmerni. — Irski revolucijonarji so obstrelje- da ne bo nasilje rešilo irskega Terorizem v Barceloni. — Veliki vali vlak, v katerem so se nahajali problema. London, Anglija. 15. februarja. kravali v laških mestih. angleški vojaki. Cork, Trska. 15. februarja. Sidney, Avstralija, 15. febr. — Tekom neke demonstracije neza j, bil tudi v avdijenci od kralja«^ w ^ je vr|ila tukaj jc ter imel dve daij*u posvetovanji z----.. vlade glede siališča dežele napram Ligi narodov. ki se bo kmalu vrnil v Združene množica demonstrantov nahrulila Sir Davidsona, governerja ter na- d ris i se, da so vsi ti državniki Pedla "s kameni oddelek policije opremili p**hnika z vsemi infor- na konjih. macijami. ki so jim bile na razpolago, da «e l»o lahko lotil različnih angleško - ameriških vprašanj ki so se med tem časom nabrala in katerih ni bilo mogoče rešiti vsprt čo bližajoče se irpremembe v administraciji dežela. Ko je postal t«k domai'e ameriške politike jasen, se je dejannki prenehalo z ofi« eijelno izmenjavo vseli zadev med obema narodoma, ki so spornega znaeaja. vendar pa se glasi, da si ob« vladi želita olajšati izčiščenje teh vprašanj čimprej mogoče. Tajnik poslanika je izjavil, da je imela zadnja konferenca poslanika z ameriškim poslanikom značaj poslovilnega poseta PROTI PRISTOPU K TRRTJI INTERNACIJONALL Bukarešt, Ruinunska, 15. febr. — Narodni svet rumunske socialistične stranke se je odločno izrekel proti pristopu k tretji internacljo-nali. Članstvo bo o tem glasovalo dne S. maja. Pariz, Francija, 15. februarja. Nasilje ne bo rešilo irskega pro- j Tukaj so se vršile uradniške v o- bližini Kinsella so napadli z bom-blema, — je rekel danes tukaj ;litve francoskih obrtnih zadrug, brmi irski revolucijonisti vlak, v kralj Jurij v svojem prestolnem Kadikalei so bili poraženi s 243 katerem se je vozilo štirideset an-govoru pred obema zbornicama j glasovi. jgleških vojakov. Šest angleških parlamenta ob priliki otvorienja! Časopisje pripisuje temu dej-;TOjakov je bilo težko ranjenih, zasedanja. Eden glavnih delovjs{vu velik pomen ter se narfa, da j Med ranjenimi sta bili tudi dve njegovega govora se je tikal Ir-j" začelo komunistično gibanje pe- ženski in dva železniška usluž-ske in kralj jc rekel; ,^tt. ;benea. — Položaj na Irskem mi še vcd-| Velika veCina delavcev je baje | Napad ^ je izvršil kmalo po_ no povzroča nemir. Zaveden delodločno proti doktrinam Moskve.;tcm ko je zamistil vlak postajo. irskega prebivalstva ustrajaše* Barcelona, Špansko, lo. febr. - Napadalci so napravili na prog* vedno pri metodah kriminalnega Danes bUa statlstl'] barikade ter se pri napadu poslu- da se ustanovi ka' kl ^° osvc!!™e komun!- žovan bomb Jn revolverjev. Voja-sticno gibanje na Španskem. Izza j k, go takoj odvrnili z ognjem, pa — Niti irske enotnosti niti ir- P!?"e?ra }9}9; ko se fe !0' niso mogli dosti napraviti, ker so je dežela umaknila iz Lige. ske samovlade ni mogoče'doseči s!^Dje i«biH V manjšinL Irski na Španskem 10o oseb, nad dvesto narji imajo dva mrtva> pa ranjenih. Med njimi je bilo največ delavcev ter policistov. V istem času se je za vršil o pet bombnih eksplozij, ki so zahtevale petnajst človeških žrtev. Pariz, Francija. 15. februarja. — Strmoglavljenje t4bur:aiazij-skih*' vlad v Italiji, na Španskem ter v Franciji se obrazlaga v dokumentih. katere se je zaplenilo danes, potem ko ^e je razkrilo na široko razpredeno komunistično zaroto. Datum, določen od komunistov za ta dogodek, je dan prvega maja tekočega leta. Nameravana aretacija dveh komunističnih poslancev, članov poslanske zbornice, gie-cle katerih je sodnik G. Jousselin predložil ministru za notranje zadeve. Marraudu, je vzbudila v francoski javnosti zavest glede rednosti položaja in resnosti načrtov proti varnosti države. Razkritja, vprizorjena od policiji v Barceloni in Milanu, kažejo, da je zarota obsegala vse tri evropske latinske dežele. Pošiljanje in premeščanje denarja je vršila neka ameriška finančno organizacija, ti ima svoj evropski glavni stan v Parizu ter podružnice v Berlinu in na Dunaju. Sovjeti so bili organizirani po celi Franciji, z Brestom kot glavnim stanom, soglasno z izjavami policije. Ti sovjeti so bili pripravljeni, da prevzamejo železnice, banke, transportaeijo ter celo civilno službo. Zarota je bila kot kažejo vsa znamenja, organizirana "brez vednosti M. Caehin, voditelja francoske komunistično stranke, o katerem pravi policija, da ne bo zahtevala razveljavljenja njegove imunitete kot poslanec. Razkritje čekov, prihajajočih iz Berlina ter izplačanih potom neke ameriške transpoitacijske družbe, je baje povzročilo prevrat v razpoloženju francoskih političnih in oficijelnih krogov ter nadalje tudi med delavskimi komiteji, ki so bili voljni podpirati svoje voditelje, dokler so se slednji pečali le s "principi". Včeraj zvečer je bil vsled tega izdan lepak v drugem volilnem okraju, kjer se bodo vršile volitve dne 27. feornarja in v tem lepaku se prosi volilce, naj podpirajo zmerne socialistične kandidate, ne pa ekstremiste. Francosko komunistično Časopisje, ki je opustilo svoje preteče stališče, katero je zavzemalo tekom zadnjih par mesecev, daje izraza svojemu začudnju, da prihajajo tak zatiralne odredbe od ministrskega predsednika Brianda, prejšnjega tovariša. L Humani te, oficijelni organ francoskih komunistov, je prav posebno razburjen radi aretacije svojega mestnega uradnika M. Du-noisa. V rokah policije se nahaja kanceliran ček za 20,000 frankov, izdan na njegovo ime v Berlinu. Splošno mnenje v poslanski zbornici, kjer se je prosto komentiralo možno aretaeijo dveh komunističnih članov, se je glasilo, da je vlada zadala končen udarec komunistični propagandi in ko bo minister za notranje zadeve naprosil zbornico za razveljavi ten Je parlamentarne imunitete dva komunistična člana, bo večlra zbornice glasovala za ta predlog, s čemur bo zadan smrtni udarec eelemu komunističnemu gibanju v Franciji. nasilja v namenu, neodvisno republiko. ARGENTINA BO POJA3NILA razvoj plitike bodočega ameriške-SVOJE STALIŠČE. predsednika glede Bli'n?ega __i iztoka. Bnenos Aires, Argentina, 15. fe-! — Konferenci, ki se bo sestala bruarja. — V kratkem je pričako- v Londonu, je treba predvsem ra-vati definitive izjave argentinske ter zmernosti, - je rekel. -Če se bo kouefrenca sestala imela nobenega političnega značaja. Sir Geddesa ne bo spremljal lord Chalmers, katerega namerava poslati zakladnici urad v A-imriko ob nekem poznejšem ča-in da nl'su. ZANESLJIVO IN HITRO oekrbaje DENARNA IZPLAČILA v stari domovini In opravlja drug« bančna jfoato Frank Sakser State Bank 82 Gortlandt Street Ne« York Rojaki, poslužujte se vseh zadevah te slovenske banke, ki je pod stalnem nadzorstvom državnega nrada in ima za varstvo $100,000.00 glavnice in $60,000.00 rezervnega zaklada. . Frank Sakser, predsednik. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po alo dečih cenah s 300 kron ---- $2 35 1,000 kron ____ $ 7.60 400 kron ---- $3.10 5,000 kron ____ $37.25 600 kron ---- $3.85 10,000 kron ____ $74.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričako rano; is tega razloga nam ni mogoč« podati natančne eene vna prej. Mi računamo po ceni istega dot, ko nam poslani denar dospt v roka. mm ja poslati najbolj po Daaastto Money Orte, ali pa 12 Ctftiutt Stmt, Iff York takimi sredstvi. Kralj Jurij je rekel nadalje, da je ugodno razpoložen - napram trgovski pogodbi s sovjetsko Rusijo ter nadaljeval: — Upam, da se bodo pogajanja za trgovinsko pogodbo z Rusijo zaključila na zadovoljiv način. Rešitev problema nezaposlenosti ni po mnenju kralja izključno naloga ljudskega zastopstva. — Povabljeni boste, — je rekel, — da sprejmete predlogo, vsebu« jočo določbe, ki so bile uveljavljene proti nezaposlenosti na temelju postave za zavarovanje proti nezaposlenosti. — Odredba bo predložena poslanski zbornici, — je rekel kralj nadalje, — ki se bo pečala z zavarovanjem bistvenih industrij dežele ter s koraki proti gotovi vrsti neprimernega tekmovanja. Resno upam, da bodo tozadevne napore podpirali na lojalen način tako delodajalci kot delavci v duhu medsebojnega zaupanja, kajti le na ta način bo mogoče najti rešitev tega težkega problema. Kralj Jurij je objavil nadalje, da je vlada trdna v svojem skle pu, da bo skrčila izdatke kot je le možno, da se ohrani in varuje dobrobit dežele. I Pri ceremonijah je zastopal Združene vlade poslanik Davis, ki se je nahajal v spremstvu prvega tajnika poslaništva. Podoben napad se je izvršil pri Maurne Abbey. Šest oseb je bilo aretiranih. Belfast, Trska. 15. februarja. — Ssks&r State Btnk Dosedaj se nahaja v zaporu dvaj-Km, Italija, 15. fenruarla. - set Sinfanjneev, ki so bili pri voli-V Cerbari pri Florenci in drugih Uah ^voljeni v angleško poslan- sesednjih mestih so se spopadli ^ nT ^kega lokalnega nemškega lista nacionalisti s socijalisti. En soci-,56" aretiran- imenuje se n. l. ^ ^ ,-------------_ f jalist je bil umorjen, vee nacljona- ter bl imel kopati o- takem duhu, bo mogoče rešiti tur-* . , , , ško vprašanje, a pri tem Je treba Čeprav se je argentinska dele- pripomniti, da so Grki razdeljeni gacija umaknila s konvencije Li- in da tudi Turki niso dini. čeprav ge narodov v Ženevi, se vendar nt njili nesoglasje bolj navidezno nikdar oficijelno izjavilo, da se kot pa resnično. Tudi glede zaveznikov samih je treba reči. da vse Namignilo se je, da se Argen- prej kot soglašajo glede številnih tina ni nikdar smatrala original- stvari, nim članom organizacije. Rekla je, da je le poslala delegacijo na WILSON VPRVIČ V KABINET-prvi sestanek, da pomaga pri or- NEM URADU IZZA SVOJE BO-ganiziranju Inge. LEZNI. Te točke dosedaj še nt pojasnila argetinska vlada. Predsednik listov pa ranjenih. kVi^liVWW ILV^WILV^ kraj North Kerry. Washington, D. C., 15. febr. — Yrigoyen je pred kratkim tekom L'anes Je P™el predsednik Wilson nekega pogovora z zastopnikom Prvič ^ sv°je bolezni v kabinet-nekega lokalnega nemškega lista ni ur?d ter se vdeležii kabinetne izjavil, da ne more razpravljati o!seie- Pri tei Priliki Je bil tudi fo* tem predmetu, dokler ne govori o^010^"^""^. najbrže zadnjič STAVKA SODNIH URADNIKOV. Madrid, Španska, 15. februarja. Potni listi, katerih izdajanje je bilo prejšnji teden prekinjeno, se* bodo sedaj uslužbenci provincijalnih zopet dobili, toda samo do J., mar-; sodišč so dobili obvestilo, da je ca. Od 1. marca dalje se jugoslo-!yJada zavrgla njih zahteve za vi-vanski potni lfsti za nedoločen čas »jo plačo .ter krajši delavni čas ne bodo vee izdajali. Kdor tedaj želi po 1. marcu potovati v Jugoslavijo, si mora že sedaj preskrbeti potni list in sicer se mora VSAKDO SAM OSEBNO zglasiti pri jugoslovanskem konzulu, bodisi -v New Yorku, Chi-cagi, ali San Francisco. Potni list, ki bo sedaj izdan, bo veljaven za vedno, tako da bo žnjim mogoče potovati še-le cez nekaj mesecev, ali še-le čez eno leto. Potuje pa se lahko tudi takoj. Kaka določba glede potnih listov bo prišla po 1. marcu v ve- Vsled tega je pričakovati stavke teh sodnijskih uslužbencev. BRZOPARNIKA "San Oinsto", (prej nemški parnik Fuerst Bismarck), Coeu-lich proga in "Calabria", Cunard proga, odplujeta 2. marca v Trat Cena: III. razr. H. razr. San Giusto, $12000 $180.00 Calabria, $120.00 $205.00 z vojno takso vred. Kdor želi potovati z enim izmed ljavo, se sedaj ie ne ve; naznanili teh dveh parnikov, naj se nemu BOJAKZ, HABO0AJTE SB Hi "GLAS MAMOD£k", VAJVBOJI 8LOVKHBKI DBXVBUL V ZDS pa bomo, kakorhitro bomo izvedeli. ' Italjanski potni listi za one, ki sedaj spadajo pod Italijo, se tudi še nadalje dobivajo ravno tako kot do sedaj. mmk flskier Stala Bank. doma prijavi, ker sta to zadnja parnika, ki odplujeta v Trst, dokler bo jugoslovanski konzul ie izdajal potne liste. r Odločite se takoj in pridite najkasneje 25. februarja! tem z ministrom za zunanje zadeve, ki se je ravnokar vrnil iz Evrope. Občudovalci zunanjega ministra, Puyrredona, izjavljajo, da si je tekom svojega obiska v Evropi pridobil več ugleda kot katerikoli drugi argentinski diplomat, ki je sedaj šel v inozemstvo in da je s svojim nastopom pred konvencijo Lige narodov dosegel, da je postala Argentina mooneJSl faktor v mednarodnih zadevah ko t je bila kedaj poprej. TURKE HOČEJO BOLJ&E POGOJE. spremstvu svojega kabineta. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi Včeraj smo računali za poši-Ijatve i tal junakih lir po sledečih cenah: Carigrad, Turčija. 15. febr. — Abdul Medžid Efendi, domnevani turški prestolonaslednjik, je dal izraza svojemu upanju, da se bodo zavezniški delegati, ki se bodo sestali v Londonu, da se lotijo sedaj vprašanja Bližnjega iztoka, približali temu vprašanju v duhu sprave in kompromis. Le s pomočjo takega stališča z njih strani bo mogoče ustanoviti mir na Bližnjem iztoku in mogoče je že celo prepozno napraviti konec sovražnostim, če so sktenili turški na-cijonalisti kak dogovor z ruskimi boljševiki. Namignil je tudi, da jo Turčija z zanimanjem 60 lir 100 lir 300 Hr 600 Ur 1000 lir f 2.40 $ 4.20 $12.00 $20.00 $39.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni Istega dne, ko nam poslani denar dospe roke. Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 83 Cofftbudt St., Hew York QLAS NABOPA, 16. FEB. 1921 mm "GLAS NAHODA" BAIL V« If FOBLI8&DTO OOVAIV •orouott of Manhattan. Naw York City. N. V. aan Itvaamil nadalj In praznikov. Ca Varit sa ca »o ■LAS NARODA CV«p» «f na Paoata) any oxeoat Sunday« and jraarly MwtiMmttrt #n kraja narotelkoT nuniid, da kttr*]« uJdtM ODA i: Cortlandt H7I čiti. Anglija je zdaj uvedla zakonodavne svete, ki naj deželo polagoma dovedejo do take široke samouprave, kakor jo imajo "domi-nioni" Kanada in Avstralija. VpraSanje je, ee je indsko ljudstvo za to dozorelo, nad rugi strani pa velikega dela ne bi zadovoljilo nie drugega kakor popolna neodvisnost, naj se že potem Indija vlada kakor ve. Mngi menijo, da so zakonodavni sveti nezadostni in zahtevajo takojšnje avtonomije; ti so še najbolj lojalni in razumni. Sklenili so, da bodo zahtevali samoupravo (svaraj) ; če se jiijji ne da, hočejo bojkotirati angleško upravo, šole, blago in same Angleže, h katerim se ne bodo več najemali v službo (svadensi); nedavno na kongresu v Nagporu pa so šli že tako daleč, da so predlagali nevplačevanje davkov. Težko je reči, bodo li Indei uspeli ali ne. Anglija je zelo previdna in računa na faktično nesposobnost indskih plemen za dejansko samovlado, a enkrat jih hoče kolikortoliko zadovoljiti. Slo bo pa trdo in lord Reading ima pred seboj najtežavnejšo nalogo, kar si jih jc mogoče misliti. Lakota na Kitajskem. opisi M. Mareosson. žurnalist in pisatelj, ki je obiskal vse dežele sveta, opisuje lakoto na Kitajskem na neslednji način: — Petinštirideset milijonov ljudi je direktno prizadetih in ena t retina teh strada dejanski ter bo podlegla še i>red prihodom spo-Jptičku gnezdeee, mladi. Da razumemo položaj, moramo poznati razmere v severo-iztočnem delu te velike republike. Ta del obstaja iz petih provinc ter najbolj obljuden distrikt že itak močne obljudene kitajske republike. V normalnih časih živi v teh provincah 83,000,000 ljudi, ki predstavljajo več. kot eno četrtino c^ega prebivalstva Kitajske. Devetdeset odstotkov obstaja iz farmerjev, kojih glavni pridelki so pšenica, proso, koruza in fižol. To ozemlje je tako gosto naseljeno, da je v normalnih časih bogati pridelek komaj zadostoval za borno prehranjenje prebiva!stva. Vsako pomanjšanje produktivnosti po-menja vsled tega veliko težkočo za okraj, kajti transportacijski sistem je vse preje Lot zadovoljiv. Ljudje v teh petih provincah so priprosti, frugal ni in varčni. Ponavadi imajo po dve žetvi na leto. Leta I960 je bila letina manj zadovoljiva in takrat se je pričela cela esija nesreč, ki so dovedle do sedanjega obžalovanja vrednega stanje. Še predno je bila jesenska letina pospravljena, je prišla povodenj. ki je uničila številna mesta in vasi ter povzročila škodo v znesku stotih milijonov dolarjev. Kitajec je po svojem temperamentu stojik in farmerji so pričeli zopet postavljati nanovo svoje porušene domove. Nesreča pa jih je še vedno zasledovcala in letine 1916 in 1917 bile uničene, a leta 1919 so farmerji zopet posejali polja. Tako žetve tega kot naslednjega leta so se popolnoma izjalovile in prihod sedanje zime je našel skoro 85,000 ljudi brez živil ter pomočkov katerekoli vrste. Ono malo, kar je ostalo, je bilo kmalu porabljeno. Ko se je hotelo na stotine in stotine tisočev izseliti, so zadeli na mejah provinc na oborožene policijske kordone, ki jih niso pustili naprej, nakar so se morali vrniti v svoja zapuščena domovja. Druge nesreče, ki so zadele človeštvo, se ne morejo primerjati v obsegom, katerega preti zaVzeti sedanja nesreča. Svetovna vojna jc zahtevala približno 17 milijonov in pol človeških življenj. Črna smrt v Angliji leta 1318 in naslednjega leta je zahtevala dva miljona žrtev. Lakota na Irskem leta 1849 je zahtevala nad milj< n in pol žrtev. L.akota na Kitajskem leta 1878 s svojimi skoro desetimi milijo;ii žrtev se ne da primerjati s sedanjo nevarnostjo, kaj (i kot se je izračunalo, bo moralo poginiti 15.000,000 Kitajcev predno bo lakote ko nec ter se bodo vrnilo normalne razmere. Vsled tega je to največja liesreča kar jih je kedqj zadelo človeški rod. Neki ameriški misijonar se je peljal s kolegom skozi enega najbolj opustošcnili delov Šantung province, ko ga je ustavil neobičajen prizor. Med vejami nekega visokega drevesa je zapazil neko žensko, staro nekako štirideset let. To ni samoposebi nič izv.mrdnega. Tedaj pa je zapazil, da nabira listje za sebe in svojega petletnega sinčka, ki se je igral V prahu na cesti. Njena prva skrb je veljala otroku, kajti že mu jc vrgla dol par napol posušenih li lov. Ta ženska je s svojim otrokom predstavljala edina preživela družine petnajstih. kajti vsi drugi so pomrli od lakote. Ničesar neobičajnega ni videti eele družine, k.iko gredo naprej po prašni cesti, brez cilja. Če bi človek šel za tako skupino, bi videl, kako bo po preteku par dni omagal ter umrl zadnji člen. Takih slučajev se lahko navede na tisoče in tisočc.HjJpf Povprečna kitajska družina obstaja iz petnajjcl ' do dvajsetih članov. Če proda farmer vsled potrebe svoje zemljišče, ni mogoče več obdržati skupaj družine, kajti na Kitajskem j" zemlja edina posest, ki gre iz roke ene'gonemcije v one druge. Kitajska samo stori vse, kar je v njeni moči, da o ipomore položaju in številni bogati kitajski trgovci so darovali že Milijone in milijone za pomožni sklad. Kitajska sama pa ni v stann rešiti prebivalstva provinc, v katerih vlada lakota in taeba je pomoči iz inozemstva. predvsem iz Združenih držav^ . Conemaugh, Pa. To mestece ni prav prijazno radi večnega dima tukajšnjih tova-ren. No, pa kaj zato, človek se vsemu privadi tako, da nazadnje mu je najljubše bivališče Kar se pa tiče dela, je bolj slabo. Premo go rov i obratujejo jjo dva ali tri dni na teden. Ravno Dne 3. februarja nas je. obiskal neki neznan človek. Prišel je k nam zvečer in vprašal za prenočišče. Ker pa nismo imeli poste Ije. smo mu nasvetovali boardiug-kot'house, kjer je dobil prenočišča, ali prišel je šele ob 1. uri čez pol noč spat. Kje je bil ta čas. mi ni znano. Drugi dan ob 9. uri zjutraj so ga pa že možje pravice tako je s tovarnami. Ne svetujem j iskal i. njega in njegovega tovari-nikomur sem za delom. Pešamo se ša. ker sta par milj od tukaj v malem mestecu nekega starega moža oropala. Najprvo sta mu z raznimi rečmi, eni s tem, drugi z drugim, tako da preženemo dolgost pustega časa ter pridobi- glavo stolkla, potem pa sta mu mo to, kar zahteva naše telo,;denar odvzela svoto 105 dolarjev, namreč razvedrila. Ne umestno bi Rojakom svetujem, naj se pazijo bilo naštevati podporna društva, kajti umevno je, da brez teh nismo. ker to je ena najbolj važnih in poglavitnih reči za nas, delavca. Tudi dramatično društvo se tega ptička. To je mali človek; Amerikanei mu pravijo "iSorv" in pa nos ima nekaj raapraskan. Jaz bi si ga bil bolj zapomnil, kak da je. ali se nisem zanimal. večkrat izkaže kot izobrazitelj na- Oovoril je največ o žganju in silil šega slovenskega naraščaja. Čast in ponos mu! Bavno tako pevsko društvo •'Bled". Moram reči, da Napovedana avtonomija Indije. V Indiji, kjer zelo vre. je vojvoda Connaughtski. ki je od kra Ija odposlan, da predseduje prvi seji zakonodavnega sveta, izjavil: '"Indija je v preteklosti trpela od verskih bojev; trpela je vsled razlik, ki so se postavile med raznimi soeijalnimi stanovi. Zdaj se vrši veliko gibanje, za ustavne svoboščine, ki naj deželo povedejo po poti vseobčega človeškega napredka. Brezpogojna potreba je. da se Indija začne vladati sama. Zato onarjam prvo sejo zakonodavnega sveta". To je menda prvi prestolni govor v Indiji. Angleška vlada je imenovala za vieekralja v Indiji. lorda Reading, ki je mož široketra uma. Že to. da se Je prvič v zgodovini na to visokopolitično mesto imenoval uradnik iz višje politične uprave, kaže, da položaj v Indiji zahteva izrednih mer. Protiangleško gibanj« se je v zvezi z dogodki v Afaganistanu, kjer je ruska "boljše-viška propaganda podpihovala plemensko sovraštvo proti Angležem, začelo v Indiji v Amritsoru, kjer je bilo nekaj Angležev od drhali ubitih. Angleški polkovnik Dyed ni potlačil samo teh nemirov, marveč uvel preki sod po eelem Pandžalui. kar je razburjenje 1« povečalo. Polkovnika, so vpokojili/njegovo postopanje pa je angleška vlada v pariamentup službeno obsodila. Zdaj pa je nedavno zbornica lordov za Dyerja manifestirala, kar jc Indijce vnovič raz-kačilo. Mohamedapci, ki so užaljeni vsled ponižanja carigrajskega kalif at a, se zdaj prvič v zgodovini družijo z Indi, dasi je tudi defe-lene-. Saj je maca ljudstva na izrečeno nizki kulturni stopnji, versko sovraštvo je globoko, kaf* je nebroj, inteligentov pa neznatna peičica. Gibanje vodi med Indi »liani Ghandi. Med Indi je struja, ki tCŠ M »viOftotnijo, in »truja, ki se boče od Britanije popolnoma lo- nas je, da naj gremo ponj. Ne vem. kaj je s tem mislil. Nekaj milj naprej so našli nekega člo-si lahko štejemo v čast in ponos, j veka ubitega. Zločinca še nimajo, da imamo v naši sredini pevski Pozdrav! Naročnik, zbor, ki nam lahko ob vsaki pri-j liki zapoje slovenske pesmi, ki so, Chicago, Hi. nam najbolj ljube. | Kar smo čikaški* Slovene i zelo ročilom. naj Imamo pa tudi nekaj v naši pogrešali, bomo" sedaj dobili: slo- zdravniku, sredini, kar je zelo težavno za vensko šolo in Narodni Dom. Jjoti vzdržavati, namreč godbo na pi- so že kupljeni, in sicer na najlep-hala. Godba je še mlada, raditega sem prostoru v naselbini, vogal nam je še težje, ker ni popolnosti Lincoln in 22. ceste. Poslopje bo bodisi v tem ali onem ozira. Kot v kras celi okoliei. Spodaj bo taki poiščemo raznovrstna sred- knjižnica, čitalnica, kegljišče, bistva. kar si mislimo, da je v ko- ljardna soba. pevska soba, godbe-rist godbi. Eno prvih teh sred- na soba itd. Potem sta dva nad-stev je Slovensko-Amerikanski stropja za šolo. Na vrhu pa bo bi-Koledar. Ta nam pove ime vsa- ser celega poslopja, dvorana, in kega rojaka in tudi moram reči,'sicer prostorna in svetla, sploh da se večkrat znajdemo ob mizah, najlepša v okolici. Stavb hiški od-napoln jenih z raznovrstnimi je-j bor, v katerem je 25 mož, je skle-dili in. .. Nazadnje pa še prispe-j nil, da imajo društva, ki bodo vek h godbi. Gotovo ženinov tudi podpirala to podjetje, dvorano za ne prezrenio. Oni so tudi dobro polovično ceno na razpolago, sredstvo. Glavno sredstvo so nam' Sedaj pa. rojaki, se bo pokaza-pa podporni člani. Oni so naj- 1°> kdo je pravi narodnjak. Kdor boljši prijatelji godbe. Ne ozira- še ljubi mili slovenski jezik, kdor joc se na to aJi ono, plačajo svoje (ljubi naše nedolžne otročieke, ta obljubljene prispevke. Njih želja ne bo »podil nabiratelja iz hiše, je, da pokažemo narodom, - , , , boko sožalje. tebi, pokojnica. ^j.^»oobrambuem delovanju pri-sveti večna luč in lahka ti bt>di Povijal v nase..: narodu CoT,o na-ameriška zemljiea. : rodnega osvobojenja in vstajenja, Dalje smo tudi imeli nekaj po- ki > sam t,ldi doživel. Tudi za rok ta predpust. Poročil se je tu- slovensko »lovstvo si je stekel pokaj doJrro znani mladenič Anton'membne zasluge. Kot pesnik in pi-Menein z gdč. Johano Tanko, ki satelj je pisal lepo slovenščino, /.a-prišla šele pred kratkim časom vzemal se je /.a enoten pismen je-iz stare domovine; daljo se je po- zik in za gajico, ki je prodrla leta rotila gde. Marija Lesar z Rmdol-!l&4S v Bleiiveisovih "Novicah", fom Kvasom. Želim vsem srečo in!Luka Svetec sc je rodil 8. oktobra zdravja, da živite v ljubezni in'leta 1826 v Podgorju pri Kamniku, slogi in V vsej sladkosti zakon ita "1853 je dovršil na Dunaju ske«ya življenja. pravoslovne študije. V Litiji je ži- Kar se tiče delavskih i^mer: vel kot notar (h1 leta 1872 do svo_ so menda kakor povsod drugje. ni mar Naše želje se strinjajo z vašimi, |slovenski narod. Kaj nam pomaga namreč do najboljšega uspeha.!Narodni Doni brez slovenske šo-Kot dokaiz nam priče veselica, ki i le ? Mladino moramo najprvo na-smo jo priredili dne 5. ebruarjaj učiti spoštovati slovenski jezik, v Coueniaugh, Kljub slabemu!potem je nam napredek zagotov-vreutenu se je veselica jako dobro jljcn. Poglejte mladino -druge na-obnesla. Xa ta večer je bila tudi Rodnosti, u. pr> Nemce, Čehe. Po-izžrebana številka za zlato uro. Ijake itd. Kako ljubijo svoj jezik! Prva dvignjena številka je bila Kaj pa naša mladina? Polovica veljavna in pfva je bila 7373. ki i od uje še povedati ne zna, kaj da jo je imela oziroma kupila gdč.'j'*- Res imamo sedaj par razredov Marija Berzonsky. Zabave je bilojšole. toda to nikakor ne odgoVar-v obilju in tudi drugih ^ reči nijja našim razmeram, zatorej ni manjkalo. Tako upam. da ni bilo j uspeh, kakršei bi moral biti. človeka, ki bi mu ni fcilo po volji.! Vsi, ki ljubite naš mili sloven-Poročevalec. [,ski jezik, vsT^ki ljubite svoje in | druge slovenske otročičke, vsi, Elitaljeth, P*L j katerim je za napredek slovenske Iz tega kraja še nisem videlasetbine, vsi, ki ste pravi narod- lestvici napredka. ■* ^ * * Zadnji čas se širi |»o deželi črnina bolezen. Človek naenkrat zaspi in spi cele dneve in tedne. Tudi v naš.?m bloku je bil tak slučaj. Možak se je pa takoj prebudil in izbrihtai, ko mu je zdravnik predložil svoj račun. * * * Dandanašnji je saloner voljan — samo pivo je slabo. -* * JUGOSLAVIJI. Žal mi je zemlje, domovine mo-vsemi bogastvi dopisa. Pa saj tudi ni čudo. ker "jaki, naprej za pravi Narodni' sva samo dva Slovenca. Z delom je kot povsod drugod v premogo-rovih. Dela se po 3—4 dni v tednu. Zaslužek je pa odvisen od delavca. Če bolj trdo de^š. več zaslužiš. Za delo dobiti je tukaj prav slabo, ker boss vsako jutro stoji pred rovom ter odvrne prosilcem : "No work, bovs!" Pozdravljam vse čitatelje in citate! jI ee širom 'Amerike. Naročnik. Birchton, W. Va. Delavske razmere s« precej slabe, delimo namreč v premojjoro-vu. Dela se samo 3 dni na teden, pa kakor se sliSi. «e 3 dni ne bo-mo^delali. Tudi drugi rovi tukaj na okoli slabo obratujejo, nekateri «e celo nie. ker so zaprti za nedoločen čan. Zatorej ne svetu--jem rojakom hoflitS sem za delom. Mogoče jo ie mi v kratkem lod tukaj odkurimo. 131 let. Dom in slovensko šolo! Odbornik. Ely, Minn. Tukaj so razmere bolj slabe in ne svetujem nobenemu priti sem za delom, ker se težko dobi. Pečlar j i imamo vseeno korajžo. Večkrat kateri stopi v zakonski stan. Svetujem pa vsem pečlar-jem, ki mislijo stopiti v zakowski stan. dia naj si zbirajo peolarice, ki jim pripadajo, ne pa otrok, ki še v šolo hodijo. Tako naprimer Mary Kalič Še ni izpolnila 15 let, pa'se je podala s svojim ljučbče-kom v Chisholm, Mirni., kjer sta si obljubila zakonsko zvestobo. Pozdrav! Pečlar. je, od narave z obdane; žal mi je domovine moje, zem-? Ije, ki je ustvarjena tako, da bi morala biti prva med prvimi; žal mi je, ker žive v nji bratje po krvi, ki pa niso bratje po srcu; žal mi je, ker bo propadla samo in ediko zastrantega, ker hoče biti brat gospodar, n?"pa brat svojemu bratu. Franklin, Kanaaa. otrok. Pogreb se je vršil 8. febr. ob 11. dopoldne na katoliškem pokopališču v Frontenacu. Frank I«eskovic. Denver, Colo. Čudno se mi vidi. da se iz Den-verja tako malo sliši v javnosti. Ne vem, kaj je vzrok. Dasiravno mnogo Slovencev tukaj stanuje: pa se vsi takorekoč nič ne brigajo za javnost. Imamo žalostne in vesele novi- TTmrla je v bolnišnici v Front- ee. Dela sploh ni mogoče dobiti. LT-pajmo pa, da bodo zopet nastali boljši časi. Na društvenem polju šc precej dobro napredujemo. Kar se tiče vremena, srednje, ni preveč zima gorko ne. V tukajšnjem mestu je precej! Slovencev, ki so se oprijeli trgovin, n. pr. hotele; restavracije, mehke pijače in drugo. Torej, ro- je smrti. Od leta 1863 do 189.'» je bii deželni, leta 1867 in 1871 tudi državni poslanec. Družbi sv. Cirila in Metoda je bil dalje časa skoro du zadnjega podpredsednik Slava imamo njegovemu spominu! in tudi'-- Kemija, vojna in zločin Tudi zločinci so se privadili marsičem v vojni, k^r sedti j izrab- . . . . nidi >n I'm \ \ jaki. kateri potujete skozi Deu- , • • • .P , ... „ , „ ;!.iaj" v svoje namene, lako so ne- ver, ste lahko postrežem od Slo- . . . , , . , . v.,. ,o i --.it - ikiiteri tatovi, ki so se naučili na Vencev. Svoji k svojim! bodi uase7. . ,. . .. ,res]0 | bojnem polju uporabljati otrov- Ne" smem pozabiti tudi na slo-|ne PIine' s l>lini vcliko I)0- vensko pevsko in dramatično sestVO Comtolx v Masv lia Franco- skem in so tam pokradli, kar so' mogli. Tndi zločinci tako napredujejo. Poštna zanimivost. _»__ "Beogradski dnevnik'' piše i Dunajska pošla je pred par dnevi prejela za vzročitev pismo z naslovom; Za g. Ludvika Beethovna, profesorja na konservatoriju, Dunaj IX.. Črnega Spanca ulica . jjj ■ 13. Raznašaloe je bil, ko je po-im(>|gledal na naslov zelo razočaran, z duhom časa v prijetni slogi na-/^8 ,ker & Dil nekoliko izobra-prej na višjo stopinjo izobrazbe! žeT1- vrnil pismo na pošto z na-v \-seh ozirili. i slednjo lastnoročno opazko: Na- K sklepu pozdravljam vse Slo- slovijenec je sedaj nepoznan, to-vence in Slovenke po Ameriki, ida pred 93 leti je stanoval v isti Frank Škrabec. j hiši Ludovik Beethoven, ki je ~~ umrl leta 1827. Glede tega pisma Papir iz.morske trave. jsta možni dve činjeniei: Ali je bi- Neki angleški listi so pisali, da lo to pismo predano na pošto pred »e je prišlo na misel da bi se mo- erim stoletjem, ko po še živel slav- društvo "Slovenec", katero se pridno vadi v petju in dramatiki. Cuje se, da zopet priredi par zanimivih iger za Veliko noč ali prvo nedeljo po tem. Slovence in Slovenke tukaj in v okolici prisrčno vabim in prosim, da podpirate po svojih močeh, da se še v bodoče goji ljubezen do mile slovenske pesmi, katera nas včasih razveseli in nas spominja na lepoto naše divne Slovenije. Pri tem se vadi mladina gojiti spoštovanje do svojih roditeljev svoje narodnosti sploh. Pojdin se gel papir napraviti eiz morsk trave. Izdelovanje bi bilo enostav-Ravno dfrnes, 7. febr., ko te no> pap^ja, ki so sedaj tako ni komponist, in je šele sedaj dospelo. da se izroči naslovljena! (to bi bilo ori nas mogoče^, ali jenaeu 6. februarja dopoldne žena| vrstice pišem, smo spravili k več-]°Kromuo. pa bi znatno padle. Le-i pa živi nesrečnež, ki misli, da šd i Matije Šetina iz Ringo v starosti(nema počitku gospo Frančiško pa je ta angleška misel, ali nam živi Beethoven in mu je pisal pi Zapnšča poleg moža .pet'Baudek, staro 47 let. Doma je'se zdi, da papirja ne bo dala. smo. -as «n lil Nekaj o predpotopoem ali doplinskem človek o. Pise Rudolf M. Binder, profesor sociologije na newyorakem vseučilišču. (Nadaljevanje.) Vsled spolne izbire so bile počasi izbrane slabejše ženske. Bile so pod kontrolo ter izgubile precejšen del njih prejšnje telesne zmož-nuuti, da skrbe »ume zase. Ženska ni bila vsled tega še nadalje v stanu varovati samo sebe kot v čajsih duplinskega moža. Par sledov, te prvotne in nižje o-Mike mnogoženstva najdemo še danes med gotovimi afriškimi plemeni, kjer vzame možki po več žensk v namenu, da živi od njih dela Ur jih drži v stanju dejanskega suženjstva v namenu, da ga vzdržujejo. V takem slučaju bo prva ženska, katero bo vzer, zahtevala, da se poroči z drugo in druga bo zahtevala tretjo, da se na ta način olajše breme vzdrževanja. Stanje take vrste ne pomenja le dejanskega suženjstva, temneč tako veliko ponižanje za žensko kot ga je le uiogoče najti. Mi smo aeveda vednq radi pripravljeni kritizirati te razmere vnIcU našega bolj napredoVanega eivilizatoričnega in ekonomskega stanja. V tem oziru smo pogosto preostri kritiki svojih pradedov ali celo nekaterih naših sodobnikov. t'asi so bili hudi, tako za možke kot za žeuske in njih duševne sile so bile na kaj nizki stopnji. Vsak problem, ki se je pojavil, se je rešilo na najbolj enostaven način potom udarcev ali kake druge direktne akcije. Kar imenujemo mi zakon, je bila seveda v onih časih nepoznana stvar in to iz enostavnega vzroka, ker je ta naprava veliko poznejšega izvora. Zakon zahteva sorazmerno dobro ustanovljeno družbo, v kate-ii se priznava lastnino in mogoče je bila ena prvih oblik lastnine ženska. To nas spravlja v stanje družbe, v kateri je izgubila ženska svojo prvotno moč in neodvisnost. V tej družbi se je smatralo žensko za živince, katerega se lahko gospodar iznebi po svoji volji. Nikdo nt ve, kako dolgo je trajala ta doba, čeprav imamo nekaj ideje o okrutostih, katere je morala pretrpeti ženska tekom tega sorazmerno dolgega režima, iz neodvisnega bitja, ki je skrbelo samo zase, je postala blago, katero se je razpečevalo in ki si ni moglo "pomagati. 1'rav nobenega pojma nimamo, koliko so ženske trpele in mogoče je celo dobro za nas, da ne poznamo natančno obsega infamij, katere j* morala pretrpeti Dobro je, da ti ga ne vedo naše emaneopirane ženske, ki so povsem naravno nagnjene k temu, da dolže možke vseh ^st krivic. Njih besnost bi se le še povečala, če bi natančno vedele, kaj so morale pretrpeti njih prednice. * * * Z zakonom vred je tudi prišla neke vrste razporoka ali ločitev zakona, kajti zakon je vključeval soeijalno priznanje vezi, obstoječe med gotovim možkiin in gotovo žensko in to je tudi pomenjalo, da je bilo treba dati neke vrste soeijalno priznanje za njih ločtfev. Oblike in vzroki ločitve zakona so bili tako raznoličui v poteku ča^pv, da se jih ne moremo lotiti tukaj. Zadostuje naj reči, da so bile ločitve vedno zelo pogosto, dokler se ni v evropski družbi -postavila proti temu krščanska cerkev. Prepoved ločitve ali razporoke seveda ni olajšala trpljenja onih, ki so bili nesrečno poročeni in nikdo ne more reči, koliko nesrečno poročenih možkih ir. žensk se je trapilo v brezplodnem poskusu, tla izgledajo srečni ali da vsaj potrpežljivo nosijo naloženo jim breme. Z napredovanjem civilizacije se je pojavil tudi nov čut sreče. Ljudje so vedno bolj opuščali misel, da je vzrok njih trpljenja kaka božanska sila ali neizprosna nsoda. Spoznali so, da so človeški vzroki temelj vseh njih trpljenj. Vsled boljšega razvoja možganov in celega živčnega sistema pod uplivom boljše kakovosti in večje množine hrane, so postali ljudje tudi bolj občutljivi za gotove oblike trpljenja. Preje je bilo trpljenje v glavnem telesno in duplinski človek je komaj poznal kako drugo obliko. Telesne oblike trpljenja so postale bolj Številne vsled večje občutljivosti našega živčnega sistema. Poleg tega pa imamo tudi psihološke oblike, ki so se povečale tako glede obsega kot glede intenzivnosti z napredovanjem ei-\ilizacije. Vspričo številnih nesrečnih zakonov, ki se še vedno dodajajo, so proizvedle te izpreninjene razmere večjo množino trpljenja kot je bila mogoča v časih duplinskega človeka. Kaj naj se stori s temi ljudmi? Ločitev je očividno edini odpouioček. To pa je bilo zanikano ljudem pred nastopom modernega časa. Skozi 1500 let je bila Cerkev proti vsaki ločitvi ter je dobro znano, da katoliška cerkev še danes ne dovoljuje oficijelno razporok, čeprav postaja razveljavlje-nje vedno bolj pogosto. To stališče wl strani cerkve je posledica na-ziranja, da je zakon sakrament. ne pa civilni kontrdkt, čeprav se je zakon pred nastopom krščanstva in tudi pozneje smatralo bolj za civilni kontrakt kot pa za sakrament. Cc pregledamo zgodovino razporok, najdemo, da se je smatralo družino sa civilno napravi. Za to jo smatra tudi država, ki je prišla do spoznanja, da je tako za družbo kot za otroke boljše, če se ločita dva človeka, ki se ne razumeta in ne spadata skupaj. Med neciviliziranimi narodi je najti veliko mero poštenosti, pra-vičnosti in doslednosti. V slučaju ločitve se je pustilo sinove očetu, l e ere pa materi. — kot naprimer pri naših Natchez Indijancih. V drugih slučajih se je pustilo otroke v nežni starosti materi, dočim je »tarejše dobil oče. Še v nadaljuih slučajih, v katerih se je smatralo otroke za breme, jih je moral vzeti oni del, ki je bil kriv in kjer se jih je smatralo za blagoslov, so pripisali nedolžni stranki. V splošnem govorjeno.-se ni ločitve ali razporoke oficijelno otež-l.očalo, če se je zakon izkazal kot izjalovljenje. V praktičnem življenju pa niso bile ločitve tako pofroste kot bi človek pričakoval, kajti običaji in navade so imele za posledico, da so se ljudje obotavljali sklepati nove zveze. To je bil naprimer slučaj pri starih Hebrejcih ali Židih, kjer je bila ločitev zakona oficijelno zelo lahko, a v praktičnem življenju zelo redka stvar. Krščanska cerkev pa je bila pognana v svoje ekstremno stališče vsled reakcije proti-pogostim ločitvam ali razporokam v poznejšem rimskem cesarstvu. Ženske v Rimu v zadnjih stoletjih so " računale svojo starost po številu m oz, s katerimi so bile poročene, ne pa po konzulih.'' To odgovarja popolnoma nay mu modernemu ameriškemu vprašanju: — Kolikokrat se je že ločila? —1 kadar govorimo o kaki znani igralki. Ko je pozneje cerkev pridobila na moči tako v privatnem življenju ljudi kot v državnih zadevah, so postale ločitve zelo redke in 1 osledica tega je bila, da so trpeli povsem nedolžni ljudje. Mož je l il lahko še tako zloben in še tako bolan, žena je morala še nadalje živeti ob njegovi strani Šele v najnovejšem času se je dovolilo raz poroke. Tekom francoske revolucije se je ločitve zakonov sekulariziralo in ta navada se je počasi razširila po celi Evropi. Tendenca je obstajala v tem, da se u-ki.luzira tako zakon kot r .iz por oko in da se napravi zakone, tikajoče se ločitve, bolj enakomernim, vsaj v Evropi.' Nemčija je naprimer leta 1900 odpravila vse tozadevne zakone posameznih držav ter uveljavila zvezni zakon, tokajoč se zakona in raz^ GLAS -NARODA, 16. FEB. im poroke. Celo Anglija je v zadnjem času omilila strogost postav, ti-kajočih se razporoke. Naša dežela je bila vedno bolj popustljiva v svojem stališču napram ločitvi ali razporoki. Zvezna ustava je dala posameznim državam popolno kontrolo nadw zakonom in ločitvijo. Posledica tega je bila, da smo imeli leta 1907, vključno Havajsko otočje in Portorico, nič manj kot 51 različnih zakonov gle^e razpproke ali ločitve, _ kojih neharmonične "'n nasprotujoče si določbe so škandal za vse trezno in pravilno misleče ljudi. Treba je omeniti le par nasprotujočih si določb teh postav, da se spozna nevzdržljivost tega položaja. Južna Carolina je dovoljevala ločitev zakona le od leta 1872 do 1878 in nikdar poprej ali pozneje. V 51 državah in teritorijih je dovoljena polna ločitev. V enoin-dvajsetih je dovoljena tudi ločitev od *4mize in postelje". Postavni vzroki za ločitev varirajo od enega v državi New York do štirinajstih v državi New Hampshire. Dvaihštirideset držav je priznalo pi-;ančevanje kot zadosten vzrok za ločitev. Ta vzrok bi moral sedaj popolnoma izgubiti vsako veljavo vsled uveljavljenja narodne pro-hibicije. 21 držav priznava nepreskrbljanje žene in družine kot zadosten vzrok za ločitev zakonskih vezi. V treh državah je potepušt-vo zadosten vzrok za ločitev zakona. Tako gre naprej in naprej, neskončno in brez vsake medsebojne zveze. (Konec sledi.) Njena pisma. Franc, spisal Paul Ginisty. Pierre Virieu, zgodovinar, se je dotični dan zaprl v svojo knjižnico. I)al je povelje, da se ne .sme pustiti k njemu nikogar. Kljub temu pa je stopil njegov služabnik v sobo z odločnim smehljajem ter objavil ime enega onih nepriča kovanih obiskovalcev, katerih ni mogoče zavrniti. — To je madaina Šarlota. — No. — Gospod. saj razumete, da nisem mogel odreči. . — Dobro. — je rekel Pierre Virieu. nekoliko razdražen vspričo prostosti, katero si je dovolil njegov služabnik, ki je že dolgo časa poznal vse skrivnosti svojega gospodarja. Vstal je, da sprejme obiskovalko. šarlota Lantier! Spomini, katere je vzbujalo njeno ime. so bili — Gotovo ne mislite resno, če pravite, da hočete ta pisma nazaj. Tc bi bilo malo okruto. To je vse, kar mi je ostalo od vas. — Pisma spadajo vendar v zakopano preteklost. — Vi zahtevate, od mene veliko žrtev. Hvala vam, Pierre, za vašo ga-lantnost, a mislim, da nekoliko pretiravate. Iztegnila je svojo roko. — Pojdite, dajte mi jih nazaj, ona uboga pisma, ki nimajo sedaj za vas noben-?ga pomena. Pierre je iskal po pretfalu ter skrbel za to, dr. ni natančno videla, kaj dela. iiil je razdražen in to se mu je poznalo na lieu. — No? — je vprašala ona. Zaprl je pisalno mizico ter sedel poleg nje. — Ne. prijateljica moja. Pustl- - Z e m 1 j a. Piše Ivan Mrmolja. _s DELO! — DELO!! — DEL0!!| Charcoal Iron Company v New-j berry, Mich., potrebuje 200 mož I za delati drva. Plača $2.00 od klaft re. Stalno delo, dobra .šuma, V našem kmetijskem klubu vjki žele postati neodvisni in lastni vs» v rifvnini, dobre in nove kara-Beogradu se izdeluje načrt za iz- kmetovalci, naseliti drugje. Po- Pe- Prednost imajo možje z dru-vedbo agtarne reforme. V tem na- sehno za Slovenijo je to važno 'žinamr, ker so nalašč za družine črtu se zahteva, da se zemljiačno Kmetski delavci, hlapci, dekle narejene kampe. Do seda j je 24 vprašanje čim preje uredi, da se in drugi mali posestniki silijo le novih kamp> za družine. Prosto zadovolji potrebi po zemlji onih, v mesta, v tovarne, k ielezniei in stanovanje in kurivo. Za nadalj- t Ameriko. Iz teli ljudi postajajo na Pojasnila se obrnite na svoje-najhujši jainičarji kmeteke misli, rojaka: John Knaus, Box 20, ki pomnožujejo boljševizem, ker Limestone, Mich. ki hočejo sami s svojimi družinami obdelovati zemljo. Sicer se je la&ota po zemlji pre- boljševizem, cej že polegla; in resnega zami- želč maščevalen preobrat. j - -— in an j a za obdelovanje zemlje ni Z ureditvijo zemlje pa se vza- POTREBUJEM bilo niti od početka. Velik del me tem nezadovoljnežem orožje. Slovenko ali Hrvatico za pomoč vsega kričanja po zemlji je izvi- Ak*> še nadalje rujejV proti dnža- v kuhinji. Plača $35 do .+40 na ral v mnogem iz splošnega po- vi. ako se nočejo poslu^ti zemlje, mesec. Katero veseli, naj se o-Ha-manjkanja živil, deloma pa tudi tedaj je dokazano, da jim ni za si. — Mrs Rose Uljan Box"ll i^avisti, češ, ti si bogat, ti si po-resno delo. temveč le za zabavlja- lietula. Pa. (16-17—2) sestnik, tudi jaz hočem biti po-.nje in lahko življenje, da so sploš- -____ Tli ul'ii/ll-iivni NAZNANILO IN PRIPOROČILO. sestnik in bogat. * ni škodljivci. Urejena kmetija je težavna j Za to vrsto ljudi pa bomo zdru-stvar, ki zahteva resno in napor-.ženi kmetje vse Jižroslaviie tudi « • i _ ■ . , no delo vseh članov družine in ne našli učinkujoča Sa B '« ?°,akom4V « kakor je pri drugih stanovih, ko dela ni jela in Kdor ne dela naj v? ^^J*™0' d* J* bo te dni vzdržuje -družino le po en člauJtudi ne je! ' Obiskal naš zastopnik Treba pa je tudi pridno prouče-j vati razmere, treba je poznati} vsako delo in treba je delati. Za-,I'.gnbe francoski vojske v svetov-vist ne pomaga. Jugoslavija ima ftmogo dobre zemlje in želeti je le, da se vzbudi v narodu večje zanimanje do zemlje, pa tudi ljubezen do obde Mr. BURKO VIDMAR, k* je pooblaščen pobirati naročnine "za '"Glas Naroda". Rojakom ga toplo priporočamo in jih pro- ni vojni. Po nekem poročilu je izgubila jsimo»jnaJ n"1 gredo v vseh ozirih francoska vojska med-svetovno ^no 1.122,000 mrtvih iu 260.000 ztlo očarljivi. Bila je visokega po-,te mi, da imam. kar ste mi pisala, kolenja, a zelo originalna ter pre- Prihranite mi bolest, o kateri nl-va ženska. Njegovo prijateljstvo sem še trenutek preje slutil. V do nje je bilo brez spopadov, dasi-,ttm trenutku ločitve občutim še-ravno je primanjkovalo resnične(le, kako tesne so bile vezi, ki so strasti. Za njega jc bila ta ženska me združevale z vami. Pustite mi le prijeten spomin. I ta pisma za par dni, vsaj za par Razdor med obema je prišel skojdni. Jutri, — rc samposebi. Sarlote ni videl več kot eno leto. Cul je o njej le indi-rektno v slučajnih pogovorih z ljudmi, ki so govorili o njenem talentu kot slikariea in čudni odkritosrčnosti njene vizije. Skoro j-* bil pozabil, nanjo, čeprav je bi-Ip videti taka pozabljivost skoro nemogoča. • Šarlota Lantier je bila v resnici ginjena. Opaziti je bilo rdečkasto pego na njenem bledem licu. — Presenečeni ste, videti me, kaj ne? — je rekla. — Sedite, prosim. Očaran bi bi-1h bolj primerna beseda. — Ah, Pierre, vi pravite to brez vsakejra prepričanja. — Kako se čustva izpreminja-jo! Manj je n&ša' napaka kot ona naše narave, da si ne želimo stvari, ki so trajne. Kljub temu pa sva ljubila drug drugega. — To je-zaine svet spomin, Šarlota. / Nastal je kratek molk. Oba sta bila nekoliko v zadregi. Končno pa je ona zbrala vse svoje sile ter rekla: — Čudno je, da prihajam sem. de izrečem besedo, ki bo napravr-la definitiven konee našemu majh nemu romanu. Kar se tiče mene. je stvar odločena. Mogoče ste že culi. da se bom poročila? — Tako? — Da. Ali je ljubezen ali le prijateljstvo, katero čutim do moža. ki bo moj mož? V vsakem slučaju polagam zaupno svoje življenje v njegov" roke. On ni iz našega sveta. Njegovo ime bi ničesar ne pomenilo za vas. Prišla sem, 'd se poslovim od vas. Ona se je ozrla po sobi naokrog po mizi, na kateri je bilo polno knjig ter po stenah, okrašenih s slikami. — Nobena stvar se ni izpreme-nila tukaj. Le jaz in vi sva različna od takrat. Njene oči so obtičale na majhni pisalni mizici, trdno zaklenjeni, rekla, — ne vem. zakaj, a boljše je biti na varni strani. Ali ste obdržali pisma, katera sem vam pisala? — Da. — je odvrnil' Pierre Virieu, po trenutku obotavljanja, kajti v resnici je bil njegov diih daleč od cele zadeve — Dobro. Potem mi jiji vrnite. Pierre Virieu je vzel iz žepa majhen ključek ter odprl pisalno milico. Iskal je v nekem predalh, polnem pisem in raznih papirjev. Naenkrat pa m? je obrnil proti Šar Mi ter rekel proseče; ----- ------ obljubljam vam, vam jih bom poslal. — To je vendar otročje. — Mogoče je res. Ne smel bi vas žaliti, A . . . Šarlota je bila presenečena. — Vspričo mirnejra toni». ki jc zna-čil pogovor med obema iz pričet-fca, je bila presenečena od trdne opozicije, katero je kazal seda.]. — To so jasne besece, Šarlota. Bojim se, da kažejo neke vrste a-nimoznost. — Moj Bog. jezen postaja, — si je mislila Salota. Nastal je trenutek nemira, — nemira one vrste, ki prihaja pred konfliktom, šarlota se je pripravila na to in guba se je pokazala na njenem čelu. Pri tem se je ozrla tako odločno v Pierreja, da je siedji zopet odprl pisalno mizico ter pričel iskati med papirji. — Ali mi jih hočete dati? — jc rekla odločno. — Ne, — jc odvrnil Pierre z vsemi znaki največje odločnosti. — To je naravnost nezaslišano. —Vzemimo, da je. — In prišla sem vas obiskat v tako prijateljskem rti oloženju. Pierre ni ničesar odgovoril. — Bil je nervozen ter nezadovoljen s samim seboj, kljub- opoziciji, katero je kazal. — Zadnjikrat vas vprašam, ali mi hočete dati ona pisma? • — Zadnjikrat vam rečem: Ne! ;— Dobro, gospod. Ker niste vi več oni galantni človek, katerega sem pričakovala videti v vas, se bom postužila drugih korakov. — Kot se vam zdi primerno. — Vse bom povedala človeku, s rkaterim se hočem poročiti. On bo vedel, kako prisiliti vas, da mi jih vrnete. — Naj bo tako. Šarlota se je stresla od jeze, nato je vstala ter pričela hoditi sem in tja. V njenih očeh se je zable-stelo kot nekaka osvetoželjnost. Pohitela je proti vratom. —O, Pierre, Pierre! — je vzkliknila očitajoče, ko je izginila skozi vrata. Pierre Virieu se je ozrl za njo % neke* vrste omamljenostjo. — Kakšno neumnost sem napravil, — je rekel. — Njena pisma njena pisma! Nisem ji- mogel povedati resniee. Vrag naj me vza «ne, če vem, kaj sem storil z njimi in kje jih'imam. . . sem dobil od njega zadnje pismo 19. junija 1920. Prosim ee njene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi 1315 E. 49. St.. Cleveland. (15-18—2) naznanjam so-, Prfjate- dent Wilson" in so nam in da NAZNANILO. Tužnim srce rodnikom, znancem Ijem žalo.stnO vešt, umrli oče JANEZ AMBR0ŽIČ v Sušjeh št. 14 pri Ribnici, podo-mače Šuštarjev. Bolehali so skozi dve leti na olezni mrtvondu. Re-!- lovanja zemlje. Ako hočeauo dvig- I'°gresancev. kar znaša 16 odstot-niti in utrditi državo, tedaj je lju-|^cv mobiliziranega vojaštva, bežen do obdelovanja zemlje živ-ljenska potreba jugoslovanskega naroda. Pred vojno se je žal po vsem svetu silno zanemarjaalo vzbujanje zanimanja za zemljo. Šele te*-daj, ko je bilo že preipoziio, ko je kmetsko ljudstvo t r umoma bežalo iz dežele, so »e spomnili državniki, da je trebi dvigniti življenje na deželi, da je treba gojiti ljubezen do poljedelstva. Značilne besede je dejal angleški državnik in učenjak Gladstone na mednarodnem kmetijskem kongre«u na Dunaju. Rekel je.: " Angleži smo bili prvi, ki smo dali pohujšanje drugim državam. Stre mrli smo le za trgovino in industrijo, popolnoma smo pa pozabili, da živi plod zemlje vs^ in da zemlja vzdržuje vse. Zato bodi geslo tega kongresa: Nazaj k grudi!'' Deset let pred vojno jc govoril Gladstone te besede in šele vojna s svojim pomanjkanjem je prisilila ljudi k večjemu obdelovanju zemlje. Ali ljubezni za obdelovanje zemlje ni dala. Na drugi strani pa je uničila mnogo ljudi, da je sedaj pomanjkanje delavnih sil na deželi še večje kot pred vojno. Kaj pa v mestih? Ljubljana je štela pred vojno 45,000 ljudi, danes nad 85,000, Zagreb je nara-stel od 100,000 na preko 150,000 in enako je z Beogradom. To je dokaz, da se ljudstvo ogiba težkemu kmetskemu delu in da hoče živeti nalahko brez resnega dela. Ker se pa brez dela ne da živeti. n&ttaja draginja, vsled t^ revščina in pomanjkanje. Vse t^ rodi nezadovoljnost. Nezadovoljne mase se družijo in organizirajo v komunizem, ki zopet išče rešitev v razsulu vse družbe, v krvavi revoluciji. Zdrav razum vseli onih, ki še nisimo izgubili veselja do obdelovanja zemlja, se mora odločno upreti takemu načinu reševanja družbe. Proti elementom, ki hočejo brez dela živeti na račun onih, ki delajo, je potrebe« odločen odpor. Rešitev iz sedanjega položaja je v dehi in zato mora biti prva skrb države, da Ščiti selo. da se zasigura kmetijstvu neoviran razvoj, da se pritegne masa zopet k zemlji in da isto ljubi. Zato proč s špekulanti, ki nočejo rešitve agrarne reforme, proč z ljudmi, ki hočejo z agrarno reformo zavarovat svoje zasebne kapitalistične interese, pa tudi strankarske koristi. Naše zahteve glede ureditve zemlje so: 1. Ysa veleposestva naj zaseže država. 2. Odškodnina se izplača samo onim veleposestnikom, ki dokažejo, da so si jih pridobili na pra vičen način in ki so delali na njih. 3. Država razdeli posestva proti nizkim odplačevanjem za dobo najmahj 20 let. 4. Posestva matih in skednjih kmetij naj ostanejo nedottaknje na. .5. Za odvisno kmetijsko .prebi- valstvo posameznih pokrajin naj lilOtfA^I 8i itA se ured# nasefbihe v oriih krajih, ••a i. JFSTTAfTrtMrjr, mort**«- VKftn MiOVIIBTT DIFVMBt Z delom je pričeti takoj. Pri-W DftvisHll nUYIft yravi & naj vse, da 99 morejo oni, na roko. UpravnlŠtVo ''Glat Naroda". Rad bi izvedel za JOHN CESARJA: njegovo pravo ime je MO-HORlC in je doma iz vasi Ubel-sko pri Postojni na Notranjskem P.il je pri meni na hrani, pofem pa je bival v Franki in-'nizki ceni. Poskusite in prepričali ville, N. J., R. P. D. 1, odkoder se boste. — Jos. Habjan, 14 Fns- NAZNANILO vsem starim odjemalcem. Jaz sem sedaj v zvezi z Jos. Tramposch, 10925 Jamaica Ave., Richmond Hill, Long Island, izdelujeva vsakovrstne obleke iu suknje po najnovejši modi po dick Ave., (il_endale, L. L, N. Y IŠČE SE USNJARJE. naj mi ga sporoči,I Vprašajo naj samo oni, ki so ali naj se mt pa sam osrlasi. on veg£i delati na vardu, v Scrub -i- ~ Frank Peternel, j house in Beam hands. Dobra^pla-Ohio.jčaf stalno delo brez delavskih ne-j mirov. — Proctor Ellison. Co., -jElklantl, Pa. POTNIKI, i ki so prišli s parnikoma "Presi- San Giusto" iz Trsta, se zaradi bolezni na obeh parnikih nahajajo v kvarantini za nedoločen čas. Gotovo bodo morali ostati pod zdravniških nadzo^ stvom najmanj dva tedna. Toliko na znanje onim. ki pri- Ičaknjejo potnike, ki so prišli s tema dvema parnikoma. Frank Sakser State Bank. PREDNO SE ODLOČITE vez so trpeli grozne muke. le smrt jo bila edina rešiteljica iz tega revnega sveta. • Dra&i nam oče, počivajte v miru poleg naše neporabljene ma-1 mice, katero tudi že 2 leti krije | hladna zemlja. Počivajta v miru1 ' v rodni grudi! za svojo družino sorodnika ali Žalujoči ostali: i prijatelja naročiti vozni listek, ali V starem kraju trije sinovi ter poslati denar v domovino, da si ena hčer. tukaj v Ameriki pa dva ga potnik sam kupi, pišite najpr-sina Frank iu JakOb Ambrožič ter vo za tozadevna pojasnila na zna-hčer Afta Ambrožič omož. Lesar,!no in zanesljivo tvrdko Pennington. Minn. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St.. New York CENIK KNJIG kateref se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Ccrtla»dt St. .50 .35 .60 .30 Poučne knjige. Hitri računar Nemški abcednik Nemško-atigleški tolmač Pravilo dostojnosti Slovensko-angleški slovar, trdo v platno vezan 1.50 Slovensko-nfcmšld slovar (Jancžič Bartol) 4.00 Slovensko-nemškl slovarček ' 1.00 Zabavne in rasne druge knjige. New York Zbrani spisi Jakob Alešovec Kako sem sc jaz likal. Prvi del 1.25 Drugi del 1£5 Tretji del 1.00 Ljubljanske slike. Četrti in peti Hel 1.50 Ne v Ameriko. Šesti del 1.25 Amerika* in ci Amerikah* 5.00 Knjiga za lahkomiselne ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Prokleta, 6 knjig 3.00 Prokleta, trdo v platno vezano i ' 4.00 Pet tednov v zrakoplovu-2.00 Ifoll z orožjem .50 Gledališke igre. Revček Andrejček Dve šaloigri: Carljiva že-nitev, Trije ženini Zemljevidi. Združenih držav Celega sveta Kranjske dežele Zemljevidi: New York, 111., Kans., Colo., Mont. Pa., Minn.. Wis., Wyo., W. Va., Alaska vsaki po .50 Mo .25 .10 .10 .25 IfaroCBbm j® priložiti denarno vredost, bodisi v gcftoriiii, poštni nakaznici ali poštnih znamkah! Fbštnina je pri vseh cenah vračunjena QIxAS NARODA; 16. FEB. 1921 ŽENSKA VOJNA- Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D n m ft s. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 35 (Nadaljevanje.) — Ne, madama, na konju. No, materinemu srcu se ni treba prestrašiti radi tega. Jat sam sem izumil majhno sedlo, ki se bo nahajalo pred onim njegovega koujušnika Na ta način bo popolnoma va-ren. večer bomo lahko pov>em varno odpotovali. Ce vzamemo slu-• n j, da bi bilo treba bežati, bi lahko prišel mladi vojvoda na konju I ovsod skozi, dočim bi ga v vozu prva zapreka ustavila. — Torej mislite odpotovati? — Pojutršnjem zvečer, madama, če nima vaša visokost nobenega vzroka zavleči odpotovale. O, ne, ravno nasprotno. Činipreje mogoče se liočemo odstra- i.iti iz naše ječe, Lenet. -■- In kaj boste &tcrili, ko boste enkrat iz OhantUlyf šli borno skozi armado gospoda Saint-Aignan, kateremu bo-i ilio |i,i<- v stanu zavezati rob^v krog oči. Sestali se bomo z gospo-«•<>1(1 Larochefncaiilt ter dospeli v njegovem spremstvu v Bordeaux, 1 j r nas pričakujejo. Kakorliitro bomo v drugem mestu kraljestva, v glavnem me»tu juga, se bomo lahko pogajali ali pa V Oil ill vojno, i ot %c bo pač zdelo vašim visokostim. Sploh na imam čast, mada« M|.u/orili vas na to, da nimamo \ Bordeaux nobenega upanja dr-,.i'i -i- d»i|go, če ne zasedeiuo v okolici par prostorov ter prisilimo < csnski' čet r, da ->e umaknejo. 11 va taka prostoru sta j»rav posebno \ iiina : Vavr«-s, ki obvladuj*- n-ko Dordofrue tet dovoljuje priliaja-ije xivil v iti<-siu ter otok Saint Geortres. katerejra smatrajo sami ] rt-bival« i liordeaux za ključ k njih mestu. Na to pa bomo mislili j ozneje. a enkrat mislimo le na to, kako bomo prišli od tukaj proč. Mislim, da j«- ni lažje stvari. — jc rekU prineesinja. — Mi stiiii sumi tukaj ter vladamo in recite, kar hočete, Lenet- Nt zanašajte se na nič, dokler niste v Bordeaux. Nobena si\ar ni lahko vspričo peklenskega duha Maz&rina in če sein čakal, »lokh-r smo bili sami, da vam razodeiiem naš načrt, se je zjrodilo to j aditoira. da pomirim svojo vest. kajti bojim se v tem trenutku eelo /a varnost načrta, ki se j»- porodil v moji glavi in katerega so cula It- vaša ha« Mi. Gospod Mazarin ne izve sporočil, on jih ugane. llot .-m trd izzvati, da prepreči ta načrt, -— je vzkliknila prineesinja, a sedaj pospremimo gospo mater v njene sobe, kajti že danes3om razširila novico o lovskem izletu, ki se bo vršil pojutršnjem. Napravite povabila, Lenet. — Zanestite se name, madama. I d-.va se je vrnila v svoje stanovanje ter legla v posteljo. Poti ieau je bil zdravnik Bourdelot, učitelj mladega vojvode de Eng-lut-n. Poročilo o nenadni obolelosti udove prineesinje se je hitro razširili! po Chantill in v teku pol ure so se zbrali vsi v predsobi gospe ud o ve. Lenet je preživel celi dan s pisanjem in zvečer so raznesli služabniki hiše na v s* strani vetra več kot petdeset povabil. / r • Deveto poglavje. Za izvedbo važnih načrtov Pierre Lenet-a določeni dan je bil eden >i a j bolj čemernih in temnih v celi spomladi, ki je drugače po celi Franciji najlepši letni čas. Padal je droban dež in megle so se vlekle po parku ter ogrinjale visoka drevesa. Na prostranih dvoriščih je < akalo petdeset osedtanih konj, ki so žalostno povešali ušesa ter nestrpno razkopavali s kopiti pesek. Lovski psi, v skupinah po dvajset, so vlekli za vrvi, katere so držali gonjači. Sempatam je bilo videti kakega pikerja v rmeukasti uniformi ter z lovskim rogom «>b strani. Nekateri, v vremenskih nezgodah utrjeni častniki, ki so preživeli dolge dni v bitkah pri Rocrov ni Lens, so preganjali dolgča> s tem, da so kramljali na terasah. Vsakdo je vedel, da je bil to prazničen dan, ko bo videl mladega vojvoda v prvih hlačah poditi prvega jelena. Vsak častnik v službi princa, vsak klijeut visoke hiše je pohitel na sporočilo Pierre Lene-ta v C'hantilly, kajti to je smatral za svojo dolžnost. Vznemirjenje, 1 i se je pojavilo vsled nenadne obolelosti prineesinje udove, je izginilo vsled uirodnih- poročil, katera je obelodanil zdravnik Bourdelot. Udova se je počutila boljše. — se je glasilo. Do desetih s<) dospeli vsi osebni gostje gospe Conde. Vsakega se je uvedlo, potem ko je predložil svoje povabilo in oni, ki so pozabili povabila doma, a so bili pripuščeni, če jih je Lenet poznal. Ti povabljeni »o predstavljali s služabniki vred četo osemdesetih do devetdesetih ljudi, ki so bili skoro vso zbrani krog krasnega belca, iio-sečetra pred svojim velikim francoskim sedlom še majhno sedlo, na-»».»•njeno za vojvodo de Eughien. Tjakaj naj bi sedel, kakorhitro bi bil konjušnik v velikem sedlu. Nikdo pa ni še govoril o teiu, da bi odšli na lov, kajti očividno so pričakovali še nadaljne goste. Krog pol enajste ure so prišli trije pleuienitaši. spremljani od še-siili služabnikov, ki so bili oboroženi od nog do glave ter nosil s seboj tako prtljago, da b človek domneval, da hočejo vprizoriti potovanje preko cele Evrope. Kot rečeno so prišH ti trije pleinenitaši v grad ter hoteli privezati svoje konje na kole, ki so bili nalašč nato postavljeni na dvorišču." Takoj pa se je pojavil neki modro oblečen človek ter *e približal, s hlebardo v roki, liovodošlim, katerim se je poznalo, da so potniki. ki majo za seboj dolgo potovanje. - Odkod prihajate, gospodje? — je vprašal Švicar ter pomolil naprej svojo helebardo. — Severa. — je odvrnil eden izmed jezdecev. — In kam ste namenjeni? — K pogrebu. — Dokaz, — Saj vidite naš žalni trak. Trije gospodje so imeli v resnici žalne trake krog svojih sabelj. — Oprostite mi, gospoda, — je rekel Švicar. — Grad vam je na razpolago. Miza je pogrnjena, dvorana zakurjena in lakaji čakajo na vaša povelja. Vaši ljudi bomo nastanili pri služinčadi. Plemenitaši, dobrosrčni junkerji z dežele, izstradani in radovedni, so pozdravili, stopili s konj, oddali slednje služabnikom ter se napotili v smeri proti obednicL Pri vratih jih je pričakoval komotr nik ter jim služil kot voditelj. Med tem časom so domači hlapci odvzeli tujim lakajem konje, katere so odvedli v hlev ter jih pričeli krmiti in napajati. Komaj ko sedeli trije omenjeni plemenitaši pri mizi, ko je prišlo Š«*st nadaljnili jezdecev, opremljenih na stičen način kot so bili prvi trije in v spremstvu šestih lakajev, ki so bili prav tako preobloženi kot prvi. Mož s helebardo, ki je očividno dobil stroga povelja, se jim j približal ter ponovil vprašanja. katera je stavil prvim; Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 MCORPORIRANA 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOBt JOHN FEKBO. 4460 Wash. St, Dam, Ooft*. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA. Bor 83, Leadvlk. Goto Glavni tajnik: FRANK SKRABBC, 4822 Wash. St.. Denver, Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, Sta. 0, Pueblo, Goto. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 4488, Lepa St, Dam, Gola. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Oestnot Bt, Lead rila, Golo. NADZORNI ODBOB: Predseustk: JOHN GERM. 734 lfoffst in. MIHAEL XAPSCH, 008 N. Spruce St, Oolo. Sprtags, GEORGE PA VLAKOVICH, 4717 Grant St, Denver. Ooia roBAma odbobx Predsednik: ANTON KOCHEVAE, 1206 Berwlnd Ave, Puebto. Goto. JOHN KOCMAN, 1203 Mahren Ave, Pueblo, Oolo. IBANK CAN JAB, OOtHKU — 40 Ave, Denver, Oolo. ZDBCtEVALNI ODBOB: Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132. Pneblo. OoU. FRANK MARTINJAK, Box Ely, Minn. PETER GE8HHLI* 4464 Wt*. St, Denver, Got*. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. a 8. BUBKim, 4487 Washington Su, Denver. Goto. Blaznikova Pratika 6LAB NARODA, 82 Cortlandt Street New lock. H. X. Vse denarna nekeilee In warn nrsdne stvari as pailljtjo ns gL t*J slka, prltofiw na predsednika gL nadaornega odbora, ns prod ai Minima giai Cena je IS centov. Posebno isdajo sa Ameriko smo crejeli is starega kraja. Kdor jo boce imeti naj takoj postne znamke in natančen rta slo v in poslali mn jo bomo SLorenie Publishing 0oM 82 Cortlandt SL, New York, H. T 810* at. Clair Ave. V CHevelandn, O., ae jih dobi v naii podružnici: Rad bi izvedel za oeeta JOŽEFA BIŠČAK, doma iz Famelj na Notranjskem. Kolikor mi je znano, se nahaja nekje v Ohio. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, še rajši pa vidim, da se mi sam javi, ker gre za njegovo korist. — Frank BišC-ak. 2163 Oak Ave.. WeHston, St. Louis. Mo. (15-16—2) Rad hi izvedel za naslov MIHAELA PREŠEREN, doma iz vasi Šenčur it. pri Kranju. Ker mu imam nekaj važnega sporočiti. zato prosim cenjene rojake. r-o kdo ve za njegov naslov, naj mi jru naznani, ali naj se p:i sam oglasi. — Jacob širea, "Box (»4. Ralpliton. Somerset C<»-. Pa. (15-16—2) IŠČEM služkinjo Slovenko, četudi že 40 let staro, za gospodinjstvo pri keoaj treh otrocih, najmlajši star 5 1©M F,NUANO Plača po dogovoru. Katero veseli, france naj se oglasi, ali pa piše na na- Xqu!tVniaDAM ?lov: Jacob Janinik. 1009 East la savoie canopic finland leopoldi na rotterdam walabria la lorraine kroonland KRETANJE PARNIKOV 66th St., Cleveland. Ohio. (15-17—2) MATIJA SKENDER JAVNI NOTAR Za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler Street Pittsburgh, Pa. — Odkod prihajate? — Iz Pikardije. Mi sinu častniki y Turene. — Kam greste f — K pogrebu. — Dokaz. — Poglejte našo žalile trakove. Kot prvi so pokazali trakove, ki so viseli ob sabljah. j Zadnje došlim so izkazali iste časti in sedli so za mizo k drugim.! Iste pozornosti so bili deležni tudi konji, katere so liastnili v hlevu, j Za šestimi so prišli štirje iir ponovil se je opisani prizor. Po dva ill dva. po pet in pet, posamič in v skupinah, sedaj uma-! zani, sedaj krasno opremljeni, a vsi na dobrih konjih in dobro oboro- j ženi. so prihajali jezdi (i v ostreženi v veliki jedilnici. Čisti prostori rezervirani za ženske in otroke. Vprašajte v kompanijski pisarni: 9 Broadway -i• » 2 $ + 4 + ? + i * + A f f + R. M. S. P. v Evropo Z "O" parniki vsakih štirinajst dni. NEW YORK-HAMBURG Vstavi se v CHERBOURGU in SOUTHAMPTONU ORBITA...... 21. MAJA — 2. JULIJA OROPESA .. .. .. 4. JUNIJA — 16. JULIJA O&DUNA .... 18. JUNIJA — 30. JULUA Za pasažirje 1.. 2. In 3. razreda. Izborne udobnosti za oasailrje tretieaa razreda. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York. All pri kateremkoli parobrodnem agentu. 1:-,. Vi 11 ' M 'irftiinrtTtiT rl' '-i8*^! ' -i>-'r(f- -ii¥"tfii"#giiiiri'i-': hi**.. • v- iSaBt&. i-A ^ . A tSŠ ' f. .- iit .